MT Uradslitve ]• ▼ Kopitarjevi allol itev. 6/tJL BokopUl m la vrata)«; nefraaklrana planu; sa ne tm* »prejemajo. — Uradniškega teleban štev. 80. ■=»
Posamezna Številka 30 vinarjev«
šlev. 6.
V HODIM v Met, M g. \mm M.
Leto XLVH
sb Velja po polti i bh
ia oelo lete napra)., S. S0-— sa ta mesec „ „ 8.80 sa Inozemstvo . „ 70 —
V	Ljubljani na dom
Za oelo leto nanrst.. K 88-— sa ei meseo „ .. K 5»—
V	oprat! pr«I«nr. nesefao „
ss Sobotna izdala i e>
Za ee!o lete ..... K IS'— sa Inozemstvo •«.", _ 15 •—
,. i	B5f
	
<s	Mi
■na InssraU: am BMstelpsa petltvrsta (M mm Mroka ta 8 as visoka «11 a|4
prostor) n enkrat » . . . piMr n dva- is vofikrsi . „ pri vedjlh a« rodilih primer« popust p« dogovor«. Ob sobotah dvoja! ttrtt.
Eaoatolpna petltvrsta K t* Uhaja vsak das timsH s* dalje is prasnlke, ob S. ari pop. Bedaa letaa prilaga vessl rsl
Foiititeu lisi za slovenski narod.
Upravnlltvo ]a v Kopitarjevi allol it 8. — Matom
Coitae hranilnioa avstrllake it 24.767, ogrske 28.511, ora.-bno. it. 7583. — Upravnlikega telefona it 5&
Zbor zaupnikov »Vseslovenske Ljudske Stranke44.
Na podlagi sklepa eksekutive V. L. S. sklicujem za 16. t. m.
ZBOR ZAUPNIKOV V. L. S. IZ VSEH SLOVENSKIH OZEMELJ,
da sklepajo o važnih političnih zadevah.
Na dnevnem redu bo:
1.	Poročilo o političnem položaju.
2.	Revizija strankinega programa.
3.	Določitev zastopnikov za pokrajinski zbor in d r Z .? v n o •ve č e.
4.	Slučajnosti,
Da bodo vkljub težkim prometnim razmeram zastopane po svojih zaupnikih vse organizacije V. L. S., se bo vršilo več zborovanj, in sicer:
V	LJUBLJANI — Hotel Union (tudi za zaupnike iz zasedenega ozemlja) ob 10. uri dopoldne.
V	CELJU — v dvorani hoteh »Beli vol« ob 11. uri dopoldne.
V	BLIBERKU.
Organizacije, pošljite svoje zastopnike polnoštevilno, Zaupniki naj se izkažejo z vabili, glaeečimi se na ime.
Dr. Koroiec.
Slovenec uživa tam velik in dober sloves. Na glasu smo kot disciplinirani, kulturni ljudje, katerim bratje na jugu veliko zaupajo.
Ko so sovražniki naše svobode videli, da nas ne bodo zmogli ne z orožjem, ne s terorjem, so se začeli posluževati drugih podlejših sredstev. Začeli so tajno propagando med nami, da pobunijo ljudstvo ter v njem zbude nezadovoljnost. Pri nas res ni vse tako, kakor bi moralo biti. Toda drugod je povsod še veliko slabše. Zmede so na Mažarskem, v Nemčiji in tudi v Nemški Avstriji. Vedno bolj odkrito in jasno je, da med Mažari, posebno pa med Nemškimi Avstrijci pridobiva tal takozva-r.a neinška-vojaška-monarhistiČna struja, ki hoče obnoviti z orožjem v roki nekdanje avstrijsko cesarstvo s cesarjem na čelu. In ti ljudje imajo svoje tajne agente in vohune nastavljene povsod po Slovenskem. Sovražna propaganda ima pri nas na stežaj odprta vrata.
Laška propaganda je od vsega počet-ka delala pri nas zmedo, o kateri nismo vedeli, odkod izvira. Zgodilo pa se je, da so n. pr. preoblečeni Lahi prihajali v naše kraje, tu kupovali konje, uprego, avtomobile, živež itd. ter vse to vozili Lahom. Zraven pa so na prikrit način delali pro-pando za Laha. Isto se v še večji meri godi sedaj od strani Nemcev, Pri nas je veliko Nemcev in mnogi izmed teh so morda v službi sovražne propagande. Dostikrat tuji ljudje hodijo po deželi, od gostilne do gostilne ter agitirajo — ne za Nemce, — pač pa proti Jugoslaviji, širijo
nezadovoljnost ter nagovarjajo naše fante, naj se ne zglašujejo k vojakom. To je dokazano dejstvo, Nemcem teče očividno voda v grlo in se boje, kaj bo, če se vsi fantje odzovejo klicu domovine ter pojdejo branit svojo svobodo. Kakor je Nemec s tajno propagando preplavil Rusko, du jo je mogel poteptali, tako hoče sedaj z Jugoslavijo.
Zato poživljamo vse ljudi na krov proti tej ostudni nemški nakani! Jugoslavija ima vse predpogoje za zagotovljeno srečno bodočnost in gospodarski procvit vseh ljudskih slojev. Edina nevarnost je v tej nemški propagandi, ki jo nekateri glupi ljudje tudi pri nas v svoji neumnosti in zabavljanju tako pridno podpirajo. Dolžnost nas vseh je, da odpravimo vse napake; da gremo v boj proti vsaki korupciji. Prva dolžnost pa je, da razkrinkamo to nemško propagando ter ž njo in z nemško oboroženo nasilnostjo obračunamo za vselej!
Hočemo miru in reda v naši svobodni Jugoslaviji! Če nam naši sosedje, od katerih ne zahtevamo ničesar drugega, kakor le to, kar je naše, ne dajo miru in če ne bodo nehali vznemirjati nas z orožjem in propagando, si bomo morali red in mir napraviti sami! Zaupamo v zdravo naše ljudstvo, ki je prestalo že hude trenutke. Tudi sedaj se bo naše ljudstvo zavedlo, kaj mu je storiti sedaj, ko je napočil največji in najodločilnejši trenutek v zgodovini Jugoslovanov.
Vsi na krov!
Na pomož slovenski Koroški!
Sovražna propaganda, i Nemci zasecm Borovlje. - Boji prs Podrožki.
Na Koroškem nasilni Nemec z oboroženimi tolpami sili na Kranjsko, Primorsko, Notranjsko in kos Gorenjske je zasedel Lah, na Mažarskem bi radi z oboroženo druhaljo potisnili naše vojake ne le iz Prekmurja, marveč celo iz Medjimurja. Mlada naša država ima takoj ob svojem početku prestati preskušnjo, če je sposobna za življenje, če je njeno prebivalstvo vredno zlate svobode.
Sovražniki se prav dobro zavedajo, da je ves njihov napor zaman, če bo naše ljudstvo ostalo strogo disciplinirano ter kot en mož odločeno, braniti svojo svobodo. Enodušne izjave našega ljudstva za Jugoslavijo pod avstrijskim terorjem so osupnile naše sovražnike. Vse, kar je bilo
f»ri nas gnjilega, smo odstranili s tako od-očnostjo, da nas je vse občudovalo. S tem svojim nastopom smo imponirali Nemcem, Lahom in Mažarom, in si pridobili simpatije pri bratih Srbih v največji meri. kdor. hodi danes po Ercegbosni, Črnigori, Dalmaciji, se uverja lahko vsak hip, da
BOJI NA KOROŠKEM.
Jesenice ob 8. uri 45 minut zvečer.
Borovlje padle.
Nemci zavzeli Borovlje ob 11. uri dopoldne. Major Lavrič je težko ranjen in njegov adjutant-poročnik ubit, Srbska pomoč je v zadnjem trenutku stopila v boj in uničila polovico Nemcev. Civilisti so streljali na Srbe. Srbi so streljali s strojnicami in kolikor toliko uničili napadalce. Pretežna nemška premoč je prisilila naše, da so se umaknili. Zajet je bil tudi neki gospod Kren, ne ve se pa, je-li to stotnik ali nad-poročnik Kren.
Prva stotnija ljubljanskega pešpolka v Podkloštru je bila zajeta po ljutem boju, Poveljnik nadporočnik Prezelj ujet, ravno tako štacijski poveljnik nadporočnik Tau-ber. Od moštva sta se rešila en desetnik in en prostak, katera sta prišla danes čez Karavanke na Jesenice in oddala to poročilo. V Podkloštru so kakor v Borovljah civilisti streljali na naše vojake.
Velikovec, 8. jan, ob 7. uri 30 minut zvečer. Okrajno glavarstvo v Velikovcu poroča, da je slovenski trg Borovlje danes padel. Major Lavrič je baje ranjen in ujet; njegov adjutant je mrtev. 90 mož borovelj-ske posadke se je rešilo v Železno Kapljo.
Koroško. Ljubljanski korespondenčni urad poroča 8. t. m. ob pol 8, uri zvečer iz uradnega vira: Po hudem topniškem ognju so Nemci včeraj ob 3. uri popoldne predrli čez most pri Strugi, severno od Boro-velj, in so napadli naše postojanke na južnem dravskem bregu. Protinapad naše majhne čete jih je začasno vrgel čez most nazaj. Z zopetnim s premočnimi silami izvršenim napadom se je posrečilo Nemcem napredovati do Goric in Podgore. Pri tem napadu sta bila ranjena in ujeta poveljnik naših čet na južnem Koroškem major generalnega štaba pl. Lavrič in njegov po-bočnik poročnik Sernik. Vsled ogromne premoči so se naše čete danes po boju umaknile iz Borovelj. Pri Podroščici so
naše čete napredovale. Cel dan je bil htul artiljerijski ogenj. Na Spodnjem Štajerskem in pri Velikovcu je položaj neizpremenjen,
Boj za Podrožčico.
Popoldne ob treh so začeli Ncmci z močnim ognjem obstreljevati vhod v predor pri Podrožčici, tako da je oprezno do« važanje rezerv. — Prva legija je prišla ob 11. uri ponoči na Jesenice in je bila takoj odposlana v ogenj. Nekaj ranjencev smo že odposLli v Ljubljano, med temi enoletnega prostovoljca R o ž m a n a , težko ranjenega v glavo. Drugi ranjenci pridejo s prihodnjim vlakom.
Prvi bataljon že 52 ur ni spal, leži v snegu.
Jesenice, 8. jan. ob 8. uri 10 minut zv. Vest o padcu Borovelj se potrjuje. Major Lavrič je ujet. Situacija v Podrožcf je nespremenjena. Do sedaj sta dva mrtva in 9 ranjencev.
