' ' ' . Mestne novice.
Skrajno nepraktični sistem pri vožnji na pocestni železni, a ci v mestu bo v kratkem odpravljen. '
-^-Kadar pride tujec v Cleveland, opazi naše poulične kare in Vsakemu ugajajo. So prostorne, jalfp okusno izdelane, čiste, hitro vozijo, ne da bi tresle, vožnja je tako poceni kot nikjer drugje v Zjed. državah, toda — niti domačin, kaj šele tujec da bi vedel, kje se stopi v karo, kje se gre ven, kdaj se plača, kje se dobi transfer. Nikjer na svetu nimajo toliko zmešnjave pri cestni železnici kot v Clevelandu. Imamo sedem različnih vrst kar. Pri enih plačate, kadar vstopite, pri drugih, kadar ste vožnjo dokončali, pri tretjih plačate, če greste na levo stran kare, potepi "ko zapustite karo, če pa greste na desno, plačate tako, ko pridete na karo. V ene kare se gre vzadaj noter, pri dhigih zopet spredaj. Vožnja velja 3 centfc, če pa daste nikelj, ne dobite drofoiža nazaj, itd. itd. Tujec misli, da je prišel v Babilon, ko študira sistem nase dev. pocestne železnice. Temu se bo naredil konec. Vož-.nja po karah bo postala bolj enostavna, zakar se 'je zavzel mestni svet.
—Slov. (Narodna Čitalnica priredi v nedeljo, 11 julija na L. ^ Recharjevih, prostorih piknik. Prijatelji, člani in sploh rojaki so vabljeni na udeležbo, čitalnica potrebuje več napredka, potrebuje več knjig in mnogo druzega za izobrazbo naroda. Vsak, ki pride na izlet ,bo imel zavest, da ni samo* prišel na zabavo, pač pa je tudi pripomogel izobrazbi. Pevsko društvo "Bdi-nost" bo sodelovalo. Vršila ae bo dirka eno miljo, daleč, dirka s samokolnico, razbijanje lonca z zavezanimi očmi, kegljišče na razpolago, in kar bo najbolj zanimivo: "Vojna med Slovani in Nemci", brez prelivanja krvi. Zmagovalci dobijo lepe nagrade. Seveda bo obilo dobrega okrepčila. Slovenci, na piknik Čitalnice v nedeljo.
—Več kot en milijon vojakov iz Canade je napadlo v pon-deljek zvečer Cleveland. Zj.u-traj so bili vsi pobiti ali kot vojni ujetniki. Strašno klanje je bilo končano preko noči. "Ka-j nadski vojaki" (Canadian soldiers) pravimo v Clevelandu onirri velikim "komarjem", ki rte pikajo, katerih severna sapa vsako leto zanese iz jezera nad 'Cleveland, kjer poplavijo cele ceste. Živijo pa samo 48-ur in • ni?o nevarni.	*
—,Dr. Mir. št. 142 SNPJ t praznuje 5 letnico svojega obstanka dne 8. augusta z izletom na Rechar.jeve prostore v Euclid. Več ob priliki.
—Zadnji čas, da plačate račune za plin, je do pondeljka,
12. julija do 10» zjutraj.
• 1 • 1
—John IDJRockefeller pride v Cleveland, Kdaj, ne ve nihče kot on sam. Boji se tudi tukaj anarhistov in napadalcev z bombami. Ogromno število delavcev je zaposljeni na njegovem posestvu na Forest Hill, ki delajo novo, močno in visoko ograjo. Tudi za varnost po Jiiši.je vse preskrbljeno. Na posestvo so pripeljali posebno močne pse za varuhe. ^
100 ubitih v Ohio.
Silen orkan je naredil en milijon škode, razdejal mnogo hiš in ubil nad sto ljudij. '
Cincin^tti. O., 7. julija. Preko sto oseb je bilo ubitih včeraj, ko se je dvignil silen orkan iz vzhoda. Poroča se, da je kakih sto ose1;) bilo ubitih, nad 50 his razdejanih. Ker na mnogih krajih pretrgana vsaka brzo-:av;na xve/a, se škode ne more še ceniti, toda sama Big Four železnica ima več sto tisoč dolarjev škode. Hudo so prizadeta tudi mesta Dayton, Rellview, Newport, Covington in Ludlow. V Cincinnati in Dayton se je porušila električna naprava in prebivalci so bili v temi celo noč. Po vsej južni Ohio je škoda jako velika. Telefonske
da so mesti
pretrgane. Poroča se, da se nevihta bliža severu. Parnik Convoy, ki je pljul po Ohio reki, se je potopil s 13 možmi na krovu. Dosedaj se še ne more dognati, koliko os£b je mrtvih, ker poročil iz nekaterih krajev sploh ni za dobiti.
kompanije naznanjajo, njih zveze z mnogimi
—Arthur Ellenbogen, zaStop-nrk iSrgler Co. zlatarske tvrdke, je dobil bombo po pošti. Ker ni vedel, kaj naj počne z njo^jo je
nesel na pqsto, in inšpektor Zi-merman jo sedaj preiskuje. Baje je bila dovolj močna, da bi pognala tri hiše v zrak.
—25 železniških križišč Nickel Plate železnice na West Side bodejo s <1. septembrom odstranili. Delo "bo veljalo $3. 500.000.
—Mesto je odprlo prodajalno za mleko za revne otroke, kjer dobi otrok laliko za en cent dovolj mleka in zopet za 1 cent dovolj kruha, da je zaenkrat sit. Nad 600 otrok je prvi dan prišlo po mleko. Mleko se daje na 3754 Woodland ave.
—150 steklarskih delavcev, ki so zaštrajkali pred 5 tedni se je v sredo vrnilo na delo. Zahtevali so večje plače, priznanje unije in boljše delavske razmere. Steklarji so dobili vse, kar so zahtevali. O^ tej priliki se mora omeniti, da je bilo v mestu mnogo trgovin, ki niso hotele dati popraviti svojih oken, dokler ni štrajk končan, da ne bi podpirale skebov. Priporočanje vredne trgovine.
—Rojake prosimo, da se ozirajo na oglase v našem listu. Kupujte pri trgovcih, ki podpirajo naš list.
—Bernard Volker, 6302 Bonna ave. se je smilil v sredo sodniku Adamsu, kateremu je tožil svoje gorje. Že dve leti mu je žena hrano napol surovo dajala na mizo in pospravila ni nikdar nič po hiši. Volker je dobil cazporoko, njegovi ženi so tudi vzeli vse otroke.
—44 novih zdravnikov dobi Cleveland. Toliko dijakov je namreč prestalo zdtavniško skušnjo v Golumbusu.
—iMoža in službo je zgubila gospodična Julija Linhart^ Pred državno komisijo v Co-lumbuAi* je sicer naredila skušnjo kot "babica, toda povedala je napačno ime, namreč Jela-šič, ime katerega bo »dobila od moža, ko se poroči z njim. Zato ni dobila službe, ker jo pa mož tudi ne mara, predno ne dobi službe, je zgubila zraven še moža.
»
je in Verdun a do Calaisa. Mesto Calais je ona točka, katere bi se Nemci najraje polastili, ker od tu bi jih potem vodila pot za direkten napad na Angli-jo.
Rusko uradno porčilo.
Petrograd, 7. julija. Na fronti med rekama Vislo in Bug se je v pondeljek vnela posebno huda bitka v okrajih Urzendov-Bihava. Ofenziva Avstrijcev vzhodno od Krasnika je bila zlomljena, ko smo z vso silo napadli avstrijsko desno krilo pri Welkilaz. Xad 2000 Avstrijcev je obležalo na bojišču, in zajeli smo nad 2000 neranjenih vojakov med njimi 29 častnikov. Včeraj smo odbili nove avstrijske napade pri Vieprz in zapadni $trani reke Bug ter pri mestu Krilov.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 7. julija. Angleške čete so odbile več nemških napadov pri Pilken. Nemci so imeli v tem kraju posebno teške zgu-l>e, in Angleži so zajeli 80 Nemcev. Nemci so obstreljevali me-sto: Arras, posebno pa cerkve z 'bombami, ki so užigale. Tudi nad Rheims je padlo nekaj bomb. V Argonskih gozdih ni ppsebnih bojev. Ob višavah reke Meuse smo odvzeli Nemcem oni del strelnih jarkov, katere so osvojili 27. junija. Nemci so napadali v gostih kolonah, in so imeli teške zgube. V Vo-gezih se Nemci pripravljajo za večje napade. Včeraj so s posebna s»k> bonVbardiradi La Kan-tanelle, - Hermans:Wetlerkopf,
Laško uradno poročilo.
Rih, 7. julija. Avstrijski napadi pfri Via Grande in Pizzo Avostano so bili odbiti. Tu smo zajeli 300 Avstrijcev in dobili v roke večjo zaloio strelji-va. Ob fronti pri reki Soči se sovražnik energično ustavlja naši ofenzivi. Avstrijci se poslužujejo zahrbtnih napadov in izdajalskih načinov v vseh bojih z nami.
Rusi dobivajo streljivo.
London, 7. julija. Velika ruska luka ob severnem morju, Arhangelsk, je zopet prosta ledu, in Rusi so pričeli dobivati streljivo. Rusija je zgradila velikansko železnico od Arhan-gelska do vojne fronte. Vsak dan prihajajo ladije iz Anglije in Canade, naložene s strelji-, vom. Na tisoče vojakov v Arkhangelsk je zaposljenih pri raz-'kladanjn inunicije, in kolikor Je mogla Rusija dobiti železniških voz, jih je poslala na ta tir, da vozijo streljivo.
Nove ruske armade/
New York, 7. julija. Dr. B. R. Ward, zdravnik Zjed. držav, je včeraj dospel sem iz Petra grada, odkoder je odpotoval 20. junija. Dr. Ward se je izjavil: Kljub zadnjim ruskim porazom, v Rusiji nihče tega ne čuti. Vsi yedo, da je bilo po-mankanje streljiva krivo ruskim zgubam. Nja tisoče in tisoče* novih čet prihaja vsak dan k armadi. Deset mijl od Petro-grada je nastanjenih 600.000 mož, in preko milijon vojakov se nahaja na drugih mestih, kjer čakajo povelja, da odrinejo na fronto. Novo streljivo za čete prihaja vsak dan. 2000 japonskih častnikov uri ruske vojake v streljanju.
Parnik na varnem.
l\Tew York, 8. julija. Sem je dospelo poročilo od parnikov tSaxoqia in Philadelphia, ki potrjuje prejem brezžičnega svarila; Kapitani 50 preiskali oba parnika, toda niso dobili nobenega sledu o bombah ali dina-mitu na kroVu. Toda s tem še ni odstranjena skrb,.kajti zna-
rico, toda kljub silnemu laškemu bombardiranju, so Avstrijci ohranili svoje postojanke, in Lahi so prenehali napadati. Italijanski zrakopfbvci so vrgli več bomb nad Trst, in kakor poročajo Avstrijci, so bombe povzročile večjo škodo.
Turki v Kavkazu.
jP^etrograd, 7. julija. Do večjih bojev je prišlo med Rusi in Turki v Kavkazu. Pri Kara-Darghe napadli Rusi en polk turške pehote z mnogimi strojnimi puškami in 500 konjeniki. Turški regiment je bil uničen. Pri Ahlavatu so bili Turki odbiti, ko so skušali napasti ruske postojanke.
-o-
Begunci s (Primorskega. V
trenotku, ko je Italija napovedala Avstriji vojno, je jako mnogo ljudij zapustilo Primorsko, seveda največ iz takih krajev, kjer so .mislili prebivalci, da se utegnejo tain primeriti boji, dočim na pr. iz Gorice ni odšlo dosti ljudi. Večinoma so odšli ti ljudje na Štajersko, na iSolnograško in na Nižje Avstrijsko. Solnograd je prenapolnjen primorskih Slovencev, Hrvatov in Italijanov.	j
/Kondukterke. V Lincu so poklicali toliko sprevodnikov električne cestne železnice k vojakom, da je uprava teh želez--nic, ker ni dobiti moških, na-stavila večje število žensk, večinoma soproge vpoklicanih
sprevodnikom.	^VfM
Iz ruskega vjetnlltva poroči
Ludvig Podgornik, da se nahaja v ruskem vjetništvu v Sibiriji tudi znani telovadec T; Burgštaler iz Ljublj&ne. Dopisnica je datirana z dne 2. marca
..... O--1
Chicago, 7. julija. Po Missouri, Indiana in Illinois je tornado naredil ogromno škodo. (Posebno hudo je divjala nevihta severno-zapadno od St. Louisa. Neki vlak Wabash železnice je vihar pri Charlie, Mo. zagnal s tira. Posebno obilen dež je padal po Rock Island 111* in Cincinnati. Voda je pridrla v mnoge trgovine in poškodovala mnogo blaga, St. Peters, Mo. poroča, da je vihar na tamoš-njih farmah naredil za najmanj $100.000 škode samo na pšenici. Katoliška cerkev St. Charles, Mo. katero so šele pred kratkim postavili s stroški sto-tisoč dolarjev je bila od viharja popolnoma podrta. Bolnišnica sv. Jožefa istotam je uničena. Samostan sv. Srca v St. Charles je deloma porušen, in vihar je zagnal na tla truplo ''svetnice" rXuchesne.
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. 5920 Prosser ave.	1 (57)
DENARJE V STARO DOMOVINO.
Poiltjamo denar na Kranjako. Štajersko. Primorsko, Koroško, Tirolsko, Ceftko, Hrvatsko ln Ogrsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Ii poslo-
vanja zadnjih treh mesecev smo se
do dobrega prepričali, da pride denar tadl sedaj sigurno v roke naslovnikov. — Denar nam pošljite po "Po-mestic Postal Money Order" ter prl-loilte natančni V aft naslov ln one osebe, kateri se ima Izplačati Cene:
5 kron.9 .80 I 120 .kron.$ 19.20
10 ..... 1.60 t 130 ...... 20.80
15 ..... 2.40 140...... 12.40
'20 ..... 3.20 150...... 24.PO
26 ..... 4.00 1«0...... 25. ®0
30 ..... 4.80 170...... 2713
35 ..... 5.60 180...... 28JQ
40 ..... 6.40 190......30.49 v
45 ..... 7.20 200 ...... 32.00
50 ..... 8.00 250...... 40.00
55 ..... R.80 300...... 48M
60 ..... 9.60 350...'... 56.QK
65 ..... 10.40 400......' MJgj
70 ..... 11.20 450 ...... 72.00
75 ...... 1200 500...... tfctf
80 ..... 12180 600 ...... 9*0»
85 ..... 13.60 I 700...... 112,00
90 ..... 14.40 I 800...... 128.04'
100 ..... 16.00 900...... 144.00
110 ..... 17.60 I 1000...... 160.00
TVRDKA PRANK 8AKSER, ||
12 Cortlandt »t. New Vork, N. V.
j i "teden'	NEODVISEN LIST ZA^^^KE DELAVCE V AMERIKI.	||
' ST. ss.— NO. 55.	, CLEVELAND. OHIO PETEK, 9. MALEGA SRPANA,	LETO VUI. — VOL VIIL
Bombe na parnikih. Anarhist Holt se je usmrtil.
no je, da je morilec Holt položil dinamit in bombe tudi na druge parnike.
Delo terorizma.
Policija je dognala iz nekega Holtovega pisma, da je nameraval Holt uprizoriti celo vrsto anarhističnih napadov, hujših kot smo jih kdaj doživeli v A-merjki. Holt je nameraval pognati v zrak več državnih poslopij, poleg tega pa dve tovarni, kjer so izdelovali smodnik.
Bombe na treh parnikih.
Dognalo se je. da so našli bombe na treh parnikih, ki so odpliuli maja meseca iz New Vorka v Havre. Tudi na dveh parnikih, ki so pljuli na Angleško, <0 dobili bombe. Detektivi Zjed. držav skupno s francrfsko in angleško vlado preiskujejo vso zadevo.
Holt kot morilec.
Glen Cove, N. Y. 7. julija. F. Holt, napadalec Morgana in metalec 'bomb, ki se je včeraj usmrtil v ječi, je bil sedaj spoznan pozitivno kot Erich Meun-ter, Nemec, ki je zginil leta 1906. potem, ko je bil obdoljen umora, svoje žene. Spoznali so ga detektivi iz države Massachusetts, ki so ga dobro poznali.
Trdovratni boji v Dardanelah.
London, 7. julija; Angleško in francosko uradno poročilo govori o velikih zgubah Turkov in njih porazu. Dne 4. julija so Turki z ;ienavadno močjo
\B,Jimmm[ «V*»filBL zavez-
nfške postojanke na polutoku
Calipolis, toda ves turški napor je zaman. Kot poroča general Hamilton so bili Turki postreljani kar na debelo od ognja strojnih pušk. Turki »o imeli od februarija meseca, odkar se je začela kampanja pro-tL Dardanelam, vsega skupaj -180.000 nirtvih in ranjenih. Več manjših turških u^rdb je padlo. Zavezniki se nahajajo se šest miljiod najožjega prelaza v (Dardanelah. Ker je svet močno utrjen, bo seveda vzelo še tedne, predno zavezniki napredujejo za teh šest milj. Rusi zmagalci proti Nemcem.
London, 7. julija. Rusi so dobili novo orožje in moštvo ter so ustavili nemško-avstrij-ski naval v okrožju Lufolina. Da se Rusom ni posrečilo Nemcev ustaviti v tem okraju, bi pretila nevarnost Varšavi. Rusi imajo sedaj prednost pri bojevanju, ker za njih fronto se nahaja izvrsten sistem železnic, po katerih lahko hitro pošiljajo čete semintja. Posebno avstrijska armada je imela zadnje dneve silne zgube, prizadete od Rusov. Več tisoč ranjencev je dospelo v Jaroslav, Premysl in Lvov. Ranjenci pripovedujejo, da se Rusi borijo z nevrjetno hrabrostjo. V ozadju pa stoji nova ruska armada skoro 3 milijone mož, katera čaka le še streljiva, da odrine na bojno polje.
Položaj v Franciji.
London, 8. jul. Nemška poročila, da so pridobili na francoskem bojišču več uspehov, niso resničn%. Eldina ofenziva, ki |o vodijo Nemci, je v Wo-wre distriktu, kjer skuša armada nemškega kronprinca izvo-jevati one kraje, katere so Nemci zgubili aprila meseca db časi/ francoske ofenzive.
Boji ob SoČi.
Rim, 7. jul. Italijani 50 pretekli teden izvršili več sjlnih napadov ob Soči, in se južno bližajo čimdalje bolj Trstu. Planote pri Doberdi, kjer je jako važna avstrijska py^ojanka. je deloma že v Jaških rokah. Štirje armadni zbori so napSdli Go-
hak, domov pa ji prihajal zvečer s precej tešwm kovčekom. Izredne odredbe* tfcw Yorku.
New York, 7. jjllija. Newyor-ški policijski komisar je ukazal razpostaviti posAbne policijske straže v okrožju vseh mestnih in državnih urad >v, kakor tudi ob večjih poslopj h ter pri hišah milijonarjev. Pol cija je postavila pod kontroU večje število anarhistov in čil iov I. \V. \Y. "Morganu se zdra je povrača in rane se mu prece hitro celijo.
John D. Rockefeller se boji.
John ID. Rockefeller praznuje v četrtek, 8. julija svoj 76. j letni rojstni dan. Ta dan bo preživel v smrtnem strahu za
I	.	tiV* 'i*
svoie življenje. Rockefeller živi kakor jetnik v svoji krasni palači. Napadi z bombami, ki so I jih doživeli razni milijonarji, so j prestrašili starega petrolejeve-ga magnata. Lansko leto so člani I. W. W. rfapadli njegovo posestvo 11a Papcantico Hill, kmalu potem sta! bila v New Yorku ubita dvai anarhista z bombami, nameujenimi za Ro-ckefellerja. Pozneje so anarhisti nameravali spustiti v zrak katedralo sv. Patrika, in ne dolgo tega so našli tyombo v knjižnici Carnegija. Sedaj se je zvr-šil bombni napad na kapitol in streljanje na Morgana. Rockefeller je najel 600 posebnih in zanesljivih privatnih policistov, ki ga stražijo no^ in dan. Veli kanski psi hodijd' po zemljišču, in metalci svetljH^ opazujejo vsakogar, ki bi flbouoci bli-zal posestvu. Rockefeller ima v svoji palači na Pocantico Hill velikanske množine živeža, če bi ga oblegali, in skriven tunel vodi iz hiše na prosto v slučaju potrebe. Kadar se pelje Rockefeller na sprehod, vzame v avtomobil vedno mnogo žensk in otrok, v nadi, da fanatik ne bo streljal na ženske in otroke, če ga hočejo napasti.
Avstrijski pora*.
Londoin, 7. julija. Laški kralj Emanuel je 'bil navzoč včeraj v bitki pri Crosis( ?) gori, ko so Italijani z bajonetnim napadom pregnali Avstrijce s hriba, vjeli iooo ujetnikov in celo avstrijsko baterijo topov. Italijanska armada napreduje sicer počasi, teda nevzdržema proti Avstrijcem. Avstrijske ivtrdbe pri Gorici so jako oslabljene. Štirje laški armadni zbori so prekoračili reko Sočo ter nadaljujejo svojo pot proti Gorici in proti Predilskemu prelazu. Avstrijci se trdovratno ustavljajo laškemu navalu.
Nemci se boje za Dardanele.
London, 7. julija. Preko Avstrije in Bulgarije je poslala nemška mornariška uprava v Carigrad 7 najmodernejših nemških submarinov za službo v Oardanelih. Napredovanje zaveznikov v Dardanelih je vznemirilo XWice. Strah, da zavezniki prodro skozi turške utqlbe, je čimdalje večji. Iz Carigrada se poroča, da je neki nemški submarin potopil dne 4. julija v Dardanelih francosko transportno ladijo" z mnogimi četami na krovu.
Angleži zmagali v Ypres.
London, 6. julija. Na vzhodni obali Ypres kanala so Angleži odbili velik naval Nemcev blizu. Pilken. Tekom boja je Angležem zmanjkalo streljiva, in morali so priti na pomoč francoski topničarji, da so založili Angleže s streljivom. An-gleži so napredovali za 200 se-žnjev proti Nemcem ter zajeli več nemških strelnih jarkov. Znamenja kažejo, da so Nemci dobili večje število svežih čet in novo artilerijo. Začeli so z ofenzivo na celi črti od Aizaci-
I Bombe na oceanskih parnikih.
