188. številka. Ljubljana, soboto 19. junija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina ca prvo polovico leta. Grg. naročnike pro-■imo, da naročnino o pravem času ponovč, Ako hotć list dobivati redno v roke, ker »Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod* velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......6 gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta......8 gld. — kr Za četrt leta .... Za en mesec .... 4 „ - 1 40 Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake vejja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Panslavistični ali nomško-pruski agitatorji? Časopisi berlinske nemške vlade si pač denes uže ne upajo na list nesramni način našej Avstriji žugati z nemškim vmešavanjem, ako bode naša država nehala s v o j e Slovane treti, kakor so žugali ob času Hohen-warta, ko je bil še vsak Nemec francoskih zmag tako pijan, da je mislil pojutranjem ali skoro enkrat avstrijsko-nemške in nekatere slovanske provincije v nenasitljiv golt Slovanom historično znane nemške politične požreš-nosti potlačiti. Notranja nemška gnjiloba vsled socijalistovskega rovonja, vsled vse tlačečega nemškega militarizma, vsled padnjočega blagostanja, rastoče zmešnjave vsled hujskanja in proganjanja katolikov in najbolj še čudovito okrepljenje Francoske (tako, da je francoski vojni minister Farre te dni v Le Mansu mogel reči: nikoli nij Francoska tako cvela kot zdaj, nikoli nij bila nje vojska močnejša kot je zdaj) hitro napredovanje Kusije, — vse to je ohladilo nemško pijanost tako, da si berlinski pohlep po avstro-nemških provincijah, po Češkej in po Sloveniji do Adrije, ne upa več javno na dan, čeravno n\j umrl, temuč ga tudi celo nemški prusijani mej našimi protivniki na tihoma še goje in zanj teren z nemškutarijo pripravljajo. Ker si pa prusko-nemški časopisi ne upajo tako naravnost mešati se v naše avstrijske notranje zadeve, kakor so se leta 1871 in 1872, zato zdaj skušajo ščuvati po strani zoper avstrijske Slovane. Tako na primer je prinesla te dni berlinska „Post", ta priznan Bis-markov organ, tak ščuvajoč članek. Ta nemšk list namreč poroča iz Peterburga nesramo laž, da pride cela kolona npan s lavi stičnih de-putacij" pod vodstvom Aksakova v slovanske kraje v Avstrijo, da študira razmere avstrijsko slovanskih prebivalcev, to se ve, pravi list, politične, če prav pod masko znanosti. Rečeni nemški Bismarkov list je po tej za svojo šču-vajsko rabo izmišljenej nemškej laži še toliko drzen, da daje našej avstrijskej vladi nemški svet, naj te ruske deputacije vstavi in v njih domovino nazaj pošlje. Torej liberalni Nemci našej vladi svete dajejo, naj na meji straže postavi in ne pusti nobenega učenega Slovana iti k avstrijskim Slovanom gledat. Nij nam treba še posebno naglašati, da je ta nemška denuncijacija izmišljena. To pak je pač resnica, da uže dolgo časa ima ruska vlada lepo navado, dajati svojim profesorjem in učenjakom štipendije, ter jih pošiljati po Evropi na potovanje in naučen je. Tacih Rusov smo vsako leto nekoliko v Ljubljani pozdravljati priliko imeli, kakor so jih tudi v Pragi, Zagrebu, IJelgradu imeli. Razumejo se, da so se v prvej vrsti brigali za znanost, za politiko nekateri celo nič, drugi tako malo, da je neki naših znanih rodoljubov jednemu tacih filolo-gov rekel: vi slovanski bratje prihajate k nam secirat nas in preiskavat še na živem telesu kot zanimiv objekt, ostanek velicega slovanskega roda, a malo vam je briga. In te nedolžne učenjake, ki iščejo po naših knjižnicah glagolskih rokopisov, ki študirajo naših malih Rezijanov pokvarjene jezične ontanke in našega dijalektnega akcenta brezredne skoke, te redke ruske potovalce žele zdaj Nemci Avstriji denuncirati kot politično nevarne in hote s tem denuncirati tudi nas avstrijske Slovane, da nijsmo zvesti državljani, ter da bi se dali od teh Rusov od Avstrije odvrniti. In prusko-nemški vladni list s to neumno denuncijacijo avstrijskega Slovanstva in morda tudi zdanje vlade ravno ob tem času prihaja, ko se cesar ravno vrača iz dveh