Ste v 204, Trst, v torek 23. julija 1912 Tedaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tsdl tb nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Sier. se prodajajo po 3 nvč. (6 etot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja. Št Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti i kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 Rt. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglasa sprejema Inseratni oddelek uprave p Edinosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pla?ljlvo In tolljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorska nV NAROČNINA ZNAŠA ■a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ■»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■tnoBia« ma B«d*Uak» lituj* „BBZSTOSTl" itu«: ca ••1» Uto Krn 5-ao, sa pel l«ta Kron 2-fO. Vsi dopisi naj so po&ljajo na uredništvo lista. Ne frank vana piama M M sprejemajo In rokoplol so ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo LLitjl. UREDNIŠTVO: ulloa Glorglo Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj m odgovrrri urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoroij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino«*.", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsko, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PrttM-hranlliiRn! ra?an Jtev. 841-652. TELFFOM St T1-57. BRZOJflUNE VESTI. Nadaljne aretacije v Puli. PULA 22. (Izv.) V soboto popoldne so bili po preiskovalnem sodniku zaslišani Se nadaljni mestni nameščenci v zadevi pone-verjenj v mestni občinski upravi. Preiskovalni sodnik Je dal aretirati tri nameščence v mestni plinarni in elektrarni, namreč nekega Paulicha, Schallmelerja in Borsina. Nadomestna deželnozborska volitev v Ljubljani. LJUBLJANA 22. (Izv.) Nadomestna deželnozborska volitev za anulirana mandata posi. Reisnerja in Ribnikarja je razpisana na dan 24. septembra t. i. Volitve v Mostah pri Ljubljani. LJUBLJANA 22. (Izv.) V nedeljo so se vršile občinske volitve v občini Moste pri Ljubljani, skrutinij pa |e bil izvršen danes. Zmagali so klerikalci v vseh treh razredih. Naprednjak! so dosegli komaj polovico klerikalnih glasov. Pomnožite v deželne brambe. DUNAJ 22. „Sonn - Montagszeitung" piše, da se osnuje 19 novih pehotnih polkov deželne brambe, vsak po tri bataljone. Ti novi polki se osnujejo v treh etapah, tako, da bo v treh letih imela deželna bamba 19 polkov več. Ministrstvo deželne brambe je objavilo nove organičue odredbe za Čete deželne brambe, ki stopijo v veljavo s 1. januarijem 1913. Po teh novih odredbah bo pehotni polk deželne brambe, ki je doslej v mirnem času obstojal iz treh ba-talijonov — brez oddelka mitraljez — in je imel 66 častnikov in 769 vojakov, odslej štel 73 častnikov, tri častnike aspirante in 809 vojakov. Nova grško-katoliška Škofija. BUDIMPEŠTA 22. (Ogr, biro). Uradni iist priobčuje kraljevi odlok, v smislu katerega se ustanavlja nova haidu-doreška grško-katoliška škofija. BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) V krogih romunskega prebivalstva v haidu-doreškem okraju se poudarja, da je novoustanovljena škofija popolnoma romunska in da je papež svoj čas obljubil Romunom, da bo imenovan romunski škof za to novo škofijo. To pa se sedaj ni uresničilo, kajti imenovan je bil za Škofa Oger. Med romunskim prebivalstvom se je vsled tega začelo energično protestno gibanje in je že več nego 100 rodbin in prestopilo v pravoslavno cerkev. Dr. Magdić proti podžupanu dr. Horvathu. VARAŽDIN 22. (Izv.) Kakor znano je bil bivši župan in narodni zastopnik dr. Magdić pred varaždinskim sodiščem oproščen obtožbe zlorabe uradne oblasti in zločina obrekovanja ter obsojen samo zaradi žaljenja časti na 500 K globe. Na podlagi te oprostitne razsodbe namerava dr. Magdić vložiti proti varaždinskemu podžupanu dr. Horvathu obtožbo zaradi obrekovanja, ker je dr. Horvath podal vladi uradno poročilo, v katerem je trdil, da so se vršile v varaždinski mestni upiavi rasne finančne nered-nosti ia je bil vsled tega poročila razpuščen mestni občinski svet, župan dr. Magdić pa | odstavljen. Obenem vlože enako tožbo proti Idr. Horvathu tudi vsi člani mestnega ob-jčinskega sveta, da tako dajo dr. Horvathu i priliko, da pred sodiščem dokaže svoje j trditve. Češki namestnik častni doktor. PRAGA 22 (Izv.) Profesorski zbor češke tehnike je imenoval češkega namestnika (kneza Thuna za častnega doktorja češke tehnike. Boj opozicije tudi v ogrski delegaciji. BUDIMPEŠTA 22. V Košutovem glasilu „Budapešt" predlaga podpredsednik Mez5ssy, naj se najodločneje nadaljuje bo| proti sedanji ogrski vladi tudi v delegacijah. [„Hočemo videti, piše Mez8ssy, ako nas da (tudi predsednik delegacije z dunajskimi po-ilicaji odstraniti in nas ukaže zapreti*. Me-izossy pravi dalje, da mora opozicija spre-meniti taktiko in se na jesen absolutno i udeleževati razprav v zbornici. Poskus samomora vseučiliSčnega profesorja. ZAGREB 22. (Ogr. biro). Danes po I noči se je skušal vseučiliščni profesor dr. !julij Rohrauer v hipni blaznosti usmrtiti; 'prerezal si je z britvijo vrat. V težkem stanju so ga prenesli v sanatorium. Obsojen dijak. ZAGREB 22. (Ogr. biro). Dijak Roman Sovary, ki je po atentatu na kraljevega komisarja Čuvaja nasproti večim tovarišem izjavil, da odobruje napad Jukića na kraljevega komisarja, in ga je prva instanca oprostila, je bil od stola sedmorice obsojen na šest tednov zapora. Visoki gostje na potu na Bled. GRADEC 22. Danes popoldne so pri-| speli semkaj z avtomobilom iz Badena, namenjeni na Bled, nadvojvoda Friderik s soprogo in princesinjama Gabrielo in Alico, princ Jurij Bavarski in princ Rudolf Ester-;hazy. Nastanili so se v hotelu „Elefant*. Jutri odpotujejo visoki gostje na Bled. Kitajski parlament. PEKING 22. vReuter.) Narodna skup-ščina je pri posvetovanju o ustavi bodočega 'kitajskega parlamenta sprejela sledeče določbe. Parlament bo sestajal iz dveh zbor-! nic. V senatu bo imela vsaka provincija (22) po dva Članć, Tibet Jih bo imel 10, 'Mongolska pa 30. Izven države bivajoči • Kitajci bodo imeli 6 zastopnikov v parla-!___„„n „„„Miuduših dene goref"p^601 na b,iža,0*e se le"I Homatije v Turčiji. Polom velike tvrdke. ! CARIGRAD 22. (Kor.) „Ikdam* po- BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro.) Herman ** je Ahmed Mukdar paša stavil Stretz, lastnik rafinerije, parne opekarne in 5edeče ™ sprejem velikega vezir- tovarne škroba v Medašu je napovedal in- stva; razveljavljenje nezakonitih volitev in soivenco. razpis novih volitev v dotičnih okrajih, od- Vlalt razstrelili pravo obsednega stanja, amnestija in NEW-JORK 22. (Kor.) Iz Mehike poro- TZrte čajo; Pristaši generala Cabatte so iz Mehike ' 1 »ovi kabinet tri zadnje v Q^rnarano voze« vlak razstreim z mi-, CARIGRAD 21. (Kor. - Oddano ob nami. 30 mož vladnega vojaštva, ki so „ 9 zveč prispelo na Dunaj 22. ob i i« POt?k?,V Je,bU? PO" 4 popoldne) Veliki vezir je'že začel ubitih Ruševine vlaka so zažgali. Ranjenci, Ustavljati novi kabinet, ki bo sestavljen od knm vr,H0g ** Z saraih izkušenih državnikov. Kiamii paša je zom vreo. baje prevze| portfelj zunanjega minlstr- Nesreča z avtomobilom. stva, za lustlčnega ministra bo imenovan 1NOMOST 22. (Kor.) Poštni avtomobil, Husein Hilmi paša, za ministra notranjih Id je v soboto ob 6 zjutraj odšel v Cortino, zadev Ferid paša, za vojnega ministra je ob 8 zjutraj blizu