New ork, 7. julija. Vlada 2. *lržav zajedno z newyorskim policijskim oddelkom je poslala na vse parnike, ki se nahajajo na oceanu brezžično svarilo kapitanom, -da se pazijo bomb, ki se nahajajo na njih krovih. Posebno se 'boje za parnik Sax-onia. Frank Holt, znani napadalec Morgana in človek, ki jt vrgel bombo v kapitol, je pisal svoji ženi, da boSaxonia pognana v zrak, in sicer danes. Sax-onia še sedaj ni potrdila brezžičnega svarila, in bojijo se za njeno varnost. Na krovu ima 324 potnikov. Drugi parnik ,ki, je dobil svarilo, je ameriški parnik Philadelphia, ki ima na1 krovu 61 ^ oseb.
Pismo napadalca Holta.
Washington, 7. julija. Mor-, nariški oddelek vlade Zjed. dr-J žav je poslal brezžično svarilo preko-oceanskim parnikom, da se varujejo bomb, katere je Frank Holt skril na ladijah. Frank Holt je iz ječe pisal svoji ženi glede bomb. Njegovo pismo se glasi: "Neki parnik, ki je odpljul iz New Yorka v Liverpool, se bo pofopil, in Bog hoče, da se to zgodi 7. julija. Nevem ali je Philadelphia ali Saxonia. Prosim te, da to pri-pom'bo v mojem pismu strgaš.
"Adriatic" v vojni zoni. |
New York, 7. julija. Veliki parnik White Star linije, "Adriatic" je danes prišel v okrožje nemških submarinov. Ko je parnik odpljul iz New Yorka, «e je prerokovalo, da bo torf«^' diran od nemških submarinov.1 Danes zvečer se bo videlo', če so ga submarini vjeli. Na krovu je 720 potnikov in Velika zaloga streljiva za zaveznike. Med potniki je osem Amerikan-cev.	,	,
Frank Holt zvršil samomor.
New York, 7. julija. Frank Holt, znani napadalec Morgana in človek, ki je vrgel bom-f bo v kapitol. je izvršil, včeraj zvečer samomor. Spry a je bil samomor uganjka, in stražniki v ječi so menili, da so slišali velik pok v celici Holta. Prvot-. no mnenje je bilo, da si je Holt natlačil dinaniita v usta, nakar ga je z obmi pripravil do raz-strelbe. Pozneje pa so dognali, da se je vrgel s stropa svoje celice na tla, kjer je mrtev obležal. Holt je že v torek popoldne poskusil si vzeti življenje. Imel je svinčnik, s ^katerega je odstranil na koncu radirko, nakar si je s pločevino hotel prerezati žile, toda so njegov poskus samomora še Wb pravem času preprečili. Če je bil Frank Holt Erich Muenter. žnAni nemški učitelj, se sedaj ne bo moglo dognati, kajti njegov ohraz je od padca tako popačen, da ga ni mogoče spoznati.
Policija mrzlično preiskuje.
Newyorski policiji se je posrečilo zaslediti stanovanje.' kjer je Holt stanoval pred napadom na Morgana. Je to mala hiša v "Hfcksville, kjer je Holt izdelal bombo . za kapitol, in kjer je imel pose}>no tarčo, kjpr se je učil streljati in dobro me riti. Holt je, dobil pred enim tednom 134 funtov dinamita.1 Dej tega dinamita je porabil Holt za izdelavo bombe, katero je vrgel v kapitol, policija pa 1 sedaj z mrzlično naglico išče,' kje je ostali dinamit, katerega je Holt dobil V stanovanju Holta so našli kakih 15 bomb,1 mnogo tisoč žveplenk, katerim je pdbral kapice; glycerina in raznih kislin, ki se potrebujejo ( za izdelavo bomb. Sosedje pra-(: vijo, da je Holt zadnje tedne vedno odhajal od doma s kovčekom, ki je bil videti jake la-
lir	«	• ♦	• _	M
I	J	ir
| Neznanec stopi nekaj kora- 1
k^v naprej'; v desnici se sveti cev pištole, j "Benedetto t" mrmra Vampa, ! ko se prestrašen umakne. "Molči, Vampa, ali si pa mr-, tev v tem, trenutku," reče twje<;^ ko dvigne pištolo.
"Kaj je danes vstajenje nuflaT^ (vecev, ki se -zbujajo iz večnega počitka, da pie mučijo?" si mi-
''Svoji nesramni strasti si zadostil," reče Benedetto. "Prišel sem torej, da dobim tu$i jaz delež, ki pripada meni."
"Pepino me je izdal," mrmra Vampa, potem pa r«če naglas: "Tako, raditega si prišel! Nisi zgubil svojega časa, Benedetto — odpeljava se je posrečila, kar se tiče odkupnine
—	njo dobim šele pozneje." * "Toda jaz potrebujem še danes denarja.'
"Nemogoče."
-	'Mogoče ne to'iko kot ti misliš!"
"Kako to?"
"Jaz hočem denar in sicer v tem trenutku." "Kaj me briga vaša zahte-
va?"	-	" |
Dalje prihodnjič.
NAil ZASTOPNIKI.
Sledeči rojaki bo pooblaiienl pobirati naročnino, naroČiti tiskovina In pobirati oglate t svojih naselbinah.
CALIFORNIA, •AN FRANCISCO
Jsc. Laushln, 2110 — I9th 8t. COLORADO,
8ALIOA
PUEBLO,	^ C08te"°' B°X 517 •
•John Grm, 412 Spring St. ILLINOIS,
CHICAGO
.jolietm^rockdali^' 22nd PUM
M. Rakar, 620 Marble St. Jollet JOLIET in ROCKDALE,
J. VIrant, 700 Stone St. Jollet. LA SALLE In OGLE8BY
A. štrukelj 1240 — 3rd St. La Salle. 80. CHICAGO
John Golob 3545 — 95th St. AURORA
J. M. Marslch R. 5. Box 112 WAUKEGAN in NO. CHICAGO
M. VarSek, Box 296 Waukegan. INDIANA,
indianop6lis
*n'd®ršlč' 753 No Holmes am CLINTON in UNIVERSAL
Fr. Bregar, L. Box 767 Clinton KANSAS, KAN8AS CITY
P. C. Schneller, 613 No. 4th St. ^ ARMA in okolico
F. Creplnsek, Box 62. PITTSBURG, FRONTENAC, RADLEY in GIRARD
L Schluge R.F.D. 4. Box 244 GIrard. MINERAL, CARONA, STONE CITY J. Kranjec, Box 296 W, Mineral. FRANKLIN
Pet. Benedikt Box 60 MINNESOTA,
ELY,
Ig. Prainlk- Box 542. GILBERT In okoilco
L. Vesel Box 292 Gilbert, Minn. EVELETH
Andrej Kranc, 52 Norman ave. KITZVILLE in okoiico Joa. Adaiulcb Box G5 Kltzville, Minn.
MONTANA, Zs driavo Montano P. KlopčiC. B. 181 Boar Creek, Mont. ROUNDUP
Fr. Kren, Box 573
klein
M. Burgar, Box- 673
EAST HELENA
John N. Rogel Box 93 OHIO,	1
barberton
Al. Balant, 112 Sterling ave.
LORAIN
Fr. Vevar, Box 31 GARRET8VILLE in okolico J. ieleznlkar, R.F.D. 25 Garretsvllie, GIRARD In NILE8 -
Engel. Coha. Box 333, GIrard. O. OREGON, OREGON CITY
Mlh. Vidic Box 241 Oregon City, Ore. PENNSYLVANIA,
FARREL in SHARON
Fr. Kramar, Box 194 Farrel. claridge
A. Pratshek, Box 36J
willock	^
Fr. Dollnar, L.. Box 112 JOHNSTOWN in CONEMAUGH
F Prlstavec, R.F.D. 2. Johnstown. FOREST CITY In VANDLING John Ojolln, Box 492 Forest City. #
luzerne
Anton Voxelj 839 Bennett $t.
UNITY STA.	_
Joe ftkrlj R.F.D. 1 Box 105
8TEELTON
Anton Hren, 252 Main St
CRAB TREE
John Tome, Box 94.
MAN0R . ...
Fr. Demsbar. Box 253
' UTAH,
CA8TLE GATE	/
Fr. Malovtch P. O.
WISCONSIN,
MILWAKUEE in okolico,
Fr. »rjav, 4J1 Virginia St. Milwaukee
SHEBOYGAN
• John GrandllC, 119 No. 8 St.
WASHINGTON,
enumclaw	„ _
Jos. MalnarlCh, P. 0.
BLACK DIAMOND
Gregor Porenta, Box 70r
TAYLOR	m .
Louis Fink, Box 34 Taylor Wash. WYOMING,
ROCK SPRINGS
Anton Justin, Box 736
WEST VIRGINIA,
THOMAS In okolico
John Petek, L. Box 106 Coketon.
■ ■ »
-	vili ustnih.
sebi. 'Zakaj? Kaj nii to kori-'
i »ti ? Ali ne bi odmeval njen i krik, njene tožbe medtem stra-j
l šnim zidovjem? Ah, kaj . pa če f je spanje, ki je zatismlo njene
•	oči, smrt ? — Ce bi sedel poleg
■	mrtvega trupla? — Ne, ne —
■	njeno srce bije — ona živi —
•	spi — vsa onemogla od strahu ^
•	»n poželjenja. Naj spi — jutri se bo zbudila."
■' Vampa umolkne. Nekaj tre-
•	nut kov pozneje pa nadaljuje še
■	z večjo grozo: "Ali bo ta noč
•	večno trajala? Ali sem zavedno . obsojen v temo? — Mogoče je
-	kaka peklenska moč določila, > da ostane ta ženska zavedno i moja soproga, ki spi kot mrt-i vec! Ta ženska, katere roke ! me niso cbjele, katere ustnice
■	so ostale- mirne, ko sem jo po-i fjuboval! — Ta ženska, ki je
■	ostala mirna in ledeno-mrzla
■	pri mojem dobrikanju. — Ha, kaj me briga njeno t/uplo, če je trdo kot mramor! Jaz zahte-
■	vam, da' se giblje v mojerrf objemu, da se. pritisne na moja prsa! — O Evgenija, Evgeni-ja. ali si res ti? Ali si res tista, katero sem včeraj še z blaznostjo ljubil? Evgenija, ki me je očarala, radi katere sem zblaznel! — Tu leži nepremična kot mrtvo truplo. Ta ogenj, ki dvigal tvoja prsa, kateri, te* je dvigal celo nad samo sebe, kje je vta ogenj! Ha, sedaj ničesar
—	ničesar več! tMrzla, brez življenja! — Ali te je vlažni .duh v teh podzemeljskih razvalinah ♦zadušil? — Govori, Evgenija, daj da začujem tvoj glas! — O moj Bog! —Zemlja ima zaklade, in ti boš nosila najbolj dragocene, kar jih ima svet! — Toda kaj mi pomaga tvoja lepota. če bo trajala noč večno!
—	Kako naj te vidim in se veselim tvoje Zaljubljene ljubkosti! O obup! —Svetloba, luč, vrni se. četudi samo za trenutek ! Ta tema me ubija; zrak, vlažen kot v grobu, mi zastavlja kri v žilah. To poslopje, te razvaline niso sedaj druzega kot kar so bile vedno: grob. Tam v onih izdolbinah počivajo skeleti, katerih meso in kri sta bila položena tu- k počitku.
—	Ah kolikokrat sem na tem mestu z orgijami motil mir mrtvecem! Tn sedaj jih motim zopet z zadnjim zločinom. — Ha, zadnjU" zakliče hitro in kot prestrašen nad tem, kar je pravkar spregovoril, "in zakaj naj l)i bil to zadnji čin?— Ah, da, naj bo! Ali se nisem že dolgo pečal z mislijo, da vržem od sebe morilsko železo, s katerim sem bil clo danes olborožen? Pogum !"
Tn po teh besedah vrže izstreljeno pištolo daleč od sebe,
"Proč ocl mene, morilno, uso-depolno orožje!" zakliče. "Sedaj pa, Evgenija, zbudila se boš in me peljala pravi sreči nasproti!"
"Toda norec] Ali more kdaj kak človek brez groze spregovoriti rme bandit a, ki je brez
usmiljenja moril, ropal in mučil
. 1 ženske, starčke, može in otroke? — Ne. prokletsto sramote mi bo sledilo vsepovsod. Pro- 1 klet sem ocl ljudi in Boga!
Vampa pade na kolena pred altarjem in si pokrije obraz z rokami.
Trenutek pozneje pa ga pre-seneči rudekast žarek, ki je po-sejal po podzemeljskih razvalinah.
Vampa vstane in vzdihne, kot bi se v njegova prsa vselilo novo življenje. Glasno zakliče: ''Pepino!"
Nihče ne odgovori.
Luč prihaja bližje. *
"Pepino!" ponovi Vampa.,
Isti molk kot prej.
Sedaj se Vampa zgrozi. Bil je razorožen in sam, niti braniti se ni mogel, če ga kdo napade. Hrtro se pomisli, naj se skrije. Poznana so mu bila vsa podzemeljska skrivališča. Pravkar hoče skočiti v teman kot, ko se hipoma pokaže db koncu človek, ki, ga zadrži in mu zakliče :
"Spoznal sem te. — Zaman skušaš pobegniti!"
Svetloba baklje. katero je človek nosil s s^boj, razsvetli
. ^ r
j ■7
imena, ki je odmeval med tem-'nimi stebri in napol podrtim zidovjem.
Vampa, ki je bil popolnoma v oblasti svojih strastlj, njti opazil ni, da ga nobena* straža ne pozdravi, odkar se je njegov voz pokazal na V*a Appia. Nežno telo Evgenije prime v svoje robate roke, in kakor Platon stopi s svojim sladkim bremenom v temo do vhoda svojega strašnega bivališča. t
Tu Vampa za trenutek obstoji, kakor bi se hotel spočiti. Okoli njega plahutajo netopirji, katerih mrzla krila se dotikajo njegovega žarečega lica. Nobena luč ne sveti v podzemeljskem hodniku, toda kljvfb temu -koraka s trdnimi koraki proti prostorni podzemeljski dvorani, kjer so stale razvaline starodavnega altarja. Vampa stopi k lemu altarju in položi nanj nezavestno truplo Evgenije, nakar pritisne svoje strastne ustnice na ledeno mrzla usta svoje žrtve.
Strašna groza njegovega črnega dela se je prikazala banditti šele, ko je meči grenkimi vzdihi onečastene deklice potolažil svojo žarečo strast. Zateg-njen, surov, skrivnosten krik se privije iz njegovih ustnic. Divje pogleda okoli sebe, kajti šele sedaj je opazil temo in molk. ki sta ga obdajala.
iX*iti eden izmed njegovih tovarišev se ne prikaže: nobena luč ne posveti na prostor groze : noben klic tovarišev se ne oglasi, ki bi zahteval, da pripade tudi njim del ženske žrtve.
"Ne!" zatuli Vampa, ''nihče izmed vas se je ne sme dotakniti! Ta ženska je moja. in gorje onemu, ki se je drzne dotakniti."
"Rocca Priori K' zakriČi zdajci Vampa. fRocca Priori je bilo pravo ime Pepina,") Le odmev njegovega lastnega glasu mu odgovori.
"Rocca Priori!" zakriči še glasneje. "Ali spite tako trdno, da ne čujete glasu svojega glavarja? Prokleti. zaspali ste in pozalMIi na cuječnost! — Po-koncu, zbudite se!"
Vampa potegne pištoli iz žepa in ustreli dvakrat v zrak, katerih ogenj posveti za trenutek na obličje Evgenije, ki je še vedno ležala na altarju.
Sum se polagoma zgubi. Z napetim posluhom čuje Vampa zadnje odmeve njegovega klica med skalami. Bandit zdaj spozna, da je sam in prične se tresti. Z ledeno mrzlo roko prime za držaj izstreljene pištole.
videl je, da je razorožen. Cut neznanega strahu se ga poloti. Mrzel pot mu pokrije čelo. Prvič v življenju začuti Vampa v sebi strah. iP'o celem telesu se strese. Mrtvaški mraz ga spreleti po truplu.
"Pepino!" mrmra, 'kaj si me morebiti izdal? — Mogoče sem postal žrtev nastavljene pasti? Ne, nemogoče je ! — Pepino je morebiti odšel z vsemi mojimi ljudmi; da izvrši kak napad, ko je računal na to, da se jaz ne vrnem kmalu. — Toda katakombe so prazne."
"Pepifio," reče po kratki pav-zi, "Pepino ne bi smel oditi od tu. ne da bi postavil vsaj dve straži. Dalj časa že je, razpisana nagrada na mojo glavo, in dasi je mnogo oseb, katerih korist zahteva, da skrbijo za mojo varnost — pa imam vendar tudi mnogo sovražnikov."
In po zopetnem kratkem molku reče: "Sicer pa pojiciji skriven vhod v katakombe ni znan, dasi se je policija že večkrat trudila tu okoli, da zvoha uhod. Počakal bom. Pepino se vrne."
Vampa se vsede poleg Evgenije. Pripravljen je ^>il na vse, samo na svojo f»ogutoo ne.
Počasi potekajo ure. in bandit je zaman pričakoval povrat-ka Pepina. Zadnji žarek upanja zgine za Varnpo. ^
Vampa strahovito zakriči. PVvič opazi globoko spanje, v katerem se. je Evgenija nahajala. Telo, ki je ležalo stegnjeno na altarju, ga-je navdajalo z grozo. 2e dvigne roko kakor bi hotel Evgenijo zbuditi, toda roka se ne dotakne trupla, in gre-
Iča se in teško dihajoč bfo njegovi strani. Strašno čustvo se je polasti, to čmtvo narašča, da
ji , zavre kri v žilah, in polasti
se je vročica in skoro blaznost.
Vampa pogleda okoli sebe, kot t človek, ki je vajen gledati
Iv temo, in v mali razdalji opazi temen predmet — svoj voz.
"Dobro, signora," reče Vampa, "kakor vidite, sva že izven v rta. Vrnite se in ta vrata naju bodejo zavedno ločila. Jutri se merie že ne bodete več spomi-e njali. Vrnite se!"' i "Ah!" zdihuje Evgenija. 'lju bitn vas — ljubim vas — ne za-
-	pustite me!"
"Nikakor ne!" reče Vampa, , ko j6 prime Čez pa,s, jo dvigne š na rokah in nese proti vozu.
Evgenija strašno zakriči, in 3 ta krik je bil pomešan z izra?
♦	zom groze, presenečenja in veselja.
-	Med temi dogodki pa je baron Danglars preiskal vse predale
i svoje pisalne mize, in ko se je
-	prepričal, da šo vse ključavnice
-	v redu in ničesar odnešenega, i se vrne v salon, kjer so sluge . medtem prižgali sveče. Ko vi-. di gospodično «! ' Armilly samo, , jo vpraša, kje je Evgenija.
"Evgenija," odvrne Luiza.
•	"je pravkar korakala po vrtu. i Toda sedaj se je znočilo, in i treba jo bo poklicati v sobo.'r
"Spremljal vas Ibom," reče
i baron.
Luiza hitro stopi po stopnji-► cah navzdol do malih vrat, ki , so vodila iz vrta na hodnik vi-: le, kjer je mislila najti Evgeni-
t jo v zaljubljenem pogovoru s
princem Spada. Toda kdo popiše njen strah, ko ne opazi niti I Evgenije niti ''princa."
"Kje je Evgenija?" vpraša baron ves v skrbeh.
"Mogoče je v drevoredu, ki vodi k rrbniku!"
"Evgenija. Evgenija!" kriči baron. "Nihče n« odgovori," , reče potem. Poglejva še dra-gje."
Luiza iu baron sta prišla do vrtnih vrat. ko jima zadoni obupni krik Evgenije na u"ho. ! "Moj Bog. kaj pomeni to!" , zakliče lAiiza, ko hiti skozi vrata ven iz vrfR.
| Baron pa obstane kot oka- | metiel.
1 "M'oj Bog! Moj Bog! Pridi- ] j te vendar, gospod iDanglars — ] pridite! Nesreča se je zgodila ,
_ razločno sem spoznala glas ;
svoje prijateljice."
Zdajci tudi baron hiti ven. , Toda hipoma se ustavi, da ga . ne podere na tla voz, katerega ( sta vlekla v galopu dva krepka ;
j konja.	. 1
"Ah. gospod baron," rece ,,
, Luiza vsa iz Sebe od strahu. "Evgenije ni — in ta voz — oh ( 1 moj Bog, usmili se me!" _ •) "Gospodična d ' Armilly, pri- ; zna i te mi odkritosrčno, kaj se ] godi tu?" "laz?"
"Da, vi, Evgenija je iV.da na vrtw _ in v bin da ni šla na vrt , samo radi /raka." ''	\
' Kaj pravite?"
"Jaz pravim — vprašam vas, , ce je »bila Evgenija sama?" ^ \ "Moj Bog, zapustila sem j P j v družbi princa Spada."
"Strašni zločinec!" vzklikne j
baron.
"Jezus!" vzklikne Luiza -kot . uničena. Mora se opreti na ro- ,
ko barona.	„	f
• "Gospodična d' Armilly.	,
reče baron, "pred nekaj dnevi	,(
se je tu pri meni začela strašna	T
komedija! Tn pravkar sedaj se	j
je dokončala. Slutil sem že na-	t
1 "Kakšen konec mislite?" - \ "Evgcpijo so ugrabili, odpe- ,
Ijalii" .
. "Moja ljuba Evgenija!" vz-	t
diline Luiz.^in pade na tla.	]
Baron pa prekriža roke na
prsih in z grozo in jezo gleda	'
po cesti, na kateri se je čul	s odmev ropotojačega voza. Po-
1 tem se pa baron krepko udari	<
na čelo in mrmra: "Ah, če bi to	1
slutil!"	:
„ V. POGLAVJE.	|
Campi Lugentes.
Bila je še noč/ ko dospe voz , Vampe na Via Appia. Ustavi j se nasproti Karakalovega cir- | k trsa. na onem kraju, ki je po- 1
[ "MRTVAŠKA ROKA" |
—
Roman.
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
SPISAL DUMAS-LE PRINCE.
"Vi torej mislite, da bodete svojo ljubezen popolnoma po1 zabili?"
'Signora, vi tako vprašujete?"
"Ali je mogoče kdo na svetu, ki bi lahko spremenil vaš sklep?"
"Gotovo, signora, in za to bi zadostovala ena sama besedica."	)
"Ta oseba bi morala biti ja-ko srečna," šepeta Evgenija.
"Zagotavljam vam, tla nihče raz ven Boga in mene, ne bi mogel ceniti srečo, katero bi občutil v onem trenutku, ko ti slišal eno samo besedico! — Ah, mislite si moža, ki je v tisoč slučajih kljuboval smrti, konečno je dospel do svojih ciljev, mislil biti srečen, pa se mora hipoma zopet povrniti smrti v naročje! Povejte mi, ali ni to strašno?"
