Glasilo jugoslovanskega učiteljstva Vee spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učitel sbega Tovariš» ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš Izhaja vsak četrtek rop. Ako je ta ran praznik. i»ide list d*n pozneje. Vse leto velja . . 40-- K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10'— „ posamezna številka po 80 vin. Za oznanila je plačati cd enot-tolpne petit-viste, če se tiska erkrat . . SOvin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . £0 „ za nadaljnja »vričenja cd petitvrsle po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/UI. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnil«, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto Prilog stanejo poleg poštnine št» K. Telefon uredništva Štev. 812. Članstvo Zavere jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi ie plačano naročnino, torej ni trtba članstvu naročnine posebe plačevati. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. —— ——— ———-—— ———— V čet» tek, dne 1. aprila 1920 se vrši sela upravnega odbora z začetkom ob 9. uri dopoldne v sobi strokovnega tajništva v „Učiteljski tiskarni'4. DNEVNI RED: 1. Predsednik oivori sejo. 2. Tajnikovo poročilo o delov« n ju vodstva Zaveze od zadnje seje upravnega odbora, ki se je vrši a dne 5. sept« mbra 1919. Poroča tajnik Vil. Rus. 3. Poročilo o zvišani članarini za 1. 1820. Poroča blagajnik Fran Luznar. 4. Poročilo odseka o načrtu šolskega zakona. Poroča načelnik odseka Pavel Flere. 5. Razprava o (lenih 33. al. 4., 88 a) in 89. šolskega zakona z dne 23. julija 1919. 6. Ustanovitev osiednje učiteljske organizacije v kraljestvu Sibov, Hrvatov in Slovencev. 7. Določitev kraja in časa letošnjega delegacijskega zborovanja. Dnevni red tega zborovanja v glavnih potezah. 8. Predlogi in nasveti upravnih odbornikov. Zaradi važnosti in aktualnosti dnevnega reda je neobhodno potrebno, da se vsi člani «pravnega odbora se e gutovo uceleže. Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani dne 22. marca 1920. I Blagajnik: Fr. Luznar. Predsednik: L. Jelene Tajnik: Vil. Rus. FR. LUZNAR: Po deset kron mesečno! V št. 10. ..Učit. Tovariša" je stavil tovariš E. Gangl predlog, naj plača vsak Zavezin član 10 K mesečne članarine, da enkrat uredimo našo finančno zadevo. Od teh 10 K dobi Zaveza 9 K, domače društvo 1 K, ali celoletno prva 108 K, drugo 12 K. Zavezino vodstvo je pri zadnji seji dne 14. t. m. odobrilo ta predlog. Tudi jc- sklenilo, da dobi vsak zakonski par mesto po dva iztisa istega lista- po enega in „Zvonček", upokojenec, učite- ljica ženskih ročnih del in vrtnarica mesto „Tovariša" ali „Popotnika" tudi ..Zvonček". To velja le za tiste, ki se javijo strokovnemu tajniku v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Za neorganizirane velja „Popotnik" 30 K letno, „Učit. Tov." 40 K z veljavnostjo od 1. aprila, to je do konca marca 7 K 50 v in od takrat do konca leta 30 K. skupaj za- L 1920 37 K 50 vin. Da razvidi naše članstvo, v kakšnem financijelnem stanju je danes Zaveza, objavljam proračun za 1. 1920. „Učiteljski tovariš": tisk s prilogo 52 številk k 1818 K poštnina uredništvo upravništvo, ekspedlt naslovi, ovitki etc. 94.536 2.400 1.500 1.800 2.000 „Popotnik": tisk. dvojnih 6 št k 6872 : 41.232 poštnina 300 uredništvo 800 upravništvo in ekspedit 1.080 naslovi, ovitki etc. 1.2C9 102.236 44.612 Tiskovine, okrožnice etc. 5.000 Sotrudniki 3.000 Vodstvo 3.000 Strokovno tajništvo 2.400 Seje vodstva in uprav, odbora 8.000 Poštnina 400 Zvonček za zakonske pare 2.200 Članarina „Samopomoči" 5.040 175.888 Dohodki: 2100 članov k 108 226.800 K Ako primerjamo dohodke s troški je prebitka 50.912 K. Tako bi bilo na papirju. kako v resnici, je drugo vprašanje. Ravno te dr.i se je zvišala tiskarjem plača za 30 za 10 % se vrše še pogajanja. Cez kakih 10 dni predloži tiskarna zopet nove poviške. Od morebitnega prebitka bo treba odstopiti nekaj Zvončku. List bo imel letos precejšen primanjkljaj, vendar ostane naročnina stara 20 K, ker se vodstvo ni moglo odločiti, da bi jo zvišalo, kajti marsikak reven malček bi odpadel, ki že zdaj komaj zmaguje staro naročnino. Vodstvo Zaveze je bilo tedaj pri-morano, da dvigne občutneje članarino. Ali naj na vsaka dva meseca popravljamo? Koliko pa zaleže danes .120 K? Niti toliko, kot pred vojno 12 K. Ce ima novinec takoj začetkom 1200 K mesečnih dohodkov, potem bo zmogel tudi tistih 10 K za svojo organizacijo. Učiteljstvo iz zasedenega ozemlja plačuje po današnjem kurzu 480 K letne članarine ter prejema le ..Učiteljski List", ki Je veliko manjši od „Učit. Tovariša", in ničesar druzega. Kar nič se ne pomišljujmo ter radevolje odštejmo ta v primeri majhen povišek! Še eno prošnjo imam. Neredno plačevanje povzroča društvenim blagajnikom kakor Zavezinemu veliko dela in sitnosti. Večina društvenikov bi lahko poravnala celoletno članarino takoj začetkom leta. Ce se med letom preseli, ne bodo ga blagajniki preganjali in lovili pri novih društvih, kar se je ravno letos v prav velikih slučajih pripetilo. Plačaj članarino pri prvem društvu, katero te je prijavilo Zavezi in potem mirna Bosna! Ce pa odide kdo drugam, ne da bi poravnal vso članarino, blagajniki, sporočite to takoj novemu društvu! | Društva, olajšajte članom plačevanje članarine! Pristopite k čekovnemu pro-• metu — poučilo dobite pri vsakem poštnem uradu — in pošljite položnice svojim članom takoj začetkom leta. Radovljiško učit. društvo je sklenilo, da naj pobira na večrazrednicah en član članarino ter jo potem odrajta društvenemu blagajniku. Tako je prav! Razbremenite posamezne člane in vsi r.a delo za našo skupno organizacijo! hck. . »luum.l«»m «mm al i[»».««ijmi.'i».mji»mimill>».>mb 11— j hilto DRAGO HUDEr Kapital uma. Na Angleškem in Francoskem se širi razredna borba v znamenju sindikata. Ker nikakor ne puščajo eden drugemu prvenstva, išče vsak sebi enake m slične. In dospelo je tako daleč, da so se vsi sindikati združili v dve grupi: na eni strani kapitalisti, na drugi pa sindikat ročnih delavcev. Torej dva ekstrema, dva staleža, ki imata sličnega samo to, da hočeta oba v svetu uvesti svojo diktaturo. Vladati hočeta brez slobode. Eden in drugi bi škodila ljudstvu, ali škodil bi tudi že samo obstoj teh dveh sindikatov. Čutila se je torej potreba po ustanovitvi novega sindikata, ki bi zbliževal prejšna dva ter blažil njune skrajnosti ter uglajal njune ostrine. In našel se je LISTEK MAKSO PIRNAT: Odličnemu sotrudniku v spomin.*) „Sicer ie Istlna, da bi brez „Jo-zičnika" ne bilo „Tovariša" in nasproti brez „Tovariša" b! tudi ne bilo „Jezičnika" Jož. Marn („Knjiga Slovenska v XIX. veku". 1891. A.) Ko sem prihajal v nižji gimnaziji na počitnice domov v Moravško dolino, sem prebiral liste „Dolenjske novice". Ein-spielerjev „Mir" in „Učiteljski Tovariš". Na prva dva je bil naročen pokojni moj oče, „Tovariša" pa mi je posojal tedanji učitelj na zasilni šoli na Vrhpolju Štefan Birk. ki je pozneje učiteljeval v Šent Jakobu pri Savi. S posebnim veseljem sem prebiral v „Tovarišu" članke, ki jih Je pisal o naših pisateljih m pesnikih moj katehet — Jožef Marn. Za jubilejno številko doflo prepozno! Op. nred. Na Marna imam najlepše spomine. Tako neprisiljeno po domače nam je razlagal verouk, zlasti zanimivo nam je popisoval zgodbe iz starega in novega zakona. Bil je sovražnik hinavščine in hli-njenja; ostudnega vohunstva, ki so ga upeljali na naše šole nekateri kateheti, ni poznal. V mojih letih je poučeval Marn le verouk, preje pa je redno predaval slovenščino v višjih razredih. A tudi kot veroučitelj se je posebno zanimal za tiste učence, ki so bili vneti za slovenščino, in jim je ob koncu leta poklanjal za spomin primerne knjige, v prvi vrsti svoj „Je-zičnik", ki je vsako leto prinašal ponatise njegovih slovstveno-zgodovinskih životo-pisov iz „Tovariša". Leta 1862. je začel Marn redno sodelovati pri „Tovarišu". Pod naslovom „Je-zičnik" je v obliki dvogovorov med učiteljem in učencem razpravljal v prvih letnikih o raznih slovniških vprašanjih, pozneje pa je v teh člankih obravnaval življenje, zlasti pa dela naših pisateljev in pesnikov od početka naše književnosti, od Primoža Trubarja, pa iz najnovejše dobe. Res je, da se zdijo Marnovi životo-pisi