JUNAKI NA KOROŠKEM,
Ljubljanski korespondenčni urad poroča 8. t. m.: Junaki ljubljanskega pešpolka so kljub vsem težkočam pri dežju in mrazu ustavili pri Podrožčici premočnega sovražnika in branijo hrabro naše postojanke. Dobra volja prostovoljne legije jamči za to, da bo po vojaški izobrazbi mogla tekmovati z veterani-vojaki v obrambi domovine, Čast in hvala vsem junakom pri Podrožčici, ki se z največjo hrabrostjo ustavljajo premoči. Posebno pohvalo zaslužijo poveljnik tamošnjih čet hrabri stotnik Martinčič ter nadporočnik Stenovec in Kordiš. Presrčna hvala tudi požrtvovalnim železničarjem, ki delajo z našimi vojaki roko v roki, posebno g. nadzornik Nego-vetič in asistent Klopčič. Njihovo izvrstno delo je omogočilo, da so bile hitro oskrbovane naše čete.
ŽUPNIK MEŠKO UMORJEN?
Nemški vojaki na Koroškem sc bahajo po gostilnicah, da so župnika Meška od Device Marije na Žili z bajoneti zabodli in ga vrgli v Dravo. Vest ni potrjena. Da so ga Nemci zajeli, je gotovo. Župnik je bil opozorjen, naj ubeži kakor drugi koroški duhovniki in narodnjaki; on pa je sklenil, da ostane na svojem mestu. Ker je v Me-škovi župniji Žila bliže nego Drava, bi bilo verjetnejše, da. so ga vrgli v Žilo in že zaradi tega ta vest ni verjetna.
Kaj je z župnikom Meškom?
Desetnik Vojska Dragotin, ki je imel nalogo, da s svojim bratom in narodno stražo (šest mož) brani prehod čez Ziljo, nam je pripovedoval sledeče:
V nedeljo, 5. t. m., zjutraj so Nemci od vseh strani obkolili Marijo na Zilji. Jaz sem takoj poslal enega moža narodne straže k župniku Mešku in učitelju Reich-mannu. Mož je učitelja Reichmanna dobil,
LISTEK.
Umor v Sarajevu.
(Dalje.)
Opis tega procesa bi bil skoro malo podoben opereti, ako bi v ozadju ne bila v opazovalcu — izgubljena vera v dunajsko justico. Policija se ni dala nikakor pripraviti do tega, da bi bila vzela stvar resno v roko. Dr. Žibert se je pred vložitvijo tožbe posvetoval z enim najboljših dunajskih kriminalistov dr. Morgenster-nom, ki je dunajsko policijo in sodnijo poznal tako dobro, da je izrekel krilate besede: »Oblastim se pozna že na mežikanju, kako se bo proces Končal« (str. 26/27). Dr. Morgenstern je takoj, ko je izvedel o zadevi, prerokoval dr. Žibertu tako-le: »Stvar se ne bo preiskovala; če je stvor resnična, jo bodo .zamečkali'; če pa ni resnična, bodo tožnika zaprli.-: Policija jc skušala združiti oboje. Ko jc dr. Žibert vložil tožbo, S« je popolnoma razumela; takrat še ni imela naročil bržkone iz najvišjega dvornega urada, kako naj nastopa. Ko je pa "višel dr. Žibert k policiji vdrugič, je začel uradnik nad niim kričati, da sJa ne razume.
Kar je trdil dr. Žibert, to je pobijala policija s trditvijo, da je baš nasprotno dokazano in da sledi vodijo drugam (namreč na onega L—a, ki so ga pa tudi morali izpustiti iz zapora, ker mu niso mogli ničesar dokazati). K—a menda osebno niti zaslišali niso. Sedaj pa primerjajmo s to okornostjo policijc hitrost vladnih organov v Avstriji, ako je bilo treba tned t.o vojno spraviti človeka na drugi svet! Tu se ni šlo za malenkostno razžaljenje člana cesarske hiše, ampak celi zavoji teh pamfletov so krožili med najmerodajnejšimi krogi in cesar Franc Jožef je sam vedel o procesu. »Tisoči justičnih zločinov so sc izvršili ,v imenu njegovega Veličanstva', prestolonasledniku pa še cesar Franc Jožef ni mogel pomagati« (str. 23/24). Eno bi bila policija pripravljena storiti: zapreti dr. Žiber-ta. »Dne 10. novembra 1916 se mi je dostavil poziv radi zločina obrekovanja« (predgovor). Poprej so ga pa še hoteli oropati dokazil in mu niso hoteli vrniti originala K—ovega pisma. Dr. Žibert jim je pa odkrito povedal nekako tako-le: »Gospodje, jaz sem bil pred Vami svarjen; nc delajte si nikakih upov, da bi rrse r.--.-vili potom hišne preiskave ob dokazila Dal sera si napraviti fotografije teh pamfletov v več izvodih in imam vsako dokazilo za svojo trditev na več Uraiih skrito, tako da
bo ves Vaš trud zaman.-: Zgodilo se tudi dr. Žibertu ni ničesar, hoteli so ga seveda spoznati za umobolnega, a ker to ni šlo, je tudi ta proces zaspal. Dr, Žibert je bil prejkoslej bibliotekar na vseučiliččni knjižnici.
Proces je torej zaspal in dr. Žibert je hotel dobiti svoja dokazila nazaj. Ta zgodbica je tako zanimiva, da jo podajamo v celoti v prevodu:
»Ker je preiskava .prišla na drugo sled', sem hotel oddano gradivo dobili sam v roko; šel sem 12. oktobra 1915 (torei dobro leto poprej, preden so ga tožili radi obrekovanja. Op. poroč.) k policijskemu svetniku Schoberu, a so me poslali v urad dr. Englischa. Na prošnjo za moje gradivo je rekel dr. E., da vodijo sledi drugam in da dobim pisma po pošti. Jaz: Pošiljatev po pošti je negotova, hočem priti po pisma sam, določi naj se mi čas poljubno; dr. E. ni hotel na to pristati in se je hotel posluževati pošte. Jaz sem protestiral, češ da hočem dobiti gradivo iz roke v roko in da polagam važnost na to, da se nc izgubi. Dr. E, jc odgovoril nato, da sploh :1 >• ^ m i š 1 j u j e j o , ali se mi i z r o č e r '..vari.
Obi r.o.M s s na nekega odvetnika; das< jc ! - ridivo za policijo brez vrednosti.	vodile sledi drugam«,
in sem jaz obljubil vse vrniti, dr. pl. Bary-char ni dobil popirjev, ampak 14. oktobra 1915 principijelno obljubo, 16. oktobra obljubo za ponedeljek, 18. oktobra ... obljubo za torek, 19. določno obljubo za jutri, 20. oktobra ... so jih rabili samo še, da jih fotografirajo, in sem dobil zagotovilo za prihodnji ponedeljek. Dr. pl. Barycharju so spravili v roke drug, manj značilen pam-flet1 (str. 39, 40).
Kako je pa policija obšla izjavo zapriseženih grafologov, da jc dotični rokopis K—ov? Prav preprosto; pri policiji so Imeli v službi grafologinjo, ki jc na zahtevo svojih predstojnikov podpisala izjavo, da rokopis ni K—ov. Pozneje jc pa na dr, Žibertovo zahtevo svoj podpis — preklicala.
(Dalje.)
•Ta pamllet nosi št. 5018 in iz naslova (»P, 1.«) ni razvidno, komu je bil poslan. Besedilo je skoro isto kakor v navedenem pamfletu $t. 4399, Važen je zlasti radi tega, ker tudi nosi lastnoročni dostavek: »die den Fricden im ganzen Lande auf» cmpfindliclistc gestort«; mani značilen je, ker i« p pisan 7. latinico. Policija sc jc s tem nevede izdala, d» ima o /adevi tudi od drugod ohvMlila. Fote-gratiii obeh pamfletov sta za vpogled na razpolago v pisarni »Katoliške bukvaroc«. Lastnoročni dostavek nosi samo par izvodov. (Gl. besedo K-ove na str. 37: »Wcnn icb nicht das hinringeschrieben hatte, nur in ein paar Stuck, dieselben seheinen «io [policija] jcdocb nicht zu habca.«]
o župniku McSku je pa izvedel, da je ze odšel v Štebenj k tamkajšnjemu župniku dr. Lučovniku, kakor smo sc že prej do-menili Posrečilo se nam je, da smo ušli Nemcem. Ko smo došli v štebenj, «•«-vedeli, da so Nemci župnika dr. LuCov nika med mašo aretirali, pozneje ga pa na L,tao besedo, da se bo sam rgUsU v Be-loku soet izpustili. Župnika Meška v SW bcnj ni bilo in je sploh zgini a vsaka jled za njim. Najbrže so ga Nemci med begom ujoli' Bati se je, da so ga na samem k,e
Um0riU' Koroški Nemci groze
Celovec. 8. januarja (L,, kor. urad.)
Dun. kor. urad poroda- Provizo^a delel-
-	ie v seu dne 7. januarja iz
in neosnovane aretacije in	ufe°0
Sh Korošcev iz ozemlja zasedenega po Jugoslovanih, in zahtevala njihovo opro stitev in odpust v domovino, preteč z naj strožjimi protiodredbami.
svojih prizadevanj. Bauer.«
♦SLOVENEC*, dne 9. januarja 1919»
Državni tajnik
Italijani na naših tleh.
Slovenske šole v Trstu prepovedane
stil svoj sprejemni salon v ministrskem predsedništvu na Hradžanih, da gre obedovat, in se je ustavil, da pozdravi in iz-prerfovori par prijaznih besed s češkim slikarjem Karlom Langerjem, je nenadoma od zadaj oddal nanj mlad človek strel iz
< • v___«t_ —- l«	cvm r.lll
ovenske šole v Trstu prepovedane. ^^^ Krog a pa je izgrešila svoj cilj Trst, 6. jan.(Lj.k,u.) Tako, po zased- | ^Tc SSla od»*^rotnih vrat. Dr. Kra-
ki ie v
lldl)	V—J" *— —/	' •	-
bi Trsta po italijanskih četah so s s oven- ■ - r -.""^f^otinapadalcu, skc strani uvedli, vse potrebne^korake pri gJ^J^J^1Jff^ strel. Kro-tukajšnji gubernijskioblistidabsedo uwm	^ ^^ y ^ tran
sedla zopetna otvoritev slovenskia soj R a i .«„»1.	v K«U8niei. ki io e no-
SlovensHa leglia
Slovenska legija pod poveljstv pnljublienega P^^^N^k
^ T razveseljivo pomnožuje. VsaK I?se prigTaša vedno večje število prostovoljce" Nekateri višji razredi srednjih
S 3J3SS
Horenici in Dolenjci, delate f rriaiie v na še vrste, da z združenimi -očmi osvobodimo naše zasužnjene koroške brate. m° Prostovoljci, ki so se odločiliza slo vensko legijo, naj se zbiraio y občinan,
kfer jim županstvo izpostavi izkaznice da so prostovoljci slovenske. Jegije, na podlagi katere dobe prosto voznjo v Ljubljano, fzkaznica se mora izrecno glasih na ime dotičnih prostovol cev in velja samo do Ljubljane. Vpisovanje v slovensko legijo se
vrši vsak dan v Belgijski vo1ašnia.
