Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
58. kos.
V LJUBLJANI, DNE 3. MAJA 1930.
Letnik I.
Vseb ina:
282. Rodbinski pravilnik za člane kraljevskega doma kraljevine Jugoslavije.
283. Zakon o ureditvi selitve oseb, ki izgube zaščito po dosedanjem zakonu o stanovanjih.
Zakoni in kraljevske uredbe.
282.
Rodbinski pravilnik za člane kraljevskega doma kraljevine Jugoslavije.*
Clen 1.
Člani kraljevskega doma dinastije Karadordeve so: kraljica soproga, kraljevi živi predniki v premi vrsti iz iste dinastije s svojimi soprogami, kraljevi živi potomci v premi vrsti s svojimi soprogami; kraljevi rodni bratje in njih potomci s svojimi soprogami; sestre kralja vladarja in vsi ženski potomci do omožitve; stric kralja Aleksandra I. knez Arsen; knez Pavel s soprogo in s potomci, z ženskimi potomci do omožitve.
Člen 2.
Po členu *7. zakona o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi z dne 6. januarja 1929. na-sleduje kralja njegovo moško potomstvo iz zakonitega zakona po redu prvorojenstva.
Clen 3.
Kralj vladar je vrhovni starejšina in zaščitnik vsem članom kraljevskega doma.
Kralj odreja rang članom kraljevskega doma.
284. Popravek k naredbl o pobiranju občinskih davščin in doklad v mestu Ljubljani.
285. Pravilnik o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine.
* »Službene Kovine kraljevine Jugoslavije« dne 24,. aprila 1930., št. 92/XXXVI.
Člen 4.
Sinovi kralja vladarja so kraljeviči; vsi ostali člani kraljevskega doma so knezi in kneginje Jugoslavijo. Vsi imajo naslov: kraljevsko Visočanstvo.
Clen 5.
Brez kraljevega izrečnega dovolila in pristanka ne sme tevršiti noben član kraljevskega doma dejanja ali postopanja javnega značaja in tudi ne vstopiti v kakršnekoli obveznosti proti komurkoli.
Kralj skrbi z vsemi sredstvi, da vladajo v kraljevskem domu vedno brez izjeme pravila in oziri časti, reda in vzornega ponašanja, dostojni kraljevskega doma.
Clen 6.
Vsi člani kraljevskega doma so dolžni, smatrati in spoštovati v kraljevi osebi starejšino svojega doma ter mu pomagati v izvrševanju njegove sta-rejšinsko naloge s popolno in neprikorno vdanostjo in poslušnostjo.
Clen 7.
Noben član kraljevskega doma ne sme stopiti vi zakon brez predhodnega kraljevega pristanka in dovolila.
Zakon, sklenjen zoper to pravilo, ima za posledico izključitev iz kraljevskega doma, odvzem časti in ugodnosti, danih članom kraljevskega doma.
Clen 8.
Kraljevo dovolilo za ženitev ali za možitev člana kraljevskega doma se izda v obliki posebnega pisma, ki ga sopodpišeta patriarh in predsednik vlade.
Clen 9.
Če ustanovi član kraljevskega doma posebno rodbino in dobi svoje posebno imenje, se ne more
zaradi tega odtegniti kraljevski oblasti, predpisani s tem pravilnikom, ter je dolžan, voditi posle svoje rodbine pravilno, ne da bi dajal povod nikakršnim pritožbam.
Drugače ima kralj pravico, odrediti vse, česar je treba za pravilno voditev dotične rodbine.
Člen 10.
Brez kraljevega dovolila ali pristanka se ne sme noben član kraljevskega doma zadolževati preko možnosti odplačila, ki se oznakuje s trimesečnimi rednimi dohodki dotičnega člana.
Člen 11.
Noben član kraljevskega doma ne sme sprejeti brez kraljevega pristanka in dovolila ne dediščine ne dotacije.
Člen 12.
Uradniki na dvoru, prideljeni kateremukoli članu kraljevskega doma ali posebnim rodbinam kraljevskega doma, se postavijo šele, ko kralj odobri to postavitev.