na prvi pogled nekam suhoparni. A razumni preiskovalec naše slovstvene zgodovine dobro ve ceniti veliko vred- nost dragocenega gradiva, ki ga je Marn s čudovito pridnostjo nabral v tridesetih letnikih svojega „Jezičnika". Marnovi spisi se odlikujejo po nenavadni natančnosti. Na Marnove podatke se lahko zaneseš kakor na zlato vago. Kar pa daje njegovim spisom poseben pomen, to so krajši ali daljši zgledi, ki Jih Mam doslovno navaja iz posameznih del obravnavanih književnikov. Navadno izbira Marn take odlomke, iz katerih bralec najlaže spozna pisavo in duha dotičnega pisatelja ali pesnika. Kdor hoče spoznati dela naših književnikov iz protestantske in katoliške dobe, zlasti pa. kdor se hoče seznaniti s sotrudniki prvih naših listov, kakor so bili: Bleivveisove „Novice", „Učiteljski Tovariš", Jeranova ,.Zgodnja Danica", Janežičev „Slovenski Glasnik", ta naj poseže po Marnovem „Jezičniku". Marn je kot duhovnik v prvi vrsti in najrajši opisoval književnike duhov-skega stanu. O protestantskih pisateljih govori nekam pristranski; škof Slomšek je v svojih slovitih životopisih odkrito in brez ovinkov priznal velike in nepobitne zasluge protestantskih pisateljev, na čelu jim Primoža Trubarja, ki so položili temelj naši književnosti in uvedli slovensko besedo v knjige. Po pravici so Marnu zamerili, da je med drugim preveč pov-darjal človeške slabosti našega Prešerna. No, storil je to v mlajših letih in je pozneje omilil sodbo svojo. Pa saj ga na svetu ni dela brez pomanjkljivosti, in tako tudi Marnovi spisi niso brez hibe. „Učiteljskemu Tovarišu" je ostal zvest do svoje smrti. Ko je čutil, da mu pojemajo moči, je v letniku 1892. naštel še svoja dela in XXX. snopič svojega „Jezičnika" zaključil z bolestnim vzklikom: ,.Žal mi je, da moram skleniti." Začetkom 1. 1893. je umrl zaslužni mož. Marnovi članki so pripomogli, da Je „Tovariš" užival tem večji ugled. Njegovi spisi so zlasti med učiteljstvom širili znanje o naši književnosti in budili zanimanje za tiste naše može, ki so zaslužno delovali na slovenskem slovstvenem polju in drarnili in izobraževali svoje rojake v vezani in nevezani besedi. Zato je ime profesorja Jožefa Marna neločljivo združeno z začetkom in razvojem „Učiteljskega Tovariša". Statistika Medjimurja in Prekmurja. Merijimurje se razprostira med Muro in Dravo od stare avstrijske in ogrske tak sindikat, ki je ravno tako važen kot prva dva- ako še ne bolj. To je sindikat duševnih (umnih) delavcev. Umni delavci so državi okostje, ki vzdržujejo cel državni sistem in celo njeno uredbo: Oni so pljuča, skozi katera dihata država in ljudstvo, oni so sredstvo, po katerem občujeta država in masa. Ne moremo si niti predstavljati države brez takih delavcev. Duševni delavci so oni, ki delajo že po značaji svoje službe brez egoizma le za obči interes vseh in so glavni propagatorji so-cijalne pravice. Duševni delavci hočejo biti po svojem položaju pravični, vsled tega so tudi proti vsakomur, ki hoče teptati slobodo. Umni delavci so torej proti kapitalistom, pa tudi proti sindikatu ročnih delavcev. Na Angleškem so se zato združili že vsi stanovi umnih delavcev ter so ustvarili svoj sindikat, ki velja za jeziček in ravnovesje med ekstremi. Ta pojav in moment na Anglešker je tudi za nas zelo važen. Mi učitelji smo še pred vsem duševni delavci, ker iz' brazujemo in vodimo narod. Mi smo. k" neposredno dajemo narodu pravec misli razvoja in idej. Umni delavci, neorganizirani v skr pen sindikat, smo bili vedno izkoriščeni bodisi od države ali kapitalizma, ali p; tudi od delavskih sindikatov. Prepre čimo to eksploatacijo, združimo se v sindikat umnih delavcev, da preprečimo gorje domovini: izkoriščanje mas in nas Francozi so nazvali tak sindikat kapital uma. Le po kapitalu uma moremo doseči tisto socijalno stališče in uvaževanje, ki nam pripada. Zagledali nas bodo in upoštevali, a mi bomo našli svojo pravico. A. M.: Društvo meščanskošolskega učiteljstva — znak našega provineiaiizma. Dne 20. t. m. sem se udeležil sestanka meščanskošolskega učiteljstva v Ljubljani, ki mi je pokazal sledeče: 1. Ideja posebnega društva meščanskošolskega učiteljstva ni aktualna; 2. društvo meščanskošolskega učiteljstva utegne celotni učiteljski organizaciji več škodovati, nego koristiti; 3. svoje zahteve lažje udejstvimo v dosedanjih organizacijah, kakor sami zase, če se organizacije ne zavzamejo za nas do ustanovitve UJU. K prvi točki: Se-li meščanska šola ali višja osnovna, strokovno osnovna ali kakor jo že imenujemo, res tako ločijo od ostalega šolstva, da ne more njeno učiteljstvo v okvirju dosedanjih organizacij doseči svojih pravic? Dvomim. Saj nam še njeno ime dela preglavic, saj je to čisto nov organizem, ker tega vendar ne bomo trdili, da ustvarjamo zdaj le kopijo bivših avstrijskih zavodov. To je dete, ki ga bomo šele vzgojili in naj se to razvije kakor hoče — ostane vedno le osnovna ljudska šola in to njena višja stopnja. Zato je pa naše mesto le v skupni organizaciji z ostalim ljudskošolskim učiteljstrom. Nikar pa ne ustvarjajmo kast! Je pač v nas zli duh, da se prepiramo in občuten je bil že razloček med deželanom in meščanom, med državnim in drugim učiteljstvom in le samozataje-vanju idealistov se je posrečilo v dob1' sužnosti zabrisati v javnosti te diference,' meje do iztoka Mure v Dravo. Površina meri 783 kvadratnih kilometrov. Upravno je razdeljeno Medjimurje v dvoje okrožij (kotar) in sicer Čakovec in Prelog. — Cakovski kotar ima 123 krajev (71 davčnih občin) in ima po zadnjem ogrskem ljudskem štetju skupno 46.471 prebivalcev; od teh je 41.182 Hrvatov. Kotar Prelog ima 35 krajev (32 davčnih občin) z 43.916 prebivalci, od katerih ie 41.647 Hrvatov. V obeh okrožiih je izmed skupnih 90.387 duš 7712 Madžarov, 355 Rumun-cev. Pod Mediimurje šteje se tudi obč:na Legrad ob iztoku Mure v Dravo, ki šteje 2896 prebivalcev, od katerih te 1903 Hrvatov. Celokupno Medjimurje ima lorej po madžarski službeni statistiki 93.283 prebivalcev brez vojaštva, ki je bilo ob času štetja tam nastanjeno.—Po cerkveni statistiki je v Medjimurju 22 župnij z 99.762 prebivalci, od katerih je 98.130 katolikov, ostali so židi in nekaj i)rotestan-tov. Omeniti moramo, da je statistika «lede jezikovnega vprašanja popolnoma madžarsko-samovoljna. ker ie pri popisu vršilo vpisovanje materinskega jezika na vprašanje, kateri jezik dotičnik > najraje govori«. Tako se je popisalo veliko število prebivalcev za Madžare, akoravno so ponajveč razumeli komaj par madžarskih besed; večina šoloobiskujočih otrok ki so jih ustvarjale politične razmere in nepojmovanje demokratizma. Nikar ne mislite, da hočem to vlačiti v javnost, da bi netil vnovič prepir. Konštatiram samo dejstva z željo, naj duh demokracije zbliža učiteljstvo raznih kategorij, ne pa cla ga ločuje in razdvaja. K drugi točki: Kam naj se nasloni posebno društvo meščanskošolskega učiteljstva, dokler ni UJU? Ideja je prehranjena. Zaveza v likvidaciji, UJU še v megleni bodočnosti — Slomškova zveza še tu — med obema taboroma obžalovanja vredna napetost in nasprotstvo ob spominih na preteklost. Kaj naj počne še posebno društvo meščanskošolskega učiteljstva? K tretji točki: Ideal naš bi morala biti organizacija vseh intelektualcev, saj celotnega učiteljstva vseh šol brez ozira na naslove, ki še tako imponi-rajo mnogim. V skupni organizaciji snuj-mo šele odseke po potrebi, toda za enkrat najprej skupnost, potem šele diferenciacija. Radi naših gmotnih zahtev za trud, ki smo ga imeli z usposobljenjem za naš sedanji stan, zaradi organizacije šolstva, ki se šele poraja, takoj novo društvo ustanavljati ni oportuno, ni drugega kot ustvarjanje in morebiti le večanje razdora, ki izzveneva že marsikje v neprijetne disakorde medsebojnega surnni-čenja. Le nikar ne hitimo pred duhom časa kakor tudi ne capliajmo za njim! Na sestanku nisem glasoval za društvo — nisem glasoval proti, ker sem le opazoval in razmišljal o predmetu. Toda te besede sem napisal, ker mi jih narekuje skrb za blagor celokupnosti, ker imam vtis, da je zraven prometnih težkoč vzrok pičli udeležbi, ki niti iz Ljubljane ni bila popolna, izpoznanje, da spadamo k ostalemu ljudskošolskemu učiteljstvu, s katerim smo preživeli dozdaj grdih pa tudi