Jugoslaviia.
Potovanje regenta Aleksandra v Pariz.
Žsgreb, 8. jan- (Lj. k. u.) Listi poročajo, da odpotuje regent Aleksander 15 ah 16. t m. iz Belgrada v Pariz, kjer se bo mudil približno dva meseca. Ob povratku v domovino se bo nastanil za en mesec v Zagrebu. kjer bo bival v palači na Katerin »kem trgu. Palačo v ta namen ze sedai prirejajo.
Nemci nameravalo na-pasti ŠpilJe ln Kadgono.
Maribor, 9. jan. Med Nemci se trdo-vratnTširijo'vesti da nameravajo nemške čete napasti Špilje m Radgono.
Nemški protest proti naši mobilizaciji.
Dunaj, 8. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Ko ,e drzavm urad za zunanje zadeve doznal, da jugoslovanske države kličejo v spornem tujem Ozemlju vojake pod orožje, je poslal posla-niku jugoslovanskega Narodnega Veča dr. Defranceschiju nastopni protest: ^^slovansko okrajno dopolnilno poveljstvo v Mariboru je poslalo državnemu svetu po narodnem poverjeniku za narodno obrambo dr. Pogačniku podpisan razglas o vojaškem uporabljanju le nikov 1895 do 1899. Po besedilu tega razglasa se moraio osebe teh letnikov, v kolikor so bile pri crno-v cjniskem pregledovanju spoznane za sposobne za službovanje z orožjem, gotove dni zglasiti v vojaško službovanie.V vojaško službovanje so obvezane vse one osebe, ki so pristojne v ozemlje vlade SHS ali ki so bile tam rojene, ali ki ne morejo dokazati, da so pristojne drugam. Nemško - avstrijska vlada najodločneje protestira proti novačenju v omenjenem obsegu, in sicer posebno na ozemlju, cigar državna pripadnost še ni odločena m ki jo more izreči edinole mirovni kongres. S takim postopanjem sc nedvomno nemško-irstrijski državljani silijo v vojaško^ sluz-trr>v ir. IroVia rnčimat
segla zopetna ---------
Trstu, ki so bile do tedaj zaprte r a ukaz bivše avstrijske vlade radi španske bolezni. Na zahtevo italijanske oblasti so ji bili predloženi v to svrho vsi seznami o številu. narodni pripadnosti in pristnosti učnih moči, o reformi učnega načrta, o številu vpisanih otrok, o knjigah, ki naj bi se rabile za pouk v slovenskih šolah in v srbski šoli itd. — Ko so bile 4. decembra 1918 otvorjene italijanske občinske šole v Trstu in slovenske občinske šole v tržaški okolici, v kolikor niso dosedaj še zasedene po vojaštvu, in ko je dala razumeti italijanska oblast, da nemških državnih šol ne misli več odpreti, so se s slovenske strani ponovili vsi oreišnji korak'. Zaoro-sili so italiiansko oblast, da dovoli otvoritev slovenskih zasebnih šol, namreč Ciril-
prsi, obtičala pa je v beležnici, ki jo je nosil v prsnem žepu. Napadalca so takoj prijeli. Opazili so ga že pred par dnevi, ko se je potikal okoli gradu in iskal prilike za avdienco. Piše se Alojzij Staštny, rojen je 8. julija 1901 na Kraljevih Vinogradih v Pragi, jc pristaš sociabiodemokraške stranke in pisar v skladišču državne železnice v Pragi. Aretiranec jc izjavil, da so pred par dnevi v nekem udruženju, o katerem jc odklonil podrobnejše pojasnilo, sklenili napad na ministrskega predsednika, on sam pa sc je javil, da ga izvrši. O povodu za napad in o podrobnih okolncstih aretiranec ni hotel dati nobenega pojasnila.
Fraga, 8. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Ministrski predsednik dr. Krama* je pri napadu ostal popolnoma mi-
Tajna pogodba med Franc Jožefom in črnogorskim kraljem.
Dtmaj, 7. januarja. Novosadska »Slo-boda« objavlja besedilo tajne pogodbe, ki sta jo sklenila cesar Franc Jožef in kralj Črnegore Nikolaj. Črnogorski vladar se je obvezal, da ne bo dopustil nobenega političnega ali verskega čina, ki bi mogel ogrožati stališče avstrijske ogrske monarhije v Bosni, Hercegovini in v Novem Pazarju. Črnagora ne sme skleniti nobene politične aH vojaške zveze s Srbijo. Cesar Franc Jožef je pa s svoje strani zajem čil obstoj črnogorske dinastije. Avstrija Ogrska se je I obvezala, da izplačuje kralju Nikolaju in njegovemu nasledniku vsako leto 365.000 kron, dokler se bo Črnagora držala pogodbe.
Pregledovanje aktov vojaških sodišč.
Dunaj, 8. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk/ urad poroča: Vojni državni urad je imeno>
val komisijo, ki naj pregleduje akte vojaških sodišč, primere očitne kršitve pravice, zlorabo justice, nastop poveljnika, delovanje voiaških sodišč itd. Krivce bode. ! naknadno kaznovali. Razen tega bo komisija preiskavala vedenje vojskovodij in poveljnikov.
tev slovenskih zasebnih sol, namreč i~im- ni<uuai	T	. A 'j„ nK treh
Metodovih IMddk So) pri Sv. Jakobu io "^V.T&^iL^thS
av
bovanje tuje države, ker je treba računati z možnostjo, da se bo mirovna konferenca izrekla za pripadnost nemškega mesta Maribora nemško-avstrijski državi, ali pa, da mu bo priznala opcijsko pravico. Okol-nost, da je kaka oseba rojena na ozemlju jugoslovanske države, še ne utemeljuje pripadnosti tej državi, in dokazovanja, ali je Nemec tudi nemško-avstrijski državljan ali ne, druga država ne more zahtevati neostransko zase. Ker tako postopanje ne nasprotuje le načelom mednarodnega prava, temveč tudi notranji državni uredbi, pričakuje nemško-avstrijska vlada, da se omenjeni razglas nemudoma umakne in da se v spornem obme|nem ozemlju nc razpisujejo več nabori, dokler mirovna konferenca definitivno ne uredi meje. Državni urad za zunanje zadeve se poslužuje Vašega cenjenega posredovanja in Vas prosi, da (a protest izročite svoji vhdi in da se zavzamclc za njegovo uvaževanje. Pričakujemo, da nam kmalu sporočite izid
na Aauedottu, trgovske šole, srbske ljudske šole srbske pravoslavne cerkvene občine, obrtno nadaljevalne šole in ženske obrtne šole ter eventuelno slovenske realne gimnazije in učiteljišča, ki bi se imela ustanoviti namesto odpadlih državnih zavodov. Neštetokrat so šle slovenske depu-tacije k guvernerju in drugim pristojnim civilnim italijanskim oblastem. Vršile so se ponovno konference s kompetentnimi faktor i, kaierim so se podala vsa potrebna in zahtevana pojasnila. Kljub temu sc je vedno zavlačevala rešitev, češ da tukajšnje oblasti pričakujejo še tozadevnih in-štrukcij iz Rima, da se morajo še informirati, da moraj* predložiti stvar vrhovnemu poveljništvu, da morajo poizvedeti v italijanskih krogih mesta, kako stališče zavzemajo oni napram tem šolam itd. Po dolgem dvamesečnem zavlačevanju je slednjič gubernijska oblast odgovorila telefo nično, da se problem o otvoritvi slovenskih šol v Trstu nikakor ne da rešiti, da ni mogoče tej prošnji j god ti, z drugimi besedami, da italijanska oblast ne dovoli, da bi se zopet odprle slovenske šoie v Trstu. Po dvamesečnem obotavljanju in zavlačevanju ie slednjič posial jasen kulturni škandal, da svobodoljubna in liberalna Italiji vzlic vsem medenim obljubam, vzlic vsem zagotovilom slovanskega življa ir, njegovih pravic v okupiranem ozemlju in kljub vj-liki agitaciji proti analfabetizmu puščai v Trstu okoli 6500 slovanskih otrok zgotaj navedenih šol brez pouka. K temu se mora prišteti še oktli 1700 šolskih otrok iz l okoiire, ki so brez pouka, ker so ljudske šole v Rojanu, Trebčah, Gropadi in na Kati-nari zasedene od italijanskega vojaštva, kakor da bi ne bilo v Trstu in okolici za to dovolj primernih drugih prostorov. Ta pojav je tem žalostnejši in kričeč, ker vsled te krute, mednarodnemu pravu nasprotujoče odredbe ne ostanejo samo učenci bivših slovenskih šol brez pouka, nego tudi vsi slovenski učenci, ki so dosedaj radi pomanjkanja drugih šol morali obiskovati nemške ljudske in srednje šole, ki so jih tudi namah zaprle italijanske oblasti. Naglašati je, da je od zgoraj navedenega ogromnega števila učencev, ki ostanejo sedaj brez pouka v maternem jeziku, nad pet šestin v taki dobi, da so po še veljavnem zakonu obvezani, obiskovati šole, in da je italijanska oblast dijakom višjih razredov prej obstoječe realne gimnazije in učiteljišča, ki so hoteli oditi v Jugoslavijo, da bi tam končali svoje študije, odrekla dovoljenje za odhod z utemeljevanjem, da ic tukaj dovolj enakih italijanskih zavodov. Očiten je potemtakem namen, raznarodovanja in zvišanja števila analfabetov, ki dosega v Italiji itak že sumljive meje, — Ce bi se Slovanom Trsta in Primorja ne zgodila prav nobena druga krivica pod italijansko okupacijo, nego ta kruta brezob-rirnost in neusmiljena samovoljnost, da se iim ne dovoljuje niti najprimitivnejšega, že toliko let pod mačeho Avstrijo obstoječega pouka v materinem jeziku v lastnih šolali, vzdrževani z zasebnimi sredstvi, bi bila 2.e samo ta vnebovpijoča krivica, ne-vštovji nešteto drugih, dovolj, da jasno osvetli lažnjivost italijanske politike napram Jugoslovanom in da razkrije italijanske zavratne namene, popolnoma zatrep jlcvanski živelj v ozemlju, ki ga je zadela zla usoda, da je prišel pod italijanski jarem
Trst, 7, jan. (Lj. k. u.) Italijansko vrhovno poveljništvo jc odredilo za Julijsko Benečijo moratorij do 30. junija 1919 za vse terjatve, nastale pred 30, oktobrom 1918.