slovanskih dežel, iz Češke in Moravske, kjer mu je slovansko prebivalstvo sijajno pokazalo, kako vzvišena je njegova lojalnost nad vse nemško sumnjičenje! Zatorej je ono prusko-nemško denunciranje avstrijskih Slovanov pri našej vladi le — smešno. Če pa uže je kje bolj potreben, da bi avstrijska vlada na meji stražila, je to na nemškej meji. Prusko-nemških agitatorjev je mej Poslednja pisma mojega prijatelja. m. O zlati dnevi moje prve in zadnje ljubezni! O srečne ure, ki sem jih preživel v Mi-ličinej bližini! O da je morala ta sreča tako kratka biti! Šest mesecev sem uže zahajal v Likanovo hišo, in vendar še nij sem nikomur razodel, kaj moje srce ćuti, ne Milici ne staršem njenim, ne komu druzemu. Občevanje mej mano in Milico je bilo prav neprisiljeno, kakor je le mej bratom in sestro mogoče, ki se ljubita; nikdar se me nij ogibala, nikdar se mi umikala. Ako je le čas imela, sela je poleg mene in rada je naslanjala svojo glavico na mojo ramo. Kljubu njenemu prisrčnemu vedenju z mano, vendar nijseni imel poguma, povedati >JeJ; da jo ljubim. S»cer sem 86 tudi jaz mirno obnašal, kadar sem pa nameraval o s\ojej ljubezni izpregovoriti, jelo mi je srce nemirno biti in zdelo se mi je, da stavim svojo dosedanjo srečo na igro. V tacih treuotkih opazil sem, da se je jela tudi ona tresti, in pogledovala me je, kakor bi me hotela prositi, naj molčim. Na tak način sem bil večkrat raz-orožen in nosil sem svojo ljubezen še dalje zapito v srci. Dolgo vendar to nij šlo, kajti tako stanje zdelo se mi je neznosno. Po vsestranskem resnem prevdarku sklenil sem prvo priliko porabili in Milici odkriti svoje srce, da izvem, pri čem da sem. Jaz bi bil sicer lehko njenim staršem stvar razložil, ali hotel sem iz njenih ust slišati osodepolui odgovor, ki je imel mojo srečo dovršiti, ali pa me pahniti v brezno obupa. Prilika je kmalu prišla. Šel sem neki dan tja, ko sem ravno vedel, da je šel gospod Likan po opravku v precej oddaljeno vas. Tudi gospe Likanove nij bilo doma; Milic«* mi J je rekla, da je šla v mesto raznih stvarij kupovat, in da hoče gredoč obiskati prijateljico. „Dobro," — rečem jaz, — „všeč mi je, da vas najdem samo gospica; denes si hočem odvaliti kamen od srca, ki me hudo teži, in če tudi se ta kamen name zavali in me stare." Moje besede so jo vidno prestrašile, tresla se je, sklenila roki in hotela govoriti. Ali jaz spomnivši se svojega sklepa, nijsem se zmenil zato, temuč nadaljeval sem z drhtaj očim glasom: „Bodi moja, po tebi moja duša hrepeni, brez tebe nij več življenja zame, Milica ne zavrzi me, moja ljubezen je neizmerna! Milica podaj mi roko!" Počasi in brez vsake besede podala mi je roko, začela pa se je ihtiti in potok solza udri so jej je po lici. Jaz sem jo pa objel, pritisnil k srci in prestrezal jej solze z goriv imi poljubi, liže sem menil, da postaje mirnejša, kar se zgane, iztrga se mi iz rok, ter vpre v me svoje mokre oči, rekoč: „Zdaj mi- nami v Avstriji vse polno. Tega plevela naj bi se Avstrija znebila in ga črez plot Nemčiji nazaj zmetala. Koliko je nemcev „iz rajha" pri nas, ki so prišli lačni in z malo culico k nam pa so se pri nas opasili in zdaj proti nam starim Avstrijeem politizirajo in rujejo. Te Nemce bi se spodobilo pognati kamor spadajo in, magari, ž njimi vred še nekaj ta-cih, ki nečejo Avstrije drugačne, nego „nenizko", kakoršnc (nemške) pa mi, ki nas je ogromna večina, nikdar ne maramo in za nobeno ceno! J. Politični razgled« Kotrinijc «l«»i«»iV. V Ljubljani 18. junija. Pravosodno nilulAterstvo je vsem sodnijam češkim in moravskim poslalo govore Stremavra in baron Sackena o vladnej jezikovnej naredbi in ukazalo, da se je po tej naredbi ravnati in hitro naznaniti vse ovire, ki bi možno da nastale zoper nje izvršenje. O ccnirjevein potovanji poročajo češki listi, da je cesar v Kraljevem Gradci jako razveselil se pri vojaškem ogledu, ko je stotnik S uha nek vojakom češki ukazoval. Ko je pa pri istej priliki neki drug stotnik istega polka nekemu vojaku razlagal o nekej stvari nemški, vprašal ga je cesar, je-li ta vojak