i lepih dni. HREN: Klluke. Danes sem listal pr knjigi našega stanu. Odprl se mi je čin list in na njem zablestel napis: »Kljuke«. Zardel sem sramu in se spomnil krl-ževe poti, ki sem jo napravil pred pet-| najstimi leti po nasvetu pokojnega tova-! riša Slanca do nekega člana slav. okr. šol. sveta. Silno težko sem se odločil za ; tako pot jaz, mlad in neizkušen učitelj. Kar v glavo mi ni hotelo, da bi moledoval za borno službico tem potom, ko sem vendar imel zavest, da sem se pošteno trudi! izpolniti svojo dolžnost v šoli in da ni nobena milost, če dobim dotično službo, ampak samo stvar pravičnosti. Ponos mi je branil, a moral sem se ukloniti. Saj mi je svetoval starejši tovariš, ki je imel dovolj izkušenj ter je bil sam član dotič-nega okr. šol. sveta. Torej. Kako mi je bilo v duši in kaj sem čutil v čakalnici pred sprejemom, tega ne bom opisoval. Samo toliko povem, da vse to niso bile vice, ampak že pekel. Končno sem bil sprejet. Majhen odvetnik me je premeril od nog do glave, predrl me z (kitni ter osorno odvrnil na mojo preponižno prošnjo, češ, da ga nič ne briga in prav ničesar ne obljubi. Saj boife videl kvalifikacijo. Zaprl sem za seboj vrata in bi se bi! najrajši pogreznil v zemljo. V duši se mi je porodil sklep in na tihem sam se ia-klel sam pri sebi. da je bila to moja prva in zadnja pot take vrste. Obiskal nisem takrat nobenega drugih udov okr. šolske- | ga sveta in pozneje tudi ne. Storjenega j sklepa sem se držal in >e wa tudi hočem j držati. Doiičnemu odvetniku pa sem še danes hvaležen, da me je .'ako temeljito ozdravil za vedno. To je moia resnična zgodba. In koliko je podobnih zgodb iz j)olpretekle dobe! Bile so razmere in sistem, da smo pritiskali kljuke in krivili hrbte pred raznimi okrajnimi glavarji, drugimi udi okrajnih in deželnih šol. svetov. Naj spomnim le na ime Kaltenegger, da drugih ne imenujem. In celo pred zastopnike kraj-nili šolskih svetov smo morali če sto stopati. V šoli med deco smo bili gospodje, zunaij pa ponižni in klanjajoči se sluge raznih mogotcev, ki so imeli več ali manj našo usodo in usodo naših družin v ro~ kah. Ozirati se je bilo treba na politično mišljenje posameznikov in prikrojati žc leta preje svoje prepričanje po njihovem, I ako ie kdo mislil na kako mesto. Sami so hoteli imeti lakaje in hlapce. Zahtevali ' pa so od nas, da vzgajamo — značaje. Pa čemu se mudim pri teh žalostnih spominih! Saj dandanes je doba demokratizma. Svobodni smo v svobodni državi. Vzgajati hočemo svobodne in ponosne državliane — ne klečeplazcev. Za to ne pritiskamo kliuk in ne krivimo hrbtov pred nikomur. V šolskih korporacijah sedijo naši ljudje, ki upoštevajo naše razmere in hočejo biti pravični na vse strani. Služb ie dovolj, da celo preveč. Čemu bi torej klečeplazili, čemu pritiskali kHuke? Imamo nadzornike, svoje tovariše, k! poznata trpljenje našega stanu iz lastne skušnje. Protektorjev ni in tudi ni orote-žirannev. Vrhu vseca imamo še svoje stanovske organizacije, ki pazik). da se ne go^.i posameznim članom krivica. Doba pritiskanja kljuk in klečeplastva je minula za vselej! Ali je pa res minula? — Sestre In bratje! Zdi se mi, da smo isto grdo spako prenesli iz stare, gnile države v novo. Kakor čujem. se kljuke pri šol. zastonih in zastopnikih prav lepo svetijo kljub pomanjkanju čistilnih maž in raznih praškov prav tako, kakor preje. Hodniki in čakall-šča so kljub novi dobi in novim razmeram polni ne samo ob dnevih, ki so določeni za osebne razgovore. Da, trdi se. da je nekaterim gospodom pri šo'. oblastih celo všeč, da se to godi. Pravijoi, da' se potom protekciie doseže marsikaj. Mero-dajne so neki celo protektorice, ki nimajo nikake pedagoške naobrazbe in nobenega stika s šolstvom. Saj. ako skuha možu, ki opravlja kako važnejše mesto v šol. upravi. kosilo, to vendar še ni nikak stik s šolo. Torei tu ie ostalo še precej pri starem. Razlika ie menda samo ta. da so preie vršila taka pota preqej težko, ker smo vedeli, da je bila doba birokrat izrna, in so sedeli na tistih stolčkih nam tuji go-spodie po duhu in jeziku. Sedai pa sedijo oudi naši gospodje in ker je doba demokratizma. napravimo tako not lažje in nastopamo prosteje. Sami sebe potolažimo, da ne prosimo, ampak zahtevamo. Dejstvo je pa končno isto, samo izraz ]c drugi. Res ie, da ie bila doba prevrata in so se vršila menjavanja hi*xo in veliko. V mirni dobi gotovo ni bilo toliko menjav v desetih letih, kakor sedai v enem letu. Veriamem rad. da je bila včasih faka pot neobhodno potrebna. To velia zlasti za preteklo leto, ko so prihaiah begunci. A gotovo ie, da ie bilo — ali bi vsaj mo-r?'o biti — pritiskanje kljuk v °0 od 100 sbtčaiev nepotrebno. Stalo je pa d.ot;Č-nike mnogo truda in denarja zastopnikov je bila vpisana madžarsko. — Po neshtž-beni statistiki pa je bilo v Medjimurju 96.827 Hrvatov, Slovencev in Srbov ter 2936 Madžarov in Nemcev, po večini uradnikov, učiteljev, poštnih in železniških uslužbencev. Prišteti so tudi vsi židi, katerih je bilo okrog 1400. Samovoljnost madjarskih popisovalcev je razvidna iz primera: za Prelog izkazuje 713 Madja-rov, v resnici jih je pa bilo le 179; v Tur-čišču so izkazali 42 Madjarov, bilo jih je pa le 17, v Dolnji Dubravi so jih našteli 318, v resnici pa jih je bilo le 96, v Ma-cincih 33, resnično le 13 in tako po mnogih drugih krajih. Čeravno so tako samovoljno „fabricirali" Madžare, vendar isti v nobeni občini niso imeli relativne večine; v celem Medjimurju ni nobenega madjarskega kmečkega posestnika. V ozki zvezi z Medjimurci živijo tudi prebivalci na severoiztoku Mure med cesto Letina (Letenye) — Kaniža (Nagy Ka-nizsa) — in predorom, ki deli cesto in vodi v Dravo. V letinskem okrožju se nahajajo sela Muraratka, Petrivente, Sem-jenhdza, Totszentmarton in Totszerda-hely s skupno 4004 Hrvati. V okrožju Ka-niže so sela: Bajcsa, Fitjehaz. Murake-resztur in Szepetnik s skupno 2559 Hrvati. Hrvati in Slovenci žive tudi severo-zapadno od Letine v večih krajih, vendar so tam v manjšini, akoravno se razprostirajo tam vinogradi, ki so po večini last Mediimurcev. Prekmurje. To se razteza severno od Mure do reke Krke in bivše avstro-ogrske meje (vzhodne Štajerske). Tu je v okrožju mesta Lendave (Also Lendva) po madjarski statistiki 21.650 Slovencev in 145 Hrvatov, tako, da so Slovenci v večini občin pod potokom Lendavo v absolutni večini. V okrožju Murska Sobota (Muraszombat) je 41.400 Slovencev ter so v vseh občinah, izvzemši 9, Slovenci v absolutni večini. Madjarov je v tem okrožju 5235 in 1942 Nemcev. — Severno od Krke, v okrožju Szent Gothard je 9709 Slovencev in sicer v občinah Apa-tistvanfalva, Biidfalva, Felsoszolnok, Kerkafo, Kisdolany, Magasfok. Marokčt, Nagydolany, Orfalu, Permise, Rabatot-falu, Hitkahaza, Sal, Szakonyfalu, Szent-mdtyas. Ujbalazsfalva. Tu so Slovenci v tako absolutni večini, da Madjarov skoraj ni. Po madjarski službeni statistiki pa je v Prekmurju 72.895 Slovencev in Hrvatov. Razume se, da se moramo tudi tu ozirati na samovoljnost Madjarov pri sestavljanju statistike. Poznavalec Prek-murja je dognal, da stanuje v Prekmurju skupno okrog 85.000 Slovencev. v raznih korporacijah pa mnogo dragoce« nega časa. Sedaj se je pa kaos že dokaj uravnal in upamo, da se bode izhajalo in doseglo prav isto brez takih poniževalnih in ponižujočih formalitet. Zadnji čas je. da -giue za vselej iz našega stanu ta sramoun madež, ki se mu pravi: pritiskanje k'juk, protektorji in protežiranci. Kvalifikacija bodi javna in pravični morajo biti tudi gospodje pri raznih zelenih mizah. Ako pa nočejo oblasti odpraviti te grde in sramotne razvade, odpravimo jo sami. Izirgajino enkrat za vselej ta črni list iz knjige našega stanu! vp+KrmrBmt' ^ifTiTTTTTOitfiiT^iffffiTTB M Nov korak na prosvetnem polju pri Čehih. Narodna zbornica v Pragi je spre. jela zakon o gospodarskih ljudskih šolah, ki je stopil te dni v veljavo. Ta nova oblika šole naj izpolnjuje dvojno nalogo. Potem, ko je kmetski sin ali dekle zadostilo splošni šolski dolžnosti, naj bi te šole poglobile njegovo splošno izobrazbo, ki jo je pridobil na navadni ljudski šoli. Na drugi strani naj gospodarske ljudske šole pripravljajo kmetsko mladino na poznejše praktično življenje s tem, da dopolnjujejo njih znanje