"Gospod," odvrne 'Evgenija boječe, 'ne prekoračite mej nemogočih stvarij. Za tako srčno ljubezen, kot jo občutijo ljudje, zadostuje ena Iveseda, da se ljubezni verjame: toda lfuibe-j zen, ki izraža v idealih poetične duše — kdo bi taki ljubezni vrjel ?"	|
"Prav imate, signora," odvrne Vampa, "nihče bi ji ne vrjel — blaznost je predati se zasmehovanju sveta. Vi ste ravno taki kot ostali svet — smejate se cfcčuftfcom, ^katere sem v trenutku slabosti vam priznal."
"In kako morate zahtevati, da vam vrjamem? Kakšne dokaze ste mi dali zato?"
"Vi zahtevate mogoče one umetne skušnje, katerih prava, ljubezen pravzaprav ne pozna. Ne. tako ne bo z menoj — jaz areni — "	i
Vampa stopi za korak naprej kot bi hotel oditi.
K veren i ta mu ?1edi.	p
"Ostanite." reče skoro nehote.
''Kaj zahtevate nd mene?" ; vnrasa Vampa z mračnim pogledom. ■
"Ah — oprostite!"Res — kaj , mi j vas zadržuje pri oni, ki vam . ie popolnoma tuja?"	',]
"Signora!" zakliče Vampa j "ne dvomite o čustvih, katera sem vam priznal, kajti s tem 1 >i ^ * zaničevali najbolj popolno delo i stvarjenja! — Ljubim vas! — V^o moje želje so se omejile n a posest te roke —• te roke. ( f>d k*' te'"e je odvisno zveličan je -ili srafnota."
Vampa pritisne vroč poljub i "•t 'oko Evgenije.	>
Evgenija se je trudila, da bi mu izmaknila roko.
"Nesnametnik!" reče Vam- j oa. "Vaš ponosni, vzvišeni duh se ne da premagati s priznan- , jeni srčne ljubezni, katero smatrate vi za -navadno hrepene- 1 nje. — Ah, zdravstvujte, Evge-niia — za vedno — zdravstvuj- \ te! Vsaj videl sem vas, udfha- 1 val sem isti zrak z vami za en ' dan — en sam dan sem bil , srečen! — Xni pride sedaj ne- « sreča nad mene!"	\
Vampa mahoma spusti nje- j no '-oko in naredi nekaj^kora- j kov proti vrtnim vratom.
Evgenija. sledeča notranjemu impulzu,.mu sledi.	l
'"Ne." reče "tako se ne smete posloviti. —Vi ne smete iti ( odtod, dokler mi ne poveste, kdaj se vrnete..'	|
"Ali. koliko iluzij sem danes | že doživel." reče Vampa, ko < zopet prime Evgenijo za roko. \ "Kaj mi pomagajo iluzije, ko , me je nesreča zadela — Evge- « nija. Evgenija, mislite enkrat na moža, ki vas je ljubil, kakor se ljubi samo enkrat v življenju."
Vampa hitro odpre vrata in se oddalji za dva koraka.
Evgenija pa ne spusti njego- : ve roke. pač pa stoji vsa treso- ! i
• mediji, katere nikakor ni mo-i gel rešiti. Od kosila bandita ni t v cč videl, in to ga je jako vzne-■ inirjalo. ..Vjegova skrb je postala tako velika, da se je odločil bandita poiskati. Hitel je torej na vrt in obhodil vso hišo, toda -nikjer ga ni Ibilo. Baron je torej prosil svojo hčerko dovoljenja, da se za trenutek odstrani. Opravičil se je s tem, da mora oddati še več povelj, da pripravijo sobo, kjer naj bi Ev-j genija iti Luiza prenočili. Baron zapusti sobo, gnan od no-J tranjega nemira in strahu ter hiti v prvo nadstropje v svojo sobo, kjer začne preiskovati predala svoje pisalne mize.
Evgenija, ki je bila sedaj sama s prijateljico, da slednji roko, iii obe se napotite navzdol proti vrtu. da se nekoliko sprehodite.
Pa tudi Evgenije se je polotil nepoznan strah, prav kakor baftma Danglarsa. Suho listje, ki je pokrivalo tla, šumi pod njenimi nogami, dočim padajo drugi listi, katere je veter otre-sel z drevja, na njeno čelo, kot bi ji hoteli zašepetati neznano svarilo.
Nehote se pojavijo nežne solze na trepalnicah ubOge Evgenije. toda posušile so se kmalu ob ognju, ki je gorel na njenih licih. Luiza ,ge ni drznila zbuditi svoje prijateljice iz njenih sanj: mftllče koraka, poleg nje, in komaj ji odgovarja z nežnim nasmehom.
Naenkrat se Luiza stres*, k<> zavije okoji vogala drevore da. V mali razdalji je opazila mračno lice Vampa; njegovo žareče oko se je bliščalo med grmovjem. Ttidi evgenija ga je zapazila.
Nastal je trenutek molka in neodločnosti.
Ce se umaknete, pomeni to, da priznate svoj poraz pred možem, katerega vedenje je razkrivalo popolnega kavalirja. Luiza torej nadaljuje z Evgenijo svojo pot. ko se mahoma pojavi pred njima Vampa, da ju nagovori.
"Krasen zrak imamo v tem vrtu," reče. "Mislim, da nisem slabo pogodil, ko sem se podal na vrt, kajti vidim, da tudi vi uživate sveži dih narave."
i*Kes ii\ gospod." odvrne Luiza. "Toda večer postaja hlad-neji, in jesenski večer je bil vselej r olj ugoden v udobnem <alonu kot pa na vrtnih stezah."
Evgenija proseče pogleda
svojo prijateljico.-
"Mogoče imam čast vaju spremljati?" vpraša Vampa.
Evgenija bi sicer raje odšla v svojo sobo, toda moči ni imela, da bi se zoperstavila Vampi. Polagoma koraka bandit poleg deklet.
Ko pridejo do stopnjic, ki vodijo v sobane, pusti Vampa, da gre Luiza naprej, in ko ji hoče Evgenija slediti, jo prime bandit za roke in reče: "Ali dovolite. gospodična, da se pri vas poslovim ?"
Evgenija obstoji in se obrne proti Vampi.
"Torej nas hočete zapustiti?" vpraša.
"I^a — in mogoče za vedno."
"Kaj govorite!"'
"Italija me ubija."
1 Tn kaj bodete delali izven Italije?"
"Pozabil bom silo. grozno, globoko, neizmerno silo. ki nuj prevladuje,.'V Italiji mi to Jiika-kor ni mogoče."
"In %akšfcn vzrok imate, da hočete pozabiti to silo?"
\Vh!" reče bandit z grenkim nasmehom, "kdor, toliko trpi in ljubi kot jaz, \si^nora,, potem mu preostajajo le dve poti! — Ali je človek ljufbljen — ali pa vse skupaj popolnoma pozabi."
" V, mmm' r* ■»» *
/ '/ -
Komaj pridejo na konec hod-fiikft, ko se Vampa dvigne in s stoičnim mirom čaka, da ga gospod Danglars predstavi svoji hčerki.
"Hči moja in vi, gospodična d ' Armilly, čast imam vam predstaviti signora Romanelli Spa-da."
Evgenija pogleda ' obraz Vampe in se hipoma močno strese ter se opre na rame barona, ki je ves v skrbeh opazoval svojo hčerko^ , ''Ah!" mrmra tiho sam za sebe, "položaj postaja čimda-j lje bolj zamotan. Kaj se morda poznata ?"
S brzini pogledom premotri Evgenija položaj, v katerem se nahaja, zbere svoje misli in pozdravi dozdevnega Spada s prijaznim nasmehom.
i.Vikdar ni hčerka barona Danglarsa preživela tako krasnega jutra. Bila je pri svojem očetu, ki je odložil vso strogost, katere je bil nekdaj vajen. »Poleg tega pa je bila pri svoji prijateljici, katero je z ne-žitiostjo ljubila, in nasproti njej je sedel mož, do katerega je čutila .globoko ljubezen, katero se občuti le enkrat v življenju.
Ure so minevale hitro kot misli, in Evgenija je z žalostjo v srcu čutila, kako se končuje dan, ki je bil najlepši v njenem življenju.
Ah!
IV. POGLAVJE.
Odpeijanje.
i «,Ne da bi Evgenija povedala
tuizi le besedo o gostu, barona,
i slednja vseeno spoznala v njeni moža, ki je njeni prijateljici vzbudil v srcu toliko ljubečih čustev. Luiza se je smejala svoji prijateljici,* ko jo je Evgenija tekom dneva pritisnila ;na svoje srce, ali pa hladila svoje vroče čelo na njenih prsih.
Vampa pa je ostal nespremenjeno otožen in mračen. Na njegovem zločinskem čelu je bilo videti znak surovih čustev, ki so ga preobvladevali. Njegov nečisti pogled je silil poželjivo med skrite zaklade, katere so skrivala bujna prsa Evgenije. V njem je gorel mogočen ogenj ki ga je skoro požiral. Evgenija je čutila v sebi nadgospod-stvo. Toda da bi se mu zoperstavila, to je šlo preko njenih tnočij. Roparski ptič je očaral s\vojo žrtev s svojim pogledom. Vampa je s ponosom spoznal vso moč, ki jo je imel nad Evgenijo,
"Ona me Ijribi, ljubi me!" govori sam za sebe, ko nemirno koraka po vrtu. "Svoje ljubezni niti skrivati ne more. Njena ženska nečimernost, njen umetniški ponos — vse se klanja pred mojim pogledom, ki jo je očara! in ki jo skuša pogoltniti."
Vampa prekriža roke na prsih in dolgo, dolgo sameva po ( vrtu. Njegovo nagubančeno in mračno čelo je izdajalo zločinca; mislil je na zločin: njegov nemirni, okoli zroč pogled je izaajal divjo zver.
Medtem časom pa je baron Danglars v spremstvu obeh hčerk razkazoval svoje sobe. Nahajali so se pravkar v. sobi s tapetami, odkoder se je lahko videlo na vrt. Solnee je pililo pozno jesensko listje, in vsa narava je bila zavita v melanholijo.
Evgenija je pravkar povedala svojemu očetu, da bo z veseljem preživela noč pod njegovo streho, in da se namerava vrniti v Rim šele drugega dne ob treh popoldne. Danglars je sprevidel, da se prerokovanje Benedetta pričenja spolnovati. Pričel je torej misliti o tej ko-
L"'
Si • •

w"

Po petnajstih letih poštene trgovine v tej okolici, se je vod stvo odločilo, da preneha s trgovino,ker ni moglo dobiti drugih pripravnih prostorov. Naša trgovina se zapre, vrata zaklenejo in naše ime vam bo samo v prijeten spomin. , Našim prijateljem in odjemalcem, ki so nas tako zvesto podpirali v preteklosti, da smo napredovali v trgovini, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo.
Pogodba za najem naše trgovine mine 31. avgusta, in se ne more ponoviti, zatorej smo primorani razprodati vso našo zalogo moške, deške in otročje obleke, klobuke, kape, moško opravo, opravo v trgovini, in sicer na kose ali na debelo. Brez ozira koliko velja. Pridite sedaj, ko je zaloga popolna in izberite svoje.
RAZPRODAJA SE PRIČNE
V PETEK 9. JULIJA OB 9. ZJUTRAJ
TRAJA SAMO 20. DNIJ.
Tu navedemo samo pekaj cen, da dobite pojem, kakšno blago dobite in po kakih cenah. Ničesar ne ostane nič ne zamenjamo.	1
OTROČJE OBLEKE mere 4—17.
Velika zaloga dobrih oblek po......... .. 95c
Vse suknjene obleke $5.00 vredne po.).. .$1.98 Fine Worsted obleke po.............»..$2.95
MOŠKE EN FANTOVSKE OBLEKfe:
.flio.oo in $12.00 obleke po.............. .$4^45
$15.00 obleke sedaj po..................$7-45
$20.00 obleke sedaj po..................$9.45
Vse $25.00 oblake sedaj po............$12.45
MOŠKA OPRAVA:
$1.00 praznične srajce po......!..................39c
$2.00 praznične srajce po................................79c
75c spodnje perilo sedaj po............................29c
25c nogavice, sedaj samo..................................ne
$5.00 jopiči, sedaj po...................$1.19
$1.00 dežniki po................................................45c
50c gumbi za srajce sedaj po..........................9c
$1.50 volneno spodnje perilo....... .*..........79c
$1.00 delavne rokavice, sedaj po....................45c
50c naramniki sedaj samo..............................17c
50c zavratnice sedaj samo............... 17c
ČEVLJI.
-—-------------------~ t--------\'„'....;—.........i___^^
$2.00 čevlji sedaj se prodajo po......,.... 79c
$3.50 čevlji sedaj naprodaj po...........$1.79
$5.00 oksfordi, sedaj na razprodaji po____$2.25
POSEBNE HLAČE:
Sto parov hlač po.......................69c
Suknjene hlače sedaj samo..............$M5
Fine hlače po..........................$2.45
KLOBUKI IN KAPE:
Velika zaloga deških kap po.............. 5c
50c kape sedaj na razprodaji po.......... ne
$1.00 kape sedaj za samo................. 39c
$2.00 klobuki na razprodaji po.........V. 79c
$3.00 klobuki na tej razprodaji po........$1-45'
Imamo veliko zalogo zimskih sukenj, katere prodamo za vsako ceno. Ce potrebujete kako suknjo to zimo. pridite in poglejte si jih. Gotovo kupite eno, Če vidite ceno.
Zopet moramo obrniti vašo pozornost na dejstvo, da ae mora vsa zaloga prodati v dvanajstih dneh, torej ne odlašajte, delajte hitro in prihranite si denar. Odprto zvečer
Trgovci, ki bi radi kupili del tega blaga ali opravo, naj se pomenijo osebno z Mr. Sam Klein.
iH Mjf Bj M jjjjjjjjl ^Hk WM	Hj^^^^k HHH^^	^^fli^^k
I I IA V	I	I	& I	HI	m	HIB	I
■	I	■	M	M W	m ^L aH
BUl B I	■■■ M	BI	PL^vi!	^Mi^l	I I	^^^	.
I I L * I	B^H	b	^ I I I ^^^ m
m^^ ^^^^umi mm m mhm m^ ^^^^^ ^^^^^ n i
! PRENEHAJO S SVOJO TRGOVINO
• ...
----I
6017-6019 ST. CLAIR AVENUE	1
Moški $10.00 dežni
plašči po
$3.45
Boston Garters. 25c
vredni po
15c
•'"■• • A-V
" K . . . k • * ---
$1.50 Union Suits po
79c
50c delavske srajce po
27c
$10 fantovske obleke po
$4.45
50c usnjeni pasovi P°
15c
t
Platneni robci P®
1C
Posebno naznanilo.
Mi prosimo prijatelje in odjemalce,. da se naj nikar ne obotavljajo kupiti pri tej razprodaji kajti firma Klein Bros. ne bo prenehala s trgovino. Mi bode-mo nadaljevali s trgovino v naši podružnici v Glenville na 10411 St. Clair Ave. blizu 105 ceste. Toda prisiljeni smo opustiti to trgovino. Ne bo vam žal9 če kupite sedaj, zastavimo vam svojo besedo.
KLEIN BROS.
Vaša stara znana trgovina
6017-19 St Clair Ave. vzhodno od 55. ceste.
*'
v	Prepričajte se, da ste na praven prostoru Glejte na napis.
'	1 • •	.	■ \ \ - ' ': ., \	"	c	. 1	■ v V v.
Deške popolno suknjene
obleke, $5.00 vredne
po	«
$1.98
$7.50 trunki sedaj
$3.45
25c deske kape po
5c
$3.50 deške suknje
po	I
$1.45
POTREBNO
25 posebnih razprodajal-cev. Oglasite se v četrtek 8. jul. ob 2:30 pop.	i
$1.50 in $2.00 deške | pralne obleke
49c
$1.00 suknjene deške
hlače po
29c I
Naznanilo našim starim
prijateljem.
Ker pričakijjemo velike mno žice kupcev, vas prosimo, da pridete čimprej, dakler je zaloga še popolna. Ničesar ne bodemo zadržali, in vsa zaloga mora iti tekom 20 diiij.

$100
CLEVELAIDSM AMERKi
IZHAJA V TOREK IN MTBK.
'» 1 .
NAROČNINA:
£• AMrib.............................
Za Evropo..................................
go Clmlud po po«ti ..................
Pmuhim itovilko po 3 eaa*.
bwt fodpiu in oMbnotfi«
—— iii ■ i ii ■—
V«» pisma, dopisi in denar ae
t	polica its: * ,
ELANDSKA AMERIKA.
1» ST. CLAW AVE. N. E.
CLEVELAND O. ' ,
5RD KALI8H, hiWIrtw. r/>TTTB J. PIRC. Bdlior.
ISbTBD TUESDAYS AND ' FRIDAYs!
Read by 1S.OOO Ma'raUni (Kr«iners) ta the CMty of Clevdsnd «nd e1«*wHer«'. Ad-er-tliln( rate* on request. _'
TIL, CUY. *WINC«TON ftt
Bfltered »i MCoad-d*M matter January St h 1000, at the po«t oflcs at Clmliad, O. MMler the Act of March 9, 1870. _
NO. 55» Friday, July, 9th 1915.
Izvir sužnjosti. t ___
Navadno se mednimi sliši: Mi Slovenci smo najbolj nesrečni in najbolj izkoriščani narod. Tudi naši predniki, odkar so spadali pod oblast tujca, so e-nako tožili.
in tako opazujepio svojo nesrečo, našo zaostalost in gospodarsko izkoriščanje, ali ni pravilno, da preiščemo, odkod to zlo shaja, in mogoče je, da to zlo odpravimo.
Največji krivci naše kulturne in ekonomske propalosti v stari domovini so takovzane "duhovne in posvetne gospodske". Ti ljudje, dobro vedoč, na sc da neumen narod najlaglje izkoriščati, šo pustili narod ne-;!' umen, ga sistematično izkori-
* Ščali, kakor ga izkoriščajo še danes v 20. st^teiju.
In to se prav lahko dokaže-I V stari domovini pride pove-S.Jje, da se popiše vse one otroke, I ki so godni za šolo. Po štiri va-| »1, nekje celo več, skupaj imajo eno šolo. iFoleg tega je pa še ! mnogo drugih poteškoč, ki se pričnejo pri prvi izobrazbi na-| roda. V eni šoli je premalo prostora za otroke, v drugi ni do-1 volj učiteljev (orožnikov je vedno dovolj) v tretjem slučaju ' pa je oddaljenost za otroka do J šole tako velika, da skoro m mogoče v šolo. In kakšna je notranjščina teh šol?
Takoj ko pride 7 letni dečko ali deklica v šolo, se že začne cepiti v glavo suženjska ponižnost pred raznimi 'prevzviše-niini", premilostljivimi", "pre-častitimi", in prva pesem, k> se jo morajo otroci naučiti, je ona: JJog ohrani, Bog obvari... šele za tem pridejo maloštevilni koristni nauki. Katekizem je seveda prva in poglavitna stvar, i Otroka uče o vseh prerokih judovskih, ki so kdaj bili ali sploh menda živeli niso, učijo ga, kako so ribe žrle preroke in jih potem zopet metali na dan. itd. Vse to je dobro za drugi svet. za nebesa menda, kot pravijo "prečastitljivi", toda da bi se otroka naučilo kaj več potrebnih stvarij za ta svet, za to ljuba vlada nima zmožnosti. Pri katekizmu se učijo otroci, da je "stiskanje in preganjanje sirot in udov, prikrajšanje zaslužene plače' vnebovpijoč greh, kc pa otroci odrastejo, pa vidijo, da se tako godi. da jih preganjajo, stiskajo in kradejo zasluženo plačo. Kako bo potem od-rastel človek vrjel takim bajkam ?
In kakšna je vzgoja po šoli?;
Kar se tiče kmetov, se preseli mladina v hlev in na travnik.. Teleta, svinje in krave so dnevni tovarni, če se>je pa kdo naučil kake obrti, gre po svetu, da se preživi. Vzemimo našo Dolenjsko. Beda je tam tolika, da iz nobenega kraja Slovenije nimajo toliko izseljencev kot ravno iz Dolenjske. Polovica ljudi j se je od tam izselila v Ameriko. Boljša zemlja pa je v rodi samostanov, kanonikov in >štov ali grajščakov.
le nedelja. Narod dirja cerkev in posluša stare, že ti-
soč in tisočkrat premlete pri-' dige o pasji ponižnosti napram cesarju in cerkveni gosposki, pridiga se o blaženstvu onih, ki poslušajo vladarja, obljubujejo se nebesa onim, ki trpijo na tem svetu, kaze se hudiča onim,
ne spoštujejo cesarja m druge gosposke. Zato pa kmetic tako mirno in titfano gara naprej, se trudi za žive in mrtve in celo moli, da bi se cesarju* in cerkvenim gospodom dobro godilo, kajti za kmeta ta svet ni, za njega so le nebesa......
Žalostno, toda popolnoma resnično.
Narod, ki je tako vzgojen, ne more biti druzega kot suženj, ne more misliti drugače, kakor so ga naučili ravno oni, ki ga tirajo v tujino. Naš človek je pred žandarjem ponižna ovčica, in pred sodnikom in davkarjem ne ve, kako globoko bi se priklonil, da bi si zlomil hrbet. Ko pridejo volitve, glasuje za onega, ki ga gospod v cerkvi priporočijo ,ali pa za o-nega, ki da za en liter vina. iSmrt in peklo se obeta onim, ki bodejo drugače volili kot so gospod povedali, najstrašnejše botečine v peklu bo trpel oni, ki čita napreden delavski časopis.
In tak duševno in telesno u'l it narod prihaja v tujino, ne mara ne za časopise, ne za organizacije, in ni čuda, da ko se po dveh ali treh letih vrne v domovino, ne ve niti, da je tu ka* ko slovensko društvo ali kak dober časopis, ve sicer, da je cerkev, da je tam slišal ravno tako govoriti kot doma na vasi, in to je vse.
In tudi to je žalostna resnica, kateri ne »nore nihče oporekati.
In od delavca je odvisno, da temeljito preučuje, kaj je vzrok vsemu njegovemu zlu, kdo drži narod nazaj, da ne pride do izobrazbe, da ne spregleda, kdo hujska narod, da živi medsebojno neprestano v neslogi, in da ne čuje dobrotnega klica prija* telja niti tedaj, ko se mu ponuja odrešenje iz sužnjosti.
Od delavstva je odvisno, da se bodoči naraščaj uči resnice in pravice, ki mora biti enaka za v se.
Od delavca je odvisno, da širi prosveto, da ruši suženjstvu in nazadnjaštvo.