I «11, Ufl	. ~ . —---- —	_	11"
popoldne se je vrnil v dvorni grad, kjer je predsedoval ministrskemu svetu. Potem ga je predsednik dr. Masaryk sprejel v avdijenci.
Praga, 8. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Napad na dr. Kramafa je v vsem mestu povzročil veliko razburjenje. Napad splošno obsojajo.
Praga, 8. (Lj. k, u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Policijski zdravnik je pre-iskal napadalca Štaštnya in izjavil, da je popolnoma normalen. Napadalca so izročili kazenskemu sodišču.
Praga, 8. januarja. (Lj. kor. ur.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Nocoj ob šestih je v spremstvu tajnika Solca prišel v ministrsko predsedstvo oče atentatorja, Franc Štaštny, tajnik zadružne organizacije kovinarjev (narodni socialist). Izrazil je svoje obžalovanje nad sinovim činom in čestital ministrskemu predsedniku k srečnemu iridu. Politični nazori štaštnyja sen. sc ne strinjajo s sinovim, mišljenjem,
Čehi prodirajo.
Budimpešta, 8. jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Vojno ministrstvo pn-občuje nastopno poročilo: Cehoslovaki so jeli prodirati od Losonca proti Fuleku in so prekoračili reko lpoly; to je huda kršitev določb, izdanih po ententi glede zasedbe. Od Galante so se Cehoslovaki približali Nag-Sellyeju, kjer so jih ustavile naše obrambne čete. Naše čete na južnem bregu Donave so preprečile ooizkus Cehov, prepeljati se v čolnu čez Donavo.
Rumuni. Rumunske čete so zasedle Nagybanyo. — V Prekmurju je položaj neizpremenjen.
Predstave čeških umetnikov v Požunu. Budimpešta, 8. januarja. (Lj. kor. ur.) Dun. kor. urad poroča: »Pester Lloyd« javlja: Cehi nameravajo v požunskem gledališču prirejati predstave čeških umetnikov. Češki igralci bodo menda v dveh do treh tednih dospeli v Požun.
Nemška ^vstriia.
Nemcem se gre za žepe Gradec, 8. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. ur.
MaSarl.
Protirevolucijonarni poskus v Budimpešti.
Budimpešta, 7. jan. (Lj. k. u.) Glasom
ogrskega ker. urada javlja tiskovni urad vojnega ministrstva: V glavnem mestu krožijo od včeraj najbolj divje vesti. Govori se o protircvolucijonarnem uporu in
0	tem, da se organizirajo častniki in zlasti vojno ministrstvo za monarhistično, proti-revolucionarno akcijo. Razširjevalci teh vesti imajo samo namen, da bi razdrli slogo, ki druži faktorje vlade, in sicer prav tako meščansko stranko kakor socialno demokratično stranko v varstvo proti pre-kucuhom. Ti elementi razširjajo one vesti namenoma in pošiljajo celo napačna povelja v imenu vojnega ministrstva v vojašnice. Vojno ministrstvo izjavlja kar najodločneje, da so vse te vesti neresnične in izmišljene. Odredbe, ki jih vojni minister smatra za potrebne glede ohranitve reda in glede obrambe, hoče izdati v popolnem sporazumu s socialno dmokratično stranko in komisarjem vojaškega sveta. V prvi vrsti je vlada pripravljena zatreti vsako pro-tirevolucionarno misel in vsako tako na-
1	karo z vso strogostjo; to dokazuje tudi dejstvo, da je dala danes aretirati osebo, osumljeno protirevolucionarnih namer.
Budimpešta, 8. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča .• V mestu so še vedno razširjene vesti o pričakovanem boljševiškem uporu. Boljševiška nevarnost je tudi vzrok ministrski krizi. Krščanski ministri zahtevajo energične odredbe proti boljševikom. Socialni demokratje v kabinetu pa se nočejo pridružiti tej akciji. Meščanski ministri zahtevajo docela meščansko vlado, ki naj bi zatrla boljševizem. Ministrski predsednik I<arolyi nasprotuje tej zahtevi in hoče še nadalje delovati s socialnimi demokrati. Ministrski svet se je posvetoval vso noč, vendar se j še ni odločil.
I Budimpešta, 8. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Nova kriza v ogrski vladi še ni razrešena. Najbrže bo vlada svoj kurz obrnila še bolj na levo. Nepotrjene vesti pravijo, da ni izključeno, da bo grof Karolyi še pred sestankom narodne skupščine proglašen za predsednika ogrske republike. Nadalje se govori, da bodo socialni demokrati dobili štiri rami-
Napadi na rfr. Kramara.
Praga, 8. jan, (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Na ministrskega predsednic ka dr. Karla Kramfa je bil izvršen napad. Ko je dr. Kramaf cb 2. uri popoldne 7--pu-
urnaec, o. ja"' IM* "'» --------- ~ douo socialni aemoKrau aoo
poroča: Uradno se javlja: Narodna vlada strc Končna odločitev pa še ni padla, SHS v Ljubljani je izdala naredbo o nad- 1 zorstvu podjetij in posestev katerih dohodki se pošiljajo celotno ali deloma v inozemstvo. Za nadzorstvo se more v vsakem teh podjetij na njih stroške in nevarnost nastaviti nadzornik, ki naj pazi na to, da se v podjetju ne gospodari tako, da bi bilo kvarno državi SHS. Proti tej odredbi je pravni ugovor izključen. Ta naredba po-menja namero proti eksistenčnim podlagam nemških podjetij in nemških nastav-ljencev v jugoslovanski državi in bi prisilila jugoslovansko vlado, nadomsetiti vse vodilne uradnike, ravnatelje in upravitelje s podaniki države SHS. Štajerski deželni svet je sklenil, pooblastiti deželno vlado, da zahteva takoj od državnega sveta na Dunaju, da preskrbi podlago za maščevalne odredbe. Te odredbe se morejo ustvariti le zakonitim potom po ukrepu državnega sveta, ne pa v lastnem delokrogu štajerske deželne vlade. Pač pa more deželna vlada po ustanovitvi teh podlag po državnem svetu odrediti vse potrebno za Štajersko. Nota o tem je že odposlana državnemu svetu.
Volitve v nemški Avstriji. Dunaj, 8. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad javlja: Končnoveljavno se je sklenilo, da bodo volitve v nemškoavstrijsko narodno skupščino dne 16. februarja.
Stelnwender odstopa.
Dunaj, 7. jan, »Telegraph« poroča: Dr. Steinwender bo zaradi oslabele starosti odstopil. Sledil mu bo v državnem finančnem uradu poslanec KrafU
Boji v Berlinu.
Berlin, 8. jan. ob 11. uri dop. (Lj. k. u.l Dun. kor. urad poroča: Noč je potekla še dokaj mirno, danes se je ponekod streljalo. V inozemstvu razširjene vesti o velikih po-uTčnih bojih ponoči so na vsak način zelo pretiravane. Ako ostane vlada, ki se je včeraj pogajala z neodvisniki, oziroma s Spartakovci, pri čemur pa so bila pogajanja brezuspešna, pri svojih sklepih, je utemeljeno upanje, da bo obvladala položaj. Na cesti je danes sicer opažati precejšnje gibanje, ali v primeru z včerajšnjim dnem je vse bolj mirno. Spartakovci so porazdeljeni v mestu v gručah. Potrjujejo se vesti, da so Spartakovci zasedli sleški kolodvor in nekatere mestne kolodvore in vojašnice; toda vladne čete so jim sinoči in tekom noči iztrgale nekaj poslopij. Krvo-litja ni bilo. Sleški kolodvor je zopet v njihovih rokah. Uslužbenci cestne železnice stavkajo danes, vsled česar je promet v mestu oviran. Iz province čete še niso dospele, pričakovati pa je, da bodo v kratkem sodelovale.
Dunaj, 8. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Poročila iz Berlina javljajo, da se je vlada v torek ves dan pogajala z neodvisnimi. Pogajanja niso imela uspeha in so bila prekinjena. Spartakovci se niso udeležili teh pogajanj, ker odklanjajo vsak kompromis. Zasedli so več javnih poslopij. Zasedli so tudi več kolodvorov, tako da je nevarnost, da bo promet v mesto ore«

kinjen. Pred brandenburškimi vrati 6e je vnel pravi pravcati boj. Najprvo so se morale umakniti vladne čete; potem so zopet vzele brandenburška vrata. Spartakovci so nadalje napadali. Bojev še ni konec. Tudi na Wilhelmsstrasse, pri uradu državnega kanclerja in pri ministrstvu za zunantc stvari so se bojevali. Zunaj tega okrožja so Spartakovci znatno napredovali. Soarta-kovci so dobili velika ojačenja po oboroženih delavcih. Vladi se dosedaj Se ni posrečilo, da bi prisilila policijskega predsednika odstopiti. Do torka ie ni bilo odločitve. Pričakujejo jo za sredo. Mirna rešitev je komaj mogoča. Važno vprašanje je, ali ima vlada Ebert-Scheidemann dovolj zanesljivih čet in ako dospejo ojačenja, ki jih je vlada poklicala iz province, pravočasno v Berlin.	_	,
Berlin, 8. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. orad poroča: Uslužbenci cestne železnice so podali ultimatum. Ako se ta ne sprejme, bodo začeli danes stavkati.
Berlin, 8. jan. (Lj. k. u.l Cehoslov. tisk. urad poroča: Tretji gardski polk je prešel
k radikalcem.
Dunaf. 8. jan. (Lj. k. u.) Čeholov. tisk. urad poreča: Vesti, ki so dospele preko Monakovega in Frankobroda iz Berlina, potrjujejo, da se ni nič obrnilo na bolje. V več delih mesta se bojujejo z menjajočim se uspehom.
Berlin, 8. ian. (Li- k. u.) Cehoslov^tisk. urad poroča: Pri včerajšnjih bojih v Berlinu je bilo pet mrtvih in petnajst ranjenih.
Berlin, 8. jan. (Lj. k. u.l Cehoslov. tisk. nrad poroča: Na dvorišču urada državnega kanclerja je postavljeno veliko število strojnic. Davi so postavili tudi topove,
Berlin, 8. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Pozno ponoči se poroča: Unter den Linden so se začeli ponoči novi boji. Obe stranki sta streljali s strojnicami.
Američani zasedejo Berlin? Berlin, 8. jan. (Lj. k. u.l Cehoslov. tisk, urad poroča: Poročevalec lista »Zeit* javlja: Ameriški bataljoni so v Kolnu priprav-Ijeni na odhod v Berlin.
Dunaj, 8. jan. (Lj. k, u.] Cehoslov. tisk. nrad poroča: »Fremdenblatt« javlja baje od verodostojne strani, da ne misli ententa kljub sedanjim razmeram zasesti Berlin. V Parizu baje menijo, da bo berlinski požar sam ugasnil.