z najvažnejšimi nauki iz praktičnega gospodarstva, da okrepijo željo po višji gospodarski izobrazbi in pripravljajo za obisk nižjih kmetijskih šol. Pouk je dvoleten, traja celo šolsko leto in je po zimi bolj teoretičen, po leti pa praktičen, na polju, v gozdu, pri sadju itd. Kjer se bo pokazala potreba, se bo razširila šola za en letnik, v katerem se bo gojila predvsem ona stroka, ki prevladuje v dotičnem kraju. Učni predmeti so: učni jezik (češčina), računstvo, osnovni nauki iz prirodoznanstva in narodnega gospodarstva, v kolikor se tičejo kmetijskih pridelkov, državoznanstvo, zadružništvo in zavarovanje, nauk o zdravju in telesni vzgoji. Dekleta se bodo v šoli učila gospodinjstva in vzgojeslovja. Pouk naj dopolnjuje knjižnica, čitalnica, razgovori, izleti in predvsem praktične vaje. — Gospodarska ljudska šola se ustanovi tam, kjer si tega želi občina ali močne krajevne kmetijske organizacije. O tem odločuje kmetijsko ministrstvo, ki obenem imenuje učitelje. Poučevati morejo učitelji ljudskih in meščanskih šol; gospodarske predmete morejo pa poučevati samo učitelji s strokovno kmetijsko izobrazbo. Pouk je za učence brezplačen. Šolo obiskovati je pa dolžna v okrožju dotične šole vsa mladina nad 14. letom, če ne obiskuje kake druge gospodarske ali srednje šole, ali če se ne posveti kakemu drugemu — ne kmetskemu — poklicu. Stroške za vzdrževanje šole, plače in nagrade učnemu osobju nosijo krajevni činitelji (občine itd.). V revnejših krajih bo po možnosti prispevalo k stroškom kmetijsko ministrstvo. Za praktične vaje poleti mora imeti šola kos zemljišča in potreben inventar. Šola stoji pod upravo in nadzorstvom krajevnega šolskega odbora, ki sestoji iz zastopnikov vlade, šolske občine, ravnatelja, učiteljstva in onih činiteljev (društev, zadrug itd.), ki se zavežejo, da plačajo letno vsaj 100 K za šolo. Slovenske ljudske šole v Gorici. Kakor doznajemo, je na znani ukaz ministrskega predsednika Nittija z dne 4. februarja sklenil mestni šolski svet goriški. da naj se otvorita prvi in drugi razred slovenskih paralelk na eni italijanskj ljudski šoli, počenši s tretjim razredom pa naj slovenski otroci vstopijo v dotični razred italijanske ljudske šole. Baje je temu sklepu pritrdil tudi generalni civilni komisar v Trstu. Pa tudi z otvoritvijo prvega in drugega razreda danes, ko je preteklo že en mesec dni od telegrafič-nega ukaza ministrskega predsednika, še vedno ni nič. Tako reševanje našega perečega ljudskošolskega vprašanja mora vzbujati pri vsakem pošteno mislečem človeku brez razlike narodnosti ogorčenje. Gotovo pa morajo proti takemu zavlačevanju in potlačevanju energično protestirati globoko užaljeni slovenski starši, katerih otrokom se od premirja sem, že sedemnajsti mesec, odreka v goriškem mestu najelementarnejši šolski pouk. Po načrtu mestnega šolskega sveta bi bila slovenska mladina v goriškem mestu žrtev odkritega nasilnega raznarodovanja, toliko bolj, ker naj bi bil pouk slovenskega jezika od tretjega razreda naprej omejen le na par tedenskih ur, a še to le neobvezno. Proti temu sklepu mestnega šolskega sveta je bil v imenu slovenskih staršev odposlan na ministrskega predsednika kakor tudi na generalnega civilnega komisarja v Trstu br- zojaven protest z zahtevo, da se nemi; doma izvede ukaz ministrskega predsec nika z dne 4. februarja t. 1. s tem, da s otvori slovenskih vzporednih razredo toliko, kolikor jih jo treba z ozšrom na število otrok, ker je na razpolago zadost šolskih prostorov in učiteljstva. Z oziro na tolika zavlačevanja se zahteva tudi takojšen preklic prepovedi zopefne otvoritve zasebnih slovenskih šol, ker ta prepoved nasproteije načelom svobode, ki mora biti dovoljena v vsaki civilni državi. Po vsem tem bi bil skrajni čas, da bi goriški davkoplačevalci sami prišli zopet do besede ter pometli enkrat za vsele s kliko, ki se šopiri na goriškem munici-pi}u ter s podobno šovinistično politiko goji umetno narodno napetost, ki bi sama od sebe izginila, ako bi tudi Slovenci dobili, kar jim gre po vseh božjih in človeških postavah, da zamorcjo narodno živeti. Prepričani smo, da tudi večina goriškega prebivalstva italijanskega misli trezneje in strpneje kakor sedanii mogotci na magistratu. Potreba je le, da bi dala svojemu treznejšemu preudarku tudi pogumnega izraza in preprečila v bodoče tako koristim goriškega mesta le škodljivo nasilno politiko zlasti v kulturnih vprašanjih, politiko, ki se mora vsakemu poštenjaku že gabiti! Po „Goriški Straži". MIRČE KOSIN: Pozabljeni. Hvaležen sem tovarišu F. Rantu, da je podrezal v zadnji številki »Učit. Tov.« pod gornjim naslovom v materijelne razmere, ki vladajo pri ekskurendnih šolah. Pridružujem se v polnem obsegu njegovemu naziranju, ki ga je pojasnil v svojem članku, ter podpišem oberočno njegovo zahtevo po sedanjim razmeram odgovarjajoči regulaciji osebnih nagrad. Ker pa marsikomu najbrž še niso popolnoma jasne razmere, ki vladajo pri takozvanih nagradah za pouk na ekskurendnih šolah, sem se namenil to storiti v sledečih vrsticah. Ekskurendna šola je le tam ustanovljena, kjer je število šoloobveznih otrok manjše nego zakonita določba, ki zahteva za sistemizirano enorazrednico 42 šoloobveznih otrok in so pota in oddaljenost taka. da tistih manj kakor 42 šoloobveznih otrok ne more niti po leti, niti po zimi obiskovati bližje šole. Iz tega je razvidno, da so ekskuren-dne šole ustanovljene le zato, da država, Ki je sicer dolžna skrbeti za vseh državljanov izobrazbo in vzgojo, prihrani stroške za vzdrževanje 13 učnih oseb, ki bi jih morala nastaviti na teh še ne sisteml-ziranih mestih. Poglejmo približne stroške, ki bi jih Imela država v slučaju, da stori svojo dolžnost. Ako nastavi samo začasne učne osebe na ta mesta, se obremeni državna blagajna na plačah in draginjskih dokla-dah učiteljstvu za četrt milijona kron. Če računamo za stavbe, učiteljsko stanovanje, kurjavo in snaženje šolskih sob zopet približno četrt milijona kron, medtem ko izda šol. uprava danes v nagradah učiteljstvu za vzdrževanje teh šol komaj !•' akih 10.000 kron letno. Če smotrimo še uspeh na ekskurendnih šolah, ki je povsod v splošnem zadovoljiv, opazimo dobiček, ki ga ima država s temi šolami. Zato je res že zadnji čas, da se tudi višji šolski svet v tem oziru malo pobriga Za plače učiteljstva ekskurendnih šol in jih današnjim razmeram primerno zviša. Ako mi varčujemo državi na izdatkih ,'e njena dolžnost, da tudi ona ne pozabi na onih 13 čebelic, ki ji s svojo pridnostjo ;'n požrtvovalnostjo prihranijo letno pol milijona kron. Pripomniti pa moram takoj, da naj nam višji šolski svet nikar ne prikroji nagrado po številkah. Vsakemu ie znano, da odgovarja vsak povišek v kronah predvojnim vin. Kaj si moremo pomagati, ¿c mi mesečno primaknejo tudi 100 K, ko !>a v resnici ta svota več ne velja nego prejšnji stari goldinar. Evo dokaza. Danes dobiš pri nas za sto kron 3 kg prosene kaše in 3 kg suhih češpelj. Pred vojno sem pa vso to robo dobil za eno krono. Za mojo ekskurendo je dobival moj prednik pred vojno mesečnih 50 K. To ]e bila za tiste čase primerna nagrada, ker je lahko kupil eno novo obleko, v kateri se je lahko pokazal v vsaki družbi ali pa 3 pare dobrih čevljev itd. A danes? Od takrat so nagrado trikrat popravili, tako da znaša danes mesečno 100 K, reci in čitaj sto kron. Za ta denar je treba danes 8 do 9 krat prekoračiti 16 km dolgo, slabo in kamenito gorsko pot. Da te bo Pa preje konec, gazi 6 do 7 mesecev do metra debel siieg in za odlikovanje stanovske gorečnosti si nakopiči temeljit prehlad, ki mu sledi neizprosna jetika. Raz-drapaj pri tem nehvaležnem poklicu 2500 kron vredno obleko in dva para čevljev vrednih 900 K. Vse te dobrote so ti poplačane z mesečnimi sto kronami. Res, človek ne ve ali bi se smejal ali jokal. Ves »špas« stane državo na mesec 100 K, a jaz riskiram vse: zdravje, obleko in obutev. Pouk je pa seveda gratls. To mora človek napraviti za »božji Ion-, kot so nekdaj rekli stari ljudje. Menda ni človeka pod soincem*' ki bi me zavidal za ta sijajni postranski zaslužek. Ali z g. tov. Rantom rečetn tudi jaz: smilijo se mi ubogi otroci, ki bi brez mene ostali žalostni anafabeti ter bi bili sebi v napotje, a državi v breme. Samo iz