-o—•-
Italija in njeni nasprotniki.
(Op. uredništva. Pod tem naslovom je Mr. T. Tothrop Stoddard spisal večji članek za mesečnik 'Review od Reviews', in ker je jako zanimiv tudi za nas Slovence, ga prinašamo v prevodu na tem mestu. Pisatelju se pozna, da je dobro znan s slovenskimi razmerami v Istri in ob Jadranskem morju. Posebno pa je članek zanimiv ker se v lijem govori o bodoči Jugoslaviji.)
Sledeči članek ima namen dati kratek pregled političnih možnosti] od časa, ko je Italija stopila v vojni ples, zlasti kako 'bo italijanska udeležba vojne up?jivala na položaj na Balkanu. Članek ima samo namen premotrivati političen pomen.
Italija ima mnogo političnih aspiracij v tej vojni, toda zdi se. da so sledeče točke glavne: 1. Južna Tirolska, 1. obrežje ob Jadranskem morju, 3. Albanija, 4. Levant. O \isaki teh točk je potrebna posebna razprava.
Avstrijska provinca Tirolska je geogrartčno razdeljena v dva dela po visokih gorah, ki so znane kot Tirolske Alpe, ki se razprostirajo vzhodno in zahodno. Samo ena pot vodi preko teh gor, in zove se Brener-jev prelaz. Večji del province leži južno in se imenuje Južna Tirolska. Vse reke v tem delu tečejo v Italijo, in tudi klima je odločno južna. Strate-gična važnost Tirolskih Alp se je zdela Italijanom kot "nafav-na" meja proti Avstriji, iti raditega »so Italijani vedno zahtevali. da se jim odstopi Južna Tirolska do Brcnerjevega prelaza.
iK nesreči za Italijane pa ge dfcrafična lega Južne Tirolske nima ničesar opraviti z etno-grafičnim značajem te province. Večji del Južne Tirolike je namreč, večinoma naseljen z jako zavednimi Nemci, in le naj bolj južni del, imenovan *'Tren tino", je po narodnosti čisto italijanski. In t6 je treba dobro pomniti, kajti Italijani ra* bijo izraz "Trentino" za vso Južno Tirolsko južno od Pre* nerskega prelaza .In človek, ki ni dobro poučen v razmerah, bi v resnici mislil, da je vsa ju zna Tirolska laška.
Toda tridentsiki okraj pa je izključno laški, in ogromtia večina prebivalcev bi z veseljem pozdravila Italijane, če bi si o-svojili njih kraje. Vse pa, kar je severno od Tridenta iz Botz-na, pa je skoro izključno nemško. Ti južno-tirolski Nemci niso samo ponosni na svoj rod, pač pa tudi do skrajnosti udani habsburški dinastiji. Andrej Hofer je naroden junak Tirol-cev, in Hofer je bil rojen južno od' Brenerskega prelaza.
Iz tega razloga bi pomenila laška okupacija cefe Južne Tirolske tragedijo za nemško prebivalstvo v onih krajih. Meni je dežela dobro poznana, in dobro vem, da bi Nemci v južni Tirolski raje imeli smrt kot laško vlado. Italijani bi morali popolnoma zatreti nemški ži-velj v tej provinci in naseliti laške koloniste na tem svetu,
predno bi nastal mir.
; ...
Jadransko obrežje.
Jadransko obrežje je geo-gratično skupina skalnatega o-brežja, otokov in zalivov, kakih 400 milj po dolžini. Takoj za tem obrežjem se dviga visoko hribovje, ki dela ovire pri morski zvezi.
Istra, katere glavno mesto je Trst, je bila že dolgo časa pod avstrijsko vlado. Druga važna luka na Jadranu je Reka, ki sp nabija pod ogrskim gospod-stvom. Drugi ograji, kakor n. pr. Dubrovnik (Ragusa) so bili mnogo časa samostojni.
Italijani opirajo svoje zahteve na Trst in Jadransko obrežje na zgodovinsko dejistvd, da je beneška republika, nekoč imela večji det tega obrežja pod svojo vlado. Brezdvomno je, da je bila večina pokrajin ob Jadranskem morju do predzadnjih časov kulturelno — italijanska. Toda takoj za tem o-režjem so od pamtifeka stanovali Slovani, in odkar je nastala zavest tekom sredine preteklega stoletja, so Italijani zgubili svoj značaj in upljiv v teh krajih, tako tla se danes držijo ■samo še v nekaterih večjih mestih. Ta zguba italijanskega značaja v korist Slovanov je neprestano mučila laške patriate in delala skiJhi laškim državnikom.
Glavna točka in težnja Italijanske politike je nadgospod-«tvo v Jadranskem morju. Ona obala Jadranskega morja, ki je v italijanski posesti, nima pristanišč, pripravnih za vse potrebe, in znano je, da Italija ob Jadranu nima pristanišča ,ki bi lahko sprejelo "dreadnaughte', Dočim je obrežje, ki de nahaja pod avstrijsko vlado, polno dobrih in globokih pristanišč, ki se lahko izvnstno branijo proti napadom.
Dobro je znano dejstvo, da če bo Avstrija v tem boju premagana, tla se bodejo združili vsi Jugoslovani, kroječi do 18.oco.oOo duš ter bodejo ustanovili svojo državo Jugoslavijo. In nova Jugoslavija bo obsegala vse ono jadransko obrežje, kot ga ima danes Avstrija, in ki je izključno slovansko. Edino -v Trstu prevladuje deloma še italijanski element, toda okoli Trsta je soliden zid Slovencev, in celo v Trstu samem se že kaže upljiv tega naroda.
Italijani so radi te nove Jugoslovanske države jako v skt-beh, in se jo bojijo bolj kot Avstrije. Ko se je Italija odločila za zaveznike, ji je moralo biti na kak način obljubljeno, da dobi primorske in dalmatinske kraje, toda v ozadju je Rusija, ki ne pripusti na noben način,
da se Italija polasti slovanskih krajev v Jadranu,
Položaj pa moramo premo-trsti še iz druzega stališča. Nam vsem je znano, kako sovraštva je nastalo v Srbiji, ko Avstrija ni dovolila Srfbiji prostega i&hoda na Jadransko morje. In koliko bolj bi sovražili Jugoslovani šele Italijo, če bi se hotela polastiti Jadrana: Prav lahko se trdi, da bi Italija raje odstopila Dalmacijo in bi dala Srbom prosto.roko .glede njih mornarice, kot da bi se morala neprestano bati srbj-kega maščevanja.
Pa tudi v tem slučaju ne bi bile premagane vse težave/Če Italija vzame 'Reko, tedaj vzbudi nevoljo Hrvatov, posebno pa Mažarov, , katere popolnoma odklopi od morja, dočim foi italijanska posest Trsta Avstrijo popolnoma uničila v trgov slkem ozirtu Seveda se lahko trdi, da v slučaju zavezniške zmage, Avstrije sploh ne bo več, toda četudi se to zgodi, tedaj bo za D<onavo kaka sila ali več sil, in te sile bodejo pritiskale na Jadran. Tako vidimo, da če Ttalija vzame sploh kak del obrežja Jadranskega morja, da pomeni to za Italijo velike nevarnosti, in nevarnosti bodejo toliko večje, kolikor več teritorija si Italija osvoji.
Kaj je z Albanijo?
Albanija je že dolgo ljubica Avstrije in Italije. Albanija ima precej naravnega bogastva. V Albaniji prebivajo jako bojeviti ljudje, ki so v bojih medsebojno pozabili rja napredek dežele. Notranji spori so dajali povodi Italijanom in Avstrijcem, da so potegovali za last te dežele. V splošnem je prevladoval avstrijski upljiv v severni Albaniji, dočim se kaže italijanski značaj v južnem in osrednjem delu Albanije. V Južni Albaniji imajo tudi Grki s-vpje zahteve, toda Grčija je premajhna, da bi se mogla kosati z Italijo.
iNastane vnašanje, zakaj «e Avstrija in Italija niste pomenile in razdelile Albanijo med-sehoj. To bi se gotovo tudi zgodilo, toda albansko obrežje se razteza tja doli do Ontrant-ske ožine, kjef se veže Jadransko morje s Sredozemskim. In na tej točki dobite krasno lu-ko Avlono. Ta luka je povzročila, da se delitev med Avstrijo in Italijo ni zvršila. Če dobi Italija Avlono, je ostala Albanija brez pomena za Avstrijo, ker v Avloni hj lahko Italijani zaprti pot avstrijski mornarici, in če so Avstrijci lastniki Avlone,- imajo gospodstvo nad Italijani, kajti Italijani na svoji lastni zemlji, nasproti Avloni, nimajo pristanišča, ki bi ga mogli utrditi.
V teh časih, ko se Avstrija nikakor ne more brigati za Al banijo, so se Italijani polastili lepe prilike in so zasedli Avlono, in Italijani bodejo zahte vali to mesto'kot vojno plačilo. In Italija v posesti Avlone, lahko zapre Jadransko morje, če pa Avstrija preživi to vojno,-tetfcj bo morala prej ali slej za * htevati, da se Italija umakne i? Avlone, kajti tu je edin "avstrijski izhod za trgovino, toda ,če Avstrija zgine, tedaj bo I nastala Jugoslavija, in Italija bo smrtno sovražila Jugoslavijo.
Iz tega vzroka pa vidimo, da v najnovejšem času tudi Srbija študira na afbansko posest. Tekom balkanske vojne leta 1912 je Srbija zasedla skoro celo Albanijo, in tedaj bi skoro nastala današnja evropska vojna, ker Srbija ni hotela dati Albanije iz svojih rok. Na ruiski nasvet je Srbija sicer odnehala, toda svoje pravice do Albanije ni opustila. In ravno v današnjih dneh Srbi zopet korakajo v Albanijo. Ali niso torej Srbi direktno nasprotni Italiji? In če današnja Srbija, ki ni v posebno dobrem položaju, izmučena od treh vojsk, osvaja Albanijo, kaj bo šele, ko si Srbija opomore? In nadalje: Tu ^p tudi Grki, ki stavijo zahteve na Albanijo. Grki so danes brez pomena, toda v uri potrebe bodčjo igrali svojo ulogo.
Levant.
Italija se smatra kot dedinja vseh onih provincij in delov sveta, ki so bili nekdaj pod beneškim gospodstvom. Od tur-ško-italijanske vojne leta 1911-1912 je Italija obračala v tej smeri svojo politiko. Zasedla je precej važen otok Rhodes in mnogo otokov v Egejskem ar-hipelu.
Južno-zapadni del Male Azije se je od nekdaj smatral pod italijanskim upljivoin. Francozi in Angleži so se neprestano trudili, da prepodijo Italijane iz teh krajev ,toda Italijani se niso dali pregnati. Italija se je jasno izrazila, da namerava o-stati v Levantu. Danes j^dru-gače. Avstrija in HelflcHa ho-
čejo poživiti nekdajno Turčijo. Avstrijci in Nemci žele, da T-uriti postanejo močni, da lah-'ko nastopijo proti italijanskim težnjam, dočim so zavezniki obsodili Turčijo na smrt. Zato se pa zdi tudi umestno, da so zavezniki obljulbili Italija- ] nonr det Turčije, če opusti sv<£ je namere v Jadranu.
Bulgaria, flima nobenih interesov pri laških aipiracijali' v iLevantu. Bulgarski interesi s0 samo na Balkanu. Edino ttdaj bi bila Bulgirija; prizadeta, če M se Turčija zrušila, potem ko bi. Italijani skrcaii čete v Mali Aziji in v Dardanelah. Btilga-ri Imajo raje močno Turčijo kot močno Srbijo iti Gl^sko. Seveda. Rulgarija teži tudi za Drinopoljem, toda Drinopolje Bylgarom ni nič proti Makedoniji. Nasprotno pa je Turkom Drinopolje velik zakUd, in Bul-gari bi se smrtno zamerili Turkom. če bi vzeli Drinopolje, Na vsak fiačin pa, če bodejo Italijani skrcaii armado v IXardane-lih, bo Bulgarija najbolje naredila, da se hitro polasti Dri-nopolja, predno pade v zavezniške roke.
Toda tudi to ni gotovo. Zavezniška zmaga v Dardanelih, privede Rusijo v Carigrad, in to pomeni za Bulgarijo, da bo na eni strani obdana od velikanske Rusije, na drugi strani pa od Jugoslavije, ki je zaveznica Rusije. In Bulgarija bi mnogo žrtvovala, da prepreči to. In če bo nemška armada še nadalje napredovala proti Rusom, tedaj se ne bi čudili, če 'bi nekega dne Bulgarija odločno pristopila na turško stran in zabranila italijansko pomoč v Dardanelah. To bi bilo celo prej mogoče, ker bi ostala Grška nevtralna, če bi zavezniki preveč ponudili Italijanom v 'Mali Aziji, kamor misli tudi Grška dospeti.
Položaj Rumuncev.
Tudi Rumunija je indirekt-no sama prizadeta od Italije. Rumunija je danes podobna oslu, ki se nahaja med dvema kupoma sena. Zapadno od R<u-
munije leži Transylvania, danes pod avstrijsko vlado, na vzhod-dni pa leži rušita Besarabija, in v obeh teh provincijaJi stanujejo v pretežni večini Rumuo-d: (Seveda, Rumunija bi rada im% o/be \t provincije, todfe: for je to nemogoče, pa mirni čaka, kdaj seji paniidt na/boh* U prilika.	/
Tekom Ietoinjei »ttie, ko se je idelo, da KttSf pijejo nad Ogrsko, Je malo martjkalč i.i
Rumunija bf skdčlll nad Transilvanijo, Tloznej pa,, ko so se Rusi umaknili i t Karpatov, fe postala Rumunska bolj mirna. Dar.es Rumunija ostro pazi ita* lijantke uspehe prott -Avstriji ■kakor tudi na vs& dogodke v Dardanelah.
,'Kakor Bulgarija tudi /Rumunija bi bila obdana od dveh slovanskih držav, Rusije in Jugoslavije. Iz stališča diplomatičrie politike se lahko reče tako: če Carigrad pade in če Rusi ko-nečno zdrobijo nemško armado, bo Rumunija gotovo udarila nad Avstrijo. Če pa Carigrad ostane in se Rusi umaknejo pred nemško silo, bo Rumunija udarila . v Besarabijo. V vsakem drugem slučaju pa bo Rumunija ostala nevtralna, dasi je tu še več točk, katerih se danes ne more še določiti.
To so glavne točke, ki so nastale v politiki, odkar je prišla Italija v vojno. Kakor vidimo, so'jake komplicirane. Kakšen bo resničen uspeh, bodemo zvedeli šele. če bo imelo italijansko orožje uspeh.
NAZNANILO.
Iz urada Lovskega podpornega društva se naznanja vsem članom, da se bo pri seji rr. julija obravnavalo več važnih stvarij, in naj vsak član pride, če le "more. Posebno se vabijo novi člani, da pristopijo, k/r bo znjžana vstopnina. Torej na noge, novi kandidati! Seja se prične ob 2. popoldne v Grdi-novi dvgrani v drugem nastrop-ju, dvorana št. 3. Predsednik John Grdina, blagajnik Andrej Kraševec, tajnik Anton ColaT rič.
i	11,	— 7.
1c l/imnunu vas °Prav^uie V kratkem času do tega krasnega	^^^^^^^
KUrUNUv darila ali katerega druzega. Kup'n dobite v vsa-	^fljHBB
8-Hottt Union	SI
1 ■ * ■	SaQIM/wsI? I , Kupite danes en paket in zbirajte kupone. Radi
Scrap Tobacco bodete S HourUjion, ker je najboljito-	'^^v
baknatrgu. Prinesite kupone k 8-IIour Union Tobacco Company, 2330
Ontario St., Cleveland, Ohio.	Union ra»de
JULIJSKA POSEBNA RAZPRODAJA
I V rseh naših oddelkih imamo razprodajo. To pomeni sil I I Sedaj je čas zniženja cen Rh vnamo se rajt po kalendaru I I noznizanje cen Jutri s' pri nas lahko prihranite denar. [ [ kot po vremenu. Poslužite se te pnhke seda*, ko je vreme, j
TULIlSKA POSEBNA RAZPRO-	JULIJSKA {»OSEBNA RAZPRO- JULIJSKA POSEBNA RAZPRO-
DAJA BLAGA NA JARDE.	DAJA VOLNENEGA BLAGA. fcAJA HIŠNIH OBLEK.
Po 35c—Prej 65c in 75c jard, fleur	Po 39c—Prej 75c, 89c, 98c jard. Ženske $1.98 .hišne obleke po 98c.
de soie, jard širok, belar pralna svila,	Volnena prunela, crepe de Paris, Ženske $1.25 hišne obleke po 88c.
jard široka, črna svila.	serge^ * • , ,, , • Ženske 98c hišne obleke po 79c
Po s8c—Prej 85c m $1 jard. Pom-	P© 45—Prej 89c m $1 jard. Volnen.
padur svila, jard široka, svila mesa,	vigoreux serge. 79c kimoni po 49c, neglvgee vredn,
lint	Po 55C—Prej $1 in $1.25 jard. Čisto $I g5 sedaj po $1.39. $2.00 kimoni,
Po'69c-Prej $1.25 in $1.48 jard.	volneni epingle, crepella in voile, v ^^ kimoni prcj $275( se_
"rni Sate" Ur	Pr^-Pre7$l.48 in $..69 jard. daj $I.9S, ženske 79c hišne obleke
I po1 -Pe rodin e s, 36 inčev široko,	Novosti v jardnem blagu, charmeu- sedaj 49c, kimone pr«j 49c sedaj 39c,
lepe barve, redna cena 15c.	popl,ni- , obleke 69c prej, sedaj 49c. Kimone
1	|Po 79c—Prej $1.98 m $2.48 jard. .
Glav/10 nadstropje — nova hiša. Importirano blago, novosti v blagu. $1.00 prej, sedaj 69c._
^SSS^	Izrente to in pokažite koma t trgovini * Mi imamo ilovcnike
Moške $1.50 srajce po 85c. Moške	=D1= i- . 1 rar . r n . prodajalce, Id .o *e-
$1 srajce, v vseh barvah, po
69c	rieasc oirra ocarcr w m. 1^1. dno priprav|jcni
Moške unijske obleke po $1.79. ----'	'
Moške $1.50 unijske obleke po &5C.	^^__^^\	pamafatl,Vpra
Moške $1 atletične obleke 69c.^do^-	/^J jajte za nje, ko pri-
modre delavne srajce po 42c. Mo-	g jg ^detc ▼ trgovino.

__ iS
Cl. Amerika, mali srpan 9. 'i5-
Slovenski izumilci.
Iz So.Ofiicage, 111. se nam poroča: Tuk. rojak John Novak, ki je izumel nove vrste kompas, je pravkar dobil iz Washingtona patent na svojo iznajdbo, pod številko 1.140. 844. Omenjeno orodje se rabi pri najboljših strojnih izdelkih in pri risanju načrtov. Rojak izumitelj je član dr. sv. Florija-na, št. 44, KS'KJ, in mu društvo častita.
Nadalje rojak in daleč naokoli poznani mojster Maks Sttt-par je izumil in zgradil nove vrste zrakoplov, ki plove po vodi in zraku. Poskušnja dne 15. junija se je najlepše obnesla. Omenjena dva rojaka sta nam v ponos in čast v naši naselbini, kakor tudi ponos vsem Slovencem.
--o-—
Pisma delavca.
Gošpodje v stari domovini pišejo:
"Narod ne obupaj! Kvišku srca, ko se gre za usodo domovine! Četudi je mnogo izmed vas zgubilo dragega očeta, hra-nitelja, brata, soproga, ne žalost ujte, pač pa zberite vse sile in vztrajajte v teški borbi. Uprite svoje oči v vsemogočnega Boga^ i«n molite k njemu, da 11am da konečno zmago, kajti stoletni sovražnik je uprl vse " svoje sile, da nam uniči domovino, vero in slavno nam habsburško (gnilo) dinastijo!"
Ali bo narod v resnici dvig-jiil svoja srca. ko vidi pred seboj samo starce in starice, podprte s palicami, kako se lačni po cestah gibljejo? Ali bo narod dvignil kvišku srce, ko vidi na tisoče mater, udov, obdanih od nedolžnih otročičev, ki se drže materinega krila in milo prosijo kruha? Ali bo narod kvišku dvignil srca za "prestavno -habsburško dinastijo", ko vidi ta isti narod vseokoli sebe puščavo, bedo, lakoto, kri? Ali ne bo narod prej ž^lel, da ga pobere satan in belcebub z vsemi zlodji pekla in ga peče na vekov veke v zadnjem kotu pekla v sami človeški krvi, katere je povzročil, da se je toliko prelije!
Oj narod, tužni mi rojaki. Kaj delajo v naši domovini, oni domovini, ki je toliko let nosila ponosno ime "predzid krščanstva"! Ali vam je milo in drago, slovenski bratje, ko vidite, kako vaša rodna gruda pod avstro-mažarskim kopitom strada in *beduje? Ali se vam ne krči srce, pri misli, kaj vse trpi naš narod, in 'kar morate sami vedeti, ko dobivate pisma od svojcev iz stare domovine. Kdo more vse to odobravati in želeti, da naš narod ostane še nadalje v takih razmerah?
Kljub temu, <ia vas je avstrijska v!lada vzgjojila neuke in zaslepljene, pa menda imate vendar toliko pameti, da spre-vidite, kako sike krivice se godijo v Avstriji. Primerjajmo ameriško vlado z avstrijsko. Kakšna razlika! Glejte, v tej zemlji imamo kot tujci več svobode, v tej zemlji, kjer so prelivali kri nam tuji ljudje za Svobodo, ta zemlja, katere vrata so nam na široko odprta, tu se ne pozna nobene tiranije. Pri tujci h vv tej deželi, uživamo več spoštovanja kot v lastni domovini. In v naši domovini so naši pradedje neprestano preli-
ilJ L>ri ml -mi 1-ri nJlll Vrvi iti
nimamo svobode niti na oni grudi, ki je vsa prepojena z našo krvjo. In za koga se je prelivala ta kri naših očetov, in za koga se preliva danes naša kri ? Mogoče za svobodo, katere še danes nimamo? Ne, bratje, kri se je lila za tujca, a za plačilo so naš narod preganjali, ga davili in mučili na vse načine. -
Del našega naroda, ki je prišel v tujino, se muči in propada po tovarnah, rudokopih. svoje najboljše sile zgublja ta' narod, da si zasluži kruh, toda če bi imel pravico na lastni zemlji, tedaj ne bi tavali po svetu, pač pa bi doma c/bdelovali zemljo. Vsi napori, beda, preganjanje in tiranija še niso našega naroda izučili, da se nahaja v zasužnjeni domovini, vladan od tujca. In mnogo izmed naših bratov, ne bi maralo niti sedaj za svobodo, četudi bi mu jo v roke prinesli, pač pa bi rekel: "Boljše je pod A vstro-MažarskoV.