hotela pri „Južni že- Nazim paša, za finančnega pa Zia paša. leznici" v Toblahu skočil čez obronek. Neka Ministri, ki so demisijonirali, so imeli gospa iz Upskega je bila na mestu mrtva, ravno posvetovanje, da po ajo v jutrašnjl Ostali so bili le lahko poškodovani. zbornični seji demisljsko izjavo, ko je pri- Aviatik ponesrečil. spela vest, da Je imenovan za velikega \e- BRUSELJ 22. (Kor.) Letalec Hans Han- zirla Ahmed Mahmud paša. Zbornična seja dleu je danei ponesrečil, ko je poletel v se na brz ne bo vršila jutri. Ponekod pre- zrak z enim pVsažirjem. Pilot je bil težko vladuje mnenje, da bo zbornica v kratkem K "S "^CARIGRAD 21. (Kor.) Kakor se nak- žeoni tat vkradel listnico ' nadno P°roča» Mahmud Muktar paša zato q i « ni sPreiel porftelja vojnega ministrstva, da- 5neg v poletju. siravno je bilo njegovo imenovanje že BERN v Švici, 22. (Izv.) Včeraj ob 10 dne 15. t m. sankcijonirano po sultanu, je začelo tu nenadoma silno snežiti. Hribi ker je vojaška liga zagrozila Mahmud in doline, mesto, vse Je pokrito precej na Muktar paši z vsemi zlimi posledicami za debelo s snegom. Temperatura je padla na njegovo osebo, ako prevzame vojno m? i- 3 stopinje pod ničlo. nistrstvo. Zaradi štrajka obsojeni. CARIGRAD 21. (Kor.) Častniki vojaške BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Iz gjurskega lige začenjajo tudi vplivati na časopisje v in segedinskega okraja poročajo, da so svojem smislu. Včeraj zjutraj se je oglasilo bili ženjci, ki so uprizorili štrajk, obsojeni na osem častnikov pod vodstvom po'kovn ---- - 1 Afni beja v uredniških turških listov in meutu. Ena tretjina senatorjev se voli vsaki i dve leti. Mir na Portugalskem. LISABONA 22. (Kor.) Po vesteh iz ; vseh delov dežele vlada povsod popoln mir. Vojaške čete in prostovoljci stražijo po pokrajinah, v katerih se je vršilo rojalistično gibanje. Kmetje se bratimijo z republikan-i skimi pristaši. Nove ledene gore v Atlanskem Oceanu. LONDON 22. Iz N-w-Jorka brzojav-ljajo: Parnik „Mauretania" Cunard proge je j z brezzično brzojavko naznani!, da se bli-, žajo velike ledene gore. „Mauretania" je ; videla n. pr. ledeno goro, dolgo nad 1000 čevljev. — Vsi transatlantiki parniki, ki so na potu po Oceanu so bili z brezžič- PODU5TEK. Spomini na praške slavnosti. .(Zskijuček.) Ko zaključujemo svoja naknadna poročila o impozantnih in za vse naše Slovan-stvo tako velepomembnih slavnosti ob priliki vsesokolskega zleta v Pr&gi, moramo pač priznati, da naša poročila res niso bila popoina, da smo prešli marsikateri morda tudi važnejši dogodek, da zLsti nismo obširneje poročali o glavni stvari, telovadbi ; toda kdo bi mogel biti navzoč pri vsem, kar se je godilo tiste dni, kdo bi mogel spremljati vse z enako pozornostjo, ko Je bilo tega toliko, da je že skoraj ubijalo udeležnike, čo so tudi posvečali svojo pozornost samo eni stvari. O telovadbi in sploh dogodkih na telovadišču pa bodo itak priobčevali naši sokolski strokovni listi obširna strokovna poročila, ki izpolnijo tozadevno praznino in nepopolnost v dnevnem časopisju. Eno pa naj ob zaključku naših „spominov® pribijemo Še enkrat: če Je namreč slovansko Sokolstvo sploh, je pač naše slovensko Sokolstvo še prav posebej lahko ponosno na dni praškega zleta, kajti pokazal je tu slovenski Sokol, da stopa res po pravi sokolski pot!, kaker sta jo začrtala Tyrš in Fu^ner, da je res nositelj prave sokolske ideje. Naš mali slovenski narod je poslal v Prago častno število njenih učen-jcev, in ti so pokazali vpričo vsega slovan-;skega sveta in vpričo odličnih zastopnikov ; drugih narodnosti, da je sokolska ideja j našla v njem plodovita tla in se tu raz-irastla v krepko organizacijo, ki ne pozna | samo svojega vzvišenega smotra, temveč : tudi z vso resnostjo stremi po Djega končni dosegi. Slovenski Sokol ie v Pragi v konku-.'rerčnem boju z najediičnejšimi tekmovalci | dosegel najčastnejše mesto, prvo. Ni to . morda zvezano s kakimi bogatimi darili, j kakor jih določajo tujeredae telovadne in špoitne organizacije zmagovalcem v tekmi, isaj tudi v stari helenski dobi ni zmagovalec v Oiimpiji dobil drugega darila, kakor lovorjev venec, a ta lovorjev venec je bilo darilo, kateremu se je n lan jala cela Grška in za katerim Je kot po najvišjem strmel vsak grški mož in mladenič. Lovorjev venec prvega v vsesokolski tekmi je pripadel Slovencu, in slovenski Sokol in ž njim vred ves slovenski narod je lahko ponosen na to zmago slovenskega Sokolstva. | In kako je bilo mogoče, da si je slovensko Sokolstvo priborilo to tako Častno zmago ? Bilo je na slavnostnem pozdravnem večeru v praškem občinskem domu, ko so v vzvišenih besedah slavili razni govorniki veliko sokolsko idejo, ki bodi zvezda vodnica vsem slovanskim narodom in je med drugimi vstal tudi naš dr. Rybšr In v krasnem govoru podajal temeljne ideje za 14 dni do 6 tednov zapora. . , P«np*pvp epetr- je zahtevalo, da ne smejo biti priobčene DI. - 00 ^ P® f, T, * , . ,, informacile, ki jih je podala vlada o preči-RIM 22. (Izv.) Listi poročajo, da odi- t3nju proklamacile v armadi, po kateri so dejo letos paoezeve sestre na letovišče, iz častniki grajali ravnanje v provinci se na-čcijr se da sklepa«, da je letos papeževo hajajoč|h častnikov. Vsi listi razun „Ta-zdravje povoljno. Lani so ostale papeževe nina« so ustregii tej zahtevi. Častniki so sestre preko poletja v Rimu, ker Je papež tudi izjavil| v uredni§tvih, da morejo, ne nekoliko bolehal oziraje se ni vojno sodišče pisati, kar Atentati sufragetk. hočejo. LONDON 22. (Izv.) Sufragetke so da- CARIGRAD 21. (Kor.) Po semkaj do-nes poskusile zažgati poslopji dveh mini- spelih poročilih vladajo v severni Albaniji strov, zločin pa je bil Še pravočasno odkrit, anarhične razmere. V celem prizrenskem Pobesnele ženske so aretirali in ogenj sandžaku in djakoviškem okrožju se bratimijo vladne čete z vstaši. Kakor zatrjuje Boj z banditi. neko poročilo, je odstopi! mutesarif v Peći. KRAKOV 22. (Izv.) Na postaji ŠČakova Na meji kosovskega in skaderskega vilajeta pri Krakovu se je vršil krvav boj med orož- so vstaši pod vodstvom Jakoba Jeronića niki in dvema ruskima banditoma. Varnostna obkolili tri batoljone vojakov, ki so se morali oblast ju je vsled opozoritve ruske policije udati s 400 mavzercami, tremi kanoni in ob prihodu vlaka hotela spraviti na varno, štirimi mitraljezami. Nekega majorja so vstaši Ko pa so ju hoteli aretirati, sta začela stre- obesili. Ijatl s puškami In browning-pištolami. Izstre- CARIGRAD 22. (Kor.) Vojaški begunci lila sta kakih 400 strelov. Ker sta le uvidela, iz Bitolja s stotnikom Tahiar begom se da se bodeta morala udati, sta streljala baje nahajajo severozapadno od Frakerija. sama nase. Eden je bil takoj mrtev, drugi Njihovo število se je po raznih roparskih pa nevarno ranjen. Nevarno ranjen je bil četah in opozicijonalnlh Albancih pomnožilo tudi policijski uradnik Schrotter, ki pa se po na 350. Za zasledovanje beguncev je bil do-operadji, ki so jo izvršili na njem počuti ločen polkovnik Hiazin od 2. vojnega zbrru, bolje, dočim pa bodo operirali ranjenega ki je že dospel v Korlco. bandita danes. Vzlic temu pa je le malo Sultan se odpove? upanja, da okreva. BEROLIN 21. „Morgenposf je prejela edino pravi ter resničen in trajen napredek Slovanstva. Treba je, da zaide vsakemu Slovanu v meso in kri prepričanje, da je spas, uspeh in napredek Slovanstva edino le v popolni