tega vzroka še vlečem to revščino na svoji grbi in koračim vsak teden dvakrat k svoji družinici, ki se veseli mene, a jaz nje. Kljub težkočam, ki me ovirajo pri mojem poklicu, bi mi bilo vendar težko opustiti to gorsko svetišče prosvete in izobrazbe ter upam, da se zgane država sama in molče izdatno pomaga pozabljenim. JAKOB — IČ: Moderna slovenščina. Da se pri nas bolj kakor drugod ocenjujejo novo izišle knjige s strankarskega stališča, je žalostno dejstvo. Nič manj žalostna pa je slovenščina teh ocenjevalcev, ki iz gotovega namena skušajo v slc-g vplesti največ tujk ko mogoče. Tako najdemo v oceni »Stritarjeve antologije«, ki jo prinaša »Dom in Svet« (7. in 8. št. 1919) 60 tujk, dočim ima celo besedilo le 56oznan1e grčine. češ. ta bi ga usposobila. da bi nam ustvaril tudi v pesništvu kako nesmrtno delo. Hvala Bogu. da se Cankar ni ukvarjal z grškim medilem ln aptativom, zato ie na pisal klasično slovenščino! Ako bi bilo znanje klasičnih jezikov višek popolnosti, tedaj bi mora! imeti slovenski narod precej več pesnikov kakor ?ih ima, saj se menda nikjer ne tolče grške in latinske slovnice tako temeljito kakor na naših gimnazijah. Clcero-novci in Homerjevci baje tudi ne vedo. da tudi Schiller nI znal grščine in da le Gothe nikdar ni dodobra obvladal, in vendar sta ta dva duševna heroa ustvarila ne le za svoj narod, ampak za cel kul-Uirni svet nesmrtna dela. V obče pač za-clostuie poznati najboljša svetovna dela iz dobrih prevodov. Iz navedenih stavkov, tvorjenih z besedami grškega, latinskega in slovenskega izvora, se pa še marsikaj učimo. Prvič vidimo, da ljudje, ki sicer odklanjalo »umetne« jezike, češ, da so mešanice, sami mešajo naravne jezike, da nastane pravi »Sprachsalat«, ki ga noben preprost človek ne more razumeti. Drugič se nam dokazuje, da narodni jeziki niso nikak živ organizem, ker sicer ne bi mogli prenesti mjh elementov, kakor ne moremo cepiti hrušek na črešnje ali vrtnic na češinilje, jeziki pa, ker so umotvori sprejmejo vase vse mogoče in najbolj heterogenne elemente. Jezike pač ustvarjajo ne le narodi, ampak tudi posamezniki. Mnogo jezikov, morda največ, je slučajno nastalo. Ko bi n. pr. ostali Slovani zmirom v eni in isti državi skupaj, ko bi imeli že v pradobi razvito pismenost ter bi jo gojili skozi vsa stoletja, bi li razločevali danes več slovanskih narodov? Kdo more to trditi? Naj se ne reče, da različne pokrajine, različna podnebja, in različen način življenja morajo povzročati raznolikost in razkroj j jezika, kajti to je le na pol resnica, ker nobena pokrajina in nobeno podnebje ne zahteva kakega posebnega jezika zase! Kakor v življenju posameznika, tako igra namreč slučaj tudi v zgodovinskem in kulturnem življenju človeštva veliko, premalo uvaževano vlogo. Nezavedni človek dosedaj si bil igrača slučajev! Imaš pa sredstva, da se njih uplivu odtegneš, in ta so intelekt, volja in energija! Poslužui-no se teh sredstev v blagor sebi, narodom in človeštvu sploh! Tz naše organizacije. Društvene vest!. Vabilo k občnemu zboru »Dru« ; šiva slov. učiteljic v Ljubljani«, ki se i vrši v četrtek dne 1. aprila t, 1. ob 2. uri | popoldne na I. mestni dekliški šoli pri j Sv. Jakobu v Ljubljani. Poleg običajnih j društvenih poročil je na dnevnem redu I razgovor: 1. o načrtu šolskega zakona naše države; 2. o udeležbi učiteljic na učiteljskem kongresu v Beogradu, in na ženskem kongresu v Zagrebu; 3. o razpisu učiteljskih služb in o kompetencah; 4. o stališču meščansko-šolskih učiteljic in učiteljic ženskih ročnih del; 5. o šolskem listu. K obilni udeležbi vabi odbor. + »Zveza slovenskih učiteljev iti učiteljic« na bivšem Štajerskem ima v sredo, dne 31. sušca predpoldne ob 8. uri v Celju v okoliški šoli odborovo sejo, pri kateri se razpravlja v važnih stanovskih vprašanjih. -f Odbor »Društva učiteljev ¡n šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice« ima sejo dne 31. marca 1920 ob 3. uri popoldne v sobi hranilnice v Učiteljski tiskarni. Vabim k tej seji p. n. gg. odbornike in tudi sploh tiste člane društva, ki so ta dan v Ljubljani in se je morejo udeležiti. Na zdar! — Zirovnik. f Učiteljsko drušivo za Maribir in bližnjo okelico je nadaljevalo 7. t. m. prekinjeno zborovanje v nedeljo, dne 14. t. m. Kljub temu, da je bilo sklicano zborova-nje na nedeljo in sicer za 9. uro, je bil obisk docela zadovoljiv. Predsednik pojasni. da je sklical zborovanje na tako rano uro radi isti dan vršeče se slavnosti, povodom 70 letnice F. M&saryka. Pri slavnosti sodeluje tudi učiteljstvo in mnogi izmed društvenikov se bodo gotovo udeležili te nenavadne prireditve na Čast najzaslužnejšemu živečemu Slovanu. Radi nujne pevske vaje, h kateri odideta tovariš predsednik ln podpredsednik, vodi zborovaje tajnik. Sklene se obravnavati najpreje nujne tekoče zadeve in sicer: 1. se prav živahno razpravlja o pisanju tukajšnjega soc. dem. in nemškega glasila »Volksstimme« napram delovanju naših članov in drugega učiteljstva v šoli. Z ogorčenjem se. je konstatlralo, da se vrše ti napadi slstematčno in v skrajno surovem tonu ter hočejo z lažmi otežko-čiti slov. učiteljstvu delo v šoli, ki je v sedanjih razmerah že itak dovolj težko. Kakor kažejo dejstva, dosezajo ti napadi več ali manj tudi ta namen. Sklene se prepustiti odboru, da ukrene vse .x>r vb-ne korake proti temu podlemu hujskanju. Sicer si bode pa zapomnilo, da od katere strani so se mu metala prva polena pod noge na njegovi ne lahki poti. 2. Nadalie se ie razpravljalo o imenovanjih, izvršenih v zadnji seji višjega šolskega sveta. Nekatera mesta so se nepričakovano podelila drugim prosilcem, za druga mesta na se je Imenovanje odložilo iz r.eznrnih vzrokov. Vse pa kaže, da «¡e pri višjem šolskem svetu Dremalo ozirajo na dosedanje učitelistve na t?h mestih, katera je prevzelo v najtežjih razmerah in riski-ralo v tistih časih ne samo svoie boro premoženje, tudi življenje. Sedaj pa, ko so premagane najtežja i i/.koče, pu vse kaže, da bi prevzeli ta mesta drugi, ki imajo morda par službenih let več, ali pa nekaj več protektorjev. Poudarja se, da smatra učiteljstvo pod svojo častjo, da bi pritiskalo klijuke in moledovalo za mesta, katera mu sodilo po vsej pravici. Le nesposobnost je vzrok odklonitve. V tem oziru naj stori naša organizacija t. i. »Zaveza« vse, da se odpravi vsaj pri naših oblastih vse, kar ima le senco krivice in korupcije ter strankarstva. Naj se gleda le na pravico in zmožnost, vsi drugi oziri pa morajo odpasti, zlasti pa kakršnakoli strankarska ali pa osebna protekcija. V kratkem bode ravno v Mariboru m okolici treba več mest še premeniti z začasnih v stalne. Kakor kažejo zadnja imenovanja, ni pričakovati, da bi se ista izvršila predvsem pravično. Raditega se sklene, da naj se društveni odbor obrne s posebno vlogo na »Zavezo«, višji, mestni in okrajni šolski svet in naj opozori te korupcije na dejstva, ki delajo med uči-1 teljstvom nemirno kri ter mu jemljejo še tisto veselje do dela v šoli in zunaj nje, katero so mu še pustile že itak ne posebno prijetne splošne življenske razmere. 3. Na to bi se imelo vršiti predavanje g. nadzornika Sijauca. Ker je preostalo le malo časa, predlaga g. nadzornik sam, da | se predavanje raditega odloži na poznejši čas. Tajnik še pojasni, zakaj je odbor določil zborovanje na nedeljo, dasi se je izrazila od mnogih strani želja, da bi se vršilo kak drugi šolski dan. Začetkom aprila bodemo praznovali obletnico pre-osnove nemškega šolstva v slovensko ter našega prihoda semkaj. Raditega se namerava prihodnje zborovanje določiti na šolski dan, ki bodi pouka prost. Dopoldne bi se vršilo slavnostno zborovanje, popoldne pa skupni izlet v okolico. Po nekaterih kratkih pojasnilih se zborovanje zaključi ter se podado zborovalci polnošte-vilno k Masarykovi slavnosti. -f Novomeško okrajno učiteljsko društvo .ie zborovalo ob zelo lepi udeležbi dne 4. marca 1920 v Novem mestu. 