Ko je bila naša dofnovina slavna, je imela tudi slavne junake, ki so se navdušeno borili za njo. Toda vselej smo imeli tudi take, katerih je v oči bodla svoboda lastne domovine. Tako je bilo od pamtiveka, in ta-ko je danes. Odtod prihaja tudi nesloga, razpor, mržnja med nami, od katerega ima korist tujec, sovražnik, mi pa silno narodno škodo.
Edino tolažilno misel imam, in ta je: Nobena krivica ni bila tajco silna, da ne bi podlegla pravici, in narod, čimdalje trpi, tem sijajnejše vstajenje bo imel!"	•
Johnstown, Pa. Delavec.
Atent na pamet našega naroda.
Poznana newyorška banda, pod pokroviteljstvom konzulata, si je razdelila svoje delo in svoj plen.,
Zotti, hrvatski-italijanski slepar, ki je ukradel Hrvatom in Slovencem nad $750.000 krvavo prisluženega denarja, je imel v svoji službi nekega Dto-linarja, ki se šteje med Slovence. ZottJ. ki skrbi, da ostanejo Hrvatje v Ameriki nevedni in in zvesti sluge avstrijske tiranije, je hotel' napraviti atentat tudi na pamet Slovencev. Pognal je svojega hlapca Dolinarja iz svoje »hiše io mu dejal: Dolinar, ti ustanovi list za Slovence, avstrijski konzul bo plačal, kali* nov se nalovi kmalu, kajti navada je tudi pri Slovencih, da kdor bolj taže in psuje, ima več pristašev. Jaz bom sleparij med Hrvati, ti ,pa slepomiši med Slovenci.
Tako je bil plen razdeljen. Dočim je ostal boljši, mastnej-ši del pri Zottiju in njegovi ban-di, je vrgel Doliqarju kosti, da jih je oglodal, in ustanovil se je "Slovenski Narod'' v New Yorku. Dolinar, ponos avstrijskih Slovencev, je izdal list. Konzul je imel denarno mošnjo drage volje odprto.
Dogovorila sta se Dolinar in Zotti tako:
"Jaz, namreč Frank Zotti ostanem pri mojem listu. Odiral bom one ljudi, ki mislijo tu u stat i, tebi bom pa prepustil med Slovenci one, ki se nameravajo po vojni domov vrniti, in glej; da jim vzameš še tisto
'p: :7 n-l«,.« kitom Um
zrnje son iz giave, Katero Jim
jaz pustim, irf zadnji cent, katerega jim nisem vzel, in dobro bo za tebe in mene, najbolj bodejo pa hvaležni naši delodajalci Avstrija in njeni špijoni v Ameriki."
Dogovorjeno in storjeno.
I11 oglasil se je ta Dolinar, da je on lastnik in urednik '"Naroda", katerega prodaja za en dolar na leto, za 50 centov na pol leta in "ka kvoder na četrt leta, kdor pa plačati ne more, pa dobi list zastonj, kajti ta "Slbven^ki Narod"*bo itak shajal samo toliko časa, doklef vrag ne vzame Avstrije in nje nih Arnavtov.
In Dolinar se sedaj v potu svojega obraza trudi, diiNdoka že rojakom, da %vtsrija ne bo •bo prepadla, in na ta račun daje Dolinar že miloščino. Oni, ki so bili vojaki, dobivajo poduk kako se morajo ravnati, da ne bodo zaprti. Zgodilo se bo pa tako kot pri Zottiju, ki je lahkovernim Hrvatom za dober denar prodajal neke papirje, s črno-rumenim pečatom, na katerih se je trdilo, da je isti človek zavedno oproščen vojne službe. Da, oproščen, ko je pa prišel v stari kraj, so ga pa ža-prli. Pa to še ni dOvotj. Dolinar deli fotografije, podobice, slike, rožne vence vsem onim, ki mu pošljejo dolar, 50 centov ali en kvoder. Kdor pa mu nabere pet naročnikov, ta pa dobi tako priporočilo od njega za stari kraj, da mu bo vedno dobr&.
Pomislite ljudje: Za pet naročnikov, torej za pet dolarjev, in to ne vaših, pač pa tujih, do-.bite tako pomoč in priporočilo, da ko pridete v staro domovino, vas lahko uvrstijo med čistilce cesarskih hlač ali stranišč, "kar je silno imenitna shižba v Avstriji. In v«e to vam bo preskr-Ibel Dolinar fz New Yorka za pet dolarjev.
Mi smo brali že dovolj beda-stoč po listih, toda bolj surovega atentata na pamet in na žepe naših rojakov kot je ta, pa nismo še doživeli, in, niti v sanjah nam ni prišlo na pamet, da bi se dal na? narod tako vteČi za nos, (|a se da tako sramotiti, kakor ga sramote newyorJki gangsteri. Človeku zastane pamet, ko čita brutalno bedarijo v tem listu. Ponižali bi samega sebe, če bi tem sesavcem odgovarjali na podlagi resnice, za to je Dolinar prenizkoten in preneumen, toda svarimo pa resno ljudi pred tem največjim atentatom na ljudske žepe in pamet, kajti kdor se da prego-Ijufati od teh sleparjev, v resnici ne zasluži druzega, da gre v — klavnico.
Če bi imeli mi v tej deželi zastopnike, poslance in konzule, kakor jih imajo druge države, bi jih na to opozorili, ker pa vemo, da sta avstrijski konzul in Dolinar pqd enim klobukom, da je eden druzega vreden, je nase preziranje in naš gnjus nad takim -početjem še večje ,in globokejiše.
Kakoršnja država, taki so njeni zastopniki. # Če bi po vojni nastal v naši domovini tak položaj, da 'bi potrebovali Dolinarjevih priporočil. da se vrnemo tja, tedaj bi se raje nazivali ciganom kot Slovencem, ker to bi bila manjša sramota za nas.
'Mi vidimo v tem zadnji poskus avstrijskih špijonov, da se okoristijo z neukostjo našega rtaroda, da narodu potegnejo iz žepov zadnje dolarje, dokler se Avstrija ne zruši v razvaline.
Pa prišel bo tudi njih dan, mogoče prej, predno ga pričakujejo.
Zaključen je* lot. V LJubljani so zaključili šolsko leto na obeh slovenskih gimnazijah, n* realki ln na ufll-telJUHSu. V teh poslopjih sta nastanjeni poštno ravnateljstvo ln ravnateljstvo državnih ielemlc.
SXA% avstrijsko vojno posojilo 1915. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot ofi-cijalnem subskripcijskem mestu je bilo subskribiranih dd vštetega 31. maja t. 1. od 125 strank 1,184.700 kron 5tffo novega avstrijskega vojnega posojila.
Tržaika pomorska oblast se je preselila v Gradec, kjer ura-duje na Mahlplatzu št. 2. Predsednik Delles pa je ostal zaenkrat še v Trstu«.
Tržaška trgovska in obrtni-ika zbornica se je preselila na Dunaj in uradvje v poslopju dunajske trgovske in obrtne zbornice,
Nemški konzulat v Trstu, v čigar delokrog spadajo Kranjska, Primorska in Dalmacija, se je preselil v Ljubljano in ima svoje uradne prostore v poslopju deželne vlade.
=

=
Iščem žensko, ki je vajena gospodinjstvu. Dobi službo takoj. 1191 E. 61 st St.	(57)
Soba za eno ali dve dekleti se da v najem. 1376 E. 41st st.
—---. (5«)
Jako dobro pohištvo za štiri sobe se proda po nizki ceni. 2023 W. 105th St.	(56)
Naprodaj je hi&a za 2 druž., nova, škrljeva streha, velik lot, blizu Gofdon parka. Vprašajte pri	(56) JOHN SCHUDEL, 7402 St. Clair ave.
FINO VINO
vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave.
Pred dvema letoma so cleve-landske banke primorale človeka, ako je bil banki kaj dolžan, da se je moral dati zavarovati skozi banko. Zatorej so me prav lahko odpravili slovenski posestniki s tem vzrokom, da morajo tako storiti, kakor banka zahteva. Ali sedaj ni več tako, ampak banka vam piše dopisnico, 30 dnij predno poteče vaša stara zavarovalnina, da do istega dne prinesete novo zavarovalnino s pripombo, da mora biti ista od zanesljive družbe. Moje police so zanesljive, zatorej kadar dobite tako dopisnico, pošljite jo meni in drugo je moja skrb, plačate kadar je za vas najbolj ugoden čas. Ne pozabite, da prodajani hiše in istotako zamenjam vašo hišo za kmetijo. JOSIP ZAJEC,
1378 E. 49th St. (66) Cleveland, O. Central Q494 R.
IForočil se je g. Src. Tekauc. trgoVec v Zagrebu z gdčno Mi-ciko Marchiotti, hčerko gospoda Ivana MaTchiotti,, posestnika m trgovca v Ljubljani.
Ruski dvorni kapelnik umrl v Pragi. V Pragi je umrl vpo-kojetni ruski dvorni kapelnik »Karel Kučera, rodom Čeh iz Rokvcan. Kot mlad godtoenik je zašel v Rusijo, kjer je postal ravnatelj carskih opernih orkestrov. Odlikovan z visokimi redi je odšel pred tremi leti v pokoj ter se je zopet nastanil v svoji stari češki domovini.
L ■— -v ____
UPRAVA VAŠIH STANOVANJ
Hiini fo«p*d«rji radi vidijo, da ni upravljamo njih hiš«, kar j« uprave ekonomična, točna in uapaina. če ml opravljamo velo poaoat, ate lahko prepričani, daj« uprava v rokah nnaaljivlh nož, Id ao razumejo na to. Vi kot gospodar in vai najemnik, oba ato sadoToljna. Mi apra-vjjamo residence, apartmen-te in trgovine.
ZTbe Cleveland Sruat Company
.	Euclid and Eut Niatfc ' ^
HAROLD S. BMBRICH. javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju. Pro-daja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. TeL Wood 58, Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St Clair ave. Collinwood Sta. Cleveland, O.
Beli East Z377 W. Cuy. Central 6678 R. — (Plin in Kisik, Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—6. Dr. P. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško.. 5403 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(23-46)
O Pouk v angleščini in lepopis- D Q Ju potom dopisovanja. V Clave- O
□	landu tudi • privatnim učite- D
□	(Jem. Denar, ki se žrtvuje za »a- O
□	mo Izobrazbo, jI najbolje nalo- C O žen, In na vzame ga ne kriza ne D
□	vojna. Pilite za pojasnila na D
□	SLOV. K. 60LA.	. D D 0119 St. Clair ave. (48)Q
□	CLEVELAND, OHIO. P
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. iti 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
KJE JE Jobn JenIČ, doma lz Koroške vasi, občina Smlhel-StoplČe, star 42 let. Pred osmimi leti Je bival nekje v Chicagl In Calumetu. V starem kraju Ima ženo tn dva otroka, ln lena bi mu rada sporočila važne novice. V Ameriki biva 16 let. Posebno društva se prosijo, če kdo članov ve, da je pri njih društvu, da se oglaBljo. Kdor naznani prvi njegov pravi naslov, dobi $5.00 nagrade. Pišite na Jos. Jenlfi
<119 St. Clair ave.	(55)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
4 FRANK BRICELJ, + 4 6026 St. Clair Ave. + + Expresman. +
♦	Prevažam pohištvo in vsa-#
♦	kovrstne stvari. Postrež- ♦
♦	ba točna in zanesljiva. ♦ 4 Tel. • Princeton 1982 L. ♦
POZOR!
Vsem našim cenjenim prijateljem in naročiteljem po Penn-sylvaniji in drugod, naznanjamo da g. J. R. Vincenkovič ni naš zastopnik in nikakor ni upravičen pobirati naročila za' našo družbo ali pa celo sprejemati denar kot v plačilo naročenega blaga. Toliko vsem rojakom na znanje.
The Ohio Brandy Distilling Co 6102-04 St. Clair ave. Cleveland, O. (55)
POZOR!
g	Pomlad je tu, treba je J!
Q	popraviti, kar je uničila
rt	zima pri gospodarskih po- S
$	slopjlh. Priporočam se za S
JJ	vsakovrstna popravila in g
j	nova dela. Oglasite se se- x
I	daj, ker čas je ugoden, g
j	Delo izvršim v zadovolj" g
t	nost vseh.
g	FRANK HOČEVAR.
Stavbenik.
X	1099 E. 64th St. (66) 8
Služkinja dobi takoj ddbro delo za kuhinjska opravila. 1315 E. 53^ St. _(55)
COLLINIWOOD, O.
Priredil bom razprodajo za samo 5 dnij, in sicer <12-13-14-15 in 16. julija. Sedaj bom nudil -najnižje cene, kar smo jih še kdaj imeli, čevlji vredni $5, sedaj $3.00, čevlji vredni $3.00, sedaj $2.00, čevlji vredni $2.00. sedaj 50c.
Obleke za dečke od 5-18 leta, vredne $7.00, sedaj samo $2.00. Ženske bluze vredne $2.50, sedaj $1.50. Bluze vredne $1.50, sedaj 50c. Blago na jarde polovična cena. Za obilen obisk se priporočam.	(56)
JOSIP KOS, 11^406 Calcutta ave.
> -Ji- -'V.'"., - - •■••■• .. ' ir, i-' ' • '-'itiBj•'' ■	' i " " '
POZOR BRIVCI!
Proda se moderno urejena briv«. niča na najpripravnejšem kraju za Slovenca ali Hrvata. V središču slovenske naselbine. Po-izve se v uredništva lista. (55)
POZOR!
Vsem rojakom, posebno pa društvenim bratom naznanjam, da sem se preselil iz 6011 Bonna ave. na 1197 E. 61st St. Rojaki so prošeni, da se obrnejo na ta naslov, kadar kaj potrebujejo. John IBekolj, 1197 Eas* 61st St.	(56)
Jako lepo pohištvo naprodaj za 4 sobe. Poceni. C. Rant, 5308 Harlem Ct.	' (55)
Išče se bolj prileten mož, da
bi pomagal pri mlekariji na domu. Oglasi naj se na 6718 St. Clair ave.	(55)
Dve sobi za fante se oddajo v najem. Posebna vrata. 982 E. 78th St.	(55)
mmiiinmiiiiiiiM^
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
i
Govori te slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske streZnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
Od 0t30 do IliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 Erečer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon etanOTanja:
Eddy 1856 M. .....................
____ .
"VELIKA PONUDBA"
iJ ILL. Ifc.tll^- .. « . ,	. p .
T™"	»
CUi kap« min | uau t ptorial
.	y 3« (feetmbraHI*.>
■ ■, P LaritlwJ Co . In«.. M#w Yo»h g*. IW
ta ram uti. dtitii mi»g*r m«lpl rtu Cm aarajM im «d aaj<i*t«JiUi uJkwwQ. 4m TM U Mora oidrtrki.
V«U >4raT*ilki r«««pti MnJ* prki r kjf	a delni BatuMfaMI
po š»lji »draTmik«. h—— tadi p»p«lw «*!». (•mUmOi prdMtof, taalatott »atrafc Uia, JiitT, clear la »Urtarja.
X
Cuenthers Sloven. Lekarna,
Addwon Rd. vogal St. Clair Ava.
Popravljena prebava.
Vi veste, kaj pomeni to, ce vaši prebavljalni organi niso v redu. Berite kar nam je ne-dolgo tega pisal Mr. M. Podobnik. Oregon, 111. Zahvaljujem (se za Severovo želodčno grenčico. Dolgo sem trpel na želodcu, toda ko sem pričel rabiti Severovo želodčno gren-čico, so bolečine zginile. —• Severova želodčna grenčica utrdi slab želodec, vam daje apetit, pomaga če ste zaprti ali me prebavljate, Cena 50c in $1,00. Naprodaj pri lekarnarjih ali W. F. Severa Co. Cedar Ra- " pids, Ia.
Jako lepa hiša, po prav nizki;
ceni, se proda z lotoni zajedno na 1119 E. 72nd St. Se mora hitro prodati	(56)
fv^č
Jakob Vidmar,
Slovenski zastopnik
za prodajo vseh vrst cigar, cigaret in tobaka. Ima-mo samo prve vrste blago.
Zastopnik A. Kirtz Tobacco Co. I
TEL. «234 W
CHARIJES ARMBRUSTER'
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE. iwMimiitmMiiiiMiiiwimMiMniniiiiinii<
■	I
S Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	N12XE CENE.
Molk« obleke.........-......$1.00 Žen«kekiktje.,..,.j..............SOe
Molke aukqje................J$U>0 Ženske dolge tuknje......-$1^0
JopiiS...............................50e Ženske Obleke.................$L00
The OAMM DRY CLEANING Co.
c—17».w 1574 E. 55th ST. Emijwi
A. Ji DAMM, poslovodja.
II	I
Hf.................................jf
TEL. PMNCSTON 1S38-L ,
FRANK ČERNF f
M	SLOVENSKA TRGOVINA ^
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO- HI FONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. ^ 11
6033 St. Clair Are.
Kadar Selite kupiti dobro uro in drugo ilatnino, Columbia grafofone, ploKe t r»eh jeaikih, poeebno tmportirane aloTeneke II , plošče iz »tare domoTine te* tsc t to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna II | odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonoT. Vsako IK 1
hlncrn ir iam^Min.
Ustanovljena 13. ^PCK^ Glavni sedež: novembra 1910. Mm/Mm Cleveland, O.
Inkorporlmna v OiSavl Ohio leU 1U1
Predsednik: JOHN GORNIK, «106 8t. Catr Atenue. Podpredsednik: PR1MOS KOOOJ, S904 SL Clalr Areafae. TsJ&lk: FRANK HUDOVBRNIK, 1052 Rast «2nd »tre^t - ii Blagajnik: JHRNBJ KNAD8. «129 8t Clair Avenue. Zdravnik: JAMBS M. B1BTJ>KARV «117 8t Clair Arm—.
ODBORNIKI: T. M. Jak*iC, 1208 Norwood Rd. Josip Ru«s «712 Bonna ave. Pr. Zorie. I m Prosser av. Frank Cerne, «083 8L Clair Ave. Anton Online, «127 8L Clair Ave. Ignac Smuk. 1098 Saat «« St. Anton Oitlr, UU B. «1 SL Zveilno glasilo "CLBVBLAND8KA AMERIKA" Vsi dopisi, drage uradne etvari In denarne aakasnlce naj se poiltjajo na glavanga tfijrl^f	*
Pisarna glavnega urada se nahaja na 1068 «8ad Stmt, prvo nadstropje, sedaj. Onj. telefon: Princeton 187« (R.

I, nam dovolilo do nadaljne^ zvl^nja
: dnevne količine moke oriroma kruha J za 50%, torej na 300 gr. moke, oslr. 1 420 gr. kruh*. Pri tej prtlikl J« treba vnovlfi . • vsem poudarkom opozoriti, da se Je morala relativno majhna ra-1 cfja določiti radi pomanjkanja zalog, j in da bi prebivalstvo samo najbrit« j keje občutilo, ako bodo vsled preve- J
>	like porab« v twdanjtom času, v na- "
-	slednjih mesecih zaloge popolnoma . nezadostne in tte bodo morali ljudje 1 valed tega zadovoljlU z najplčlejSlmi . racijami moke in kruha.
Vlomi, v noči na 1$. maja so nez-. nanl storilci, ki ao Imeli s seboj naj-brte voz, vlomili v trgovino trgovca Ivana Zuro v Semiču in odnesli raznega blaga in tobaka v vrednosti 2018 K. V Isti noči ao vlomili tudi pri dveh posestnicah in enemu po-l aeatoiku v Vrtači. V vseh fttlrlh zlu-| j čajih so vlomilci baje olgaai.
) Ustavljeni brzojavni promet. Od
-	dne 23. maja je ustavljen privatni br-
-	zojavnl promet z Italija na KraaJ«-
*	kem, na Koroikem, na Primorskem,
*	na Južnem štajerskem, v Bosni, v 1 Hercegovini In v Dalmaciji.
i
i
>	I t I
i I
i I
i I
H
Zgorenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika,	' v
Mr. Antop Šabec-a,
ki se je podal na potovanje' po zapadnih "državah. Obiskal bo rojake po Californiji, Oregon, Washington, Idaho, Montana, Utah, 'Wyoming, Arizona, New M ex ;co ter rojake po ostalih zapadnih državah. On je polno pooblaščen nabirati naročnino, tiskovine in oglase za naš list. Upravičen je postavljati nove zaslopnike in pregledati poslovanje stariji .zastopnikov. Prosimo vse Slovence, da ga povsod prijazno in po bratsko sprejmejo.
"Clevelandska Amerika."
i, nemu delu, je strahopetec, bo-
-	jdzljivec ali pa človek, ki bi rad k brez žrtve neprestano sedel pri,
polnih skledah, da bi drngi zanj ti delali, cm pa vlekel dofoičejc i;i
koristi od tega brez truda, j Kdor torej narodno čuti in
-	se zaveda- položaja, naj vstopi * v vrsto *Lige, deluje neumorno i za osvoboditev trpečega naroda, kdor pa je proti osvoboditvi
-	svojega naroda, ta pa naj uda-» ri sam sebe po zobeh)
Blaž Logar.
i -0-
)	VOJNA SILA ITALIJE.