demokratizaciji vsega našega javnega življen|a, za katero bodi zgled enakost in bratstvo, ki vladaj v vsej svoji najgloblji resničnosti v sokolskih vrstah, cvetu naroda. Proč z raznimi privilegiji, ki si jih laste posamezniki ali posamezni sloji v javnem delovanju, v nas ne sme biti nobene razlike, ko stopamo v bojne vrste za obrambo naših narodnih pravic, vsi smo si enaki, vsi smo si bratje. Če postavi posameznika volja naroda na odličnejše mesto, je to pač res odlikovanje za njega, ki mu pa obenem nalaga, da je še tem verneiši in vnetejši služabnik naroda, ki ga je postavil na odličnejše mesto. V složnem, bratskem sodelovanju vseh moči v narodu se dajo dosegati uspehi, ne pa tedaj, če hoče le zapovedovati drug drugemu, če hoče drug preko drugega plezati kvišku. Demokratizirajmo vse naše javno delo do vseh najskrajnejših meja in naše delo bo imelo zaželjenl trajen uspeh, ker bo tako sodeloval pri našem delu ves narod z vsemi svojimi silami 1 Viharno odobravanje, ki je prekinjalo govornika med govorom In ki je sledilo njegovim zaključnim besedam, je pokazalo, da je govornik govoril iz srca vsem; a da niso bile njegove besede prazne, je pokazal naš slovenski Sokol, ki raste In cvete, ker si je za svoje delo začrtal enako pot, kakršno je slikal govornik kot potrebno, če hočemo, da bo imelo uspehov sploSno naše narodno delo. Tako delo nam je nujno potrebno, in Sokol, ki živi, raste in cvete le po takem delu, nam bodi vzor pri vsem našem delu za našega naroda boljšo bodočnost. Minile so praške slavnosti in stotisoči zletnikov so se vrnili iz zlate Prage v svojo domovino, noseč s seboj neizbrisne vtiske o lepoti kraljevske prestolnice češfce, o ljubeznivosti bratskega naroda češkega, o dneh neopisljivih užitkov v tej zlati Pragi, med tem zlatim češkim narodom. In ie vpraša naj kdo tega ali onega, ali kogarsibodi med vsemi temi stotisoči, in gotovo ga ne najde med nj*mit ki bi mu bilo žal stroškov tega poleta, ki bi ne bil uverjen, da je naložil svojo gotovino na bogate obresti prepričanja, da še čakajo Slovanstva boljši čjbi, ko obzori stoteri sad to zdravo, krepko se.r.e, ki ga je zasadil praški sokolski zlet v srca vseh onih neštetih slovanskih množic, ki so prisostvovale mirnim uspehom, ki jih je porodila velika sokolska ideja, ali pa so si vsaj dali pripovedovati o vsem tem po tistih, ki so bili priče velikih dni slovanskega Sokolstva v Pragi. Praške slavnosti so minile, ostal p; je njih mogočni vtisk, ki govori jasno in j re-pričevalno, da se Slovanstvu ob t-; to krepki, tako vztrajni, tako strumni narodni armadi, kakor je slovansko Sokolstvo, ni treba bati za svojo bodočnost! In zato: Nazdar! Stran H. „EDINOST" št. 204. V Trstu, dne 23. julija 1912. iz Carigrada vest, da se v tamošnjih dobro-obveščenih krogih zatrjuje, da gre v sedanjih političnih in vojaških homatijah za mnogo važneje vprašanje nego je običajna prememba ministerstva. Govori se odkrito o možnosti takojšnje odpovedi sultana Mohameda V., kateremu bi sledil prestolonaslednik Jusuf Izzedin. Bivši sultan ni pobegnil. SOLUN 22. Vest, da je pobegnil bivši sultan Abdul Hamid iz vile Allatfni, ni resnična. Program vojaške lige. CARIGRAD 21. Vojaška liga razširja v vseh turških krogih svoj program, ki zahteva v glavnem, da se odpravi politika Iz armade. Poglavitna točka programa se tiče organizacije sistema za nadzorovanje med častniki. Vsak častnik mora takoj obvestiti svojega predstojnika, ko zapazi, da se katerikoli njegovih tovarišev bavi s politiko oziroma je član kake stranke ali kakega političnega društva. Častnike, na ta način ovadene, se vprvič posvari, potem se jih bojkotira. Nadzorovalna služba bo osredotočena v centralnem uradu vojaške lige. Nadzovalni sistem Je baje že uveden. Mladoturški poslanci položili mandate. CARIGRAD 22. Govori se, da položi danes mandate več poslancev. CARIGRAD 22. Vsi poslanci, izvoljeni na mladoturškem programu so položili mandate. Sultanov kamornik Lufti in palačni tajnik Halil Zfa, sta tudi odstopila. Oba pripadata mladoturški stranki. Vojni minister Nazim se poda v Albanijo na čelu preiskovalne komisije. Zbornica bo razpuSčena. LONDON 22. „Daily TelegraglT poroča iz Carigrada, da smatrajo tamošnji diplomatični krogi razpust zaornice za ne-izgiben. Novi turški kabinet. CARIGRAD 22. Izvzemši „Tanina« in „Hakka" je vse časopisje prijazno sprejelo imenovanje Ahmed Muktar paše za velikega vezirja, češ, da pomenja to imenovanje rešitev krize v smislu želje naroda. Bodoči kabinet bo imenovan velik kabinet. »Jeni Gazeta" p o vda rja, da izginejo kriza, omahovanja in bojazni, ki obstojajo že mesec dni, in našteva grehe kabineta Said paše, izlastl odredbe, s katerimi je bila omejena svoboda, ter prelivanje krvi v Albaniji. List se nadeja, da novi kabinet reSi deželo iz nevarnosti. „lkdam" meni, da bo moral kabinet razpustiti zbornico zakonitim potom, ker ne more več delovati z mladoturško stranko. List svetuje, naj se ne misli na osveto proti Mladoturkom, katerih politika je ban-kerotirala. Italijansko-turška vojna Carinska aneksija egejskih otokov? BRUNŠViK 21. „Braunschweiger Lan-deszeitung", uradno glasilo brunšviške vojvodine, piše, da Je Italija dne 17. julija t. 1. obvestila velevlasti, da bodo počenši s 1. septembrom vsi zasedeni otoki v Egejskem morju za vedno postavljeni pod italijansko carinsko upravo. Doslej se ni temu uprla nobena velesila. Italijani napadli sovražnikovo taboriSče. (Italijansko poročilo.) RIM 21. (Oficijelno.) General Briccola brzojavlja iz Bengazija: Pred nekoliko dnevi se je le 15 kilometrov daleč od mesta pojavilo šotorišče sovražnika s kakimi 50 šotori. Včeraj popoldne sem nenadoma poslali preko redutne črte tri gorske baterije pod zaščito konjenice in pehote. Z naglim na-i skokom so baterije p esenečile sovražnika ! ter močno poškodovale taborišče, so zadele i veliko število živine in številne gruče Be-duinov. Drugi so se razkropili in zbežali na vse strani v gore. Naša zemlja. Bilo je pred nekaterimi dnevi, ko sem se vozil po karavanški progi državne železnice. Vlak je bil poln domačega ia tujega potujočega občinstva, a v večini so biU tujci, Nemci, ki so se vozili najbrž na počitnice na jug. — Bil je lep dan in vse je stalo pri oknih ter občudovalo naše lepe pokrajine. Pri oknu sta stala tudi dva Nemca in z največjim zanimanjem motrila kraje, mimo katerih je drčal vlak, in tu je pripomnil eden od njih: „D i e Win-dischen sin d esnicht wert, soleh schOne Gegenden zu besitzen!" — .Slovenci niso vredni, da so lastniki tako lepih pokrajin!4* Bilo nas Je več v tistem oddelku, ki smo čuli in tudi umell te besede in zabolele so nas, kakor bi švrknil po nas z bičem. Tujec je bil, ki je izrekel te besede, tujec, ki |e nazval naš narod s psovko, kajti redki so Nemci, vsaj izobraženejši, ki bi jim ne rabila beseda „Windischer* kot psovka, in ta tujec je dostavil svo|t psovki, da narod, ki biva po onih krasnih krajih, koder teče železniška proga, naš slovenski narod ni vreden, da je lastnik teh lepih krajev, da ni vreden, da biva v teh krajih, ker se ne zaveda lepote svojega bivališča in ogromnih koristi, ki bi mu |ih lahko donašala ta zavest, ako bi jo znal izpremeniti v dejanja. Zabolelo je nas, ki smo umeli besede ošabnega tujca, a žal smo si morali priznati, da je imel tujec res prav! Težko j? res najti lepših krajev, kakor so oni