Za znižanje delavskih plač v Nemčiji. Hamburg. Državni tajnik Schiifer je 6. t. m. zahteval, da naj znižajo hitro plače delavcem, ker sicer preneha industrija in bi morali bankovce po funtih prodajati.
BoljSeviki v Stuttgartu, Hamburg. »Hamburger Nachrichten« poročajo: Dne 5. t. m. zjutraj so boljševiški delavci viharno demonstrirali. Delavci so udrli v vojno ministrstvo, kjer so se pola-»tili orožja. Delavski in vojaški sveti niso bili kos izgredom.
Pred mirovnim kongresom.
Razgovori entente.
Pariz, 7. januarja. (Lj. k. u.} Agence Havas poroča: Poučeni krogi so mnenja, da bodo prvi porazgovori zastopnikov štirih zveznih velesil, Francije, Anglije, Zedi-njenih držav in Italije še ta teden. Začetek poluradnih pogovorov, ki bo dne 13. t. m., bo olajšala okolnost, da potrebuje predsednik Wilson, ki se je danes dopoldne vrnil iz Italije, po nasvetu zdravnikov dvadneven odmor, preden nadaljuje svoje potovanje v Bruselj in druga po vojski opu-stošena ozemlja. Na drugi strani pričakujejo italijanskega ministrskega predsednika Orlanda in ministra zunanjih zadev Son-nina v četrtek v Pariz, kamor prideta tudi ministrski predsednik Lloyd George in minister Balfour. Državniki zveznih držav bodo tako imeli na razpolago dva ali tri da se razgovore z ministrskim pred' aednikom Clemenceaujem in zunanjim mi' nistrom Pichonom, Poudarjati je, da so štiri države, ki se udeležijo teh predpoga-janj, iste, kakor so bile prej zastopane na vojnem svetu v Versaillesu. Najbrže bo oiicielna sestava odposlanstev znana še pred koncem tega tedna. Vlada Zedinjenih držav je načelnikom zveznih vlad že sporočila imena svojih zastopnikov na mirovni konferenci. So to polkovnik House, dr žavni tajnik Lansing, bivši veleposlanik Zedinjenih držav v Parizu Withe in general Bliss. Lista obsega samo štiri imena, kar pa ne izključuje, da se predsednik Wil-son ne bo udeležil razgovorov. Nasprotno, kot predsednik ameriške republike bo s pravnega stališči peti pooblaščenec. Fran cozi bodo v kratkem imenovali svoje zastopnike. Mogoče je, da bo problem zveze narodov, ki se ga namerava obdelovati šele po sklepu preliminarnega miru, prišel na razgovor že sedaj. Končno bo pričetek mirovnih pogajanj imel za posledico odgo-ditev oBdeinoga poseta srbskega prestclo-naslednika-regenta, ki namerava priti v Pariz. Prišel bo tja le inkognito in za kratko dobo.
Namesto velikih držav — m-dž narodi. London, 7. jan. (Lj. k. u.) Reuterjcv ar*i poroča iz Gcno>*; Pred spomenikom
Mazzlnija je predsednik Wilson rekel, da je zelo vesel, sodelovati pri udejstltvl idej, katerim je Mazzini posvetil svoje življenje in svoje misli, Wiloon je opozoril na mnoge vezi med Ameriko in Genovo. Amerikanci morejo reči, da sc imajo takorekoč zahvaliti temu mestu za svoje življenje. Pred spomenikom Kolumba je predsednik Wil-son izjavil: Kolumbus je človeštvu storil veliko uslugo, da je odkril Ameriko. Sedaj se raduje Amerika, da more človeštvu napraviti uslugo in da je veliki kontinent odprt naseljevanju svobodnih ljudi. Amerika želi videti druge narode svobodne in hoče svojo svobodo deliti z narodi sveta. V Tu-rinu je predsednik Wilson izvajal med drugim: Svet sedaj ne bo obstajal iz velikih držav, marveč iz malih narodov. Vse, kar bo spojilo male narode, bo prepričanje, da želi vsak narod, ravnati z drug;m pravično. Svet je že dokazal, da jc njegov napredek industrijalnega značaja. Trgovati se pa ne more z narodom, kateremu se ne zaupa in ki sam ne zaupa.
&ama poročila.
Italijanska ministrska kriza rešana.
Trst, 6. januarja. (Lj. k. u.) Ministrska kriza Orlandovega kabineta, nastala vsled demisije ministra za javna dela Darija in ministra za penzije Bissolatija je za enkrat rešena. Z rešitvijo krize je bil koalicijski značaj Orlandovega kabineta ohranjen. Na mesto Darija je bil imenovan reformistični socialist Bonomi Ivanoe ministrom za javna dela. Ministrstvo za penzije prevzame in-terimistično vojni minister Zupelli.
Posojila Amerike republikam bivše Avstrije.
Ženeva, 7. jan. Lyonski listi poročajo iz Washingtona: Ameriški finančni krogi razpravljajo o posojilih republikam, ki so se ustvarile v bivši Avstriji. Posojilom so zelo naklonjeni.
Lvov v nevarnosti.
Krakov, 7. jan. Situacija v Lvovu je vsak dan bolj tragična, ker primanjkuje luči, vode in živil. Ukrajinci obstreljujejo od sobote sem mesto, Krogle so ubile ženo bivšega, finančnega ministra grofico Za-lesko in ranile njenega, nevarno bolnega sina. Lvovsko prebivalstvo hoče braniti mesto do zadnje kaplje krvi,
Mackensena prepeljejo v Francijo.
Rotterdam. »Daily Mail« poroča: Maršala Mackensena bodo prepeljali iz Soluna v Francijo.
Veliko pomanjkanje živil v Petrogradu.
Pariz, 7. jan. (Lj. k. u.) Po brzojavki Agence Havas iz Stockholma poroča ruska brzojavna agentura z dne 6. t, m.: V Petrogradu je tako pomanjkanje živil in premoga, da je treba računati s tem, da v enem ali dveh mesecih popolnoma izgine srednji stan. Ujetniki dobe le dvakrat na teden juhe, kruha pa sploh ne. Talci umirajo gladu. Prebivalstvo se živi le od mesa konj, ki so poginili na cesti. Boljševiški elementi med prebivalci štejejo komaj 5 odstotkov; toda mnogo meščanov je ž njimi, da dobe kaj za jesti. Petrograd je sedaj pravo pokopališče. Kontrole in discipline ni nikjer. V mestni upravi so tatvine na dnevnem redu.
Pollfline novice.
-f Zborovanje zaupnikov za Spodnje Štajersko se vrši isti dan ob 11, uri dopoldne v Celju v dvorani hotela »Beli vol«. Spored isti kakor v Ljubljani, — Dr, Korošec,
+ Sovražna propaganda na delu, —
Vsled tajnega hujskanja nemških Tirolcev v Domžalah je nekaj Domžalcev dezerti-ralo k Nemcem na Koroško, mesto da bi se zglasili k jugoslovanski vojski. Vsled tega izdajskega čina je Narodna vlada kon-finirala vse nemške Tirolce v Domžalah, Prav je tako! Nemške protislovanske propagande mora biti konec!
+ Vznemirljive vesti o Koroški. Na Kranjskem uživajo Nemci popolno svobodo in enakopravnost, dočim noben koroški Slovenec pred nemškimi vojaškimi tolpami ni varen. Znaki kažejo, da na Kranjskem mrgoli nemških agentov, ki nalašč širijo grozovite neresnične vesti, na primer, da je odšlo na Koroško tisoč vojakov in da se jih je vrnilo le trideset, vsi drugi da so mrtvi. Opozarjamo slovensko javnost, da takoj naznani razširjcvalce takih vznemirjajočih in lažnjivih novic takoj Narodni vladi.
-f Ne razširjajte razburljivih vestH Od vladne strani sc nam poroča: Po Ljubljani in tudi drugod po deželi sc širijo go-rostasne vesti posebno z ozirom na dogodke na Koroškem. Ljubljana je zadnje čase sploh proslula kot razširjevalno središče vznemirljivih vesti. Gotovo sc naha-i jajo na našem ozemlju še vedno vohuni in sploh plačani ljudje, ki umetno goje nezadovoljnost proti jugoslovanski državi in se v ta namen poslužujejo vsakovrstnih sredstev, Ti kaj radi vržejo med ljudstvo raz-I burljive vesti, ki naj kot črvi glojejo na na-
šem zdravem telesu. Toda tudi domačini bodisi iz nevednosti bodisi iz malomarnosti širijo take alarmantne vesti. To je gotovo velik narodni greh in velikanska škoda za novo državo. In ravno zadnje dneve, ko je stopila v ospredje javnega zanimanja naša mučenica Koroška, krožijo najnever-jetnejše vesti, ki po nepotrebnem večajo napetost našega ljudstva. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslavana je, da ugotovi identiteto vsakogar, ki širi lažnjive, ljudstvo vznemirjajoče vesti, da ga naznani orožništvu oziroma policiji, eventualno naravnost sodniji. Tozadevna določila kazenskega zakona se bodo rabila z vso strogostjo. Prepričani smo, da bo zlasti za-vednejše občinstvo aktivno sodelovalo pri upostavitvi javnega reda in samo z vso odločnostjo in doslednostjo izbacilo take sejalce strupen;h vesti,
+ Previdnost na Spodnjem štajerskem! Iz krogov Narodne vlade se nam poroči: Po Snodnjem Štajerskem se pojavljajo med ljudstvom razni elementi, ki se-jejo med n*rod nezadovoljnost proti Jugoslaviji. Pribijemo, da so ti ljudje ali odstavljeni uradniki nemške narodnosti ali oa drugi došleci iz nemške Štajerske. — Ljudstvo se svari pred takimi notranjimi sovražniki naše države. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je, da vsako hujskanje proti naši državi in netenie nezadovoljnosti med ljudstvom na mestu z vso odločnostjo zavrne in dofčnika takoj bodisi županstvu, bodisi orožništvu ali sod-niii ovadi, Pometimo na svoji zemlji z vsemi elementi, ki rujejo zcoer novi red
+ Mengeš. Dne 6. januarja popoldne sc je vršil pri nas dobro obiskan shod. Soglasno se je sorejela sledeča resolucih: Župliini mengeške žuonije, zbrani na shodu V, L. S., protestiral proti zasedanju naših kra;ev po Italijanih Nemcih in poživljajo skupno vlado v Belgradu, da zastavi vse sile, da celo jugoslovansko ozemlje ostane nerazdeljeno.
novice.