Navedli, smo Ce nekatere podatke o organizaciji italijanske armade, kij > &teje v slučaju vojne 1,200.000 mož prvega poziva (n 2,200.000 mol črne , vojske, Mobilna vojska prvega pozi-l va šteje po načrtu itlri armade, kate-i rlh vsaki se pridružuje po ena konjeniška divizija s kolesarskimi stot-' nljaml, mitralje&klmt oddelki, dvema Jezdičnlma baterijama, potem letalsko brodovje, najbrie po pet težkih ba-' terlj, brzojavni oddelki l.t.d. Vsega , skupaj 12 anmadnlh zborov s 25 divizijami. Alplnske. Čete, ki postavijo takoj tudi svojo mobilno mllicljo in deželnobrambne formacije, dajo mo-Wlizinane 60 bataljodov in 36 baterij (v vojni najbrže 48) za prvo bram-mo meje. 32 bataljanov trdnjavske In obrežne artllerije, kakor tudi ostanek ienljekih Čet, ki ne pridejo v vpo-rabo v vojsfki prvega poziva, tu ne vpo&tevamo. Skoraj tri četrtine redne mobilna aktivne vojske prvega poziva so že več tednov pod orožjem. Mobilna milica (deželna bramba), ki se more danes ob močnih rekrutnih kontingentih zadnjih let, sestaviti lz 27 do 32 letnih ljudij, ima dati četam prvega poziva (ne glede na alplnske čete) po eno divizijo za vsak zbor. Mobilna milica — ne vpo&teva-Joč trdnjavske formacije — se more računati na 350.000 mož, tako da bj Štela vojska prvega poziva 1-2 milijona mož. V vojski je odstotek ljudi. I ki pripadajo drugemu pozivu in so se i le Seat meaecev vežbali; morda pridejo ti deloma naprej k nadomestnim formacijam. Vir za le-te tvori tretji razred, ljudje, ki so jim bili — in s tem črni vojski — v miru neposredno pri naboru odkazani. Glasom nabornega zakona obsega črna vojsfta 18 do 39 letne (neizvežbane) ljudi: od Izvežbanih so med njimi 33 do 39 letni. Ta teritorialna millclja, o kateri se zadnja leta ne objavljajo več podatki, ki so 1« pa v zadnjih mesecih z vso silo pripravljali. Je v vojni določena za obrežno varstvo, etaono tn garnlzijsko službo. Izvež-banlh ljudi bl utegnila dati približno polovico toliko kakor letniki mobilne armade, nelzvežbant črnovojnik! pa tvorijo bogat vir za nadomestne svr-<he. Ako so dosedanja ooročila točna potem so letnike 1876. do 1880., torej 36 do 45 let stare ljudi črno-vojne pehote vpoMlcall 15: maja, tako. da se more veČina enot te terl-torija'np milice nemudoma mobilizirati. Kako daleč so te čete sicer pri-
*
0	ni. Zdi se mi pa, da tudi proti
m jDkiluthu koraka gospod Zotti, jo ki nikdar ne išče na račun kr-i- vavega denarja avstr. davko-i-|plačevalca kakšnih "izdajic", ci ker jih lahko kupi na vsakem i- živinskem semnju. Kdor je po-a daril svoja cvetoča leta svojemu' l- narodu, pa v jesenskih dne-j vih udriha po svojem narašča-:-1 ju, je podoben onemu, ki je sam k,' svoje domovje požgal. i- Kaj pa nas loči? Morda -— narodnost, morda socijalne za* k hteve, ki so nam vsem enake, i- ker smo vsi^v najnižjem razre-
-	du — morda vera? dprostite! s Bog, vica, pa nebesa, pa Leo i, Taxil, Luther Martin, Moha-
-	med, Budha, Zeus in dr. vsi so
-	danes v nebesih, samo mi Slo-
-	vend, odnosno Jugoslovani
1	smo v 'vicah" že iioo let, in možno je, tla pridemo tudi v pe-
) klo.
-	Torej malo manj nestrpnosti in i četudi v verskih čutih, ki so
nam prineseni po "Frankih" in i "Bavarcih", saj mislim, da po-, kojni nadbiskup iStrossmajer . tudi ni bil notoričen zločinec, i ko" je javno govoril in glasoval ) proti papeževi nezmotljivosti, četudi se je moral ukloniti ve-, čini treh glasov.
In kaj je storila katoliška cerkev za nas? Odtujila nam je nase sinove, in dočim sta Ciril in Metod učila slovensko službo 'božjo, rabila slovensko li-ttirgijo, pa se čitajo današnje maše in druga službena cerkvena opravila v latinskem jeziku,! ki je najbolj podoben laškemu, i Slovenski jezik so pregnali iz cerkve, razven pridige, je vse latinsko, kar živ .krst razven duihpvna pri oltarju ne razume.
Predno je odhajala italijanska armada proti Avstriji, ji je podelil papež (Italijan) svoj posebni blagoslov, naše osvo-bojevalno delo pa naj bi blago- ; slavljali sinovi našega naroda ] z narodnim sodelovanjem, Če- 1 tudi so (po "Proletarcu") farji, j kajti časa in prilike in premo- ! ženja imajo dovolj.	!
Dnevni dogodki jasno kažejo, 1 kako potrebno je zjedinjenje, in *
je Povedat sem, dasi bi lahko v, povedal še več, a razumnikom naj zadostuje to, če se nečejo >- (po dr. Ijiankiniju) držati trh-*- jenega plota mimo kojega hi-i, tijo za svojo bodočnostjo, ki e bodo, če se samo nekoliko na-r zaj ozro, videli, kako pada ta h plot in z njim zginja — mednarodnost, i- Pr^idem sedaj k drugi frak-
-	ciji, ki"*si danes -nekam komično,' a nadeva ime: "Katoliški mož-
-	je!"
Ali je res to ime tako lepo-i doneče; in vprašal bi se marsi-i kojikrat, če vodi samo ta po-i klon do združitve, ki je danes. 1 tako zelo potrebna, če hočemo, ) da se ne bodo uresničile dom-
-	nevanja — častitljivega župni-l ka, in kar je še več — sloven-
-	skega pisatelja MeŠko-ta. ki
-	pravi;	^
'Slovenci smo tako ali tako -|ne samo na smrt^obsojeni, am-» pak res že mrtvi. Navzlic vsem • žrtvam!......
■	Da, žrtve smo imeli, in teh i ni bilo tako skromno številce,
kojih glava mi je bil pokojni S. (»regorčič, in če kaj vem, mu
■	bo sledil F. H. Finžgar, dasi to ni moja želja.
"Nar. Vestnik'' št. 63 pravi, da so se "katoliški možje" morali odtegniti delovanju "Slov. l ige", ker so bili žaljeni v svojih čustvih. To je tako debela laž, kakor ona o ploditvi raz-( nih duhov.
[ Kot svobodomislecu mi je popolnoma enako, kako kdo u- 1 ppšteva verske dognje, ki naj 1 bodo preprostemu kristijanu za- ! poved, drugim pa po prosti vo- < Iji. ki jim je dana od narave. 1 Vodniku, Gregorčiču, Medve- < du, Aškercu, Meškotu in dr. je bil prvi čut do slovenskega na- f roda, potem pa šele konkordat- j na služba, ki s celibatom zaje- | dno olahkoča ono teško narod- j no delo, ki vodi do osvoboditve. « Kdo je žalil verski čut kato- z ličanov? Ligaši prav gotovo t ne, ker se pri Ligi nahajajo k ljudje, ki so gotovo bolj ka- ž toliški, kot oni, ki kričijo, da so njih "katoliški čuti" užalje-Jk

■
jetje je moralo propasti, ker je
u podjetnik plačal več davkov,
-	kot pa je znašala pogojena do-i bivalna svota. In kadar je pro-i padel podjetnik, so gptovo vse-
-	lej ostali lačni na ulici delavci, 1 ki so prisiljeni prodajiti sveje 1 človeške moči, zlasti pa še, kc-
-	dar imajo' družinske obvezno-I sli.
Pa kaj bi našteval vse kri-1 vice, ki nam je prizadejal/, slavna višnjevo krvava avstrijska 1 vlada, ker bi znal naleteti na os-ster odgovor socijalistjv češ: To smo že vse mi povedali, ti 1 si napravil posnetek! Morda bi I se mi dogodilo prav, četudi bi 1 bilo krivično, ker nisem hotel 1 nikdar gledati izza plota, kako < so.se tepja naša načelna stali- i šča, kako se odriva delavca od 1 sklede, podobno dejanju sina- s he, ki daje prevžitkarju — sla- ) mo za kosilo.
Da, prevžitkarji smo mi av-^ slrijski podaniki. V roke smo f vzeli potno palico, ker poha- ž bii'a nas je avstro-nemška birokracija, da smo postali vsaj 1 navidezno neziniožni za tež(ja k fizična dela, toda tudi ta pali- < ca je znak, da nas še niso do^ i; cela razorožili in ta prevžitkar- n ska palica naj vdari danes tako, da l)o priznal vesoljni svet d naše pravice, ki so nam liki pre- t' vžitkarjem "zapisane v osnov- I vi ill zakonih leta 11848, in ker ji se avstrijska vlada temu odlo- 1; eno upira, izjavljamo danes: 11
A'Laše postavne krivice, za-J ja niče ne, se krši jo na povsem p protinaraven način, in ker se p sinaha Avstrija ustavlja dati b svojemu prevžitkarju, sloven- j> skemu narodu njegovih pravic, lj naj sodi pravica, ki mora ko- \ nečno izdati odlok:	d
Sl'ovani, združite se, .	bi
vladajte se sami!	rt
In ko bomo postali samostojni, n: ko nemški socijalizem ne bo več narekoval slovenskemu gr- n< dega izdajstva in pristranosti, takrat bo zasijala tudi sloven- lit skemu socijalizmu zlata doba, n< doba, ko bo narod sam reševal I j i svoje socijalne potrebe, brev to nemškega diktatorstva,	so
čne opozicije.
Da govori modkrito, moram
povedati, da so to naši socja-listi in pa pa..... 'katoliški
možje"', ki se liki nerazsodna šolska deca medseboj prereka-
^ jo, in socialisti nam očitajo, da se družimo s "farji", farji nain j pa pravijo, da smo postali "so-cijalisti", in ni ga človeka pod solncem, ki, bi mogel te naivneže prepričati, da je v tem j velikem delu le pretesno združeno narodno-socijalno in versko vprašanje. Rešitvi tega vprašanja 'bi moral slovenski narod brez obzira političnega prepri-^ čanja posvetiti vse svoje moči, vso pozornost, žrtvovati vse, I popolnoma vse, kajti naše žrtve prineso obresti, brez žrtev pa si naš narod lahko napravi nagrolwii spomenik z napisom: "Popotnikom javljamo,
tu da ležimo......
Kako pJt se je razvijalo so-cijalno vprašanje med nami Slovenci pod državnim vodstvom avstro-mažarske birokracije?! (ilej, 100 procentov nas je bilo proletarcev in niti višja izobrazba nas ni rešila pre-ziranja. Kdor pa je le hotel u-gotoviti svoje zdrave socijalne ' 'nazore, bil je kakor ob Časih španske inkvizicije zaznamovan v seznamut vstnšev, in če se 11111 1 tli posrečilo prav hitro prebres-ti "veliko lužo", je bil že v ne- 1 kaj dnevih zaprt zavedno v av- ' strijski bastilji.	1
Kaj je storila avstrijska vlada za dtVhrobit številnega pro-1 1 letarijata? Skrbela je dosledno, ' da ostane to ljudstvo neuko, ' torej nerazsodno in če si je po- ' sameznik — o večjih skupinah J še govoriti ne moremo — drz- ! ni! pričeti s kakim podjetjem, ' ki bi donašalo njemu blagostanje, njegovim bratom pa vsaj zaseženega kruha, tedaj je na- I stopila davčna oblast in mu nn- k ložila raznovrstne, kakor zem- v Ijis' e, hišne, razredne, dohod- d ninske, prihodnmske, rentne, t osebno-dohodninske, obrtne itd s davke, z 145 odstotki doklida- d mi, in pri takih davkih ni bilo's nikdar misliti na uspeli, pod-'n
Odkrita beseda.
In dalje divja evropska vojna z vso krutostjo in brezobzirnostjo, vojna, ki poleg gospodarskih interesov raznolikih držav in državic temelji tudi na rešitvi narodnih vprašanj, pri „ femur pride naravno v pretres *<Hli rešitev vprašanja slov. naroda.
Preko tisoč let je naš narod radi slovanske nesloge v sužnjosti, prenašajoč liki okame-neli kip teške udarce biča tujčevega gospodstva, in če se more kaj nazivati čudežem, je res velik čudež, da mi Jugoslovani nismo že zdavnej zginili v morji nemške požrešnosti in vladohlepnosti.
Ko je zbruhnila ta silna vojna, so prvi znaki pokazali, da je prišel oni veliki trenutek, ko se Slovan lahko osvobodi tujega gospodstva in s tem odgovori mirno spečemu duševnemu velikanu S. Gregorčiču, ki je v svoji lepi slov. pesmi tako hrepeneče vpraševal:
"Kdaj bo vz!b<ujenja dan?" prav na pratko: Danes ali pa nikoli!
"Narodni šovinisti" pravijo ljudje, kojim je vsak razdor ljubši nega bratska sloga, so ustanovili Slovensko Ligo, ki danes, četudi brez krika in vika, dosledno in neumorno v zvezi z ' drugimi bratskimi Ligami vrši 1 osvobojevalno delo, in to tam, kjer se taka vprašanja edino < lahko rešujejo, ne pa v kaki za- 1 kot niči.	<
Neštetokrat so ti narodni či- I nitelji pozvali vso slovensko f javnost k skupnemu delu, pa poleg narodnjakov so se ogla- 1 sili brez vsakih nadaljnih vpra- \ šanj samo svobodomiselci, do- t bro vedoč, da živimo v časih, > ko je združenje in skupno na- s rodno delo najkoristneje. 2al l pa, da se nahajajo med našim l narodom danes ljudje, ki bi za t par Judeževih grošev stokrat ti zaporedoma zatajili svoj narod, d ali pa jim je zla narava vcepi- n la preveč samoljubja ali pave-)n
SAMO 3 DNU SE! !
Rppv \ ' ' ■ ^	r	\ ■ . '	: ^
I
Velika dobičkonosna razprodaja vseh predmetov v moji trgovini.
Vse sezonsko blago kar se tiče železnine, orodja, električnih predmetov, vrtnih potrebščin. Stotine Slovencev je bilo v naši trgovini pretečeni teden, ki so nakupili vse potrebščine za prihodnje mesece. Vprašajte svojega soseda, kako je bil zadovoljen pri nas.
Aurbachova dobičkonosna razprodaja
5508 St. Clair Ave. vogal 55. ceste.	i
Preglejte te cene in premislite koliko si lahko prihranite. Kupite sedaj, ker razprodaje te vrste se ne doživi vsako leto.	i
SEDAJ!	KUPITE SEDAJ! = SEDAJ! I
t -rV* .<■,.-.	.	J
Samo še tri dnij, 25c vredno mrežno okno, samo . . 15c | Poštne baxe, kakor jih zahteva pošta, samo za 3 dnij še po 8c $1 mrežnata vrata, dokler jih je kaj, sedaj .... 65c Vsak sedež za stol po . . . . . 5c i $1.50 do $2.50 mrežnata vrata sedaj samo . . . 98c Električni gladilnik, garantiran zavedno, samo '. . . $2.69 !
NE ODLAŠAJTE!	PRIDITE ZGODAJ!	|
A. AURBACH, 5508 ST. CLAIR AVE
Razprodaja se neha v soboto, ob 10. zvečer. Odprto zvečer.	j
t * (/
ki'r-ii - ■	'	]§.	.	im
,:'■""»■'. v . w ; . j
ii..;:..:*L^IIsTHtTfM
« «ov Lovsko podp. drultvo J
6 zboruje drugo nedeljo v mesecu 6
*	popoldne v J. Ordlnovl dvorani, š
*	Preda. J. Ordlna, 8025 St. Clair. *
*	tajnik, A. Colarlč, 1223 B. 61 St. 4
*	blag. A. Kraftovec, 402 B. 156 St. * « zdravnik F. J. Kera, «202 St. «
d! Clair ave.	, $
« *
*	SV. ALOJZIJA (Newburg) *
4 k. elov. kat. podp. drultvo 4 « «
*	zboruje prvo nedeljo v mesecu * 4 v M. Plutovl dvorani 3«11 B. 81 4 4 St SB	4 4 Preds. J.' Vidmar, 368« B. 81 St. 4 4 I. tajnik A Mlklavčlč 3603 B. 4 4 80 SL blagajnik A. Fortune, 3693 4 4 B. 81st St. (1-16 4 44444444444444444444444
Or. CARNIOLA, 493 L. O. T. M. M. ima svoje redne mesečne seje vsak pnvl ln tretji torek v mesecu ▼ John Ordlnovl dvorani. «025 SL Clair ave. (Predsednica Fanny Babnik, 1882 B. 48rd SL, Tajnica Julija Bresovar 1172 B. 60th St. Blag. Mary Doles, 1592 B 27th SL	(Sept. 1. 1916.)
44444444444444444444444
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV S. D. Z. «1. 1. "Slovenec" Cleveland, O. Predsednik A. Ofitlr, 1158 B. 61 St. tajnik, Jos. tokalj, 6408 St. Clair Ave. Blagaj. Fr. Osredkar, 1068 B. 68th SL Zdravnik J. M. Sellškar 6127 St. Clair Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Ordlnovl dvorani, 6025 St. Clair Ave.
tt. 2. "Svobodomiselne »lovenke" Cleveland, Ohio.
Predsed. A. Kalan, 6101 St. Olalr ave. Tajnica, Josip. Razlnger 1118 E 63 St Blag. Fanny Blanč, 1164 E. 58th St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje. drugI Četrtek v mesecu ob 8. url zveč. v J. Blrkovl dvorani na 6006 St. Clair ave.
St. 3. "Slovan" Cleveland. O. Prede. J. Schleslnger 1177 E. 60 St Tajnik, Ad. Petri«, 1095 Addison Rd. Blag. Rud. Perdan, 5802 Prosser ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje vsako četrto nedeljo v me aecu ob 9. uri dopoldne v J. Blrkovl dvorani na 6006 St. Clair Ave.
it. 4. 8v. Ana" Cleveland, O.
Predsed. Iv. Gornik, 1075 B. 61 St. Tajnica, Oen. Supan 5422 Stannard-av Blag. Terez. Ogrlnc 6124 Glass ave. Zdravnik J. M. Sellškar 6127 8t. Clair zboruje drugo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v John Ordlnovl dvorani na 6025 St. Clair ave.
«t. 5. "Napredni 8lovencl" Cleveland, Ohio.
Predsed. Fr. Leiiče. 1159 E. 58 St. Taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. Blagaj. Jos. Prime, 5714 Bonna ave. Zdravnik J. Neuberger 6428 St. Clair Zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v L. Scbwalbovi dvorani
na 6131 St. Clair ave.
—■——■-----■ ■ 1 - - 1
St. 6. "Slovenski Dom" Nottingham.
Preds. L. Rehar, R.F.D.l Euclid O. Tajnik *F. Lopatlč 15706 Waterloo Rd Blagaj. John Fabec, 766 E. 200 St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair, Zboruje prvo nedeljo v meeecu ob 9.30 dop. pri br. John Fabec.
6t. 7. "Novi Dom" Cleveland, O.
PredBed. Jač. Fortuna, 1204 E. 167 St. Tajnik L. Safran, 4803 St. Clair Ave. Blagaj. J. Berkopec, 1090 E. 66 St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v J. Btrkovi dvorani.
it. 8. "Kras" Colllnwood, O.
Predsednik J. Demšar, 1177 E. 60 St. Tajnik, Ig. Medved, 705 E. 160 St. Blagaj. L. Trček, 15617 Holmes ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v cerkveni dvorani na Holmes ave. ,
it. 9. "Glas Clevelandskih Delavcev" Cleveland, Ohio.
Predsed. J. Menart. 14903 Sylvia ave. Tajnik, štef. Pirnat, 1089 B. 66 St. Blag. M. žlindra, 6123 St. Clair ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje tretjo nedeljo iv mesecu ob 9.30 dop. v Schwalbovl dvorani, na 6131 St. Clair ave.
St. 10. "Mir" Newburg, O.
Predsed. ig. Baznlk, 8117 Aetna Rd. Taj. Frank Stavec, 3727 E. 77th St. Blagaj. Tom. Mnvar, 3659 E. 82 St, Zdravnik FV Kuta, 7326 Broadway. Zboruje četrto nedeljo v meseci!. ob 2. uri pop. v Smrekarjevi dvorani.
it. 11. "Danica" Cleveland, O.
Pred; Agues Zalokar, 899 Acldlson Rd. Taj; Ivana Jeršan, 9S7 E. 76th St. Ulaf?; Ana Blatnik, 6304 St. Clair ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje drugi torek v mesecu ob 8. zvečr v John Grdinovi dvorani.
it. 12. "Ribnica" Cleveland, O.
Predsed. Fr. Virant, 969 Addison Rd. Tajnik Ig. Pečar, 6028 St. Clair ave. Blagaj. Nlck Vidmar, 1145 E. 60th 8*. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje drugi četrtek v mesecu ob 8. url zvečer v John Ordlnovl dvorani.
it. 13. "Dobrodelne Slovenke" Nottingham, Ohio.
Predsed. Iv. Koprivec, P.O. Euclid, O. Taj. M. Drugovlch 15908 Keewanee Blagaj. Ang. Ivančič, 1280 E. 168 St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje zadnjo nedeljo v mesecu ob 2.30 pop. pri Josip Drugovlch.
it. 14 "Clevelandekf Slovenci" Cleveland, Ohio.
Predeed. Fr. Laurlč, 6011 Glass ave. Tajnik John Korn, 1153 E. 60th St. Blagaj. Fr. Jerina, 6120 St. Clair ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje vsako drugo nedeljo v mese cu ob 9.30 dop. v J. Grdinovi dvorani.
it. 16. "A. M. Slomšek" Cleveland, Ohio. Predeed. Jos. Meglič. >1397 E. 51ut St Taj. Leopold KuSlan, 1221 E. 61st St. Blagaj. Fr. inidarilč, 5710 Bonna ave Zdravnik J. M. Sellškar 6127 St. Clair Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v Sol. dvorani sv. Vida.
iL 17. "France Prešeren" Cleveland, Ohio.
Predsed. A. M-Kolar, 3222 Lakeside Tajnik Jos. Stampfei, 6129 St. Clair Blagaj. A. Anžlovar, 61U St. Clair av Zdravnik J. M. Sellakar 6127 St. Clair Zboruje vsako prvo sredo «v mesecu ob 8. uri zv. v John Grdinovi dvorani
«t. 18. "8v. Clrl In Metod" Cleveland, O.
Pred. Jos. Zakrajiek, 621« St. Clair Tajnik John Widervol, 1153 E. 61 St. Blagaj. Ant. Bašca. 1016 E. 61st St. Zdravnik J. M. Sellškar 6127 St. Clair Zboruje viako četrto nedeljo v mese cu ob 2. pop. v Sol. dvorani sv. Vida,
Slovenka dobi službo za hišna opravila. 4322 St. Clair ave.