Člen 13.
Kralj določi s svojo naredbo, v katerem kraju naj stanuje član kraljevskega doma.
Izprememba stanovališča se prav tako dovoli ali določi s kraljevo naredbo.
Člen 14.
Noben član kraljevskega doma se ne sme brez kraljevega dovolila ne stalno nastaniti ne prevzeti službe v inozemstvu.
Tudi na krajša potovanja v inozemstvo ne smejo hoditi člani kraljevskega doma brez predhodnega • kraljevega dovolila.
Člen 15.
Člani kraljevskega doma se morajo pripraviti po svojih posebnih nagnjenostih za službo ali delovanji' pri vojski, v prosveti, v umetnosti ali cerkvi.
Člen 16.
Po vrhovnem pravilu vodi kralj kot starejšina kraljevskega doma vzgojo vseh članov kraljevskega doma tudi takrat, kadar pripada obča skrb za vzgojo dece njih roditeljem.
Člen 17.
Kralj skrbi za vse potrebe dece kraljevskega doma, če bi ostali brez roditeljev.
Člen 18.
Kralj ima neomejeno pravico, vzdrževati v kraljevskem domu red, dostojen kraljevskega doma, z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Člen 19.
Za ocenjanje in razpravljanje disciplinskih prekrškov se ustanavlja dvorni svet. V dvorni svet spadajo pod kraljevim predsedstvom:	prestolo-
naslednik (če je polnoleten), člani kraljevskega doma, ki so dovršili 21. leto, patriarh, ministrski
predsednik, minister pravde, predsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega, sodišča. Kralj ima oblast, predložiti po predpisih toga pravilnika ali kadar se mu samemu vidi potrebno, disciplinske prekrške, zaradi nasveta, v prdSojo in razpravo tega dvornega sveta.
Člen 20.
Disciplinske kazni, ki jih uporablja kralj pri upravi kraljevskega doma, so te-le:
a) zaupen ali javen pismen opomin za vse člane kraljevskega doma;
b) zaupen ali jaVen pismen ukor za vse člane kraljevskega doma;
c) odvzem tretjine apanaže za dobo enega do šestih mesecev;
č) zaupna ali javna izključitev od vseh časti za krajši ali za daljši čas;
d) izključitev iz kraljevskega doma za krajši ali za daljši čas, po odredbi zaupna, znana samo članom kraljevskega doma, ali popolnoma javna, ki se natisne z razlogi vrod v uradnem listu;
e) izključitev iz kraljevskega doma. Ob taki kazni jo neizogibno treba zaslišati dvorni svet.
Za javnost med člani kraljevskega doma se umeje priobčitov dotične disciplinske kazni vsem članom kraljevskega doma.
Člen 21.
Vsako kazen, ki jo izreče kralj zoper člana svojega kraljevskega doma, more kralj po svoji izpre-vidnosti tudi preklicati, če je opravičena ta odredba s tem, da se je član poboljšal ali da so prestali vzroki, ki so izzvali to kazen. Dvorni svet se zasliši tudi v tem primeru, če gre za primer, omenjen zgoraj v členu 20. pod e).
Člen 22.
Spori med člani kraljevskega doma se ne razpravljajo pred sodiščem. Dvorni svet ima dolžnost, storiti vse, da sc tak spor poravna. Če se spor ne more dokončati na ta način, ga presodi dokončno posebno razsodišče, sestavljeno iz treh sodnikov, izmed katerih odredi predsednika kralj, po enega sodnika pa vsaka pravdna stranka izmed članov kraljevskega doma ali članov dvornega sveta. Dno stranko, ki -sc ne pokori razsodbi, je kaznovati po kraljevi izprevidnosti s kaznimi pod d) in e) člena 20.
Člen 26.
Če jo kralj maloleten, vrši njegove pravice in dolžnosti kot starejšine kraljevskega doma do njegove polnoletnosti kraljica mati. če bi bil kralj brez živih roditeljev, vrši oblast starejšine kraljevskega doma oni član kraljevskega doma, ki ga je odredil kralj. Kazen pod e) iz člena 20. more izrekati samo kralj.