1. Tovariš predsednik je poročal najprvo o odgovoru podružnice Slomškove zveze. Učiteljsko drušivo je namreč na svojem zadnjem zborovanju 5. februarja 1920 sklenilo, da se povabi „SI. Z." kot celoto, da naj pristopi k okrajnem učiteljskem društvu in s tem tort; k UJU. Slomškova podružnica pa je odgovorila, da pristopijo sicer vsi njeni člani k okr. učit. društvu; nikakor pa ne bodo plačevali članarine, oziroma naročnine za „Zavezine" liste. Tein gospodom se namreč ne more dopovedati, da je Zaveza v likvidaciji. Ti ijudje bi se pač radi pozneje vsedli k polni mizi — k zgrajeni UJU, a da bi kaj pripomogli k zgradbi, da bi tudi kaj žrtvovali v ta namen, tega nočejo. Pustimo jih od sedaj naprej popolnoma pri miru; so zaslepljeni in ostanejo zaslepljeni. Naše društvo je bilo prvo, ki je skušalo delovati skupno, ki se je skušalo združiti in spojiti v enotno učiteljsko organizacijo; a to ni bilo po volji nasprotnim voditeljem. Delali in rovali so toliko časa, da so ostali vsi naši „sirenski" glasovi brez uspeha. Odslej bodi naše geslo: Pusti človeka, ki mu ni mar delo, ampak samo jelo, pri miru in ga preziraj! 2. Okrajno učiteljsko društvo je že lansko leto prosilo, da bi se učiteljstvu dovolil srbo-hrvatski tečaj, a je bila stvar odbita. Letos pa je višji šolski sve; stvar obnovil ter stavil učiteliskemu društvu predlog za dvomesečni "tečaj. Predsedniku se naroči, da poizve do prihodnjega zborovanja, če in za kateri čas bi se dobilo predavatelja. Učiteljstvo je toliko idealno, da žrtvuje en mesec počit nie, višji šolski svet pa naj dovoli, da sc za udeležence tečaja konča šolsko leto en mesec prej. 3. Nato je referiral tovariš Matko o temi: Učiteljeva avtoriteta je pogoj za uspešno delo. Referat ni bil predolg, a iz-boren. Tovariš Matko nam je podal mnogo lepih misli, za kar je žel zahvalo in priznanje. Izrazila se je želja, da naj priobči referat v „Popotniku". K sklepu nas je še tovariš blagajnik stresel za žepe; a to pot se ni slišalo ni-kakega godrnjanja. Vsakdo je rad dal ker je dobro vedel, če bi ne bilo organizacije, bi bil tud! naš položaj mnogo slabši od današnjega. Tovarišice, tovariši! Prihajajte redno k zborovanjem! Saj tam se človek, ko se čuti domačega med domačini, dobro prodre in zabode sovraga v srce. Verige novimi ideali za svojim ciljem. —r. + Učiteljsko društvo za okraj Šv. Lenart v Slov. goricah je zborovalo 4. marca t. 1. pri dve tretjinski udeležbi v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Tovariš predsednik F. Kranjc pozdravi vse navzoče najprisrčnejše in izrazi svoje veselje, da vidi tako nenavadno zadovoljne obraze pred-seboj. Omenja došlo zahvalo za vposlano čestitko gospodu glavarju dr. I. Lajnšiču povodom slavljenja 10 letnega službovanja v Mariboru; omenja dopis tov. Breganta z gospo soprogo s Sladkega vrha, ki naznanjata svoj pristop; opravičuje odsotnost tov. Lesnika Mihe in gospe Viljemme, tov. ValenčaV M., Premrov Jožice, Janežič Guste, Fabian Antonije in tajnice K. Schweiger, katero za ta zbor nadomešča tov. Petelinova Jož., ki prečita zadnji zapisnik. Ta se popravi v tem, da sta bili opravičeno odsotni od prejšnjega zborovanja tudi tov. Viktor Trošt in Grossman 1. Iz letnega poročila je bilo razvidno, da je imelo društvo dosedaj 33 udov in častne člane. Med letom so stopili v zaslužen pokoj tovariši: predsednik Mavrič, Zabukovšek in Kristl. Drugim šolam so bili prideljeni tov. Klemenčič, From z gospo, Kocmut Ivanka, Lorber Lj. in Mohor Lendovšek. Danes šteje društvo o d 10 šol 35 rednih in 4 častne član<\ V pretečenem letu je društvo zborovalo 4 krat, udeležba je bila povoljna. Večina odsotnih je izostala iz opravičenih vzrokov. Pri zborovanju februarja je poročal tov. Klemenčič Jos. o vojnih spominih, pri poznejših zborovanjih tovariš Kranjc o svojih doživljajih za časa 3 letu« vojaške službe na Italijanskem, v Boki Kotorski, v Črni gori in Albaniji. Na zad- njem zborovanju je predaval tov. Kranjc o boju proti alkoholu, v katerem predavanju je označil kot našo dolžnost, da vzpodbujamo mladino z iskreno besedo in najboljšim zgledom proti škodljivosti uživanja vsakršnega alkohola. -Tov predsednik želi dalje, da bi tovariši in tovarisice vplačali celoletno udnino, kar so vsi navzoči tudi storili. Nenavzoči naj to store v maju. — Rezervnemu skladu se je nabralo in odposlalo 260 K. Predsednik predlaga vsled enoglasnega odborovega sklepa, naj se imenuje zbog svojih zaslug tov. Jak. Kovačič častnim članom društva, kar so vsi navzoči z radostjo pozdravili in potrdili. Dosdanji odbor je podal ostavko x raznimi izgovori, navzoči pa niso hoteli o tem nič slišati ter so svojevoljno kar zahtevali od dosedanjega odbora, da ostane v svoji delavnosti i nadalje. Ravnatelj Rado Kopič jih je kar zabilježil: preu-sednikom F. Kranjc, namestnik M. Per-ger, blagajnik J. Kovačič in tajnica K. Schweiger. V odbor za okrajno učiteljsko knjižnico so bili izvoljeni: Safarič F., Perger Mat. in Čuček Jelena. Za majniško zborovanje je obljubil č. g. župnik od Sv. Trojice predavanje o svojem 5 letnem internira ju na otoku Malta itd. Nato sledi poročilo tov. M. Pergerja o Zavezinein zborovanju. Predlog tovariša Šafariča, nal sc šolsko leto začne novembra tudi v našem okraiu. je bil z veseljem sprejet. Okrajni šolski svet se naprosi nadaljnega nkrena. Po zborovanju so se člani zbrali v Recerjevi gostilni, kjer jih je tržkl gerent tov. Koplč prav prisrčno pozdravil prvikrat imenom sedaj slovenskega trga. Vršile so se med petjem nežnih pesmic razne napitnice tako tov. gerentu in novo-imnovanemu častnemu članu. Za majniško zborovanje, ki bode pri Sv. Trojici, prinesite s seboj Pesmarice II.! 4- Zborovanje radovljiškega okrajnega društva. Dne i8. t. m. se je vršilo zborovanje okrajnega učiteljskega društva v Radovljici. Predsednik tov. Baraga se po pozdravnem nagovoru zahvaljuje prejšniima predsednikoma tov. Vre-zecu in Jakliču za njihovo delovanje v prid društva. Nato pozdravi kot gosta tovarišico Jegličevo iz Koroške Bele, ki se je iz to-variške vzajemnosti udeležila našega zborovanja. Za tem je imel strokovnjaško predavanje tov. Leopold Baebler o čebelarstvu, kjer nam je podal mnogo zanimivosti in novosti iz lastnega izkustva v tej stroki. Posebno tovarišice so z veseljem sprejele koncem predavanja predavate-ljevo povabilo, da naj se ob priložnosti ogledajo njegov čebelnjak na Bledu, kjer jim hoče tudi praktično pokazati okus slastnega medu. Po tem predavanju poda tainik Hudč poročilo o delovanju društva in odbora ter obenem na kratko pojasni smer in cilj našega udruženja v UJU. s posebnim poudarkom. da je vsaka politika izključena iz te strokovne organizacije. Za tem poročilom je nastala debata, v kateri so se žalibog le preveč iznašale osebnosti. Soglasno se je dalje odobril in spre-iel Ganglov predlog o članarini 120 K na leto. S tem dnem je bila tovarišica bla-gajničarka menda najbolj zadovoljna, ker ie mnogo tovarišev plačalo celoletno članarino. Prihodnje zborovanje se vrši koncem meseca aprila. — Tajnik. Kronika. = Proste vaje »Osvobojenja«. Pri letošnjih sokolskih nastopih bo proizvajalo moško članstvo proste vaje, ki so namenjene za posebno točko Jugoslovanskega Sokolstva na zletu v Pragi. Vaje so krasne, zanimive pa radi simbolike: Telovadci opisujejo s kretnjami veliko zaodovinsko dobo srbskega naroda od začetka volne leta 1914. do rešitve iz sužnosti leta 1918. Kratka vsebina ie sledeča: Nič slabega sduteč živi srbski narod mirno na svojih selih in pleše kolo: nenadoma «a prekine ultimatum. ki ga prejme srbska vlada od avstro-ogrske in, ki grozi z zasužnenjem. Zločinskega vmešavanja v svoie pravice Srbiia ne more pripustiti, zavrne ultimatum. skliče svoie bojevnike in se postavi v bran. Velike so sovražne čete, umikati se jim mora, a med umikaniem iim daie liute udarce. Ko pa se pridružiio Avstrijcem še Bolgari, začneio se za Srbiio temni dnevi: težke misli to obidejo, odloči se za boi do skrajnosti: udari po Bulgaru, udari proti Av-striicem. toda roka li umahne. pred nad- številnimi sovražniki obnemore težko ra-niena: za armado je edna rešitev umik iz domovine in potrtim srcem zapusti svojo rodno grudo in se poda na težavno pot čez albanske gore. Srbijo zasede tujec, kdor ni mogel ubežati, ie zapadel oholemu tiranu; srbski narod je potlačen k tlom. pa četudi ie zasužnjen, kaže prot; nasilniku krčevito upornost, kaiti upanje na lešitev ga ne zapusti; vzooabudi ga naenkiat vest o ustanovitvi srbskega ru-dečega križa in o reorganizaciji srbske armade izven domovine. In res! Srbska voiska se ie strnila