Društveni oglasi. 44444444444444444444444
4	"SLOVENIJA"	«
4 zboruje vsako prvo nedeljo v me- 4 4 eecu ob 2. url pop. v prostorih 4 4 na 3044 .SL Olalr Avenue 4 4 Prede. F. Speiko 3604 St. Clair. 4 4 tajnik; F. Russ, «104 SL Clair. 4 4 blag. A. Pijellk, 1768 E. 43 St. 4 4 Pojasnila dajejo pfra#s«d»lk in 4 4 tajnik. Plačuje se fl na mesec. 4 4 Sprejema se osebe od 16—(5 let 4 4 Zdravnik, P. J. Kern. 6202 SL 4 4 Clair ave.	80. dec. 15. 4
44444444444444444444444 4 Dr. "SAVA" iL «7 S. S. P. Z. 4 4 zboruje prvo nedeljo v me- 4 4 eecu v John Grdlna-tovl dvorani 4 4 Preds. R. Cerkvenlk 1116 Nor- 4 4 wood Rd. tajnik J. Polak, 6025. « 4 Glass Ave. blagajnik Anton Ma 4 4 lovlč. 1095 B. 64 SL Društvo da- 4 4 Je «8,00 bol. podpore na teden 4 4 in $500.00 usmrtnine. Rojak« se 4 4 vabi k obilnem pristopu^ 4 4 *	1. feb. 1«. 4
44444444444444444444444 4 2£L$iTNE MATURE BOŽJE 4 4 •lov. mlad. sam. podp. druitvo 4 4 zboruje tretjo nedeljo v mes. na 4 4 «131 St. Clair ave. ob 2. uri pop. 4 4 Redne pevske vaje vsak torek ob 4 4 7.30 zveč. na 6131 SL Clair ave .4 4 Preds. J. Sadar, 1113 Norwood R 4 4 tajnik, L. Merhar, 1291 E. 54St. 4 4 blag. M. Glavič, 6305 Glass Ave. 4 4 Nač. F. H. Mrvar, 1361 E. 65 St. 4 4 Natančna pojasnila daje pred- 4 4 sednlk In talnlk.	(8-16) 4
4444444444444444444*444
*	MACCABEES OF THE WORLD * « No. 1288:	* 4 zboruje vsako drugo in četrto 4 4 nedeljo v J. Grdinovi dvorani ob 4 4 9. url dopoldne. 4 4 Predsednik, Jos. Babnik 1387 E. 4 4 60th St. blagajnik In I. tajnik J. 4 4 E. Reberšak, 14903 Sylvia ave. 4 4 Colllnwood, pomožni tajnik A. 4 4 Gačnik, 1366 E. 39th St. Zdrav- 4 4 nlk O. H. Boulee B. 55th St. 4
*	cor Whlttler ave. Bolniki naj se 4 4 zglasijo pri pomoinem tajniku 4 4 A. Gačnik. 1366 B. 39th Street. 4 44 44444^444444444444444 4 SV. JOfEFA	4 4 v Sam. K. K. Podp. druitvo 4 4 zboruje četrto nedeljo v meaecu 4 4 ob 2. uri pop. v J. Grdinovi dvo- 4 4 rani. — Vstopnina od 18—25 leta 4 4 prosta, od 25—35 leta $2.00, od 4 4 35—40 leta $2.50. Rojaki se vabi- 4 4 jo k obilnemu pristopu. 4 4 Preds. F. Koren, 1683 E. 41 St. 4 4 I. taj. F. KoSmerlj, 455 E. 152 St. 4 4 II. taj. J. Stamfel 6127 St. Clair. *
*	blag. John Germ, 1089 E. 64 St. 4 4 Zastopnik za zapadno stran 4 4 Georg Kofalt, 2038 W. 105 St. 4 4 Zastopnik sa Newburg 4 4 John Lekan, 3514 E. 80 St. 4 44 44 4444 44 444444444 444# 4 SRCA MARIJE (staro) 4 4 sam. iensko podporno druitvo 4 4 zboruje vBak drugi četrtek v me- 4 4 secu v John Grdinovi dvorani. 4 4 Predsednica Frances Lausche, 4 4 6121 St. Clair ave. tajnica Hele- 4 4 na Mali. 1101 E. 63 St. II. tajni- 4 4 ca Frančiška Stupic«, blagajni- 4 4 Čarka Ana Kramar, 1101 E. 62 4 t St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. 4 4 Clair ave. Sprejemajo se ženske 4 4 in dekleta od 16 — 45 (l.mar. 16) 4, 44 44 4* ## 4# 444 #4 44 444444 4 EDINO8T	4 4 SI. Nar. Pevsko Pod. 8. druitvo. 4 4 zboruje drugo nedeljo v mesecu 4 4 dopoldne na 3044 St. Clair ave. 4 4 Pevske vaje vsak torek lq četr 4 4 tek zveč. na 6025 St. Clair ave. 4 4 Sprejema rojake od 16—40. leta. 4 4 Preds. P. Kogoj, 3904 St. Clair. 4 4 I. tajnik, J. Jadrič, 1426 E. 40 St. 4 4 blag. A. Zavirfipk. 3332 St. Clair. 4 4 Zdravnik F. J. Kern. 6202 St. 4 4 Clair ave. (29-3-15) 4 444444444444444 44444444 4 « 4 SLOVEN. NAR. CITALNICA 4 4 zboruje zadnji četrtek v mesecu 4 4 v čitalniftkih prostorih na 6029 4 4 Glass Ave.. — Knjige se Izposoju 4 4 jejo ob nedeljah od 9—11 dop. 4 4 ln v. četrtkih zveč. od H8—9 ure 4 4 Preds. A. Peterlin. 1134 E. 63 St. 4 4 tajnik, A. Milaveo 6202 St. Clair 4 4 blag. Iv. Cebular, 1229 E. 60 St. 4 4 Pojasnilo se dajejo ob uradnili 4 4 urah v čitalnici (1. Jan. 15.) 4 44 44 44 44 44 44 4 44 4444 4444 4 Slov, podporno druitvo 4 4 "D08LU2ENCEV" # 4 zboruje prvo nedeljo v mesecu 4 4 ob 9 dopoldne v J. Grdinovi dvo- 4 4 rani. Društvo plačuje $8.00 te- 4 4 denske bolniške podpore. 4 4 Pojasnila dajejo uradniki. 4 4 Pred. J. Jarc, 1358 Marquette St. 4 4 tajnik J. Travnlkar, 1371 E. 51 St 4 4 blag. M. Setnlkar 6305 Glass av. 4 4 zdravnik F. J. Kern, 6202 St. 4 4 Clair ave. (1. Jon, 16.) 4 44 44 44 44 44 44 4 44 4444 4444 4 "SRCA JEZUSA" 4 4 zboruje drugo nedeljo v mesecu 4 4 ob 1. popol. v Knausovl dvorani. 4 4 Sprejema člane od 16—45 leta. 4 4 Bolniška podpora je $6 na teden 4 4 $300 smrtnine za $1.00 na mes. 4 4 PredB. J. Pekolj 6011 Bonpa av. 4 4 I. taj. M. Oblak, 1233 E. 60 St. 4 4 blag. A. Srpan 6315 Glass ave. 4 4 zdravnik J. M. Seliškar, 6127 St. 4 4 Clair avenue. (12-16) 4444444444444444444444« 4 SLOVENSKI 8OKOL 4 4 telovadno in podporno druitvo 4 4 zboruje vsako tretjo sredo v mes. 4 4 na 6131 St. Clair ave. ek8. zveč. 4 4 Star. Pr. Kogoj, 3904 St. Clair. 4 4 taj. F. Hudovernik, 1052 E. 62 St. 4 4 blag. J. Pekolj, 6011 Bonna Ave. 4 4 zdravnik F. J. Kern, 6202 St. 4 4 Clair ave. 30. dec. 15. 4 44444444444444444444444 4 "VRH PLANIN" 4 4 Sam. pevsko in podp. druitvo. 4 4 eboruje prvo nedeljo v mesecu 4 4 v Dan ffcfti&ič dvorani, vogal 4 4 Calcutta avenue In E. 160th SL 4 4 Preda. F. Grdadolnik 444 E. 158 4 4 St., blagajnik Anton Ogrlnc, 444 4 4 E. 158 St., tajnik M. F. Iutihar 4 4 16712 Waterloo Rd. Tel. Wood 4 4 187 R. (4-15) 4 44 44444444 444 44 44444444 4 Sam. pod. dr. "2uiemberk." 4 4 Pred. Roman Maver, 4220 Supe- 4 4 rlor ave. tajnik John Roje, 4220 4 4 Superior ave. Blagaj. Frank Ma- 4 4 rešič, 4331 Buperlor ave. Zdrav. 4 4 F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. 4 4 Zboruje zadnjo nedeljo v mese- 4 4 cu ob 2. url popoldne, na 36144 4 4 St. Clair ave. 4 4 Društvo daje $7.00 na teden 4 4k bolniške podpore ln. $160.usmr- 4 4 tnine, plačuje se $1.00 na mesec 4 .4 march 16. 4
44444444444444444444444 4 SV. JANEZA KRST. 37 J8KJ. 4 4 zboruje tretjo nedeljo v mesecu 4 4 v J. Grdinovi dvorani, «025 St. 4 4 Clair ave. ob 1. url popoldne. 4 4 Preds, L-T. Pire, 6139 St. Clair 4 4 tajnik I. Avsec 5427 Homer av. 4 4 blag. A.'Zakrajšek, zastopnik T. 4 4 M ill awl tz 1031 E. 61 St., zdrav- 4 4 nlk J. M. Sellškar, 6127 St. Clair 4
44444444 44 444 44 44444444
delavci iz raznih mest (Plcnnsyl-
vanije in New Jersey. Pridružilo se jim je tisoče delavcev
iz Roeblingove tovarne in tisoče farmarjev, vsi navdušeni in patrijotični, toda nihče zrno-žan prijeti v roko puško in z njo z uspehom streljati. "Na tisoče ton streljiva izstrelijo ti ljudje, toda ne zadenejo ničesar," mi je rekel neki ameriški častnik. "Nekateri niso znali znali puške niti nabasati/'
Toda kljub temu so iNemci strahovito trpeli v tej štiridnevni bitki, deloma ker so napad** v sklenjenih vrstah ter so ameriške strojne puške kar kosile med njimi, deloma ker je general' Wood svoje taborišče pre-pregel z žicami, v katerih se je nahajala elktrika, ki je prihajala i/, tovarne v Newtownu, kjer se je sicer izdelovala elektrika za poulične kare. Konečno pa je ameriški poveljnik na večer pred odločilno bitko 'imel na svoje čete govor, v katerem je rotil vojake naj se borijo za svoje žene in otroke, za neodvisnost naroda ter za staro slavno zastavo.
In borili so se, dokler niso umrl'i. Ko se je bitka končala, so Amerikanci zgubili 15.000 mož izmed 70.000, ti oči m so znašale nemške zgube 12.000 izmed 125.000. Hindenburg se je sam izrazil, da še nikdar ni videl tako silifega junaštva kot v tej bitki.
Generalu Woodu je grozil nov pora^. -Moral se je umakniti na boljšo postojanko. Že cele tedne je na tisoče delavcev kopalo strelne jarke severno od Philadelphtje. Ameriška armada. premagana, toda ne obupa-, joča, se je umaknila preko Jen-kinstovvna in Bristol do teh strelnih jarkov, ki so se razprostirali v obliki podkve od Schuykilla do Delaware.
Najbolj važno je bilo sedaj, da se hitro naznani v. Harris-burg in v Gettysburg, kjer so se mobifizirali Amerikanci iz juga in za pad a. da se pošlje ko-likor hitro mogoče pomoč Phi-ladelphiji. Ker je bila zveza po telefonu in brzojavu pretrgana, je odposlal general Wood polkovnika Readinga in kapitana Pedrika v urnem avtomobilu, se nemudoma napotita v Trenton. kjer je "brezžična brzojavna postaja na mestu Washington- -vega spomenika. Od tu naj bi se razposlala povelja na vse strani.
K nesreči pa sta morala potovati oba po jako slabih potih, in na mnogih krajih so bili podrti mostovi, tako da sta prišla v Trenton v trenutku, ko se je t ja valila nemška armada s kričečo godbo. Korakali so po Pennington ave. po ravno isti poti, kjer je korakal Washington. ko je pred mnogimi leti premagal angleško armado. Ko «0 Nemci prišli do parka, kjer je bii'a brezžična postaja in so videli, da slednja deluje, so takoj .zahtevali. da se preda* njim.
Polkovnik Reading, ki bi rad dobil nekaj časa, kajti dragocena je bila vsaka minuta,, je odprl n a!a steklena vrata in stopil na Salkon, ki se je dviga! 150 čevljev nad zemljo. Skušal je govoriti, toda nemški častnik ga je prekinil. Ltyatrse mora takoj ali pa bodejo streljali.
"Streljajte in bodite prekleti!" odgovori polkovnik in se obrne k sivolasemu operatorju v stolpu. "Ali si že zvezan s Harrisburgom ? Za božjo voljo, hiti!"
"Pravkar sem dobil zvezo,*' odvrne operator. "Pet minut me bo vzelo, da odpošljem to sporočilo."
I A. M. KOLAR, I
I Slovenska gostilna. I
I 3222 LAKESIDE AVL I
* "1 , Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna postrežba. Vedno sveže pijače.
v Taylorsville, Pa. na drugi stra ni reke Deleware. Marshal in Dominik sta se naučila kot boy skouta več vojaških signalov z zastavami, in mnogokrat sta si signalizirala preko rel^e De-• laware.
Dominik in njegova sestra ' Barbara sta opazila one noči, da I Nemci gradijo most preko re-i ke, malo bolj navzdol od razru-senega mosta pri Lambertville. \ Dominik Webb je takoj, ko je ' zvedel za to, skočil na konja, ' da prinese generalu Woodu to ' novico. Brzojavne in telefonske žice so bile namreč poreza-> r
ne. Toda na potu ga je neka 1 nemška straža ustrelila v noge, in nekaj ur pozneje se je privle-" kel domov ter povedal sestri, da se mu je načrt ponesrečil.
Ko se je zdanilo, je Barbara " splezala na vrh gore Goat Hill ' in začela signalizirati proti Tay-' lorsville v nadi, da jo opazi Marshall' in razume. Eno uro je vihtela zastavo, toda zaman. 1 Marshall je spal, toda neutrudna Barbara je vihtela neprestano z zastavo. Kot po n akt j u-' čju se je pa Marshall zbudil in pogledal pri oknu ven. Tu opazi Barbaro na hribu vihteti z zastavo. Bila je tri milje od "njega. Marshall je razumel, in Barbara je zakričala samega vese-
V istem trenutku pa je počila puška nemškega vojaka, in kro-glja je prodrla zastavo, katero je vihtela hrabra deklica na gori. Za prvo krogljo pride dru-sa. za njo tretja. Sovražnik je opazil zadržanje Barbare. Izdala je važno vojaško skrivnost, in morala bi umreti.
Toda brez strahu je ta ameriška deklica dajala znamenja naprej, počasi, črko za črko, ker ni bila dovolj izučena v signaliziranju. Pri tem jo je obsu-la toča krogel j. Nekaj krogel j je zadelo njene lase, nekaj ji ( ie pretrgalo krilo, konečno pa je ena kroglja prelomila palico v njeni roki. Toda Barbara je prijela za zastavo in mahala z njo naprej ter dajala novico, ki toliko reši njeno domovino, do-&tn strelja nad sto vojakov na njo.
Dečko v Taylorsville je medtem razumel, kar mu je deklica signalizirala. N'a nasprotnem bregu reke Delaware se nahaja silna armada Nemcev, pripravljenih, da reko prekoračijo. General Wood mora o tem takoj zvedeti — takoj mora prihiteti na pomoč. Petnajstletni Marshall je skočil na motorno kolo in je prevozil dvajset milj med Taylorsville in krajem, kier se ie mudil general Wood, v petnajstih minutah. Okoli sedme ure je že začel pošiljati genevat Wood svojo armado proti severu.
Omenil sem ta dogodek, ker je značilen za ameriško mladino, in ker so posledice bitke pri Trenton u dobro znane. Ameriška armada, ki se je razprostirala i>o hribih od Lambertville, se je tri dnij trdovratno ustavljala Nemcem, ki jih je bilo še enkrat toliko in so imeli tudi boljše orqžje. Sovražnik ni mogel prekoračiti reke,. Šele na večer četrtega dne se je inženirjem Hindenburgove^ armade posrečilo napraviti most preko reke v državo Pennsylvanijo. To se je zgodilo 21. junija. A* meriški topovi so sicer neprestano pošiljali teške kroglje na most in ovwali sovražnika pri delu. Ameriški zrakoplove! »o metafi bombe na pontone, toda k nesreči je bilo nemških zrakoplovov štirikrat toliko k«t ameriških, katere so kmalu pregnali iz ozračja.
Četrti dan so Nemci prekora- j čili Delaware, in zahvaliti so se I imeli najbolj svoji artileriji, ki je bila trikrat močnejša od ame riške. Kakor hitro se je to zgodijo, je bila bitka zgubljena. Dve tretini gen.eral Woodove armade je bila navadna milica, slabo oborožena in še slabše izučena. Med to armado je bilo tudi petnajst tisoč prostovolj- I cev, ki so se oglasili tekom za- I dnjih štirinajst dnij, pripravlje- I ni umreti za svojo domovino, I toda brez najmanjše vojaške I skušnje. Med temi volunterji so I bili trgovci, klerki, mašinisti in |
Dnnifti
Bariberton, O. Cenjeno uredništvo. Prosim, da natisnite nekaj vrstic iz naše . naselbine. Skoro v vsakem dopisu iz raznih naselbin je brati 'o brezpo-l sefaosti, in žal, da tudi tukaj ni ' boljše. Ljudi je vedno dovolj ; brez dela.
Na obisku je bil pri nas John Gabrovšek iz Newark, Ohio, ki *e je pripeljal sem s svojim av- ( tpmobilofli, in se je mudil veČ dnij pri na^>
Dr. sv. Martina, št. 44 JSKlJ j v Barberton, O. priredi svojo , veselico, v soboto, 10. julija v j Dormiševi dvorani na 436 Boli- j var St. Prosim vse cenjene so- ( brate in sestre, bivajoče v mestu ln zunaj mesta, da se zanesljivo udeleže te veselice. Vablje- j ni pa so tudi. vsi rojaki in roja- | kinje, da pridejo na veselico. Vstopnina je samo 50c iz moške. pivo prosto, ženske so pa vstopnine proste. Čisti dobiček ( je namenjen v korist društve-ne blagajne. Za hladno pijačo ■ in dober prigrizek ter točno po-strežbo bo skrbel odbor. Za obilen poset se priporoča dru- . štvo. Pozdrav vsem naročni-kom. Louis Balant, prvi tajnik, j San Francisco, Cal., 29. juni- 1 ja. Cenjeno uredništvo. Prosim za nekoliko prostora v našem listu, da opišem nekaj o naši ( naselbini n^ Pacifiku,
Najprej naj omenim podruž-nico Slovenske Lige. Tu nas je 31 članov in prav lepo napredu- ' jemo. Upamo, da jih bo še v«č ^ pristopilo. Seje Lige se vršijo . vsako prvo nedeljo v mesecu v los. Starihovi dvorani na voga- ^ lu 19th & Rhode Island St. Ro- 1 jaki so prošeni, da pridno zaba-jajo k sejam. Naprej do zmage ! ^
Naj omenim še eno zanimi-vo stvar za vse Slovane po A- . meriki. Tu imamo svetovno | razstavo, kjer se J<osajo razft« . dežele med seboj, kdo je bol'j ] gospodarsko napredoval. Kosajo se pa tudi razne narodnosti. 1 Tudi mi Slovani bodemo imeli J Slovanski dan na svetovni raz- J stavi in sicer" 20.' sepTembTa. * Zastopana bodejo vsa slovan- 1 ska društva, kakor Hrvatje, Čehi, Slovaki, Slovenci, Polja- 1 ki itd. (Prošeni in povabljeni so ■ vsi Slovenci in Slovani, kakor tudi sloven.ska društva, ki za- * morejo poslati- svoje delegate tukaj na ta dan. Gotovo bo ta ' dan vsakemu v spominu* ostal ' za vse življenje. Naj se pokaže- 1 jo na ta dan od blizu in daleč ; vsi, ki sc zavedajo Slovanstva. ] 'Mogočno bo donel glas o Slo- . vanih po Ameriki. Ako hoče kdo izmed rojakov kaj več zvedeti o tem pomenljivem dnevu, ^ mu rad pišem uadaljna pojasnila. Zdaj pa pozdravljam vse N »Slovence in Slovenke pQ širni . Ameriki, cenjenemu listu pa 1 želim mnogo novih naročnikov. John Ru$s, tajnik Slov.'Lige. 725 Rhode Island St. San Fran- ^ cisco, Cal.-
---o--'1
t
Kako bodo Nemci i osvojili Ameriko ; leta 1921.
1
( (Piše Jarties E. Lanston.)
Oenefal Hindenburg je poslal s v mesto Bordentown le kakih r .8000 Nemcev, ki so imeli nalo- ti go, da navidez prekoračijo jre- ti ko, toda glavna nemška armada d ae je nahajala 20 milj bolj se- z verno, blizu Lambertville. (Op. a Ta mesta se v resnici nahajajo, g in če pogledate mapo Pennsyl-vanije, jih dobite ob meji drža- č vef^ew Jersey.) Vse je kazalo, ii da preti ameriškim četam po- ji polen pogin. Le trem otrokom, r namreč dvema dečkoma in eni d deklici se je imela ameriška ar- I mada zahvaliti, da je sovražnik a ni dhkolil.	s
Junakinja tega dogodki je i; biJa Barbara Webb, krasna dek-t t lica pri 16 letih, ki je s svojim c bratom /Dominikom in staro d materjo živela na Goat Hill, n zadaj za Lambertville. Ta de- ti Ček in deklica sta imela neke- si ga prijatelj^. Marshall Frisell b
- PRVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA __
r s smer šivalnimi stroji 1
boljil, najbolj0 tnpeini In T	B
Celemu svetu so snanl Sj /^HB&jKH^H	I
!fi*= Singer livsinl stroji, sato	-M -
JflOt tudi nafte slovenske gos- Ji Jljfll
na singer šivalnem stroju	]
lahko šiva vsake vrste	*
blago, tenko ali debelo.
Veak teden pride v mojo trgovino kaka slov. gospo dlnja, ki vprafta, Se bi hotel semenjatl njen stroj s Slngerjevltn. 6« hoCete torej imeti dober Singer šivalni stroj za hitrejše ln boljše šivanje, pridite v mojo trgovino, kjer se lahko pomenite v slovenskem jeziku. Ce nimate denarja, da bi takoj plačali, lahko odplačujete po fl.00 na meeec, ali kolikor hočete. Pri meni dobite iivalne stroje od fS.OO naprej ln vse potrebno orodje.
L RUDOLF PERDAN, J
--6024 ST. CLAIR AVE.	——
_ 1
'M J. S. Jablonsti, I
I	= I
Slovenski fotograf
m St Clair Ave.	MM Brtalway I
Izdeluje alike sa lenitbe in drniinske slike, otrolke I alike, po nqjnovQii modi ln po niskih cenah. Za $1410 I vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti I zastonj.