Nemec? Na odgovor stotnikov, da ne, ukazal je cesar stotniku, naj vojaka pouči v njegovem materinem češkem jeziku. Centralistiška veČina komisije češkega deželnega zbora za vladno predlogo o prena-redbi volilnega reda je tedaj to v sredo zavrgla. Zastonj je dr. Ilieger poudarjal pravičnost, da je to predlogo predložila vlada, ki je nad strankami, ki posreduje in dela mir, zastonj je Ilieger centralistiško gospodo opominjal, naj ne ravnajo preveč osorno z vladno predlogo ter je povabil nemške poslance, naj se neon-cijalno zbero in preiščejo, kako da bi se mir naredil. Zaman je opominjal tudi Zeithammer, da bi moral uže deželni odbor predložiti predlogo o prenaredbi volilnega reda, ker je imel ta nalog, a odbor tega nij storil. Vse usta-voverno samoljubje je izrazil P 1 e n e r, rekoč, da so Nemci zdaj v opoziciji, da bi mogli govoriti o prenaredbi volilnega reda samo z vlado, ki je vzeta iz njih srede in dejal, da ta vladna predloga še bolj namerava stranke prestaviti, nego Hohenvmrtova o svojem času. Taaffe hoče zdanjo veČino deželnega zbora češkega potisniti v manjšino. Grof Mannsfeld, predsednik tej komisiji pa je osorno odbijal od sebe roko v spravo. „Mi velikoposestniki smo centralisti, vi narodnjaki pa ste avtonomisti, zato mej nami sprave nij mogoče." Po takem mišljenji nij čudno, da so ustavoverci zavrgli Taaffejevo predlogo, a sprejeli predlog Herbstov, da se preide kar na dnevni red mimo vladne pred- loge. Ilieger je potem naznanil mnenje manjšine in je bil od te izbran poročevalcem. Vnanle Aržnve. Srbsko ministerstvo se je premenilo v nekoliko. Stalno imenovan je za zgrndbenegr. ministra Zdravković; Iladivoj M i loj kovic je notranji, Vladimir Jovanovič finančni, Alimpije Vasiljević naučni Jovan Avaku-m o v i č justični minister. Italijanski časopis „Diritto" poroča, da so se Italija, Francija in Anglija popolnem zjedinile glede nove grške meje. Misli se, da bodo novo mejo odobrile tudi druge vlasti, — samo sitnosti bodo nastale, kadar bode treba novo mejo dejanski izpeljati. Turčija hoče v Tesaliji Grkom opustiti ozemlja, a nikakor ne v Epiru, ker se boji Albancev, pravi. Grški kralj je v Londonu sprejel deputacijo Grekov in jej dejal, da Evropa želi po-vekšanjn Grške — se ve, da je potem jez proti panslavizmu — in silno hvalil svoje podanike. Poslušalci so bili baje do solz ganeni. Mesto London ga je imenovalo za svojega meščana; zahvaljujoč se na banketu kralj Jurij, je dejal, da smatra vso čast, ki se njemu izkazuje, izkazano svobodi. Na Francoskem se je zopet vprašanje o amnestiji poostrilo. V tej zadevi baje nehče vlada poprijeti inicijative. Republikanska unija v senatu pa se je soglasno izjavila za amnestijo, ravno tako republikanske zbornične levice 65 poslancev, 15 pa zoper amnestijo. Nepomiloščenih in ne amnestiranih izgnancev v Novej Kaledoniji in drugod je zdaj samo še 1407. Vlanskega leta je bilo pomilo-ščenih 3113. Levi centrum zbornice je baje zoper amnestijo. V angleškej plave j knjigi navedena depeša Lavardova od dne 27. aprila potrjuje, da je turski sultan razdražen na Anglijo. Turčija še nigdar nij bila tako pri konci, kakor zdaj. Sultan si zbera okolo sebe svetovalcev, ki delajo brez Evrope in jej kljubujejo. Granville je javljal Goschenu, da hoče sultan turški parlament sklicati v Carigradu. 181. Z Notranjskega IG. junija. [Izv. dop.J R—. Neznana roka mi je poslala črno obrobljen list, javljajoč, da je dne 9. t. m. starejša živečih treh dr. Tomanovih sestri, Neža, omo žena Ovsenkova, na Otoku pri Radovljici na veke zatisnila svoje oči. Nehlinjena hvaležnost veleva mi, da se spominjam te vrle naše „ K r a ljeve mame" v kratkih vrsticah. Prepričan sem, da z njimi ustrežem mnogim nje prijate ljem in znancem; kajti kdo izmej naobraženih Gorenjcev iz Radovljiške okolice nij poznal od petdesetega leta naprej gostoljubne domače „Kraljeve hiše" na zelenem Otoci ob ravnej ve-likej cesti? Kdo nij pod to domoljubno streho več ali manj lepih ur preživel? Kdo ne hrani hvaležno v spominu mirni, dobrodušni obraz sedaj umrše