v močno solunsko fronto, naskoči sovražno boino črto, jo prodre in zabode sovraga v srce. Verige suženjstva so pretrgane, zmagovalci se vračajo in pozdravljajo svoie brate v osvobojen Jugoslaviji. = Načrt volilnega reda. Načrt volilnega reda. katerega ie preišnia vlada sestavila. je nova vlada »popravila« ter dala natisniti in razdeliti med poslance. Načrt izgleda v kratkih potezah sledeče. Država je razdeljena v volilne okraje. Na Hrvatskem se striniaio ti okraji z mejami županstev. Medjimurje spada pod varaž-dinsko okrožje. Slovenija ima dvoje okrožij; prvo obsega mariborski in celjski okoliš, Piekmurie ter del Koroške okrog Velikovca, drugo pa Kranisko s središči Ljubljana in Novomesto. Dalma ciia ie eno volilno okrožje, istotako Črna-gora. V Banatu so Veliki Bečkerek, Velika Kikinda in Pančevo; v Bački pa Sn-botica. Novi Sad in Sambor z Baranjo. Na 40.000 volilcev pride 1 poslanec. Belgrad voli 5. Ljubljana 3, Zagreb 4 poslance. — Pravico volitve imaio vsi nad 21 let stari moški. Posebne določbe se tičeio naseljencev, Madžarov in Nemcev. Na vsaki volilni listini mora biti prvi kandidat z visokošolsko izobrazbo. Sistem ie proporcionalen. po D' Houtovem načinu. Sicer pa še ni vse končnoveljavno. = Jugoslovanske banke v Ameriki. Zadnji čas so naši izseljenci v Ameriki osnovali Slavensko Amerikansko banko v San Francisko s 500.000 dolarji glavnice. V Čilu obstoji tudi že dalj časa banka s 3 milijoni peset kapitala. Centrala je v Punta Arenas, podružnice pa ima v Anto Fagosti, Porvenire in Nata-lesu. Snuje se sedaj še zavarovalnica v Valparaizu. = Jugoslovanska zdravilna Industrija, ki bo v Karlovcu postavila tovarno za proizvajanja zdravil in kemičnih specijalitet, se snuje. Glavnica znaša pet milijonov kron in se bo polagoma povišala na 15 milijonov. 60% zagotovijo interesenti (lekarnarjj in zdravniki) iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, 40 % prevzamejo češki interesenti. = Najditelj severnega pola umrl. Robert Peary, ki je odkril septembra leta 1910 severni pol, je po poročilih iz Wa-shingtona umrl. Od 1891 je bil v službi polarnega raziskovanja, in sicer je naj-prvo prepotoval Gronland. Skupno z Norvežanom Ostrupom je prišel do 82. širin-ske stopinje. Leta 1897. je Peary na novo prepotoval Gronland, da bi poiskal me-teorično železo, ki ga je že James Ross odkril. Posrečilo se mu je po trdih mukah, spraviti 70.000 kg železa v Ameriko. Leta 1892 se je posrečilo Pearyju dospeti že do 84. stopinje severne širine. Leta 1905 si je pustil napraviti ladjo „Roosevelt", s katero je 4 leta pozneje začel potovanje, na katerem je odkril severni pol. =r_ Naše konzularno zastopstvo v Gra slovenskih in italijanskih šolskih otrok, dobimo številki: 57.842 (41.864+15.978) proti 57.266! Že v teh dveh številkah šolskih otrok obeh narodnosti se odraža dejstvo, da ie večina prebivalstva na zasedenem ozemlju Primorske — jugosloven-ske narodnosti. Ali, ti dve številki še ne izražate vse resnice. Kajti uvaževati ie še ok^lnosti: koliko rugoslovenskih otrok je vsled vojnih dogodkov še izven dežele, in koliko naših otrok je moralo v italijanske šole, ker naših — ni bilo!! — Sporočilo civilnega generalnega komisariiata navada vzroke, zakaj da se toliko in toliko šol ni moglo odpreti, ter naglaša na podlagi podanih statističnih podatkov dejstvo. da je stanie ljudskega šolstva na zasedenem ozemlju sedaj bolje, nego ie bilo pod Avstrijo. Glede jugoslovenskih šol navata kot vzrok absolutno pomanjkanje nčiteliev. Molči pa o vzroku, ki je po velikem delu povzročil to pomanjkanje: da so namreč na eni strani mnoge učitelje odpravili kot »politično nezanesljive«, a na druei strani, da je mnogo učiteljev svojevoljno zbežalo iz strahu pred tako usodo. Izerovor s pomanjkanjem učiteljstva ne velta. Temu nedostatku more šolska oblast hitro odpomoči, če le — hoče. Omogoči naj učiteljem povratek, zago- tovivši }lm mesta in možnost obstanka!! Oblast naj se odloči za otvoritev dotičnih šol in naj razpiše učiteljska mesta | Učitelji bodo kmalu tu.« — r Trgovska šola »Revoltella«. Na višii trgovski šoli »Revoltella« v Trstu, ki ie bila svečano odprta 11. ianuaria t. 1., so se začela redna predavania že drugi dan nato. Šola ie postala na podlagi posebnega dekreta generalnega civilnega komisa-riiata v Trstu enakopravna z vsemi višjimi zavodi v kraljestvu. OtvoriH so tudi III. letnik s pravico doktorata. Število slušateljev znaša do danes 250; ve-čina ie Primorcev, dalje so triie z Reke, 14 Dalmatincev. 5 tz jugošiavtk1. 2 Poljaka. 2 Čehoslovaka in 2 Albanca. Med. slušatelii ie tudi 18 ženskih. — Sesti slov. iist v zasedenem ozemlju. Dosedanjim petim našim listom v zasedenem Primorju se je pridružil še šesti: „Zbornik svečenikov sv. Pavla*4. Prva številka je izšla dne 10. t. m. v „Narodni tiskarni" v Gorici. List je glasilo hrvatske in slovenske duhovščine onostran premirne črte. Urednik mu je Ivan Rejec- župnik v Sv, Križu na Vipavskem. —r Učiteljsko društvo za Trst in oko- Hco ie priredilo v nedeljo 14. t. m. izlet v Podraffo na Vinavsko. —r Zborovanje gorškega učiteljskega društva v Gorici. Zborovanje goriškega učiteljskega društva v Gorici dne 4. t. m. je bilo sijajno obiskano. Prišli so vsi. razen par nečastnih izjem, s katerimi pa napravi stanovska organizacija sama svoj obračun. Predsednik KriŽman pozdravlja to-varišice in tovariše ter jih spodbuja k popolni oklenitvi okrainega društva in nove Zveze vsega slovenskega in hrvatskega učiteljstva za Julijsko Benečijo. Z ranljivimi besedami je počastil spomin blasro-pokoinega tovariša Raiera in položil šop zbranega besednega cvetja na meztrodnji grob učiteljevi soprogi — uzorni družinski materi Ferlatovi ter izrazil prizadetim družinam iskreno sočutje vse stanovske organizacije vsled teh prebridkih udarcev neizprosne usode. — V nadalj-nih besedah le poudarjal, da žele tudi italijanski učitelji stopiti v stik z našim uči-teltstvom za varstvo šole in stanovskih pravic ter priporočal, da se udejstvi učiteljska organizacija tudi v tem smislu. Izrazil ie svol dvom za takojšnji pristop goriškega učiteljstva k Delavski zbornici v Trstu, dokler se ne uveljavi pri njej vseh pravic narodueea šolstva in ne zagotovi opore v boiih za stanovske interese. Izvala se ie živahna debata in konečno se le izvolilo odsek Mermolja-Ro-jic-Urbančič. ki naj ureja društvene zahteve v razširtanju stanovske organizacije z italijanskim učiteljstvom m Delavsko zbornico. Društveni tajnik Rojic je bral zapisnike o zadnjem zborovanju in o Zvezinem delovanju v Trstu. Neštete resolucije so se sprejele pri teh zborovanjih, priobčene bodo v »Učiteljskem Listu-', ki je izšel 1. marca in je glasilo iič::eliske zveze v Julijski BenečiM. Umljivo. da se vse te resolucije pošlje na pristojno mesto in da bo potem učiteljski stanovski bol konse-kventno streinil za njih popolno udejstvi-tev. Po nikaki ceni pa ne odneha učitelj-stvo v tem svetem boju za narodno šolstvo v deželi, dokler ga ne dovede do iste višine, katero je doseglo v stari gnili in tiranski dvoimenski državi. Za list in vse boje pa bo treba denarja in vsled tega mora naše učiteijstvo žrtvovati svojim organizacijam letno 60 lir poleg marljivega dopisovanja in požrtvovalnega delovanja. Kdor ima srce za stanovsko in narodno delo, napravi tudi v tem pogledu svoio dolžnost. Nikdo nai pa ne bo radi indolence ali drugih puhlih izgovorov izven organizovanih vrst, ker niega ne bo ščitila moč organizacije — pač pa se mu že danes napove stanovski in družabni boikot. »Kdor ni z menoj — ie prod meni,« kliče danes naša stanovska organizacija. Parasitov nočemo v današnjih resnih dneh. Predsednik Križman je spodbujal učiteijstvo. da se povsod obudi iz sedaniega mrtvila vsa naša narodna društva Julijske Benečije, da naša rodna gruda zopet vzcvete s plodnim delom za blagor našega lindstva. Izvolilo se je stalnega časnikarskega poročevalca za »Učiteljski List« in po-praiinske liste, ki poleg društvenega tajnika seznanla našo javnost z učiteljskim delom in vstvarja v ljudskih srcih ljubezen do šole, ki je naivečja narodna dobrot-nica UčiteH Reja fe temeljito poročal »O uporabi novih šolskih tiskovin«, katere se mora uvesti v vse naše šole. To dovršeno poročilo