naši, po katerih teče državna železnica vse od tam gori nad Celovcem pa do sem doli do našega sinjega Jadranskega morja, in ti kraji, ki so bili še pred ne-dolgimi leti vsi in popolnoma naši, se počasi, a zato s tem večjo gotovostjo izmikajo iz naših rok in prehajajo v last podjetnega tujca, ki se raziašča po našem ozemlju, kakor predenec med deteljo na njivi. Gori nad Celovcem, kjer stoji na Go-sposveUkera polju pomnik stare slave našega naroda, starodavni vojvodski prestol, ne najdeš dandanes skoraj več človeka domačina, ki bi še znal govoriti Jezik svojih šele pred kratkim pomrlih slovenskih prednikov. Meja slovenske posesti se Je nad Celovcem skrčila skoraj na eno samo vasico, a tudi tostran Celovca, kjer so bila pred kratkim še Izključno slovenska tla, se dandanes Šopiri kot edini gospodovalec Nemec in ponemčeni Slovenec. Sele tam gori na vrhu, predno zdrči vlak v globoko dravsko dolino ti skromen napisič ob kakem železniškem prehodu ali kvečjemu na postajnem — stranišču kaže, da bivajo tamkaj Slovenci. Na slovenskih Zihpoljah z njihovim nemškonacljonalnim županom in • ižav-nlm poslancem Lutschouniggom (Lučovni-kom) ti postajni napis kaže, da Je slovenska občina v nemških rokah. Sele tam doli, ko Je železnica že premostila deročo Dravo, se ti v Svetni vasi pokaže slovenski postajni napis. Krasen je res slovenski Rož, sa.no da bi bil v resnici tudi tako slovenski, kakor Je lep. Ali že v prvem večjem kraju, ki ga zagledaš iz železniškega vlaka, v industri-jalnih Borovljah, gospodarijo Nemci in slovenske poturice, sosedna občina podljubelj-ska oz. podgorska, preko katere vodi ljubljanska cesta Čez ljubeljski prelaz, Je tudi v nemškonacijonalnlh rokah. In potem se vrsti občina za občino tja gor do Blaškega jezera in zelene ZHe, ta slovenska, ona nemška, dasiravno je Rož popolnoma slovenski. Da, slovenski je, toda zastrupljen z narodno mlačnostjo in narodnim izdajstvom. Svetna vas je slovenska, zato pa je Bistrica nemška, Št. Jakob, slovenska trdnjava v Rožu se že krha, Rožak je nemški, nova iedeniška občina je v slovenskih rokah, velika bekštanjska pa zopet po nemarnosti naših ljudi samih v nemških. Oni bregovi med Dravo in Vrbskim jezerom so nekoliko boljši, v ne mikih rokah Je tu le Kotmara-vas na tej strani in Otok oz. Ribnica ob Vrbskem Jezeru. Na severni strani |ezera pa Slovenci nimamo v svojih rokah nobene občine več. Občini Lipa in Vernberg, dalje proti Beljaku, ste pač res v zadnjem pokazali, kako je treba delati, da se obvaruje narodna posest, a žal, da je drugod bilo premalo in premalo vztrajnega dela, zato pa je tudi šlo vse v izgubo. V celi nekdaj tako zavednonarodni Zilski dolini je menda ena sama občina slovenska, skrajna ob nemški meji, Brdo, bivališče poslanca Graienauerja, vse drugo ali životari v kompromisih, ali ,e pa nemško. V Kanalski dolini gospodarijo v vseh občinah Nemci in slovenski renegati. Tako na Koroškem, a kako je na Kranjskem ob karavanški progi državne železnice? Na Jesenicah so se ugnezdili Nemci, ki so jeziček na tehtnici med obema med seboj se na življenje In smrt borečima slovenskima strankama. Biser Kranjske dežele, Bled, postaja svetovno letovišče in se ponemčuje čimdalje tembolj. Kranjska dežela ni zmogla svote, ki Je bila potrebna za nakup blejskega gradu, kateremu pripada tudi Jezero, in kupila je ta biser slovenskih dežela nemška diužba, ki bo znala vse drugače izkoristiti svoje lastninske pravice, kakor pa bivši lastnik-. Druga stran dobrot tujskega prometa se kaže tudi že v Bohinju, ki se že začenja počasi internacijonalizirati, čemur sledi potem sčasoma ponemčenje, ne morda skokoma, pač pa ped za pedjt, a to tem gotovejše. Po Bohinjski Bistrici in drugod, že strašijo nemški napisi, a trdo ob Bohinjskem jezeru v Št. Janžu na najlepšem prostoru se je že ugnezidilo zagrizeno nemštvo v tamošnjem hotelu, ki je navadno poln — Slovencev. Železnica in tujski promet sta pri nas stalna nositelja germanizacije, zlasti pa železnica, ld uvaža danzadnem več nemškega uslužbenstva v naše kraje. Po soški dolini |ih je že nasejanih lepo število od postaje do postaje, in tudi po progi, vsem pa prednjači Gorica s svojim velikim germanskim apostolom Wieserjemf ki je tekom svojega načelnikovanja v Gorici znal ustvariti tam okrog kolodvora popolno nemško kolonijo z lastno nemško šolo itd. In kaj je od Gorice do Trsta, kjer srečamo povsod tudi krepke sledove germanizatoričnega delovanja uprave državnih železnic? Isto, ka- kakor povsod: domačiia proč, tujca, Nemca pa na njegovo mesto, in nemški most od Belta do Adrije se dograja z vsakim dnem. In mi Stovenci? Da, prav je imel oni Nemec v vlaku: Mi Slovenci nismo vredni, da smo lastniki teh lepih pokrajin, teh lepih krajev, ker se ne zavedamo njihove lepote, njihove vrednosti, ker ne čutimo potrebe, da bi si z neprestanim vztrajnim delom za-sigurali za vedno to našo krasno posest, ki Je tako velika privlačnost za tujca, da že kar ne more dočakati trenotka, da bi jo dobil v svoje kremplje. Resnica Je, da tupatam nekoliko poro-govilimo, če nas ogrebe tujec le preveč občutno, če nam odtrga kak lep košček naše posesti, res je, da tedaj vzrojimo, se bijemo na svoje prsi, češ to je naše, tega si ne damo odvzeti; toda le preradi se potem potolažimo, čes je pač moralo biti tako, kar je, je, in umaknemo se zopet v polževo lupino svoje malomarnosti: tujec pa je zopet bogatejši za lep hos naše zemlje. Tako nas pač prlstrigajo od zgor dol, in če bo šlo tako dalje, ne da bi se ustavili z vsemi svojimi močmi prodiranju tujstva v našo last, kmalu ne bomo imeli kaj imenovati svoje, kakor edino le batine, ki jih pošteno zaslužimo za svojo nemarnost. Ko smo Slovenci že tako nesrečni, da tako silno radi vsrkavamo vase, kar nam slabega prinaša tujec, zakaj ga ne bi tudi posnemali v njegovih dobrih lastnosti, v njegovi Jekleni vztrajnosti v zasledovanju svojih ciljev, In mu postavili nasproti prav tako vztrajnost in odločnost v obrambi naše posesti, s kakršno nam jo on hoče Izviti iz rok, in s kakršno zna on dosezati napredek in uspehe v svojem delu. Niti eden Nemec se še ni posiovanil, pa naj zahajajo v njegovo domovino tisoči slovanskih letoviščnlkov, pač pa se ob vsej i vljudnosti vedno kaže kar je, ponosen na svoj nemški dom, na svojo nemško grudo, ki mu je vzlic temu vir blagostanja. Tujski f promet mu je neizčrpen vir dohodkov in bil bi tudi lahko našemu narodu, ko bi se zavedal krasote svoje slovenske zemlje, ko bi 'znal privabiti tujce v te divne naše kraje, ko bi znal vzlic temu ostati gospodar na svoji lastni zemlji I Ker in kjer pa ni tega, se pa v resnici bojimo tujskega prometa, tujcev, ker smo prepričani, da bo prej ali slej zavzel tujec našo posest, ki je — nismo : vredni 1 Namesto da se kolje Slovenec s Slo-! vencem, namesto odurnega hujskanja k temu medsebojnemu mesarjenju, naj bi ljudje, ki so se postavili za voditelje ljudstva, raje poučili narod, kako naj varuje in brani svojo lepo rodno grudo, kako naj jo pametnim in premišljenim izkoriščanjem njenih naravnih lepot in dobrot dvigne iz sedanje zanemarjenosti in napravi čim dostojnejšo in vablji-vejšo širnemu svetu, ki bi bil lahko neiz-; črpen vir blagostanja za naše ljudstvo. Tega je treba, in potem nam ne bo več očital ; tujec, da nismo vredni svoje rodne grude! Domače vesti. Odlikovanje. Nadzornik ribolova pomorske vlade Peter L o r