blage gospodinje? Komu nij postregla ta dobra gospa bodi si se svetom, bodi si z dejanjem? Kakor mila „Babica" Boženn Nemčeve, bila je naša „Kraljeva mamica* prava, dobra, obča mati vsacemu, kdor se je približal nje domu. Ako si prišel k bolniku, blagodejal je z bledimi ustnami nje ime; ako si srečal ubozega prosjaka, hvalil je taisto ime; povsod si našel blaga dela nje rok, ali vedno tako, da levica nij vedela, kaj je storila desnica. Posebna pokroviteljica bila je plemenita ranjca učečej se mladini. In marsikateri deček bi ne bil najbrže nigdar prišel „v šolo", da mu nij pomagala ta blaga žena! Na počitnicah, malih in velikih, shajalo se je polno dijakov pri „Kraljevej mami"; vživali smo tu najlepše dneve mladosti. In nihče nij odišel brez dobrega sveta, brez koristne izpod-buje in kakeršne treba podpore. Kakor svojo deco ljubila je vse enako, male ter večje dijake in „gospode" v dclzih talarjih. In tudi take je jemala v skrbno varstvo, ki so hodili „na Dunaj", češ, „božja volja je", in „boljSi je dober posvetnjak nego slab duhovnik". In marsikatere srdite roditelje je potolažila, da so smeli njih „izgubljeni sinovi" zopet priti domov . . . Ranjki dr. Toman je po trudapolnih vsakdanjih poslih in poznejše po burnih parlamentarnih bojih često in rad zahajal k svojej „lju-bej sestrici Neži" na odpočitek. In kakšna družba je bila potem pri „Kraljevoj mami"! Nigdar kasneje nijsem čul tako navdušeno in samosvestno pevati „Naprej zastava slave" in „0j ostra moja sabljica" i. dr. kakor tedaj, ko so okolo dr. Tomana zbrani mladi, nadejepolni domoljubi povzdignili svoje glase. Kakor Mve iskre so dr. Tomanove besede netile mlada srca! Razkropili smo se potem na vse vedrove in mej vse stanove. Mnogo se je od tedaj uže izpremenilo, toda čista ljubezen do mile domovine, ki se nam je tako živo vzbujala pri „Kraljevej mamia, in nadeja na gotovo zmago in boljšo pribodnjost Slovanstva — to je ostalo še vedno mlado in nespremenjeno. Zadnja od ljubljenih svojih otšla je iz predrage hiše naša dobra mati. Od cele nje obitelji živi jedino še hči, vrla domorodkinja, gospa Jegličeva, soproga poštenemu narodnjaku in predsedniku goriškej čitalnici. Naj se teši, da nas mnogo žaluje na grobu vrle nedome-stljive slovenske matere! slim imam pravico, vprašati vas nekaj. Gospod, odgovorite mi po duši! Našli ste moj dnevnik, ter mi ga prinesli nazaj. Stokrat sem vas hotela vprašati, ste ga li prebrali, a nijsem se upala; povejte mi zdaj odkrito, veste li, kaj je pisano v njem?" — Odgovorim jej: „Nij bilo lepo ali tajiti nehčem: prebral sem vsega od kraja do konca." — „Ako ste ga brali," nadaljuje ona — npotem morate vedeti, da nijsem vredna vaše ljubezni; zato bi bilo najbolj«1, da ne bi bili poskušali niti za trenotek obuditi v meni upanja, da bi jaz mogla kdaj biti vaša vredna družica. Pozabiva, kar se je v tej uri prigodilo. Milujte me in imejte potrpljenje z mano, saj ste blag mož. Ako mi ne obljubite, da hočete vse pozabiti, ne morem nikdar več oči povzdigniti do vas." Proseči glas, s katerim je govorila te besede, presunil me je tako, da so jele tudi meni solze kapati. Skušal sem jo vtolažiti in jej dokazati, da baš njen dnevnik odkril mi je one lepe lastnosti, katere so jej pridobile moje srce, in da si jaz na njej razen njene skromnosti, naravne prisrčnosti, blagosti in razumnosti nič ne želim in nikdar želel ne bom. Poslušala me je sicer, a Žalostno odmajevala z glavo, šepetaje: „Nij mogoče, nij mogoče!" — Uvidel sem, da moje besede nemajo želene moči, zato sem pustil brezvspešno prigovarjanje; le to sem prosil, naj, ko se umiri, stvar dobro premisli, ter se o njej se svojimi starši posvetuje, — potem sem odšel. Upanje človeka ne zapusti rado. Človek upa, dokler misli, da je še količkaj mogočosti. Se skrajno žalostnim srcem sem sicer ostavil Milico, a upanje je živelo v meni. Sodil sem, da se Milica poleg svoje skromnosti tudi zarad tega brani, ker še nij dovolj prepričana, da je moja ponudba resna in poštena. Žal, moje upanje je bilo prazno. Pravega uzroka njenega