Člen 24.
Kot starejšina kraljevskega doma razpolaga kralj z vsemi njegovimi materialnimi sredstvi ter izdaja vse naredbo, ki so potrebne za ekonoinne in denarne posle.
člen 25.
Kralju ostaja pravica, ukreniti v tem pravilniku po razmerah izpremembe in dopolnitve, če spozna to za dobro, kakor tudi izdajati za vse nepričakovane primere odločbe sporazumno z dvornim svetom.
člen 26.
Ta pravilnik stopi v veljavo z današnjim dnem; tudi obvezno moč dobi takoj.
V Beograd u, dne 5. aprila 1930.; St. 3031.
Aleksander s. r.
283.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije.
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o ureditvi selitve oseb, ki izgube zaščito po dosedanjem zakonu o stanovanjih.*
§ 1.
Osebe, ki so uživale zaščito po zakonu z dne 30. oktobra 1929.** o izpremembah in dopolnitvah- v zakonu o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. ter izgube to zaščito z dnem 1. maja 1930., če jim je bilo stanovanje odpovedano do vštetega dne 15. aprila
1930., se morajo izseliti najdlje do dno 30. junija
1930., če se ne pogode z najemodavcem o višini najemnine.
§2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
V Beograd u. dne 29. aprila 1930.
Aleksander s. r.
Minister	Predsednik
za socialno politiko	ministrskega	sveta,
in narodno zdravje:	minister
dr. M. Drinkovič s. r.	za notranjo posle,
častni adjutant Videl in pritisnil	Njegovega	Veličanstva
državni pečat	kralja,
čuvar državnega pečata,	divizijski general:
minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Peter Živkovič s. r.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavijo z dne 30. aprila 1930., št. 97.
** Uradni list z dne 5, novembra 1929., št. 434/111.
Uredbe osrednje vlade.
284.
Popravek k naredbi o pobiranju občinskih davščin in doklad v mestu Ljubljani.
V tej naredbi (Uradni list z dne 10. aprila 1930., št. 254/52 naj se glasi točka c) pod 2.) praviluo:
c)	vodarino in gostaščino za nove hiše, nadalje kanalsko pristojbino in portalni davek v enakih odstotkih kakor za leto 1929., toda na podstavi kosmate najemnine, uradno ugotovljene za leto 1929.
Banove uredbe.
285.
Na podstavi členov 13. in 39. uredbe o ugotovitvi imovine in načinu uprave in budgetiranju . banovin kakor tudi na podstavi § 31. zakona o banski upravi predpisujem nastopni
Pravilnik o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine.
Člen 1.
Kjer ni urejeno s temi odredbami drugače, veljajo zmiselno za banovinske uslužbence predpisi, ki veljajo ali bodo veljali za civilne uradnike in ostale državne uslužbence po zakonu z dne 31. julija 1923. z vsemi izpremembami, in sicer z veljavnostjo od dne, ko odobri to odredbo minister za notranje posle v soglasnosti z ministrom za finance, izvzemši predpis člena 67., drugega odstavka, zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Za posebne stroke banovinskih uslužbencev pa veljajo tudi predpisi, ki veljajo ali bodo veljali za iste stroke državne uprave.
Izvzemši predpise o disciplinski odgovornosti, ne veljajo te odredbe za babice in okrožne zdravnike bivših oblastnih samouprav. Za te stroke veljajo specialne odredbe.
Glede pogodbenih uradnikov in dnevničarjev veljajo določila uredbo ministrstva pravde z dne 29. julija 1927., št. 51.545.
Za uslužbence poedinih banovinskih podjetij in ustanov veljajo glede uslužbenskih dolžnosti in pravic posebne odredbe, če jih ban predpiše, sicer pa predpisi v zmislu prednjih dostavkov.
Člen 2.
Kjer je pridržana v zakonih odločitev ministrskemu svetu ali resortnemu ministru, pripada ta odločitev za banovinske uslužbence banu, izvzemši odločbo o uživanju pokojnine v inozemstvu, ki jo izda minister za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Kjer je pridržana v zakonu za civilne uradnike in ostale državne uslužbence odločitev-.strokovnemu svetu, izreka za banovinske uslužbence take odločitve strokovni svet kraljevske banske uprave.