z daljšimi debatami bo priobčil »Učitetski List«. Učiteijstvo bo torel skrbelo za notranji ustroj naših šol "in kdor rabi radi notraniega uradnega poslovanja kateregakoli pojasnila, naj se zglasl pri tovarišu Reja, ki je vedno pripravljen za potrebne informacije. Mesečni zapisniki krajnih učiteljskih konferenc in tedniki so še vedno v uporabi, ker zdatpo pomnažujejo učne uspehe vsake šole. Učiteijstvo je hvaležno za to skrbno poročilo svojemu vnetemu tovarišu, ki z vso marljivostjo tvori močno zvezo naših šol z pkrajnim šolskim svetom pri oskrbovanju najpotrebnejših učil in v gmotnem oziru. Tajnik učiteljske Zveze Rodé iz Trsta je dal mnogo potrebnih pojasnil o »Učiteljskem Listu« m o odseku za izdajo novih učnih knjig za ljudsko šolstvo. Kdor čuti v sebi željo in spretnost za sodelovanje pri izdaii ljudsko-šolskih beril, naj se takoj priglasi društvenemu odboru, ki bo v stalnem stiku s tozadevnim odsekam pri Učiteljski Zvezi za Julijsko Benečijo v Trstu. Pozno popoldne je predsednik zaključil to živahno zborovanje našega učiteljstva in zaklical še edenkrat vsemu stanu: v Vsi v stanovsko organizacijo! Vsi na plan, da bo delo našega učiteljstva in naše šole popolnejše v srečo našega kulturnega razvoja!« —r. Ureditev učiteljskih plač na okupiranem ozemlju. Tovariš M. nam piše z Goriškega, da Je tamkajšnje učiteijstvo dobilo 1. marca t. 1. nakazane plače po novih določilih, ki jih je pa smatrati še vedno za nekak provizorij. Opravilna doklada je določena voditeljem v lirah al pari prejšnjemu znesku kron, istotako stanarina. Plača sama je 1. leto 3100 lir, 4. leto 2000 lir. 8. leto 3800 lir, 12. leto 40Ó0 lir, 16. leto 430Ó lir. 20. leto 4600 lir, 24. leto 4900 lir, 28. leto 5100 lir. — Draginjska doklada za samce znaša letnih 780 lir, za poročene do 2 otrok 1200 lir, s 3 otroci 1800 lir, za vsakega nadaljnega otroka po 380 lir več. Službena doba doslej še ni določena, enako ni še ničesar gotovega glede pokojnine. Učiteijstvo zasedenega ozemlja pričakuje tudi v tem oziru ugodne rešitve. —r Izredna glavna skupščina družbe sv. Cirla in Metoda za Istro se vrši v nedeljo dne 28. marca t. 1. v Hrpeljah-Kozmi pri Trstu. Glavni točki dnevnega reda sta: L Poročilo družbenega pooblaščenca dr. Fortunata Mikuietiča in 2. volitev novega odbora. Po dolgem večletnem presledku pričenja Ciril-Metodova družba za Istro znova svoie delovanje, ki mu želimo največjega uspeha! —r Proti vsemu, kar je slovensko. Uršulinke so poučevale na Goriškem zavodu deklice v nižjih razredih v slovenskem jeziku. Ko je za to zaznala politična oblast, je prepovedala poučevanje in za-jedno naznanila šolskim sestram, da bo dala zapreti zavod, če se ponovi kaj takega. —r Težka nezgoda. Ivan Žnidaršič, učitelj iz Kanala, je skušal v Podbrdu skočiti na premikajoči se vlak. Pri tem mu je najbrže spodrsnilo in je padel pod vlak, ki mu je odtrgal levo roko in pri zadejal več težkih poškodb na glavi. ! Vrhutega je izgubil še eno oko. Ne-S srečni učitelj je obležal nezavesten na tleh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Trstu, vendar pa je malo upanja, da bi okreval. Književnost in umetnost Vso pod tem zaglavjem navedeno knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6. Marko Senjanin — slovenski Robinzon. Te dni je izšla v Učiteljski tiskarni 160 strani broječa knjiga gorenjega naslova, katero je priredil po angleškem izvirniku tov. Jan Baukart. Priporočamo tovarišem, da napotijo knjigo z obilnim naročevanjem med slovensko mladino, kateri je v prvi vrsti namenjena. Simon Jenko, Pesmi. Uredil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1920. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 124. Cena broš. K 10, vezan. K 15. V okusni opremi je pravkar izdala Tiskovna zadruga Izbor pesmi Simona Jenka. Pesmi je uredil dr. Joža Glonar kronološko z ozirom na njihovo spesni-tev. Za pozneje obljublja ista založba izdajo vseh Jenkovih del v znani zbirki Slovenski pisatelji. Jenkove pesmi se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. „Zdravje." Izšla je prva Številka slovenskega mesečnika društva za narodno zdravje z zelo dobro in poučno vsebino. V člankih se razpravlja važna aktualna zdravstvena vprašanja. Vsebina je naslednja: Dr. Mx Jovanovlč-Batut: „1% robstva ikad — Iz groba nikad". „Poma i predojnica"; dr. D. Popovič: „Zločin"; dr. B.: „Slabotna deca in lastna hrana". Sestava. Življenje in potrebe telesa. Množitev. — Zdrav začetek. Mati. — Negovanje dece. Šola. — Druga priprava za življenje. Delo in poklic. — Delavsko zdravje. Boj proti nalezljivim boleznim. — Boj proti jetiki in spolnim boleznim. Boj proti pijanstvu in tobaku. Negovanje bolnikov. — Prva pomoč. Skrb občine in države za zdravje. Raznoterosti. Verovanje. — Prorokovanje. — Zdravljenje. Zdravje in bolezen v pripovedki. Izreki in pregovori o zdravju. Naročnina znaša celoletno 24 K. Naročnina se pošilja za slovensko izdanje: administraciji „Zdravje", Zdravstveni odsek, Ljubljana. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organlzačnl davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XLVII. izkaz. Po 80 K: Godec Anton — Limbuš pri Mariboru. Po 20 K: Marija Godčeva, Vodenik Sim. In Matilda Vodenlkova — Limbuš; Vuga Ivan — LJubljana; Julija Lušicka in Vida Božičeva — Suhor pri Metliki; Purkhard Josip — Labod v Korotanu. Po 15 K: Jurčec I. — Leskovec pri Krškem Po 12 K: Josipina Smoletova — Sv. Gora, p. Vače pri Litiji. Po 10 K: Marija Ridl-Bavdkova, Angela Bavdkova In Berta Šilovina-čeva — Leskovec pri Krškem; Stritar Jos., Pogačnik Fr„ Tilka Leckerjeva In Marica Lavra-čeva — Št. Vid pri Grobelnem; Mihelič Viktor, Pahor Gvidon, Evlalija Dimnikova in Marija Ja-nežičeva — D. M. v Polju. Po 5 K: Gregorič Makso — Podbllca, p. Selce nad Škofjo Loko. — — Današnji Izkaz 352 K. Prej izkazanih 18.522 K. Skupaj 18.874 K. Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172. Opocba: Na poziv odbora Slomškove Zveze v „Slovencu" glede našega rezervnega sklada sem od Zaveze pooblaščen Izjaviti, da takoi vrnem dotičniku prav toliko kron, kolikor jih Je poslal sam prostovoljno, oziroma jih Je izročil meni za rezervni sklad po kom drugem, ne da bi vedel, da Je prostovoljni dar namenjen rezervnemu skladu Zaveze. Kdor torej hoče svoj prispevek nazaj, naj to naznani na moj naslov. Dobi ga takoj 1 Listnica uredništva. R. G. Zagreb: Priobčimo v prihodnji številki. »V pokol«: Od leta 1890. dalje. V članku »Naši novi prejemki« v zadnji »Tovariševi« številki najdete natančno pojasnilo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Naši himni: : ■ ■ ■ 1. Lepa naša domovina, j : 2. Bože pravde. ■ ■ j Dvoglasno s spremljevanjem har- j ; monija za šolsko mladino priredil * ■ Fran M^rolt. Cena 1 krona. Naro- • i čila sprejema le Učiteljska t skarna ; iBHBBBSiiHBBBBag Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodooosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učitelj* skega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga % omejenim jamstvom Promet do 29. febr. 1920 K 48.829*75. Hranilne vloge obrestuje od 1. aprila 1920 po 3°/0. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od lla>. do 1 26. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja. BBBiBiiiigiiiBaS Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze66! Knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani . Frančiškanska ulica 6. . se priporoča za nabavo vsakovrstnih znanstvenih in leposlovnih knjig, mladinskih spisov in šolskih potrebščin. Dokler traja zaloga priporočamo osobito sledeče knjige: po zniž nih cenah: Dr. Osvald: Srednješolska vzgoja .........po K 6"— G. Majcen: Metodika zemljepisnega pouka.....„ „ 3'— Ant. Rudež: „Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojeslovja.............„ „ 5"— Nadalje: Slike regenta Aleksandra, lepo izvršene, vel. 50x68 cm t , 20'— Črnilo za šole in urade v stekienicaii po 1 liter . . . „ „ 14'— „ „ „ „ n v manjših steklenicah .... „ „ 5'70 Rdečilo„ „ „ „ v malih steklenicah.....„ „ 2 50 Doprsni kip v neravni velikosti SIMONA JENKA po originalu prof. ALOJZIJA REPIČA prodala komad po 100 K Učiteljska tiskarna v Ljubljani Frančiškanska ulica Stev. 6. Vaino za vsa narodna kulturna društva.