ustavljanja nijsem bil uganil, ta uzrok je bil prežalosten in še ne dovolj očit, da bi ga bil mogel pogoditi. Po preteku dveh mučnih dnij napotil sem se zopet k Likanovim. Sprejmejo me s tužnim naznanilom, da je Milica nevarno bolna. Gospa Likanova našla jo je pred dvema dnema, vrnivša se iz mesta, v omedlevici in je imela dokaj truda, da jo je zopet iz nezavesti vzbudila. Poklicani zdravnik našel je znamenja vročnice ter priporočal veliko skrb. Milica le po nekoliko minut zadremlje, sicer pa vedno blede. Njene zmešane govorice nij mogoče razumeti, le besede: „nij mogoče, nijsem vredna", se vedno ponavljajo. Misli si, kako mi je bilo pri srci, ko sem to izvedel. Zatožencu enako stal sem pred gospodom Likanom in gospo Likanovo. Dolžnost moja je zdaj bila, odkritosrčno povedati, kar se je bilo mej Milico in mano pred dvema duema dogodilo. — To dolžnost sem storil. Povedal sem jima prav natančno in resnično ter sem končal z besedami: „S poštenim namenom sem zuhajal v Vašo hišo, a prinesel sem Vam nesrečo". Blagi gospod Likan pa mi je odvrnil: ..obiskali ste nas, ko smo bili » Blag bodi spomin dobrej „Krdljevej mamici", uzornej slovenskej materi! Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 18. junija. Na mesto odsto-pivšega grofa Lamberga je imenovan za solnogradskega deželnega glavarja grof Karel Chorinskv, za njegovega namestnika pa solnogradski kanonik L i e n-bacher. O poročilu Herbstovem o vladnej predlogi za spremembo volilnega reda za češki deželni zbor se centrališki udje v olilne komisije denes posvetavajo. To poročilo je za vlado jako žaljivo in trdi, 4la vladna predloga sili obe frakciji velikega posestva, da se pridružita jednej ali drugej narodnej stranki. Bolgarski knez, ki je bil nekaj dnij tukaj, je včeraj zvečer odpotoval domov. Denes se objavlja angleška plava knjiga, jk» ima zanimive instrukcije na Goschena. Domače stvari. — (Jour fix) „Sokolov" jo denes zvečer na vrtu gostilne pri „avstrijskem caru". — (Laibacher Liedertafel) napravi denes zvečer v tukajšnjej kazini zabavo s petjem. Mej 9. točkami peli se bodo tudi trije slovenski zbori. — (Prepoved.) Ljubljanski delavci namenili so sklicati v nedeljo 20. t. m. v prostorih čitalniške restavracije javni shod, pri katerem bi se posvetavalo o stanji delavcev sploh in o njegovem zboljšanji. Mestni magistrat pak ga je za branil. — (Čitrlnica v s p od njej Šiški) napravi prilikom svoje druge obletnice v nedeljo dn6 20. junija v vrtnih postorih „pri Ouziju" veliko besedo. Program kaže, da se bode pelo 8 zborov, moških in mešanih, potem ima biti loterija, a naposled se bode igral „Mutee", veseloigra v enem dejanji. Mej po sameznimi točkami svira ljubljanska mestna godba. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina za neude 20 kr. Pri neugodnem vremenu preloži se slavnost na nedeljo dne 4. julija 1.1. Vse prijatelje narodnemu napredku k tej besedi najuljudneje vabi odbor. — (Sv. Vincencija družba v Ljubljani) je — kakor čujemo — za G5.000 gld. kupila nekdanjo Virantovo zdaj Polajevo hišo na sv. Jakoba trgu. Baje da napravi tam zavod za sirote. srečni in zadovoljni, nadejam se, da nas ne zapustite zdaj, ko se je nesreča pri nas oglasila. Skupaj smo se veselili, skupaj žalujmo!' Ginjeni podali smo si vsi trije roke. Dan za dnem sem hodil povpraševat, kako je ubogej Milici. Bolezen se je bila obrnila na bolje. Umetnost ali, ako hočeš, znanost zdravnika in neutrudna požrtvovalnost Btaršev sta bili Milico vsaj začasno oteli. Bleda 6e in vpala vstala je črez mesec dnij zopet iz postelje. Tiho in zamišljeno je sedela mej nami, ali pa nas gledala se svojimi motnimi očmi. Nikdo se je nij upal siliti, da bi govorila, — ni oče, ni mati, najmanje pa jaz. Moje srce je trpelo, — grozna misel je vstajala v meni. S časoma je Milica toliko okrevala, da je sem ter tja hodila, tu pa tam se kacega lehkega dela lotila, — a nekdanja rudečica se jej nij povrnila na lice, niti veselje v srce. Kako sem se veselil spomladi, koliko radostnih ur na Miličinej strani in v družbi — (Županstvo