Ban more določiti posebne doklade na plačo banovinskim uslužbencem po členu 40. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih samo v onem obsegu, v katerem so določene te doklade za državne uslužbence dotičnih strok, v dotič-nih krajih ali na dotičnih položajih.
Strokovni svet je sestavljen iz petih članov, ki jih določa ban izmed uradnikov, službujočih na sedežu kraljevske banske uprave. Dva člana morata biti izmed banovinskih uslužbencev. Istočasno, ko imenuje ban člane za strokovni svet, odredi tudi dva člana-namestnika. Strokovnemu svetu predseduje v činu najstarejši član; najmlajši član pa vrši zapisnikarske posle.
Strokovni svet se imenuje v začetku vsakega • leta za eno leto. .
Razpravljanje in glasovanje v strokovnem svetu je tajno, odloča pa se z večino glasov.
Člen S.
I. Vse banovinske uslužbence, tudi one v glavnih skupinah, postavlja ban (poslednji odstavek § Sl. zakona o banski upravi).
II. Ob razvrščanju se priznava kot pridobljena pravica edinole pravica o vračunavanju službenih let v pokojnino.
III. Osebna in rodbinska draginjska doklada banovinskih uslužbencev je enaka draginjski dokladi državnih uslužbencev dotične stroke.
Člen 4.
Banovinski uslužbenci, ki so prevzeti od oblastnih samouprav in so pri tej priliki premenili službeno mesto, se smatrajo za premeščene po službeni potrebi.
Člen 5.
Glede disciplinske odgovornosti veljajo odredbe Vin. poglavja zakona o notranji upravi, odnosno za specialne stroke tudi predpisi, ki veljajo za dotične stroke v državni službi.
Kjer je pristojno po disciplinskih predpisih, ki veljajo za državne uslužbence, upravno sodišče kot disciplinsko sodišče, je pristojno upravno sodišče v Celju.
Člen 6.
Pokojnine in odpravnine uslužbencev bivših oblastnih samouprav, ki jih ban ni prevzel v banovinsko službo, obremenjajo banovinski proračun; odmerjajo pa se po zadnjih prejemkih, ki so jih dobivali ti uslužbenci iz oblastnega proračuna.
Člen 7.
Banovinski uslužbenci imajo pravico do naslovov specialnih strok državne službe, samo da se rabi povsod namesto izraza: «banski» izraz: «banovinski».
Banovinski uslužbenci, kolikor nimajo svojih naslovov, urejenih po specialnih predpisih iste stroke državne službe, smejo ohraniti svoje dosedanje naslove z zgoraj omenjeno izpremombo.
Člen 8.
Banovinski uradniki I. in 11. kategorijo dobivajo dodatke na službo ob istih pogojih, v isti izmeri in z njih vštevnostjo v pokojnino kakor državni uradniki banske uprave, odnosno finančne direkcije, iste kategorije, skupine in stroke.
Člen 9.
Banovinski uslužbenec no more biti prevzet brez svojega pristanka na državni proračun, niti državni uslužbenec ob istem pogoju na banovinski proračun.
Člen 10.
Ban more določiti onim banovinskim uslužbencem, ki vrše službo s pogostnim službenim potovanjem, primerno mesečno potno povprečnino ob istih pogojih, ob katerih se more določiti taka povprečnina tudi državnim uslužbencem, z dostavkom, da velja, kolikor izključuje povprečnina pri državnih uslužbencih pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov, isto tudi za banovinske uslužbence.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1930.;
I. No. 3124/2.
Ban: Dušan Sernec s. r.
Pravilnik je odobril gospod predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, z odločbo z dne 12. aprila 1930., br. 19.588/111, v soglasnosti z odločbo gospoda ministra za finance, izdano pod br. 16.227 z dno 5. aprila 1980.
fn
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovin^ — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v LjuMfSfo fifo/Npredstiivnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.