i n i je dobil povodom svojega umirovljenja red železne krone III. razreda. Iz carinske službe. C. kr. podoficijali Edvard Hrubesch, Josip M a 11 e in Viktor S u p a n so imenovani za carinske asistente v XI. čin. razredu. Socijalno-demokratska doslednost. Sicer je stvar sama na sebi res malenkostna, da bi se Je ne izplačalo spravljati v jav-vost, ker je pa ie preznačiina za tisto tako poudarjano in hvalisano doslednost, s katero baje socijalni demokrati izvršujejo svoj program, naj jo vendarle spravimo v svet. Socijalni demokrati so namreč strahoviti nasprotniki cerkve in ni ga sestanka ali shoda skoraj, na katerem ne bi zabavljali proti „farjem", proti izkoriščanju in pone-umnjevanju ljudstva po cerkvi in duhovščini, proti „farški bisagl" itd., toda to je le teorija Je, in teorija je, kakor pravi Goethe, siva, dočim pa je zeleno le zlato drevo življenja in to drevo raste po menenju socijalnih demokratov le tedaj, če se dobro — zaliva. In tako se je zgodilo tudi, kakor pripovedujejo ljudje v Rojanu, da so prošli teden, menda v petek dne 12. t. m. se Je praznovala petdesetletnica rojanske cerkve, gospodje sodrugi prav pridno zalivali svojega zelenega življenja zlato figovo drevo »n sicer na račun — rojanskega župnika Jurizze. BiH so to italijanski socijalisti, pevci italijansko-socijalističnega „Ljudskega odra-, ki so s svojim učiteljem na čelu pomagali praznovati župniku Jurizzi petdesetletnico rojanske cerkve in prepevali v njeno slavo, kar se je le dalo. Da, dal Praktični socijalizem se pač znatno razlikuje od teoretičnega! Prvi praktični rezultati drugega tunela. Pa so res vredni zlatega denarja ti naši ljubi tržaški Italijani, posebno še tedaj, ko so si sami med seboj nekoliko v laseh, kar se dogaja od tistega Časa sem, kar poleg „Piccola" in »Indipendenta* izhaja v Trstu tudi še „Corriere Adriatico". Kar hvalita „Piccolo" in „Indipendente* gotovo graja z vso resnostjo „Corriere", narobe pa ravno tako. Prav taka se Je tudi zgodili sedaj, ko so izročili prometu dru?i, pod-šentjakobski tunel. Priznamo prav radi, da imata ta dvi tunela svoje dobre strani, da |e zlasti mnogo skrajšana pot iz mesta v tržaški industrijski centrum pri Sv. Andreju. Ške-denj itd., za ljudi iz mesta namreč, ki pa zahajajo tja dol večiaoma le za zabavo, ne pa po svojih službenih ali delovnih poslih. Delavstvo, ki je zaposleno v raznih Industrijskih podjetjih, v Lloy do vem arsenalu, v tehničnemu zavodu, plinarni, llnolejskl in jutni tovarni, oljarni itd., stanuje itak večinoma pri Sv. Jakobu ali Sv. M. Magdaleni in mu tunel ne rabi prav nit Pač pa je resnica, da je Škedenjcem znatno skrajšana pot v sredino mesta. Poudariti pa je treba, da oba tunela staneta nad štiri milijone kron in da je to svota, ki tudi pomenja nekaj. Pa dajmo, da nama povesta „Indipendente* in „Corriere" svojo o koristih novega tunela, ki sta jo v včerajšnji številki priobčila pod dobesedno enakim naslovom: „I primi resultati pratici della seconda galleria*. „Indipendente" ne more prehvaliti do brote In praktičnosti novega tunela, ki pri-hranja ogromno zamudo časa, ki je bila potrebna, če Je moral kdo okrog hriba ali čez hrib k Sv. Andreju in pripomin|a, da bo odslej orihranjevala že samo mestna občinska uprava pri delih v vzdrževanju javne snage po 30 K na dan, in to pri prevozu smeti iz mesta v morje pod Skednjem. No, to Je res lep denar, in znaša celoletni prihranek okroglo 11.000 K. Opozarjamo torej na to de|stvo naše občinske svetovalce, da ob priliki zaključka letnega obračuna poskrbe zato, da bo ta prihranek tudi v resnici zabeležen med prihranki. Drugih dobrot nove galerije „Indipendente" za sedaj še nI povedal, pač pa Jih Je iztaknil „Corriere Adriatico" in sicer: Po tunelu se preganjajo danzadnem cele tolpe pobalinov od enega konca do drugega, kriče in razsajajo, kakor blazni, da bole ušesa človeka, ki gre po tunelu, in da celo nadlegujejo pasante na vse mogoče načine. A to še nI dovolj. Biciklisti so hitro prišli na to, da je cestni tlak v tunelu naravnost izboren za vožnjo s kolesi in dirjajo gor-indol kar drug za drugim. Seveda lepo, hladno Je v tunelu in vozi se imenitno. Napravili so si v par dneh iz tunela celo dirkališče. Prahu Je v tunelu na debelo. Zunaj ga spere dež, ki pa v tunel ne more, magistrat pa seveda ne skrbi za to, da bi se škropilo v tunelu. „Corriere- pravi, da ne verjame, da je mestna občina hotela napraviti iz tunela „rikreatorijsko dvorišče, dirkališče za bicikliciste in avtomobile, ali pa prostor za vlaganje prahu, kar je vse sedaj novi tunel. Mislimo, da tema obema konstatacijama prvih praktičnih rezultatov drugega tunela, ni treba dodati prav nič, da si lahko ustvarijo naši čitatelji pojem o dobrotah in slabostih obeh znamenitih tržaških „galerij", ki staneta vsakega tržaškega prebivale?, domačina namreč, nekoliko nad 20 K, pri čemur pa še niso računane obresti v njih zazidanega kapitala. Stvar, naj je še takv> dobra, je vendar res nekoliko predrag3, posebno ob takih „praktičnih rezultatih" ! Trgovski tečaj za deklice. Učenke, ki so obiskovale trgovske tečaje „Trg. izob. društvu", se vabijo, da pridejo nocoj točno ob 7 45 zvečer v dvorano Trgovsko-izobraževalnega društva ul. sv. Frančiščka 2, kjer se jim razdele spričevala. Veselica za bodoči otroški vrtec prt Sv. Jakobu se v nedeljo vsled slabega vremena nI mogla vršiti; ter je preložena na prihodnjo nedeljo 28. t. m. Iz krogov državnih železničarjev nam poročajo: Pred kratkim se je dogodil na tržaškem državnem kolodvoru slučaj, ki je res vreden najhujše obsodbe, ker prejasno kaže, kako skušajo na državni železnici ob vsaki priliki zapostavljati slovenske uslužbence in da sega sovraštvo do slovenskih uslužbencev pri nekaterih gospodih celo preko groba. Umrl Je namreč pred kratkim sprevodnik državne železnice Ivan Jug, ki je že dal|e časa bolehal. Jug je bil Slovenec in le bil tudi član slovenske narodne železničarske organizacije, Zveze Jugoslovanskih Železničarjev. Čin dolžne pijetete napram takemu umrlemu je, da ga spremijo ne samo njegovi tovariši k večnemu počitku, temveč da se udeleži pogreba tudi predstojništvo vsa| po kakem odposlancu, posebno še tedaj, če je umrli dolga leta svoje najboljše moči posvečal podjetju, pri katerem je bil vslužben in si je celo svojo bolezen, ki mu je povzročila smrt, nakopal v službi. Tako je bilo tudi pri umrlem sprevodniku Jugu, toda kako žalosten je bil njegov pogreb. Razun par tovarišev, ki so osebno občevali žnjimi v rodbini, ni vedel nihče za njegovo smrt in za njegov pogreb, dasiravno je bilo oboje naznanjeno postajnemu vodstvu, ki pa ni čisto nič obvestilo osobja o smrti Jugovi in pogrebu. Tako se niso mogli udeležiti pogreba niti službeni tovariši umr- Dober tek! Imamo zdrav želodec in nas ne tišči v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber krogljice z zn. Elsakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic franko 4 krono. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elsatrg št. 2G4 (Hrvatsko). v Trstu, dne 23. julija 1912. „EDINOST" št. 204. Stran III. lega, a pri pogrebu tudi ni bilo nikogar od postajnega načelništva niti od ravnateljstva. Žalostno je to in vse obsodbe vredno! Će gospodje ne čutijo toliko pijetete do umrlega uslužbenca, da bi sami šli za pogrebom, je vendar njihova dolžnost, da naznanijo vsaj njegovo smrt in čas pogreba osobju, da stori ono, česar ne store gospodje sami 1 Med slovenskim uslužbenstvom pa se sumi popolnoma upravičeno, da se ]e vse to zgodilo tudi najbrž zato, ker Je bil umrli Slovenec in član slovenske narodne železnfčarske organizacije. Će bi bil Nemec, bi ga nemški gospodje na postaji in pri ravnateljstvu gotovo ne bili pozabili! Socijalno-demokratiČni siroveži. Prejeli smo: Pri stavbi stavbenih podjetnikov Pagliaro & Bosma Je socijalni demokrat Lorenzon Ivan udaril člana NDO A. Kosiča štririkrat po glavi, zato ker je ta organiziran v NDO. Navzoči socijalni demokrati so nastop tega siroveža — odobravali. Ćlan NDO je moral zapustiti seveda delo, ker bi drugače planili še drugi po njem ter ga poškodovali. Po tega soc. demokrata Je prišla na delo — po posredovanju NDO — policija. Cela zadeva je bila vzeta natančno na zapisnik. Lorenzona čaka kazen. Treba je na ta način postopati proti njim, ker drugače ne bo nikdar konca pretepa med delavstvom. Kamen, opeka in pest, to Je orožje soc. demokratov napram v NDO organiziranim zidarjem. Drugih argumentov proti NDO nimajo, zato pa molče in s pestmi tolčejo. Stem pa ne pridejo daleč socijalni demokrati, kvečjemu na grob tržaške socijalne demokracije obžalovat, da so krenili tako daleč proč od programa, tako daleč proč od pota Karla Marxa. To, kar počenjajo tržaški socijalni demokrati, Je zločin, uprizorjen na trpečem delavskem ljudstvu. Mi ne bomo mirovali, pač pa bomo delali proti takemu ravnanju z vsemi svojimi močmi in se ne bojimo, da ne bi končno zmagala pravica. Na naslov poštnega ravnateljstva v Trstu. Prejeli smo : Kot protokolirana tvrdka na tukajšnjem trgu imam tudi poštni predaleč št. 296, poštni urad pa je glasom priloženega zavitka pismo vrnil na oddajno poŠto z opombo „Abgereist vod Triest". Sicer sem bil res nekaj dni odsoten po službenih opravkih, pa vendar ne gre, da bi se pisma zavračala, ker kot firma nisem bil odsoten in imam kakor rečeno, poleg tega tudi še pcšini predaleč. Lahko Je mogoče. da Je zavrnila pošta še kaj več poštnih pošiljatev, ki lahko pomenjajo zame kot trgovca tudi veliko izgubo. Proti takemu sa-raolastnemu postopanju je treba energično nastopiti, zbog česar prosim, da blagovolite ta slučaj omeniti v čislanem Vašem dnevniku. Priobčujemo radevolje ta dopis s pripombo, da nam dohajajo skoraj vedno pritožbe v tem pogledu od naših trgovcev. Priporočamo torej poštni upravi, da napravi tu red, ki je nujno potreben, da ne trpi škodo trgovina in obrt. Zglasil se je v našem uredništvu nam osebno znani g. Karel M e g 1 i č , bivši trgovec v Ljubljani, sedaj pa uslužben v Trstu, in nas je naprosil z ozirom na neresnične vesti, ki jih razširja o njem ljubljanski „Slovenec", češ da je bil ali zapit ali da je izdala za njim oblast tiralico, ker je baje pobegnil, da javno potrdimo, da te vesti niso resnične. Izjavljamo torej, da je nam in gotovo tudi javni oblasti v Trstu bivališče g. MegUča dobro znano in ponavljamo njegovo izjavo, da nima nikakega povoda umikati se javnim oblastim. Nesreča na morju. Poziv blagim srcem. Poročajo nam: 26letni Josip Maga nja, nbič, bivajoč v Sv. Križu št. 262, je bil — še do predvčerajšnjim — lastnik majhne, kakih 13 metrov dolge barčice, vredne kakih 800—1000 kron, s katero se je pošteno preživljal z ribištvcm, in sploh z delom na morju. Ker je bila barka vsled slabega vremena nekoliko pokvarjema, je bil Josip Ma-ganja sklenil, da ]o potegne na kopno v malo svetokrižko ladjedelnico, kjer bi jo bii — z malim stroškom — popravil. V to svho Je dal še minole sobote — dne 20. t. m., povesti barko do rečene ladijedelnice. Ker je pa bilo vreme lepo in je bilo že kasno, so pustili barko zunaj, pred nasipom. V nedeljo dne 21. t. m. je pa ob 9 do-poiudne nastal vihar, ki je vrgel barko ob nasip in jo razbil. Od vse barke je ostalo le še par desk in kar je orodja. Na ta način, po elementarni nesreči prizadetega Maganja najtopleje priporočamo vsem blagim srcem, da mu priskočijo na pomoč z radodarnimi prispevki, da si more napraviti novo barko, s katero naj si Še dalje služi vsakdanji kruh. Radovoijne darove sprejema uredništvo, ali pa uprava „Edinosti". Sploh se nas opozarja na dejstvo, da je svetokrižko pristanišče premajhno in da bi morala v tem ozlru pomorska vlada poskrbeli, da ne bodo svetokrižki ribiči ob vsakem neurju trepetali za svojo lastnino, kajti če bi nastal količkaj hujši vihar, bi se radi premajhnega prostora v pristanišču razbile vse barke druga ob drugi. Iz Egipta Je prispel v nedeljo z Lloy-dovim parnikom „Helouanom" egiptovski ministrski predsednik in minister notranjih zadev Said Mohamed paša z IS osebami spremstva. Ob 6 50 zvečer se Je odpeljal z italijanskim brzovlakom v Ženevo. V času, ko se je mudil v Trstu, ga je spremljalo večje število tajnih policajev, ker so se bali, da ne ga bil morda kdo napadel. Mogočno bo donela slovenska pesem prihodnjo nedeljo dne 28. julija 1912 Dri Sv. M. Magdaleni Spodnji, iz grl tržaških in istrskih pevcev. To bo spet vesel pevski praznik, ki bo zares pokazal kako se bratska društva ljubijo med seboj, si pomagajo drug drugemu, kako se podpirajo med seboj, za skupne nastope pri takih prilikah. Za ta nastop so se priglasila sledeča pevska društva. Združena pevska društva iz Brega: to so „Vodnik" iz Doline, „Prešern" iz Bol junca, „Slavec" iz Ricmanj, „Slovenec" iz Boršta in „Domovina" Iz Ospa. Dalje: „Adrija" iz Barkovelj, „Velesila" iz Škednja, „Čitalnica" in „Ilirija" od Sv. Jakoba in svetoivanski cerkveni pevski zbor ter pevsko društvo „Hajdrih" s Prošeka, po deputaciji. Društva, ki se niso še priglasila, lahko to store še v tem tednu. Ako bo vreme ugodno obeta biti pevski praznik zares impozanten. NAROČBE za oglase naslovite na „Inseratni oddelek Edinostiako želite, da bodo oglasi takoj uvrščeni v našem listu.__ Tržaška mala kronika. Radi hazardne igre na Javni ulici pred Silošem so bili v nedeljo aretirani 22 letni Anton D. Iz Naklega, Fran D. star 25 let, iz Litije, oba premogarja, in 24 letni delavec Anton V. Iz Postojne. Proti tekmovalki v ljubezni. Judita Cordella, stara 25 let iz Benetk, stanujoča v zagati delle Pancogole št. 11, Je bila pred-slnoči aretirana v neki kavarni ul. Beccherie, ker je zažugala neki Ivani Ivanlševič, stanujoči v ul. del Fico št. 1 z besedami: „Že tri dni te iščem in sedaj, ko sem te našla, te ubijem". Toda grozni namen lepe Bene-čanke so preprečile osebe, ki so še pravočasno posegle vmes in Judita Cordella je morala oditi z redarjem v ul. Tigor. Cor della Je baje zažugala Ivaniševičevi s smrtjo radi tega ker je bila nanjo ljubosumna. Zopet radi ljubosumnosti žuganje s smrtjo I Eliza Zubranić, stanujoča v ul. della Scorzeria št. 16 Je v nedeljo popoldne n t-Borznem trgu stopila s tramvajskega voza, ko se jej Je približala neka Cecilija Depicco-Isuane, stara 31 let, iz Trsta, stanujoča v ul. della Fabbrica št. 3 ter vsa razjar|ena pomerila na Zubraničevo revolver z besedami: Pojdi sem grda s...., da te ustrelim, ker se dan na dan vlačiš okolu z mojim možem. Zubranić se je vsa prebledela zatekla k nekemu tam naha|ajočemu se redarju, ki je potem aretiral razsrjeno Cecilijo in Jo odvedel v zapor. Radi poneverjenja. Na ovadbo nekega Ivana Roišek, stanujočega v ul. Scuole isra-elftlche št 4, je bil aretiran Fran K. star 26, stanujoč v Rojanu št. 88, ker mu je prvi izročil 6*20 K, s katerimi naj bi mu kupil uro. K. je pa denar porabil za se. 