v Ribnici) nam javlja, da je tamošnji občinski odbor v seji dn6 16. t m. izvolil njiju ekscelenci g. grofa Hohen-\varta in ministerskega predsednika g. grofa Taarteja, ter deželnega predsednika kranjskega g. VVinklerja častnimi občani ribniškimi. Poslednji od navedenih visokih gospodov se je Ribničanom takoj brzojavno zahvalil o tem imenovanji. — (Katoliško-politiška čitalnica v Čepovanu) praznuje v Četrtek dne 24. junija t. 1. petindvajsetletnico goriškega knezonadškofa g. Andreja Golmajerja po naslednjem redu : I. a) zjutraj ob 10. uri slovesna sv. maša; b) popoludne* ob 3. uri večernice. II. Popoludne ob 4. uri „beseda" z godbo, petjem, govorom in igro. — Vstopnina je za neude 10 kr. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Popravljanje državnih velikih cest) v mariborskem in celjskem glavarstvu se bode na 5 let po dražbi oddalo dne 19. julija 1680 točno ob 9. uri pri dotičnih glavarstvih. — (Slov. bistriška hranilnica) je pogorelcem v Spodnjej Polskavi darovala 200 gld. Skoro vsi pogorelci bili so zavarovani ter dobijo 24.000 gld. zavarovanščine. — (Utonila) je pri kopanji v Savi 131etna deklica Marija Pavličeva iz Mihalovec. — (Požar) se je vnel v Podovi mariborskega okraja v kajži Marije PerSohove ter je upepelil kajžo in 8 kmetskih hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. — (Grd uboj) se je zgodil v Lipo-glavi šmarijeskega okraja na okrajnej cesti. Nepoznani morilci so ondi dne 10. junija ob 9. uri zvečer posestnika Jurija S latinska ustrelili v trebuh in mu z nožem vrat prerezali, a truplo kakšnih dvajset korakov od ceste zavlekli v goščavo. — (Strela udarila) je dne G. junija v viničarijo Toplinšakovo v Birštajnu brež-kega okraja ter je k priči ubila viuičarja Jož. Kostanjška. Kajža je pogorela do tal. — (Drzen ropar) je nekega vinjenega hlapca dne 7. junija o pčludne napal pri srednjem ribniku v Mariboru ter mu oropal 3 gld. in potem zginil. — (Uro za perišče črešenj)jev Mariboru zastavil nepreviden učiteljsk pripravnik možu, ki je čiešnje prodajal na Sohjinem ! trgu pred g. Berdajsovo štacuno. Pripravnik njenih milih roditeljev sem pričakoval! Spomlad je bila uže dolgo tu, a ne za-me, ne za Lika-nove, mej nami nij bilo šale ne smeha, Lika-novo hišo zapustilo je veselje za vselej! Milica nij ozdravela nikdar več! Nekaj časa smo imeli nekoliko upanja. Jela je govoriti in govorila je živahno in hitro, tako da jo je skrbna mati morala opominjati, naj se ne trudi preveč, potem je zopet utihnila in molčala po cel dan ali še dalje, niti na vprašanja nij bilo mogoče vselej odgovora dobiti od nje. Če dalje bolj nam je bilo jasno, da Milica ne boleha samo na telesu, temuč tudi na duhu. Milica je bila blazna. — Prijatelj, ti ne veš, kaj smo trpeli, ko nij bilo nobenega dvoma več, da jo duh tega blagega deteta zelo pomračen. Srce se nam je krčilo od bolesti gledati to velo, bledo, oslabljeno podobo prejšnje tako krasno cvetoče Milice. Mnogokrat sem se nehote vprašal, s čini je ta krotki angelj tako grozao kazen zaslužil. Zastonj se človeški um napenja razumeti in razložiti nagibe božjih del! hiti s črcšnjami domov po novce, toda nazaj prišedši ne najde več črešnjarja. Nepoštenjak mu je bil ušel z uro, ki je tako imenovana „kronometer" z 20 kameni in vredna 20 gld. Sodnija sedaj išče ubežnika. Razne vesti. * („Slavjanska beseda") v Sonji se je hitro priljubila in ima uže veliko udov. V odboru so zastopniki vseh slavjanskih narodov, se ve, da največ Bolgarov. Prvi podpredsednik je bivši justični minister dr. Greitov. Družbeno znamenje so četiri S. * (Največji plavž) v Marnavalu na Francoskem je dne 10. t. m. razletel se v zrak. Lastnik plavžev in pet drugih ljudij je bilo pri tem razletu težko ranjenih, a mnogo delavcev je dobilo lehke rane. Dunajska borza 18. junija. (Izvirno telegrafiono porodilo,} Gnotnt dri. dolg v bankovcih . . 73 eh!. ,r>0 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . . 74 05 -' 70 1860 dri. posojilo..... . 131 80 \kcije nanulu« banko . . . . 831 a _ * Kreditno akoije...... . 