—Pojasnilo jugoslovanski koloniji na Dunaju. Konzularna agentura na Dunaju pozna dobro težave pri aprovizaciji naših Jugoslovanov na Dunaju in pričela je takoj s pripravami. za ustanovitev konzuma za našo kolonijo. Težave so seveda velike, a upati je, da bo vse v najkrajšem času urejeno. Minilo je precej časa, predno smo dobili vsaj primerno statistiko naših ljudi, a še sedaj se niso javili vsi Jugoslovani, kot so bili pozvani, da to store. Dr, De-franceski se mudi sedaj v Zagrebu zaradi aprovizacije jugoslovanske kolonije na Dunaju.
—	Vivant sequentesl Vojni kurat Bu-din z Goriškega in kiruig dr. Čeniič sta odšla danes prostovoljno na Koriško, da vsak na svojem mestu deluieta. Dr. Cernič orgiazira raniietno službo za ččte v Ve-likovcu in ostalem Koroškem
—	Odvetnik dr. ho Bcnlrovič jo ofvo-ril odvetniško pisarno na Miklošičevi cesti St. 6, I. nadstr., v hiši »Ljudske posojilnice«' v Ljubljani.
—	Delničarji Delniške stcvbinske družbe »Union« v Ljubljani se opozarjajo na IV. izdajo delnic. Prcdbeležbe za opti-rane delnice po 335 K, za nove delnice pa po 5D0 K se vrSe v pisarni hotela -Union« do 14. t. m. Stalna dividenda 30 K za delnico. K subskripciji se vabijo tudi nedel-ničarji,
—	Dolenjska železnica. Stara jc že akcija, da se na progi Ljubljana—Kočevje med postajama Orte nek—Ribnica napravi nova postaja Žlebič. Paš pred mobilizacijo je bila tozadevna komisija, ki je konečno pristala na zahtevo občin ,ki so bile zbrale že denarja v to svrho. Za postajo prosijo občine iz spodnjega dela ribniške doline, vsa sodražka, loškopotoška in dragarska dolina. Zadovoljimo se za prvo silo s postajališčem. Narodna vlada je zdaj ukrenila, da se bo pri čuvajnici v Žlebiču vstopalo in izstopalo; spomladi sc priredi postajališče, upamo pa, da sčasoma, dobimo postajo in kar je že dolgotrajna želja — dovlačilnico v Sodražico, Na tozadevno intervencijo in prošnjo je ravnateljstvo državnih železnic odgovorilo dež. poslancu Škulju, da se bo na dolenjski progi skrbelo, da bi kočevski vlak preje odpeljal dopoldne iz Grosuplja, da ne bo tako dolgotrajnih odmorov, kar se v resnici že vrši. Glede otvoritve tretjega vlaka popoldanskega se je zagotovilo, da se zvrši, kakor hitro se oskrbi potrebno kurivo. Prebivalcem bo s tretjim vlakom močno ustreženo, pogrešali smo ga celo vojno dobo zelo.
—	Dovoljenje za prevoz živil. Umestno bi bilo, da se uradna dovoljenja za prevoz živil v Nemško Avstrijo iz Jugoslavije popolnoma ustavijo, ker se s tem le pospešuje verižna kupčija, katere se zlasti Nemci iz Ljubljane in od drugod pridno poslužujejo.
—	Sprememba imena, Narodna vlada >HS je dovolila vladnemu koncipistu dr. Lmilu Schott spremembo rodbinskega priimka v »Gaj«.
—	Begunci, ki bivajo na Kranjskem, naj ' se obračajo za oblačila na pristojno presoje-
valnico za obleko, ki obstoja v vseh krajih, kjer imajo svot reHcž okrajna sodišča. Natančna pojasnila dobe pri županstvih oziroma okrajnih glavarstvih. Posredovalni urad za begunce v Ljubljani ne izdaja nakaznica za ob leko,
— Dražba plemenske in molzne živine v Medvodah. Opozarjamo s tem še enkrat na javno dražbo plemenske živine, ki se bo vršila v Medvodah to soboto, dne 11. t. m. Na dražbo pride 100 glav sivo-rjavih švicarskih krav. Dražba se prične točno ob 9. uri dopoldne. Kupci naj potrebne vrvi po možnosti seboj prineso Hlevske verige se bodo lahko dobile s Medvodah.
UubiJanske novice.
lj Sestaaka starešinstva danes ni.
li Angleški učni tečaji izostanejo od četrtka do sobote in sc nadaljujejo v pondeljek. dno 13. t. m.
lj Rop v tramvajskem vozu. Včeraj že v mraku je v tramvajskem vozu nek vojak neki ženski iz rok iztrgal ročno torbico in zbežal. Nek gospod, ki je to videl, je vojaku sledil ter blizu sodnije dvema stražnikoma vojaka pokazal in slučaj ovadd, nakar sta zločinca aretovala. Domalega so skoraj pri vseh večjih zločinih vdeležen vejaki. Zakaj ne gredo opravljat svoje svete dolžnosti na Koroško? Zalo, da po Ljub-Lani nemoteno postopajo, popr/ajo in kradejo. Zakaj sc takih malopricmežev ne od-i vsti, da si poiščejo dela, ki ga je v izr,-bilici v civilncm življenju? Zakaj se jim da-e poiuho s hrano, stanovanjem in dnevni.. o?
li Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 16. januarja 1919 redna mesečna dražba v mesecu maju 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov blagu, perila, strojev, koles itd. od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štev. 2. Posebno sa že opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
^©stnlk S* SC. S. Z.
Organizatorjem in tehnični tečaj
Zveze Orlov se vrši v času od 12. do 19. januarja t, 1, Po zaključku tečaja občni zbor Zveze Orlov. Odseki se žc doseda: pridno priglašujejo. Spored, ki jc bil svoje časno objavljen, ostane neizpremenjen ir naj se došli Orli takoj (tudi v nočnih urah' javijo v Ljudskem domu«.
Z Ježke, Zadnjo nedeljo preteklega leta se je vršil občr.i zbor »Orla«. Govornik je z jedrnatimi besedami mladeničem razložil namen organizacije. Izvolil se jc odbor in napravil podroben načrt za nadaljnje delo. — Na praznik razglašenja Gospodovega jc uprizoril dramatični odsek čarobno burko »RepoStev«. Igra se ns splošno željo občinstva ponovi prihodnja nedeljo 12, jan. popoldne cb 3. uri,
ProsveSa« *
pr Iz gledališke plsprno. Danes popoldne ob po! 3, uri dijaška predstava ob zni' žanih cenah »Namišljeni bolnik« izver. abonementa. — Zvečer ob pol 8. uri opereta »Cornevillski zvonovi-* za aboncmenl »C«. — V petek popoldne ob pol 3, uri komedija * Lahkomiselna sestra« izven abonementa, — Zvečer ostane gledališče za-prto. — V soboto, 11. f, m. ob po! 8. ur! zvečer prvič v sezoni Cajkovskcga opers »Jevgenij Onjegin« za abonement »Ac, . pr Narodno gledišče. Vodnikova stolet-niča. Ltnkomiselna sestra. Vodnikovo stoletnico ic proslavilo Narodno gledišče z živo sli-ko, ko sedi Vodnik za mizo in z lepo, slikovito skupino, v kateri Napoleon oprošča uklenieno Ilirijo spon. »Lepa naša domovina*, ki jo je zasviral orkester, je skromno slavnost končala. Ker so lepaki in časopisi zopet divergi-rah glede začetka predstave, smo sklenili, da te netaktnosti gledališkega vodstva napram občinstvu sploh ne bomo več grajali, ampak da bomo samo takrat pohvalno omenili točen začetek in uradno soglasje, kadar ga bomo pač enkrat doživeli, če ga bomo soloh priča-kali. —(PerzynFki jc eden najboljših pol'skih modernin pisateljev in je v komediji -.Lehkc-miselna sestra« zavihtel bič nad gnjusobno sodobno hlnavSčino, ki eama do vratu v grehu vidi in išče g;eh tudi pri drugih in ki ta greb naide, četudi si ga izmisli. To osnovno misel is znal pisatelj v igri in protiigri spretno, nc-iskano in zato prisrčno balansiratf. tako da ni postal nikdar ne neverjeten, ne teatralen, nc prisiljen. V gotovi smeri smemo igrico imenovati literarno delo, brezoogojno pa je solidno delo resnega duha. — Letos je Povhe prvič nastonil kot režiser in se ie prav dobro izkazal. Oiuiscn oder, vestno in srečno razigrava-nje figur, moderno nojmovanje in lahek. <iibek st Ionski ton |e izrežiral v polni meri. Še'več. Mog ic imel ccl večer in v soigri smo ooažali vseskozi enotnost in skupnost. Volja režiseria ic urinda sliki okvir, ki se nam ie zdel docela v stilu. In to naj bi bilo vedno tako. — Cela predstava je bila prekomerno dobra in smo e hili veseli, Nevarno ulogo Olševskega ie igral 1 cček izvrstno in odnesel s tem od vseh igralcev prvenstvo Združil ie kirakterno figuro bonvivania, ljubimca in komično slran svoje ulege v eno celoto in postavil pred nas figuro, ki nam je usilih prepričanje: Olšavski more biti samo tak. S tem je povedano vse. — .Tanek Žclcznik jc bil prav srečen. Eleganten v kostumu in kretnjah, gibek v govoru in mimiki. verjeten pri vsej neverjetnosti u'oge nas io izborno zabaval z m-Iimi sredstvi. Kot nekaka moderna roko''ofi!'urca ie švigal kakor postrv semtertja in čiovek bi Ca vzel nai'ra''c s s?bo kot srčkano nipes igračko. — Ada-Di-nilova Vera je svojo gejsirsko ulo^o prav vir-tuozno odklepefala in pri vsej usiljivosti Adi-ni ni pretiravala. — Značaj Helene ie olitev v
formi, frivolen v bistvu, hlasta po efektu, zahteva rutinirana sredstva, je skratka mešanica vsega mogočega in nemogočega. Juvanova ga je pogodila v bistvu in pritiklinah in je znala tudi jcdrcc izluščiti. — Marija-Bukše-kova ie bila naravna in v drugem dejanju tako iskrena, psihološko poglobljena in simpatična, da sme Marijo šteti ne med svoje največje, pač pa najboljše krcacije. — Ostale uloge so take, da se iz njih nc da ničesar narediti; kakor jo primeš, pa sc ti izmuzne iz rok. So oač -psi-«, ki čuvajo ostalo, solidno stavbo.