^^^^^^^-*
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.50 I ry	Cena 12 steklenic. . . $13.00 I
r J jI Čista slivovka kuhana iz pravih
češpelj. Cena 6 steklenic $6.50 I \	Cena 12 steklenic . . . $13.00 I
I^HF f ^^ Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. I gal. $2.25, $2.50,$2.75 I
■	Pristna rudeča ohioska vina	•
Galona . . 50, 55, 60 in 65c 1
BF^Jv^j. Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. fl
In	Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $ 1.00. za 25 I
■MT^H J gsl. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brez- I plačen. Te cene so samo za na debelo. Nar o- I
--------- cilu naj se priloži denar in natančni naslov.
^ggg^ The Ohio Brandy Distilling Co. I
P^F^^I Prva slovenska družba sa prodajo finih pijač.
6102-04 St. Clair Ave. ■ ■ Cleveland, 0. Jj
V^ŽS*	Great Ship "SEEANDBEE"'
moat co-tlr .U-urwr on inland w.ter of tb. world. Sl~ph.it	^
B	»Mlc.a.5^-"OTY OP BUFFALO" g
g CI^VEIAND-DaUv,^^ ^^Vff^0 S
L "onrtlcke'moit tor tick«Uvl» 0. * B. Line.	______'TI g
S I	I £
* ................... i ............................... ;
JOSIP QLOVENSKI po.
Vt/II	^grebni zavod, zaloga
rawiw vi	pohištva, pečij in barv.
i bib	Kočije in avtomobili za
?	poroke, krste in druge
mrnssm®, Prililce'
filOft Cf flair Se priporoča narodnim Slovencem OlUO s*, tiair u MUonjeooit h podporo I Po-
Avenue.	strežba vedno točna b poltena.
i --—'
£uy. Central 5848 R.	Cuy. Central 6026 W.
G. TRAVNIKAR & J. JARC,
Slovenska javna notarja
Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorlla nov urad na 56QO St. Clair ulic!, kjer bodeva izdelovala vsa v notarski posel spadsjoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala in prodajala lote ln hiše. Vsa dela, kakor ' prepis zemljlMa ali hiSe, vpis (mortgage), pogbdbe, pooblastila xa tukaj ali staro domovino, se tzgatovljo v pisarni; za pošteno in solidno delo se jamči. Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju aH nesreči, kakor tudi hišno ® opravo, hleve, avtomobile ln vettka stekla v lzloibah. posredujeva za vsakegt;9 ki ima opraviti z sodntjo. — Priporočava se slavnemu občinstvu jn obljub«* | Jeva, da bodeva za vsakega storila, kar bo v najinih močeh.
5600 ST. CLAIRfAVE.
Res.: G. Travnlkar,	J«fe
1357 Eaet 55th 8t	1358 Marquette »t.
sal znova milijon kron vojnega posojila: doslej je podpisal vsega skupaj tri in tričetrt milijona vojnega posojila.
Iz Celja. Naše mesto ni po ceni, posebno sedaj ne, ko smo dobili nove goste iz Primorskega. Take draginje, kakor poročajo zadnje čase po časopisih, so pretirane. Krompir je bil na trgu res že drag, pretekli teden ga je pa razprodajala mestna občina po zelo zmerni ceni* Mleko stane na "dom dostavljeno 24 do 26 »vin. liter; na trg ga pride malo, zato je tam dražje. Meso ima iste cene kakor po drugih mestih. Nekateri gostilničarji sicer pretiravajo cene in bi zaslužili, da bi sejih prijelo; drugod zopet je hrana dobra in poceni, kakor na pr. v Narodnem domu. Stanovanja se težko dobi, zato naseljevanje v Celju ni priporočljivo.
Splošna uvedba krušnih izkaznic na Štajerskem. Kakor
drugod, so bile dosedaj tudi na Štajerskem uvedene krušne karte le v nekaterih mestih in industrijskih krajih. ,S 13. junijem so se pa uvedle te izkaznice za vse kraje v celi krono vi-ni. 'Poleg normalnih izkaznic s konzuinnim maksimom 1 kg \o dkg kruha, bodo uvedene na kmetih "širše" izkaznice za 1.75 kg, oziroma 2.45 kg tedenske porabe.
Kruh iz mestne vojne peka-rije v Ljubljani se bo vnaprej oddal le onim, ki se izkažejo z izkaznico mestne vojne prodajalne in le na cele krušne znamke. Ta odredba je bila potrebna z ozirom na to. ker se je v več slučajih dognalo, da so ljudje zlorabljal in izkoriščali v prvi vrsti potre'bnim slojem namenjeno vpeljavo mestne pe-karije.
Nadrobna prodaja krompirja na mestnem magistratu v Ljubljani. Od 1. junija naprej se na mestnem magistratu prodaja domač krompir 1 kilogram po 8 vinarjev.
Ranjenci v Ljubljani. V nasprotju z govpricami, češ, da je v Ljubljano dospelo več sto na italijanskem bojišču ranjenih vojakov, se trdi, da je razen zadnjič javljenih 108 marodnih, obolelih, lahko in težje ranjenih dosedaj (3. junija) v Ljubljano prispelo v manjših transportih vsega skupaj 274 lahko in težje ranjenih ter 151 marodnih ali obolelih vojakov.
Prvi italijanski vjetniki v Ljubljani. 31. maja zjutraj so pripeljali v Ljubljano 26 neran-jetiih vjetnikov italijanskih vojakov.
Poročila sta se na binkoštiji pondeljek v Ptuju Ivan Lov-renčič, bančni uradnik in gdč. Justina Knafelc iz Smihela pri Novem mestu.
• Napisi na Reki. Budimpe-štanski mestni zastop namerava prositi ogrsko ministrstvo notranjih del, naj prepove na Reki Italijanske ulične in druge napise »r. ukaže napraviti madžarske napise. 'Obzor" pri-pominja, da morajo biti napisi ali samo hrvatski ali vsaj .hrvatsko madžarski in to iz ozirov na kondominij, ki ga določa nagodba, pa tudi iz ozirov na to, da je velika večina reškega prebivalstva hrvatske narodno-sii.
Zaključenje šol v Zagrebu.
30. maja so zaključili v Zagrebu vse šole. Večina šol bo preurejena v bolnice5 mesto dosedanjih 8000 postelj bo v bodoče v Zagrebu prostora za 11 tisoč ranjencev.
I z Celja. Na binkoštno soboto se je vršila pred tukajšnim okrožnim sodiščem obravnava proti Ivanu Verdniku, lesotrž-cu iivJtfVsemu županu na Otiš-niškem vrhu pri Sp. Dravograda Slo je za neke izjave, ki jih je1 Veriinik glasom obtožnice zakrivil ob lanskih dogodkih v Sarajevu in v začetku vojne. Bilo je zaslišanih 30 prič. Sodišče je Tvana Verdnika oprostilo.
Nakupovalna družba za 2Ito na Štajerskem se je ustanovila dne 18. maja v Gradcu. Od Slovencev je v odboru Peter Maj-dič, v Celju. Družba ima namen preskrbovati Štajersko z
Dogodek iz življe-I nja Ignac Rogačaija
P '! 1 if- A • .'jtei ifciv i >'
"Vel, vel, dragi gospod, hari-du in halo, daj vam Bog vsak dan... Kako pa kaj, ste zdravi? Kako je z vašim spoštova-' nim zdravjem? Kako fila vaša ' familijarna familija?... Orajt? ...Lepo se sliši... Me jako veseli, in tako me veseli, kot bi me kuo po trebuhu "žgečkal ,..
Vel, vel — samo da je vse v redu, da so gospa Misis zdravi in da so kici veseli! I no, prosim vas, kako ne bi bili kici ve seli, ko so tako lepi dnevi v Clevelandu, ko se v Erie jezeru lahko več rib nalovi kot morejo Nemci Kuspv poloviti celo zimo. 1. (Oprostite , gospod urednik.) Ali so vaši otroci za Rusijo? Moj mali Erancck kipa Avstrijo, mala žožica pa Srbijo, pa se vedno fajtajo, in pri tem fajtu je Francek vedno tepen od Zožice, kakor je bita Avstrija v resnici tepena od iSrbov......
Nekoč je pa Francek ujel 2o-žico. in zaprl jo je v šendo na jardu, toda Zožica je ušla ven, prav kakor Srbija, pa je razbila nos Francku, da se je Francek pritožil mojemu bordarju Martinu, ki vleče z Nemčijo...
In glejte, vse to sc pripeti ra-ditega, ker sem jaz strašno bi-zi... V fabrki je velik order prišel, delamo dan in noč, p*i hiši pa imam toliko dela kot foi vsi ljudje hoteli k meni na i; bort... Vsak dan pride kak človek in pravi; Ignac vzemi me na bort!	"•«]»!
Ne morem, ne morem, drag« tfrrojak... Nimam dosti rumov fe,,. hauz je premajhen. Post* L lje so vse polne, na vsaki spijo že po trije.
(fla veš kaj Ignac, jaz bi tudi I «a tleh spal, samo da bi bil pr-tebi na bortu, da bi bilko povedal, da «em bil enkrat pri pravem in čistem slovenskem / bortingbosu na bortu.
iNto ser, dragi rojak, pri meni ne boš tako, v mojem havzu »e bort ne rona tako... Vsak I človek mora imeti svoj red, ka-kor ima svoj krst... še živina ni vredna ničesar brez reda... Pri meni mora biti modroc na feder, tako kadar se moj bor-dengar obrne ponoči, da skoči v luft, ko ga špringi gor vzdignejo. Ruhe se pa morajo pri •■ meni vsak mesec enkrat pre-menjati.
Pa me vseeno vzemi, Ignac, pošteno ti bom plačal.
Ne morem, ne morem, dragi rojak... Vis, sedaj na apštesu spijo oni, ki delajo najt tajm, in ko bodo ti vstali, bodo spali oni, ki delajo dej vork. Ne morem ...	«.
In poleg tega, g. urednik, se mi včasih pripeti, da moram kakega rojaka iz hiše zagnati, in če ne gre drugače, moram staro naprositi, da mu prebere kozje molitve... in kadar se stara loti tega opravila, tedaj ribezi moj rojak kot 'bi zlodja z "žegnano vodo podil.
In tako vidite, gospod redah-tor, da sem bizi, da včasih tako kolnem, da mislim, da se bodejo morali naši slovenski farji za mene fajtati v Rimu pri svetem očetu papežu, da me bo sploh kdaj proglasil za "blaža-nega".
Pravzaprav povedano, g. re-dahtor, bi bilo pa prav, pošteno in pravično, če bi imeli tudi v Ameriki kakega svetnika med Slovenci, kakor imajo v starem kraju sv. Marka. Bilo bi jako llepo, če bi Slovenci v Ameriki imeli svoj praznik, če bi se reklo: (Danes je pa praznik, god svetega Ignaca Rogačarja, bor-dingbosa iz Amerike. Toda jaz sem jako proti temu, ker zaenkrat sem raje bordingfoos na zemlji kot svetnik v nebesih.
iSicer pa ne vem, če bi se dalo narediti, kajti kolender je že poln svetcev, in nČ bi bilo lepo, če bi bili mi Slovenci radi svetnikov ta zadnji, in bi imeli svetnika takega, za katerega ne bi bilo prostora niti v Rafaelovem kolendru. In prosim vas, gospod redahtor, koliko je vreden svetnik, katerega ime ni v kolendru?... Nič... Ravno toli-
ko kot slovenski minister na Dunaju, ki ga ni,
Jejmene, kam se pa zajahal ... Vidite, čisto sem se zmešal, in zašel sem v politiko, pisati sem vam pa hotel danes eno pismo od moje žene Rozal-ke.
Vejo, gospod redactor, moja žena se boji jako, jako onih nemških, ki pod vodo plavajo, šifov, ali kako se jim po gosposko reče... submarije... Zato me Rozalka vsak dan vpraša: Kaj je novega v cajtengah? Ali so submarije potopile kak šif? ... Da, dva so potopile, odgovorim ... Rozalka pa se prekriža in zdihne: Jezus Marija, v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen!.,. Bog nas čuvaj in o-hrrini.
Pa ni dosti, da se Rozalka teh sumarijev boji. pač pa celo ponoči o njih sanja.. .
In ravno sinoči, ko sva lepo spala, in sem jaz močno hrhral v spanju, pa me dregne stara v refora in zakriči: Nace, Ježuš Marija!... nemška submarija se je zavlekla pod našo postelj.. . Poglej, poglej, Nace, sedaj bodo "tropiti" ven zleteli, joj, joj, se že potapljam... Vleči me ven, Nacek, X'acek, Nacek moj ljubi... Potapljam se! Gut bajP
Bog s teboj, baba, kakšna vražja submarija je pod posteljo! Kdo je še kaj tacega videl, da so submarije zlezle pod postelj!... Prekrižaj se, baba, prekrižaj, pa za duše vicah moli. da ti bodejo, grehi odpuščeni. z blagoslovljeno vodo se po-špricaj. Na tn imaš vodo, pa se poškropi!"	* »*
Sirota Rozalka je komaj k sebi prišla ,in cel dan se je tresla Zato sem pa danes radi moje stare kupil veliko amerikansko zastavo, da'bi jo pomiril, kajti Rozalka je čula, da se nemške submarije silno boje amerikan-«ke zastave, da submarije ne smejo v. take sobe, kjer ameri-kanska zastava visi, ravno tako kot satani ne smejo v cerkev.
Da, da, če ne bi kupil zastave. mi stara znori, ves dan bi gledala v mašne hukvice, noč in dan.
Vidite, kdor je nesrečen, je pa nesrečen... 'Kadar je kje kak trubel, gotovo pride nad mene, toda glavno je da smo živi in zdravi.
Ignac Rogačar, bordengbas.
-o- '
Iz stare domovine.
__. .-»"i
1 -
Gostilničarska zadruga ljub-ljanska poroča. Vsled nastalih vojnih razmer so pivovarnarji zopet zvišali cene pivu za 3 oz. 4 krone pri hektolitru. Gostilničarjem tedaj zopet ne preo-staje drugega, kakor iti korak na kvišku pri cenah piva, in sicer so se dogovorili za enotno ceno pri vrčku t. j. pol litra na 28 vinarjev, za čašo pa 20 vin..
INezgoda. Josip Gorjan, strojevodja na Južni železnic:, je hotel ob 8. uri zvečer z južnega kolodvora odpeljati vojaški vlak. Pri tem je stopil na tračnico, kjer 11111 je spodrsnilo tako, da si je pri padcu zlomil nogo.
Samomor. 3. junija zjutraj je našla služkinja v jedilni shrambi Dolenčevega stanovanja na Resljevi cesti v Ljubljani v krvi ležeče moško truplo, zraven pa je ležal s 6 naboji nabit revolver, od katerih je bil" eden prazen. d)bšla komisija je konštatirala, da si je nesrečnik pognal strel v -desno sence, vsled česar je nastopila takoj smrt. Trtvplo je identično s 27 letnim Karlom Lenčetom, uradnikom tvrdke Majdič viCelju. Zadnji dan majnika je bil na obisku pri svoji sestri in bi se bil moral prijaviti isti dan k vojakom. Na njegotem obnašanju se je opazila neka duševna izpretnemba, kar je kazalo, da ni normalen. Kdaj da je izvršil samomor in kako da se je vtihotapil v jedilno shrambo, se ni dalo dognati. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
štajerski »deželna odbor )t na račun deželnih fondov podpi-
N .	/
/	V	A	\
\ ■ ■	m	/
j Al	_	_ ■	l
Razprodaja:
m	tr	/
) ANTON ANŽLOVAR, !
V	trgovina z modnim blagom	(
l	6111 St. Clair Ave. ' j
)_1_■	(
) ZAČETEK RAZPRODAJE 10. JULIJA 1915. (
1	1	1	1	1	jf
/ Radi pomanjkanja prostora v trgovini, ter da naredimo pot zimske-	*
\	mu blagu, smo primorani prirediti tudi letos popolno letno razprodajo	(
.	ter tako zadovoljiti cenjene odjemalce z našimi zelo znižanimi cenami,
)	katerih v naslednjem le nekaj navedemo v pregled.	(
{	Ženske letne snknje $6.75 zd^j. $4.25	Blago na yarde Poplin po 25c zdaj 17c	,
;	Ženske letne suknje $8.00 zdaj. $5.98	Blago na yarde Crepe 16-19c zdaj. 1 lc (
)	Ženske letne saknje $10-$12 po $7.25	Blago nt yarde Batist po 15c zdaj 10c (
v	* Vse otročje letne suknjiče	Ženske obleke Princes po 89c zdaj 63c	>
/ različne kakovosti za	Ženske obleke Princes $1.25 zdaj 89c '
) POLOVIČNO CENO.	Ženske obleke Princes $2.50 zdaj $1.89 (
^ Ženske, otročje in moške slamnike na razprodaji za po«
) lovično ceno. Razne šlingane kapice, sp. žensko perilo, ob- (
\ lekce za deklice, ženske bluze moške srajce i. d. r. po zelo /
' znižanih cenah.	,
i • i ,	Za obilen obisk se najtopleje priporoča	(
A. ANZLOVARJ
6111 ST. CLAIR AVE.
tf, mmmmšmmmtmmm^mmm^	J
v Med razprodajo se ne dajejo in ne menjajo stempsi ali tiketi ,
JI ,l	i ..........m i ,	.1.1	. / »> .■. '" - M.n.i. II	li|!IMt;<a-HB!H
Navadna napaka.
«-——j
Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča zaprtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako to je, gabijo razne pilule in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo je:
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO V1W0
NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO, IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU
|	zaprtja, ,	(Ljf
posledicah zaprtja, ^ ^Jl®^ neprebavnosti, napetosti,
bolečin v odvajalnih organih, želočnih boleznijif nervoznosti in slabosti.
. ,_' ' ' ' . ).' ________——J
Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih p organov.
CENA $1.00. PO LEKARNAH.
Joseph Triner,
IZDELOVALEC	f .
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, HI.
I	___ "''----—..■ •	" 'i--—L——	"i. m i w %
Ce vm nadleguje rennatbem ali nevralgične bolečine, pookusite Trinerjev liniment Da takojšno olalibo. Cena 25 in 50c, po potti 35 in 60c.
■^m&M*feAibaiii.. ktM-md&Mkl;.....k.L .. L^J&tte*^«:.
žitom in moko; $voje delovanje je pričala že med formalno ustanovitvijo spomladi in je dosegla z velikimi nakupi na Ogrskem in Htvaskem prav ugodne uspehe.
Drobne novice s Štajerskega. Iz Ormoža. V, ruskem vjet-ni.štvu se nahaja tukajšni trgovec Ernest Kveder. — Iz Celja. /P!o mestu in okolici krožijo ponarejeni dvekronski bankovci. Ponaredba je taloo slaba, da jo jc pri nekoliko pazljivosti prav lahko spoznati.
Meičamka straža v Trstu. • •
iZa vzdrževanje reda in varnosti se je s privolitvijo cesarskega komisarjata v Trstu ustanovil poseben zbor meščanske straže kot oborožen izvrŽeval-ni organ za določene naloge, namreč za javni mir, za pomoč v nujnih slučajih, za redno razdelitev živil in varstvo javne in zasebne imovine.
TržaSke govorice. "Edinost" z dne maja piše: Najnever-jet.nejše stvari se raznašajo za-»:hije dnij po Trstu-. So ljudje, ki so trdno prepričani, da so italijanske čete že v Nabrežini in da jim je treba torej le še par korakov, pa bodo v Trstu, kjer bodo s kostmi in dlako vred pohrustali vse, kar je slo-, venskega, ali pa pometali v morje. Drugi zopet trdi, da je govoril z 'begunci iz Furlanije, Gorice, Soške doline in da ti prisegajo na izveličanje svoje duše, da je cela Furlanija z Gorico vred v italijanskih rokah, vsa Soška dolina, Kanal, Tolmin itd. že vse zasedeno po laških bersaljerih in alpinih. 'Predvčerajšnjim je pol Trsta verjelo, da gori ladjedelnica v Tržiču, zažgana po italijanskih letalcih, in ljudje so kar trumo-ma drli na pomol Sv. Karla, gledat ta "grozno-veličastni'' prizor. In popoldne, ko je soln-ce posvetilo z zapadne strani, se je videl nedotaknjen kakor je bil pred začetkom vojne. V Rojanu so bili včeraj zjutraj trdno prepričani, da je pred-snočnim nad Trstom frčal sov- j ražni letalec, in vse polno je bilo ljudij, ki šo slišali, kako so po Rojanu pokale — bombe, ki jih je metal letalec.
Vatikan in svetovna vojna. Avstrijski in nemški poslanik na papeškem dvoru sta prostovoljno zapustila Rim, češ, da jima moralično ni bilo več mogoče, izvrševati svoje dolžnosti. Gotovi listi izvajajo iz tega, da papeževo mternacijonalno stališče ni več neomejeno: Dunajska "Reichspost" pravi celo, da je poveljnik papeževe garde izdelal strategičen načrt, da bi ujbranil Vatikan, če bi ga Rimljani napadli. Temu nasproti opozarjajo drugi listi, da bi prvi strel papeževe garde lahko provzroči! tak ljudski vihar, da hi prišlo še papeževo življenje v nevarnost. Zato je treba resno računati s tem, da se 'papež preseli, ali v Švico, ali na Špansko, računati pa tudi s tem, da bo italijanska vlada to šiloma preprečila.
Vojna z Italijo ni samo političnega pomena, nego tudi velikega gospodarskega pomena. Tripelententa hoče Avstrijo in iXemcijo obkoliti, kakor kako trdnjavo. S tem, da je potegnila Italijo na svojo stran, je Avstriji gospodarska pot čez Italijo v svet zaprta. Prenehalo je vsako gospodarsko občevanje z Italijo in zaprte so možnosti dovoza, kar je bilo doslej vsaj v onienjeni meri^ mogoče. "Norddetsche Allgemeine .Zei-tung" pravi, da je Italija s svojo nevtralnostjo omogočala Nemčiji dobivati, četudi v orne jenem obsegu, gotove potrebščine, ki so se dovažale čez morje. Ali so se dobivala živila ali surovine, je sedaj pač postranska stvar.
Prepovedano streljanje. Uradno se poroča: Streljanje je po celem ozemlju primorskem ip po Vojvodini Kranjski, zvonen-je pa po celem ozemlju primorskem prepovedano.
(Oddajo kovin vojaški upra-* vi. Izšla je ministrska odredba, da je do 8. junija t. 1. oddati vojni upravi kovine, kakor aluminij, antimon, svinec^aker, žoi-I to med, nikel, torrfffneitd.
i v,	-»J*^ . 4:.!. ' -M. ii.