283 H 80 10 i mm II 31«/, 53 • 67 II 45 • Prva hrvatska lovama za užioalno blago, ki neprestano še dela, ležeča ob železnici mesta zagrebškega, proda se dne 1. Julija t. I. na javnej dražbi. Natančneje pove „Zagrebačka štediona". (284) Dr. Sprangrer-Jeve kapljice za želodec Eomagajo na hip vBakemu v želodci bolnemu, odpri itro in brez bolečin truplo, dajejo alast do Jedi, odstranijo takoj ielodčevo kislino, mastno podiranje, slabost, krč v želodci in varujejo nalezljivih boleznih Naj se poskusi z majhenim in vsagdo preveri o njih brzem vplivanji. Prodaje lekarnar J. Swoboda v LJubljani, sklenico po 30 in 50 kr. (ItiS—13) Trata se M Neko v 'IVMt.n užu 26 let postoječe krojaško rokodelstvo ia gospodo, ki ima dobrih naročnikov, iftče si tovariiča, kateri ima 2 do U0OO golti. Ponudbe nuj se pošiljajo pod: K. lOO. poste restanto Trni.' (280—2) Milica je ginila od dne do dne, in zdravnik nam nij dajal nobenega upanja več, da bi bila njena rešitev mogoča. Telo in duh sta vedno bolj pojemala. Kljuhu telesnej slabosti je vendar nij bilo mogoče pregovoriti, da bi bila ostala v postelji. Ne trenotka nij več smela biti sama, paziti je bilo treba skrbno na-njo. Mnogokrat je zahtevala knjigo, da bi brala, a vrgla jo je zopet stran, ne da je eno vrstico prebrala. Tudi pisati je poskušala včasih, pa kar je napisala, so bile le posamezne besede brez zveze in smisla. Pogosto se je pripravljala za ženitev, ter raznih stvarij zahtevala, da bode lepša; pa kmalu je zopet vse razdejala, rekoč: „Nij mogoče. Zarad mene ne sme biti nikdo nesrečen". Prijatelj, kadar se spomnim teh žalostnih dnij, vselej mi srce krvavi; tudi denes me je bridkost tako prevzela, da moram konec svojega pripovedovanja za prihodnjič odložiti. (Konec prih.) Y nedeljo dni 20. t. m. popoludne ob 4. uri se bode dala kosoma v najem košnja na g. Lovrenc Mikuš-evih travnikih na Ižanskej cesti pri slonove j gostilni. Kdor hoče kaj vzeti v najem, naj pride ob 4. uri popoludne v nedeljo na omenjeni travnik. (282—2) Košnja v najem. V ponedeljek dne 21. junija 1880 ob 9. uri se bode dala v najem v kosovih košnja Jalenovega travnika v trnovskem mestnem logu. Kdor hoče košnjo vzeti v najem, naj pride navedenega dne ob 9. uri na označeni travnik. (278—3) r X Meščanska pivovarna v PLZNU, osnovan;! lota, Čast imamo javljati s tem, da smo v svrho, da je našim p. n. naročnikom bolj priročno, osnovali za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Trst, Istro in Hrvatsko glavno zalogo v Gradci ter Hmo izročili nje zastopstvo gosp. "F". «eher«.vi prireja Frail Williellll, lekarnar v Neunkirchnu (Dol. Avstr.) Zavitek, razdeljen v 8 učinkov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanje 10 kr. Svarilo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le ..V/ilhclmov autiartritinki autirevmatiški kri čistilni čaj, ker ao priredki, ki slujo samo pod imenom antiartritiškib antirevniatiških kri čistilnili čajev, jedino ponarejeui, ter jaz vedno svarim pred nakupavanjem tacih. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi IVilliel-■ii«>v antiartrili*ki antire%niali*ki kri eiatilni cmJ tudi \ Izubijani: !*<•<« r r.-hHHnik: Anton Leban, lekar v Postojni; Karel Savnik, lekar v Kranj i; Fr. Wacha, lekar v Metliki; Dom. Rizzoli, lekar v Novem mestu. X >HKUU*MKUXnXXXKXKXXXXXXK iT O zdravilnej moči ~m BV" pravega "VVilhelmovega antiartritiškega antirevmatičkega Kri či&tilncffa caia9 navedemo naslednje priznanice: Gospod Fran VVilhelm, lekar v Neunkirchenu. Szenjava pri Jaroslavu, Gališko. Ker sem Čudovito moč Vašega antiartritiškega antirevmatiškega kri čistilnega čaja skusil na eebi, priporočal sem ta čaj tudi družim trpečim. Naznanjajoč Vam to, zahvaljujem se Vam najudanejše. Se spoštovanjem Abr. Hnoblaueh. Gospod Fran VVilhelm, lekar v Neunkirchenu. Kado vez i c na Češkem, pošta Jiilin, 15. marca 1876. Mnogokrati sem Vaš VVilhelmov antiartritiški antirevmatiški kri čistilni čaj v mojem bolnem stanji zoper nagnetenje vranice, jeter, naraščanje masti okolo srca in želodca, revmatiške bolečine v križi, zoper