A. R.
a Krušne komisije bodo uradovale v petek dno 10. t. ni. od 8. do po! t. uro popoldne. Izdajale sc bodo izkaznice za sladkor.
a Prodajalci sladkorja se vabijo, da sc takoj zglasc v aprovizačni blagajni na Poljan-
ski cesti št. 13 (pritličje) zaradi nakazila sladkorja. Na vrsto pridejo trgovci: v VII., VIII., IX. in X. okraju dno 10. januarja, v IV., V. in VI. okraju dno 11. januarja, v I., II. in III. okraju dne 13. januarja. Denar je prinesti s seboj.
a Prodaja sladkorja. Na vsako sladkorno izkaznico so dobi začasno po 1 četrt kilograma sladkorja. Trgovci smejo odvzeti strankam le desne od r ozke sladkornih kart. Love od-rezko in ves srednji del pa morajo strankam vrniti zaradi poznejšega nakupa sladkorja.
a Prodaja praških klobas ra rdeče izkaznico B, Mestna aprovizacija bo piodajala strankam z rdečo Izkaznico B klobase v petek, dne 10. t. m., v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Na vrsto pridejo stranke od številke 1200 do 1500. Vsaka oseba dobi V, kg; kilogram stane 8 kron.
n Prodaja premoga za štedilnike v IX, okraju. Na vsak drugi odrozek vijolot.no izkaznice za IX. okraj sc dobi pri tvrdki PlcŠko,
Hrenova ulica, 50 kg premoga, ki stane 5 K
oO vin., in sicer: na izkaznico št. 1 dne 10. jan. dopoldne, na št. 2 dne 10. jan. popoldne, na št. 3 dne 11. jan. dopoldne.
a Meso za gostilničarje in zavode bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 10. t. mes., od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
a Meso na rdeče izkaznice B bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 10. t. m., in v soboto, dne U. t. ni., v ccrkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: V petek, dne 10. I. m., popoldne od 3 do pol 4 št. 1 do 200, od pol 4 do 4 št. 201 do 400, od 4 do pol 5 št. 401 do 600, od pol 5 do 5 št. 601 do 800, od 5 do pol b št. 801 do 1000. V soboto, dne 11. t. m., popoldne od 1 do pol 2 št, 1001 do 1200, od pol 2 do 2 št. 1201 do 1400, od 2 do pol 3 št. 1401 do 1600, od pol 3 do 3 št. 1601 do | 1800, od 3 clo pol 4 št. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 št. 2001 do 2200, od 4 do pol 5 št. 2201 do 2400, od pol 5 do 5 št. 2401 do konca.
a Špeb za m. okraj it. 1 do 150. Mestna
aprovizacija bo oddajala na Poljanski cesti 15 špeh za III. okraj na izkaznice za mast št 1 do 150 v petek, dne 10. t, m., in sicer št. 1 do 75 od 8. do 9, ure, št. 75 do 150 od 9. do 10. ure. Stranka dobi za vsako osebo bS kj špeha, kilogram stane 18 K.
Zamenjan je bil v ponedeljek
Zi3
pri Pavšiču v Žgor. Šiški ženski dežnii. Do-tična oseba sc prosi, da ga vrne in dobi svojega istotam,
Kje le Hm? Dne 3, januarja 1919 se je neka oseba premotila, da je 10 kg Uma v vreči spravila na napačni voz. Kdor ga je po nevednosti odpeljal^ se prosi, da ga izroči Urbanu, hlevarju pri Figovcu.
Dotični gospod, ki jc v torek zvečer na dolenjskem kolodvoru pomotoma zamenil nahrbtnik, se prosi, da ga prinese Francu Rihar, Cegnarjeve ulice 12.
DPflČniit Gg. vjetnike, vrnivše se iz ilUjlIJU. Rusije, prosim iskreno, ako bi mogli podati — proti povrnitvi vseh stroškov — kakšna, četudi najmanjša pojasnila o mojem sinu, praporščaku Bohušu Hub-u Zadnje njegovo poročilo je bilo od decembra 1917 iz Bolhova, gub. Orel. Podatke se prosi na naslov: Jan Hub, Breg-Borovnica.
Mahrnvor trs°vCev sin. 8 prakso v
mUUlUlCb, prodajalni in jiisarni (Lu-zzatto-Trst. Schicht-Ustje. Maggi-Dunaj) organizator, slovensko-nemški kores-pondent, razume dobro srbski, ruski, francoski iu jj|jip primernega stalnega italijanski luLK mesta. Ponudbe pod „šta;erc 155" na upravo »Slovenca".
(nho u če le mogoče s hrano, za dUUd 1 ali 2 poštni aspirantinji. Ponudbe pod poštni predal 165, Ljubljana
fllrn9 181 tople grede, 14 komadov, skoro UUfld nova, v velikosti 62 X 134 cm, ter 300 m pušpana za obsaditev vrtnih gredic, so naprodaj v Rožni dolini 136 pri Ljubljani.
ff linhliani •»•»P* Naslov kupca I L J U UI j □ II i pove upravništvo tega lista pod štev. 173.
Vič kroiaškiti pomočnikov, sr*
malega dela, krojače in šivilje, sprejmem proti prvi tarifi z draginjsko do-klado. Delo stalno. Modni atelje Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova uL i.
Clitfhn jf?p gospodična, ki je vešča uluiiUb lOtC več jezikov, šivanja in gospodinjstva. Naslov: Zldanicb, Litija.
VPfljfif za ^eQS'£a moška dela, išče luujflu dela na dom in se priporoča posebno za obračanje stare obleke. Cenj. naročila se prosi na upravništvo „Slovenca" pod „Krojač'.
Ciiijlia se sprejme na dom za navadna ulllljll dela. Naslov: Anton. Juvan, Zelena jama St. 100.
Ulitifi riiialr se »prejme na hrano ln ITIlUjol UljuR stanovanje. Naslov se po-izve pri upravi „Slovencau pod št. 178.
|/nnj rn Toussalnt • Langenscheldtov
Au|il jC popoln, nov ali že rabljen angloikl kurz. — Naslov kupca pove uprava rSlovenca" ped št. 177.
I ačfinn P°uCuJe Učiteljica. Več se LUuliiliU poizve pri H. Kisllngtrr na Rimski ceati št. 7, pritličje, stan. 3. od 11. do 2. ure.	175
bivalna Strnil lflle za stroje In fino stroj-01 milit GllUjC, no olje, prazne vreče, lan-
dauor, okolu tri vagone hrastovih, orehovih in jesenovih plohov proda L. Rebolj v Kranju.
■I fP hit9 PrJPravna trgovino na I JU llllfl prometnem kraju v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »Trgovina 1900" na upravništvo Slovenca.
Vip 1/ mpCln bi se dobro spravila dva IVju V Ultjlll ročna vozička proti dobremu plačilu. Odgovor pod »voziček" na upravo „Slovenca". (85)
Dobra kuharica štena se išče za malo
gospodinjstvo pri vdovcu z dvema odraslima otrokoma. Vsa dela v hiši bi morala sama oskrbovati broz druge pomoči. Mesto bi bilo dobro in stalno Nastop takoj ali pa 15. febr. Začetna plača 60 K in dobra oskrba. Ponudbe s sliko na ime Pavlekovič na trgovsko tvrdko Žagar, Zagreb, Nlkollčeva ul. 12
*
Cnjpp s 4 letno prakso, zanesljiv in tre-uUICI zen, iSče mesta pri kakem zasebnem podjetju. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 9t.
Mnhanilf z večletno vsestransko prakso llltSUUIlIn išče službenega mesta kot
delovodja v kaki strojni tovarni. — Sprejme tudi mesto strojevodje. Ponudbe z navedbo službenih pogojev naj se pošiljajo na naslov: Fr. Krištofi1. Dunaj XXI., Angererstrasse štev. 13/1.
DnnnHjm slivovko, tropinovec, bri-rUiluuilll njevec, rum, konfak — po uizki ceni. Viljem Spitzcr, Ljubljana, Kolizej.
Vaieec in vsjenko ^ir
meta takoj in pod ugodnimi jiogoji v neko večjo mesto na Goreniskem. Naslov jiovc upravništvo „Slovenca." 63
63336)


za raznnsanja »JjLOVilKUA«. Ocjlasit
■ se je v npravmsivn.
<9<9(9<9(9®Q(9(9(9(9m
I/rin iin kje bi se nahajal sedaj moj nuU IG, mož TOMAŽ; KLEČ, ki se je z domobr. polkom 27, stotn. 6, dne 24 sept. 1914 odpeljal iz glubonemnice v Galicijo. Zadnje sporočilo ie došlo od njega 20. okt. 1914. Vsako obvestilo se prosi proti nagradi na naslov Katl Kleč v Kranju št. 25.
flnliO večjo množino proda tvrdka UylJtJ A. KUŠLAN, Karlovska cesta 15, v Ljubljani, — Dalje se rdda tudi večjo množino vermut-vina sladkega
B„.nnr] kateri je v torek, dno 7. t. m. i'u|JUll, zamenjal dežnik pri blagajni SHS žitnega zavoda v Ljubljani, so naproša, da istega nemudoma vrne v uradno prostore.	136
Cfl ifNAt, nagrade onemu, ki mi pokaže ull RIUII v mestu ali v okolici ljubljanski ua mizarsko delavnico, če mogoče za takoj. Ponudbe pod K. R. na upravo ,,Slovenca".	134
Byha event. zavijačka in posamezni Hi UD deli slovenske narodne noše dobro ohranjeni se kupijo. Cenjene ponudbe na upravo tega Usta pod šifro »AVBA« 127.
Vop mlinariov in blaPe0 h konjem se VOL lUIlKUljbt sprejmejo takoj v traj, no delo v valjčni mlin. Feliks Toman jun. Domžale.
Administracijo
ljani, Hradeckega vas 48. Na zahtevo ee položi varščina.	(139).
lin pokvarjeno, S&rSš.
pravi P. Skerbic, Ljubljana, Hradeckega vas 48. — Prosi se poslati vzorce.
^atOHSka OlllBka poceni proda. Poizve se P. Skerbic, Ljubljana, Hradeckega vas štev. 48.	137
IfnuaPMM in kovaško opravo iščem v nUVllulIluu najem. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo tega lista pod „Ko-vačnica". (143).
[jiuil, intellOBntBn želi v s^vrho ženitve seznaniti s samostojno gospodičino z malim posestvom. Resne ponudbe pod „Sreča 141" na upravništvo „Slovenca". Tajnost zajamčena.
j in štedilnikov vsake vrste 1 izvršuje in se priporoča Ivan Zamarin, Ljubljana, Sv. Petra c. št 23, II. nadstropje.	140
rnennriltaa ve£ča slovenskega, ita-UUMIUUIIUD, ljanskega, deloma nemškega in hrvatskega jezika, z večletno trgovsko prakso, izurjena v knjigovodstvu in vseh pisarniških strokah, Išče službe pri večjem trgovskem podjetju v Ljubljani ali v Zagrebu. Ponudbe na uredništvo „Slovenca" pod »Marljiva! 126.
se:
otroška postelj, kuhinjska . miza, tičnik, šolska tabla, par udih otroških čevljev št. 30, vrtni stol, vrtna klop v Spodnji Šiški, tovarna vozov, Koršič, L nadstr.