'K je syoj čin priznal. Težka telesna poškodba. V nedeljo po noči je nastal v neki zloglasni hiši v ul. S. Filippo tepež, v katerem je 20Ietni dninar Marij Jusper Iz Trsta z nožem zabo! 26.etncga tesarja Alojzija Zetoma, doma iz Ptuja. Marija Jusperja so aretirali. Zetomo pa je pozvani zdravnik rešilne postaje „Igea" za silo obvezal ter ga dal potem po Tre-vesu odvesti v mestno bolnišnico. Požar. Sinoči ob 6 Je začelo v zalogi olja in vina tvrdke Gazulil čc Co. v ulici Carpison goreti. Ker je bila zaloga zaprta so morali došli gasilci s silo odpreti vrata. Po enournem gašenju se Jim Je posrečilo udušiti ogenj. Uneli so se bili prazni sodi za olje in prazni zaboji. Škode je okolu 150 kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Nagla smrt. Sinoči ob 6 30 Je nenadoma umrla 85ietna gospa Ana Cimadori. stanujoča v ul. Giulla Št. 59. Došli zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati le nastalo smrt. Truplo je ostalo na domu. Koledar in Treme. — Danes: Apc-linsr šk. — Jutri: Kristina. Temperatura včeraj ob 12. opoldne -i- 23- C°. — Vreme včeraj: deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno. Lokalne padavine. Malo bolj vroče. Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Telovadno „Sokol" v društvo Trstu. D2nes zvečer ob 8 in pol se vrši odborova seja v vaditeljski sobi. — Ker so na dnevnem redu važne zadeve, se prosi polnošte-vilne udeležbe. Nazdar I Trgovsko izobraževalno društvo ima jutri, v sredo, odborovo sejo. Pevsko društvo »Trst*. Danes ob 8 pevska vaja za mešani zbor. Prosi se pol-noštevilne udeležbe, ker s to vajo se začne z učenjem nove pesmi. Obenem se sprejmejo nove pevke in pevci. Vaje se vrše v prostorih „Del. podp. društva*, ul. Galatti — Nar. Dom. Novi dohodi za pomlad In leto! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici v TRSTU, Via Barriera vecchia 38 in Via de? ftettori 1, v GORICI, na Starem trgu 1. —V SPLITU, ul. Star. suda 314. naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne s svežim poletnim, črnim in bar vnim obuvalom ličnega kroja in 3ela ter finega in trpežnega usnja. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO bw po zmernih Cenah h RAFAELE ITALIA TfVST - VIA MALCANTON - TRST Mnenje gosp. dr.a J. Hudec-a H O L I C E Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Prejel sem Vaše Železnato Kina - vino Serravallo (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) in sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino in ga rabim v svoji praksi ie mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, pri malokrvnosti, pri šibkih konvalescentih In to z najboljšim uspehom. HOLICE, dne 20. marca 1910. Dr. J. HUDEC. Proda se v Trstu Specijaliteta: blago za podlago in različni mali predmeti za možke krojače. Centralna lega, moderna izložba, mala najemnina, kontrakt za lokal 5 let. Resne ponudbe in natančneja vprašanja naslovijo naj se na J. Gregorčiča, krojača, Kjadin-S. Luigi 763. lekarna v Trstu, ul. Miramar 29. 2 krat na dan sveže domače mleko, pivo in vino v steklenicah. — Velika zaloga slaščic in dokolaie. Priporoča se Otilija Fumolo. Slovenci! Slovani! fe08^ edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprave l*mči se za 2 leti, istotako tudi vsafcG naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim I Udani ALOJZU POVH. UMETNI ZOBJE Plombiranja zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. i. Čermak V. Tuschor zobozdravnik konccs. zobni tehnik _TRST _ ulica dalla Caserma fitev. 13, II. n. Bogomil Fino = = urar in ziatar = = Trst, ulic« Viri cen z< BeUini št, 13 lanutl tertu it. iitois ioTea*| Bogat Izbor uj- 7?&ke ri-Hte, kakor talil ahuitor, prttanor z dij»-| maatl In brei rtljarr tov, že«ske »crlilee, il/.tt j i a srobzao z« mjJ ,r. cie po konkurenčnih cenah MOi Pozor! Priporočam slavn. občinstvu mojo ==^= bogato zalogo šivalnih strojev j s svetovno znano znamko original Pfaff, Gritzner in Singer. Dalje za čevljarje orij?. Dfirkopp, jamčim od 5 —10 let. PivrtliTOl z ZDamko Joh Puch, ^remier, Regent in Humber. oprem- il L/VUl\UlCOCl lienimi z žiČainoi črevi (etahldrath-Pneumatik) ali z -c navadnim črevom. — Stiskalnice in mi ne za grozdje in slamoreznioe. j Popravljajo se zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji |nfi flnljlA(lf> ,} in gramofoni. — Hoje staro podjetje na pozna konkurcnoe. — Udani Jll\ NPK|Pyn ji SVOJI K SVOJIM! Goriea, nlloa »nnfelplo 5t. 1. ^nBNBHBMHMHMMHHBKHHaaHHaMMiI Vsi zdravniki ga priporočajo. Zdravilno pivo dvojnega kvaea Odlikovano na C CT AJk : 7 razstavah.: a Glavna zalog^^^Trstu^i^falcIfr^ Odlikovano na : 7 razstavah. : £ > u O. *5T c o bfl v (O >- Velikanske zaloge manifak-turnega blaga Velikanske zaloge manifalt-turntga blaga ,AITS ulico Nuova 36 s podružnico ulica tluoua 38, vosais. Laz taro Naznanja svojim C9nj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga pO zelo znižanih cenah man fakturu i blago vsake vrste za pomladausko ic po etno sezono in sicer :* velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voiie, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogr mne 7*loge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž. žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moike in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnic« itd., vse po naj zmernejših cenah. Bazne Mile, okraski In Mine za Slutile In tudi krojače, | i ol rt> «21 rt" O a n X* c Biran IV. .EDINOST" št. 204 V Trstu, dne 23. julija 1912, Društvo jugoslov. želez, uradnikov. Nocoj, ob 8 15 v društveni sobi seja osrednjega odbora. Na dnevnem redu važna vprašanja. Polnoštevlna udeležba gg. odbornikov nujno potrebna. Nar. del. organizacija. Odbori vseh skupin NDO naj biago-vole uprizoriti ta teden močno agitacijo za nedeljski protestni shod. V nedeljo mora na plan vse slovensko delavstvo v Trstu; v nedeljo moramo pokazati svojo moč. Protest proti škandaloznim razmeram v tovarni Linoleum je za vse tržaško delavstvo velikanskega pomena. Kajti ako se podjetnikom v tovarni Unoieum posreči, razbiti organizacijo, potem pridejo na vrste druge tovarne. Zato mora biti odbit prv! atentat, prvi napad na našo organizacijo! Z močjo se doseže vse! V nedeljo naj se nam pridruži vsak delavec, ki se zaveda svojih pravic! Delavci, pripravite se !! Odbori skupin, izvšite svojo dolžnost!! Posredovalnica dela NDO. —Neštete slovenskih podjetnikov imamo, ki iščejo de lavcev pri italijanskih posredovalnicah ali pa v italijanskih listih, kjer dobivajo po večini samo zagrižene nasprotnike slovenskega naroda, celo renjikole itd. medtem ko morajo slovenski delavci trpeti lakoto. Z ozi rom na to poživljamo vsaj slovenske podjetnike, da se obračajo v slučaju, da potrebujejo delavcev, na posredovalnico dela NDO To Je dolžnost slovenskih podjetnikov; kdor ne stori tako, ni narode i in zasluži, da ga bi razkrinkali potom časopisja. Poglejmo, kako podjetniki drugih narodnosti skrbe v tem oziru, da pride povsod na prvo mesto pripadnik njihovega naroda! Nemški podjet niki v Trstu takoj preskrbe delo nemškemu "delavcu, ako pride iz drugih krajev iskat dela. Na ta način si bodo najlaglje ohranili močan narod in vedno močnejši bodo postajali. Pri nas Slovencih pa je še tako žalostno! Podjetniki, od katerih bi se ne nadejali, imajo na delu tujce — Slovenca ne sprejme