slabo prebavljanje, siljenje krvi v glavo, zoper pritisk na možjane itd. z ugodnim uspehom rabil, tako, da mi nij trebalo zdravit se iti v kopelj ali kakov drug zdravilen zavod na vodi, v kar bi žalibog ne imel niti zadostnih sredstev niti mi pri svojem poklici ne ostaje toliko časa. Sprejmite zagotovljen j o, da mi je prijetna dolžnost vsem v tem oziru bolnim ta izvrstni Wilhelmov antiartritiški antirevmatiški kri čistilni čaj živo priporočati in kjer mi je moč hvaliti ga. da izrazim s tem nekoliko svojo zahvalo za Vašo toliko srečno iznajdbo in trpeče človeštvo bolj in bolj opozarjam na Vaš izvrstni priredek, kakor v resnici zasluži. Z visokim štovanjem (523—5) 1*. Vi ii<«' ne ij John, župnik. misi 11**11 °" bt>3 ._Pa 4> a> «J E> > <sxs3 CD Q e > »"3 o 1- o T3 o - o, mmmm O f o Q I C o g ji S* i 11 1 ct >u l1«4 Zoper j< i iK<>: ~^|f Radgostski miti t i-z<*fiii en/ rotnovski maho-rastlinski celtlifti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznan.skih pisem razpolagajo se v prepričanje. G. lekarnarju J. Neicherau v kopelji Rožnovi. Izvolite mi zopet s poStniui povzetjem poslati 10 škatljic svojih izkuSenfb „rožnovskih mabo-rastlinskih celtličkov", kajti ti celtiički mojoj soprogi izvrstno blažijo kašelj, kateri jo liže od zim«* portMisi it u do nadleguje. Proti tej bolezni zdaj ne puinurejo nobedua zdravila — osobito ne mogo rabiti nobedni opijati. Zatorej potrebujem večje zaloge, ker mi je prva pošiljatev Vaša nio skoraj pošla. Z vsem spoš ovanjem se priporoča Med. in kir. dr. J. Matousek, mestni ziravnik. V Ustji, dne 5. septembra 187G. Vaše blagorodje! Prosim, da mi s povzetjem blagovoljno pošljete 2 zavitka svojega .radngostskega univerzalnega čaja" — njega dobremu učinku se ima moja žena zahvaliti, da so jej je stara bolezen zdatno izboljšala. Spoštovanjem Janes pl. Ssabo. V Smolniku (na Ogerskera, Cipski komitat), dnč Vb. aprila 1878. G. lekarnarju J. Kelchertn v kortclji Rožnovi. Po zelo težavnih marših v Tumji sem si nabavil hndo pljučnico. No, denes se usojain sa prih žena 2 gold. uljudno prositi Vas, da mi poiljete svojih slavnih rožnovskih niaho-rastlinskih celtličkov ter radogostakega univerzalnega čaja. 147—3) Se srčnim pozdravom ae beležim J, Sovotny, car. ruski kapelnik, zdaj na ndpustn v Du-štiikn pri Rovdnici Češka). Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja na 1 (dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 glđ. sv. v. Jedna originalna šfeatlja, Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov »o kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posčho. RaUgoatMki univerzalni <£a| in Itož-novsbi uiaho-raMlliuakl «i*-ltli«v,ki dobivajo se j«'«liii«» le v lekarni J. M«lcherta v Roinovi na Moravskom), in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: VV. M a y r v i.jut»l|niii, \V, K (in i g v Maribora« S. Mittelbach in J. Cejbek v Zagrebu, Barmherzigu Brilder in A. Nedved v Gradci, A. M ar ok in J Ku p f er 8 eh m ie d v C'elJI9 O. R u s s h o i m v l.i|»ui«'i« C a r 1 Grabacher v 9lurau9 J. 111 ing v lt«»t-t enDiau n. W. T h u r n w a I d v Celovel. Zalo s*e napravile se bodo v vseli lekarnah in večjih prodajaluicab materijalnoga blaga. ajsjT* KoininsUc mit jr> v brinzc (pravi ovčji sir). Ker jo podpisani prevzel na svoje stroške jodnu največjih tukajunjih planinskih salaš, pošilja ovčji sir naj boljšo vrtite 1 kilo s poaodo vred a 60 kr. av. v. Pri poši janji po puiti (.poštnina je jednaka do & kilo) v«'IJH kolek in zavoj 10 kr več. Naslov: J. Seichert, lekar v kopelji liožnau. Um%*~ KožuovMki « \ «•! za žlyce9 hitro in trajno zdravlja putlko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, l/.virna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. 1'ravi so dobi m*hu» narav-n os t iz lekarno v Rožuavi (Moravska;. Jedna originalna steklenica z navodom, kako luk rabili, slano 7<> kr., za kolek in zavoj lO kr. več 1'rava takšna voda su dobiva samo neposredno v lokami rožnovskej. Izlatelj in urednik Makao Ar m it. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".