Tr.govSua v likvidaciji ima naprodaj
po zelo znižanih cenah vsakovrstno
kakor: svilo, žamet, volneno blago, belo in barvano koteuino, parhent, Utot pisano platno itd. Samo lepo in trpežno predvojno blago. Oddaja se lenad5U0K vrednosti. — Naslov trgovine pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod št. 5398, ako znamka za odgovor.
ako mogoče špe-
cijske in gostilniške obrti na deželi, v starosti 25—60 let so išče. Ponudbo s sliko na upravo lista pod stev. 95.
llGspofiinla aii osffiica S
finni nekaj vozov konjskega gnoja t!'!Uj odda tvrdka ANTON KUSLAN, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 15.
Pravo FranGkGvi cSkorio
jajca Osvald Doboic, Ljubljana, Martinova cesta št. 15.
A\ož, oženjen, srednjo sta-CKJVUUJUa rosti, z malo družino, večletni delovodja v večjih tovarnah v tuiinl, išče službe delovodje v kalii papirni tovarni v Jugoslaviji; gre tudi za paznika v kako drii."jo tovarno ali kot pisarniški pomoCnlk najraje v Ljubljani ali liubljanslii okolici. Službo nastopi takoj ali tudi pozneje. Ponudbe na upravništvo ^Slovenca" pod Šifro »Domovina F. K. 160".	159
•J?."?	i!	ry r,-i
&& »B £ lir M U k k& kb«
za Kranjsko in Koroško Jžče V. Pslikra n 8'n, tcvarna tchiulc, Praga li., Ida-rlanski ulica 8.
Cjji^pp se zamenja v maslo, proda vJiuUllUl se tudi bela piten čnn moka v mlekarni Poljanska cesta š:. IS.
Zahvala. Za velikodušno podporo, katero so mi jugoslov. železničarji povodom svojega na Novega leta dau sc vršečega shoda na Grosupljem blagovolili podeliti, izrekam mojo najsrčnejšo zohvalo. Josip Knštal, ogibalni postavljač na Grosupljem.
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra mati, oziroma tašča in stara mati
Frančiška Gartner
dones zjutraj ob 9. uri v 83 1. starosti po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajno bode v petek dne 10. januarja 1919 ob :i. uri popoldne iz hiše žalosti Mestni trg 4.
Nepozabno rajno priporočamo v blag spomin. Maše za-dušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Venci se hvaležno odklanjajo.
Žalujočo rodbina
Fr. Gartner SI. Gartner
Dbald pl. Trnkoczy.
Posebne osmrtnice se ne bodo razpošiljale.
Št. 251.

Produkti vojne mUarno v Sp. Šiški
se bodo oddajali trgovcem v komisijsko razprodajo. Trgovci naj jredlože svoje ponudbe najkasneje
do 14. januarja 1919
na Prehodnogospodarski urad Po-verjemštva za javna dela in obrt v Ljubljani.
Za informacije glede cen in množin naj se obračajo na ravnatelja kem. preskuševališča ing. Turka.
V Ljubljani, dne 7. januarja 1919.
Poverjenik za javna dela in obrt:
Ing. V. Remec.
tm KOrmtm
Št. 248.
zpls službe.
V državni cinkarni v Celju se oddaja
služba tovarniškega
kemika
s postavno določenimi prejemki IX., oziroma VIII. činovnega razreda.
Prosilci za to mesto noj predlože svoje redno opremljene prošnjo po-verjeništvu za javna dela in obrt potom osrednjega urada vseh montanističnih obratov SHS v Ljubljani, Sturi trg, Zatiški dvorec, do 25. januarja 1919.
V Ljubljani, dne 7. januarja J919.
Poverjenik za javna dela in obrt;
Ing. V. Remec.
Zahvala.
Vsem, ki so se vkljub skrajno neugodnemu vremenu udeležili pogreba in sedmine ali kakorkoli izkazali zadnjo čast blagopokojnemu, prečastite-rnu gospodu svetniku
Janezu Mervec
župniku v Št. Rupcrtu
izrekam tem potom v svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov rajnega najprisrč-nejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo pa sem dolžan izreči veleč. gosp. dekanu trebanjskemu Josipu Plantariču, ki je vodil pogreb in izpregovoril pokojniku v slovo v srce segajoče besede; iskrena zahvala bodi dalje preč. gg. zastopnikom novomeškega kapitelja ter oo. frančiškanov v Novem mestu in Ljubljan', kakor tudi vsem ostalim čč. gg. duhovnim so bratom, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo blagega pokojnika na zadnjem potu. Toplo zahvalo izrekam tudi si. obč. odboru, krajnemu šolskemu svetu, šolskemu vodstvu, požarni brambi, domači Marijini družbi ter oni iz Mirne, tretjemu redu, vsem mno-gobrojnim domačim in okoliškim župljanom za udeležbo pri pogrebu in končno vsem, ki so se blagopokojnega gospoda svetnika spominjali v svojih molitvah.
Bog bodi vsem obilen plačnik!
Na Mirni, 8. januarja 1919.
Jos. Vrankar,
župnik.

podgane,
IccleloTani« lil razpošiljate* preizkus, radikalno uč:jkujocoga uničevalnega sredstva, za katero tlohajaio vsak dau zahvalna piama. Za podgane in jnltl K 6.—; za 38urk« K iS.—; tinktura za stenica K 2.—; posebno močna tinktura za Staniče K S.—; unu"ovaloe moljev K 2.—; prašek proti mrčeiom 2 in 4 Ii; tinktura proti uiem pri IJudoh K 9.—: mazilo za nil pri ilvlnl K 2.—; prašek za uil v obleki in parUu K 2.—j tinktura za bolho pri pseh K 1.50; tinktur* proti mrčesa na sadju ln zeleuj&dl (uničer. rastlin) Ji. 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokon-čevanje mrčesa	4706
M. Mer, M 39., Petrinisha ulica 3.
Večja množina
se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z Seleznlno v Ljubljani, Sv. Petra cesta Stev. 17. 51S9
po novih cenah v vseh oblikah in velikostih zopet razpošilja
„CevSjarska zadruga"
Miren, začasno Vrboveč, p. Mozirje,
Zahtevajte cenike!
Prcstovoljna prodaja.
Dne 13. t. m. v ponedeljek se bode prodajalo iz proste roke na Rimski cesti štev. 3, II. nadstropje (Recherjeva hiša) antike kakor tudi moderna sobna oprava in pristne perzijske preproge, sedla, potem različne druge "tvari kot: svetilke itd.	171
Samo lako dolgo, dokler je blago v zalogi!
Zimsko bljgo, kakor na primer: moške nogavice, zapestnice, zimske čepice, pasovi (Lcibbir.den), ženski jopiči brez in z rokuvi, moSki jopiči in volneni otročji jopiči sc po posebno nizkih cenah oddajo.
tfjsrarina Im LUN A. Mariiior š!gv. 75.
lasulje iz pavole in las; brke, brade in krepp za brade priporoča dokler bo kaj zaloge: Štefan Strmoll, LJubljana, Pod Trančo 1.
jugoslovanske, hrvatske, bosanske, kakor tudi vojne in vojno-poštne znamke kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah A. Weisz, trgovina pisemskih znamk na Dunaju, Adlerga&se 8.
Ali imate luč?
Jako dobre karbifdne svetHke, ki se prilegajo v petrolejsko svetilke, kakor tudi v razno vodne čaše. Komad stane 15 K. Vsako množino karbida razpošilja: Industrija zn razsvetljavo dr. z o. z. Maribor ob Dravi, Gosposka ulica 5.

v bližini Rogaške Slatine na Štajerskem se pod ugodnimi pogoji odd«
takoj v najem.
Prvovrstna slatina! Stalen krog odjemalcev! Nahaja se v polnem obrata. Oddajo 6e tudi steklenice, zaboji in vse potrebno, da se obrat takoj nadaljuje. Ugodna prilika za varno nale« žitev kapitala) Podjetni interesenti naj so obrnejo s ponudbami v nemškem jeziku (ker lastnik ni zmožen slovenščine) na Franc Birgor, Podsreda, Štej.
družba z omej. zav., Maribor ob Dravi,
Gosposka ulic« št 5. Električne naprava za razsvetljave za milna, Sage in druge naprave. Električni motorji, eloktrltnl ( " dllnlkl, električne Sepn« svetli
Lovske puške
cal. 16 in cal. 12, ao naprodaj pri r. Ki KAISER, puškar, Ljubljana, šelonbar-gova uL 6. Ceniki se ne razpošiljajo^
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih po« trebščin
Z. Finigar
VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: tunefaa cvetje, nagrobne venca, okraska, noge in tapete za rakve, tančice
mrtvaške čevlje i. t, d. Svoji k svojim! :t Svoji k svojimi
Mlinarji pozor!
Prodav8" mlinska oprava
večjega valjčnega milna. Ponudbe na Vo]novlč & Cie, Dunajska e. 21 Mlin je oddaljen 5 minut od Ljubljen*
Žcnitna ponudba.
Dr. jur., 42 let *tar, odvata. kiai želi ▼ svrho ženitve znanja t 28—32 teta« gospico ali vdovo s primernim premo«
ženjem.
Ponudbe pod »krščanska vzgoja"
112 na naslov ..Slovenca".
proti zameni
Ljubljana,
Sv. Patra cesta 7«,
Pozor! Jagoslovani! Trgovci I
Nudim Vam
zemljevid
celokupne Jugoslavije.
Vsak trgovec naj bi ga prodajal, vsaka hiša naj bi ga imela; saj je to zemljo« vid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar naprej I Trgovcem pošljem najmanj 50 zemljevidov za 60 K, prosto poštnine proti povzetja Za večja naročila popust po dogovoru
Se priporočam
Rndoif Cotič, Vrhnika-
Krema za britje
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 6 — 1 tucat 60 K.
Milo za brit|e
pristno, najboljšo vrsto 1 kos 3 K 1 tucat K 30-—. — Pošilja proti
naprejposlatvi denarja Kf. JttNKRR, eksportna trgovina Zagreb 39, Petrinjska 8/III. Hrv.
i' potrebuje po ceni Inč
naj takoj naroči po povzetju, dokler je še kaj zaloge, našo karbidne svolilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emajll-rane svetilke znaša K 3050. — Karbid vedno v zalogi pri K. Ca-mentik tt Ko., Ljubljana, Dunajska cesta St. 12.	---
pr
vešč tudi nekoliko knjigovodstva dobi takoj službo kot vodja vcCjeqa lesnega podjetja. Ponudbe na upravo lista na naslov „GESA 23."
Izdaja konzorcij »Slovencu«.
Odgovorni uredu.k: Josio Gostinčar v Ljubljani
Katoliika tiskarna v Linhliani