niti tak „narodnjak", ako slučajne zahteva 2 vin. več plače. Ta malomarnost mora izginiti! Treba je, da se okrepimo, da nas nasprotniki ne bodo mogli izpodrivati. Kdor je navdušen za povzdigo našega naroda na gospodarskem polju, naj v tem pogledu deluje. Vsak slovenski delodajalec naj se obrača edino le na posredovalnico dela NDO. O posredovalnici bomo Še govorili. — Skupina NDO * Čistil niča peiroleja" v Škednj u sklicuje za četrtek ob 7 zvečer društveni shod v prostorih Gospodarskega društva v Skednju. Delavci iz čistilnice petroleja I Z ozirom ca to, da je ta shod za vas vellfcega pomena, se nadejamo, da pridete v čim več jem številu! — Skupina NDO Sv. Andrej sklicuje za danes ob 6 30 zvečer sestanek v društvenem prostoru ul. Sv. Marka 19. Prosimo obilne udeležbe. — Zidarji! Naznanjamo, da se nahaja posredovalnica dela v ulici degli Artisti (pritličje gledališča Filodrammatico.) — Pekovski pomočniki! NDO vas vabi na sestanek, ki se bo vršil v četrtek ob 10 dopoldne v društvenih prostorih ul sv. Frančiška št. 2. — Skupina NDO „Linoleum" vabi na sestanek, ki bo jutri ob 7 zvečer v društvenem prostoru, ul. sv. Marka 19. Vesti iz Istre. C. kr. velika državna gimnazija v Pazinu je zaključila letošnje šolsko leto dne 6. t. m. Iz letnega poroč la, ki nam je bilo doposlano, omenjamo uvodno delo profesorja Nikola Žica „Moščenlčki šlatut", lep donesek k zgodovini našega Primorja. Na zavodu je poučevalo 17 učnih moči v obveznih predmetih, 6 njih je poučevalo tudi relativno obvezne in proste predmete, telovadbo Je poučeval poleg tega tudi še poseben učitelj. Zavod je štel ob začetku šolskega leta 173 H- 12, ob koncu pa 172 učencev, katerih je bilo 149 Istranov, drugih Ptimorcev 16, 1 Štajarec, 3 Dalmatinci, 2 Rečana iu 1 Čeh. Po narodnosti je bilo 141 Hrvatov, 28 Slovencev, 2 Italijana in 1 Čeh. Vsi so biii rimskokatol ške vere. Iz meščanskih krogov jih je bilo 61, s kmetov 111. Od-ličnjakov je bilo 20 H- 2, sposobnih z dob rim uspehom 105 -f- 2, splošno sposobnih 17 -f- 2, nesposobnih 7 in to le do IV. razreda, v višjih razredih ni padel nobeden, ponavljalo! izpis jih je dobilo 9 4-4, neiz-prašanih pa sta bila 2 -f- 2. Neobligatne predmete je pohajalo in sicer risanje 9, francoščino 54, telovadbo 101, petje 85 in stenografijo 14 učencev. K izpitu zrelosti se je prijavilo vseh 19 rednih učencev VIII. razreda in 1 privatist. Uspehe poročilo še ne navaja. Pod vodstvom profesorja Broliha so se učenci udeleževali iger večinoma z rokometno In nogometno žogo. Napravili so tudi več izletov. Učenci Vil. in VIIL razreda so se pod vodstvom prof. Novljana vežbali tudi v s reljanju. Dne 1. februarja je zavod priredil v pazinskem Narodnem domu koncert v korist Dijaškemu podpornemu društvu, dne 16. aprila pa se je vršila ravnotam proslava stoletnice Dobrilovega rojstva, 1. junija pa zopet koncert v korist podpornemu društvu. Prihodnje šolsko leto se prične 18 septembra s Šolsko mašo ob 9 dopoldne. Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili 16. septembra, vpisovanje novih učencev za I. razred 16. in 17. septembra, za višje razrede pa tudi ista dneva od 8 do 12. Učenci, ki so že pohajali zavod naj se prijavijo za vpis od 16. do 18. septembra. Vpisnina za novo vstopajoče učence znaša K 6 20 in donesek K 2 za učila, ostali učenci plačajo le donesek za učila. Šolnina znaša za se mester 30 K. Ravnateljstvo priporoča sta rišem, da se v zadevi dijaških stanovanj obračajo na ravnateljstvo. Toča v Istri. Minuli petek )e toča hudo pobila vasi Brda, Černac in Sorbar blizu Buj. Nevihta je prišla od jugozapada. V Berdah je toča uničila četrtino, v Sorbarju in Černacu skoraj polovico poljskih pridelkov, ki so letos obetali bogato letino. V Brdah je vrhutega strela udarila v hlev nekega kmeta in ubila lepega vola. Pogrešanje istrskega obr®*ja. Pred kakimi štirimi leti je arheolog konservater dr. A. Gnirs ugotovil marljivim proučavanjem starodavnih pristaniških zgradeb na Velikem Brionu, da se je obrežje v zadnjih 2000 letih pogreznilo za 1 in pol metra, na leto okolu 0 75 mm. To se potrjuje sedaj vsled preiskave beiežek aparata za merjenje plime in odseke hidrografičnega urada v Puli. Preiskava vseh beiežek, ki jo je izvedel linijski kapitan W. pl. Kesslitz je pokazala, da se obrežje Še dandanes pogreza in sicer za milimeter na leto. Tujci v Opatiji. Od 1. januarija 1912. do 17. julija 1912. je obiskalo Opatijo 29.454 oseb; poleg teh še 4306 pasantov — skupno torej 33.760 oseb. Od 11. do 17. julija 1912 je na novo došlo 1806 oseb. Dne 17. julija 1912. je bilo navzočih 4776. Druge slovenske dežeel Utonil je v Savi pri Trbovljah rudar Ernest Gričan, ker ni znal plavati io ga Je voda zanesla na nevarno mesto. Skrivajte puške pred otrod! V Br-dovcu pri Brežicah je petnajstletni Karol Ka pusta bil s petletno sestrico sam doma Roditelja sta delala na polju. Fant Je stikal po omarah in našel v eni nabito očetove puško. Hantiral Je ž njo tako nesrečno, da se je sprožila in krogla Sla sestrici v bedro ter jo težko ranila. Bivši ljubljanski župan Ivan Hribar pri ministru Bilinskem. Skupni finančni minister vit. Bilinsisi je v soboto sprejel bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, s katerim se je nad eno uro razgovarjat zgolj o gospodarskih vprašanjih. Listnica uredništva. Klub „H e I i o sB Sv. Jakob: Brez podpisa v — koš! ■■■■■■ ■ mtm m ■■■■■■ MALI OGLASI ■■■■BB S — S BBBBBB 1 ^r MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. 4UP V PrnHsi 86 v P'vaeini h'5* z VBem koinfortom rruu (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dar? raznih sladčic, biSkotov in liherjev t ti - najfinejše moke itd. Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki, Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaSe, Cepiče iz Ciste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih druStev MT POSEBNE CENE. H Športna tr$wina Strukel ulica S. Antonio 12 (nasproti Kred. m\m) —■—■ —1^—^f - NUOVO - otel provinciale (Novi deželni hotel) Trst, Ja go Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snaznost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKKfiL. I Ivan de I^oreiizo l Trst, ulica Saii Ma url zlo št. «>. Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u. Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč. Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE. EB BB ea mm sn ■a ae SB ii&istide šru&lc^ - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odllko.'Gnn louarnn ceii In cemcntnlh :: plo& teracou In umetnega Komna. :: Sprejem« vsakovrstno delo v cementu. One zmerne, delo točno. tržaška posojilnica in hranilnica | V lastni hiSL ^S^o'S?! Telefon St. 952. Trst Piazza Caserma Z, L n. (obod po siaunlh stopnicah). MraaUaa vlog* ■ prejema tudi ni od in jih od vsakega, £• _ J, 1| 01 obrestuje "S |4 |0 trni lavtk od hranilnih vlog plafenje aavod nm. Vlaga m lahko po eno krono. Posojila daja na v kuj ii bo po dogovora Na menjiea po 6%, na sastav« il 5 */,*/, in na amortlsaoljo sa dalj-o dobo po dogovora. o o o o Uradna ars: od 9.—12. are dopolodne in od 8.—6 popoladne. Izplačaj« ■• vsaki dan ob uradnih arah. — Ob aed«> y*i» in praznikih j« a r a d saprt. Poitno • branllnldal račun 816-004. las Bajaetferaeje irt|m vara ostao ooUoo za tfcraabe mditsa*. papirjev, llatta Iti. kakor tudi braalla« s katariati m najuspetneje navaja (t«diti ivojo d«eo.