DOMOLJUB
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
---C ^U	---
Izhaja kot priloga .SLOVENCU" zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena tnu je SO kr. za celo leto. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu „DOMOLJUBALjubljana, o semenskih ulicah št. 2. Naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBA" Stolni trg št. 6. — Naznanila se vsprejemajo in
plačujejo po dogovoru.
Htev. f>.
V Ljubljani, 5. maja 1892.
Letnik T.
Kaj je novega po svetu?
Na belo nedeljo so imeli na Dunaja lepo slovesnost. Vpričo cesarja in brezštevilnega ljudstva so namreč odkrili spomenik slavnega avstrijskega vojskovodje očeta R a -d e c k e g a. Rilo je navzočih tudi mnogo vojakov-veteranov, ki so še pod Radeckim služili in se vojskovali. — Radecki je bil slaven junak, ki je vodil svoje vojake od zmage do zmago; Radecki je bil ljubeznjiv iu prizanesljiv vojak; zato so ga vojaki ljubili, zato ga je vse rado imelo, bali so se ga le sovražniki Avstrije. — Posebej pa moramo še omeniti, da je bil Radecki tudi izgleden kristijan. Neki korar v Gradcu hrani rožni venec, katerega mu je podarila hči Radeckega, rekoč: „To je rožni venec mojega rajnega očeta." — Radecki je bil rojen 1. 1766 v Treb-nici na Češkem. L. 1788 in 89 seje že vojskoval s Turki; I. 1793 bil je v bojih na Nizozemskem in v Gornji Italiji; tu je zlasti zaslovelo njegovo ime, pozneje 1. 1848 po bitkah pri sv. Luciji 6. maja, pri Kustoci 23.-26. julija in pri Novari 23. marca 1849.— Umrl je slavni general |. 1858. — Naj živi njegov verni, domoljubni in junaški duh še vedno krepko med našimi vojaki! — Državni poslanci so se zopet zbrali na Dunaju v državnem zboru. Posvetovati in sklepati imajo o zelo važnih stvareh. Za povečano dunajsko mesto bodo morali dovoliti 42 milijonov, razgovarjali se bodo o preosnovi davkov in o novem zlatem denarjn. Poslanci splošno niso nič kaj zadovoljni. Češki poslanci se hudujejo nad pravosodnim ministrom ter bi ga radi posadili na zatožno klop, ker je za Nemce osnoval neko 'sodišče, ne da bi bil za to vprašal deželni zbor. Katoliški poslanci so vedno bolj hladni nasproti vladi, ker se ta nič ne zmeni, da bi vpeljala za vzgojo krščanske mladine prepotrebno versko šolo; ostro se tudi pritožujejo poslanci v državnem zboru nad ministrom Gaučem, ki je iz službe odstranil isterskega poslanca Spinčiča. Poslanci trdijo, da tega ni zaslužil in da se mu godi velika krivica.
Ako je torej še kaj pravice na svetu, mora se ta stvar ugodno rešiti za poslanca Spinčiča. V Lincu se bo vršil 3. avstrijski katoliški shod od 8—11. avgusta 1.1. Priprave za shod so velike in lepe, zato se je nadejati pomenljivega zborovanja. Lepo je videti, kako se katoličani po svetu zavedajo svojih katoliških dolžnostij. Želeti je, da za drugimi ne zaostanemo tudi mi Slovenci. Lepo priliko to pokazati bodo imeli Slovenci na prvem katoliškem shodu za Slovence, ki se bo letos dne 30. in 31. avg. obhajal v Ljubljani. Upati je, da se bo shoda vdeležilo prav mnogo zavednih katoliških m6ž. — Prvi maj ni k, nekdaj dan pomladnega nadepolnega veselja, je sedaj za države dan strahu. Nezadovoljneži po svetu praznujejo prvi maj po svoje; groze namreč prevrniti obstoječi red. Države so letos pred prvim majem zaprle mnogo upornikov, da bi ne razgrajali 1. maja. Število rogoviležev se vedno množi; ni jim težko stiskanih in stradajočih revežev dobivati na svojo stran. Tako si brezverski kapitalizem plete sam šibo, s katero bo kaznovan za vnebovpijoče svoje pregrehe. Brezverska šola rodi svoj sad, in žalostne so podobe, ki se nam kažejo. Zgodilo se bo: Kedor noče poslušati, tak mora čutiti. — Na Francoskem so anarhisti jeli nered delati tudi po cerkvah med govori, tako da duhovniki celo božje besede ne morejo mirno oznano-vati. Vlada ve zato, a se ne zmeni, da bi zlobneže kaznovala, kakor zaslužijo. Ni čuda, da dinamitardi straši po Parizu ter kar cele hiše razsipajo v prah. Ako to ljudem ne odpre oči, jim ni več pomagati. — Na Laškem je vlada v Rimu še vedno v hudih denarnih stiskah. Koliko milijonov je v zadnjih letih italijanska vlada vzela cerkvam in samostanom, a vse nič ne pomaga, denarne zadrege so vedno večje. Tu se prav očitno vidi, da ukradeno blago nima teka. Brez pravice ni mogoče na svetu ohranit* stalnega in pravega reda.

Kaj je novega po Slovenskem?
Kranjsko. Iz Ljubljane. (Mestnevolitve.) Koncem preteklega meseca so se vršile dopolnilne volitve v ljubljanski mestni zbor. Katoliško politično društvo je imelo dva volilna shoda; obekrati se je zbralo nepričakovano mnogo konservativnih mož-volilcev. Sklenili so konservativni volilci, da letos ue gredo volit iu sicer zato ne, ker so se lani volitve vršile nepravilno, ker se je konservativnim volilcem omejevala osebna prostost, ker je tudi vlada podpirala radikalce in ker so letos izbrisali iz volilnega imeuika vse volilce iz okolice, ki so lani večinoma konservativno volili. — Na prvem shodu velikonočni ponedeljek govoril je prvi dr. V. Gregorič. V svojem izvrstnem govoru je za blagor ljubljanskih davkoplačevalcev zelo vneti in delavni dr. Gregorič ostro Šibal zanikeruo mestno gospodarstvo. Kot mestni odbornik je dr. Gregorič zahteval, da se seje v mestni hiši vrše vsaki mesec, kar se je zanemarjalo, iu da naj se rešujejo pravočasno vloge davkoplačevalcev. Srečen je, če kedo dobi seveda zelo pozuo kak odgovor od magistrata. Glede ljubljanske mestne hranilnice rekel je dr. Gregorič: »Koliko časa je poteklo med sklepom občinskega sveta, od kedaj naj se računajo obresti naložene glavnice in med izvršitvijo tega sklepa! Da je pri tem šlo v škodo nekaj tisočakov, zato se naši mogočni gospodje niso dosti menili. Gledu mestne hranil-
nice mi je omeniti, da je treba pri takih mladih denarnih zavodih velike pazljivosti na vse strani; pred vs*m treba, da je denaren zavod popolno nepristransk, da ni kako strankarsko podjetje. Žal, da o mestui hranilnici ne morem, tega reči." S temi besedami pa je dr. Gregorič dregnil v sršenovo gnezdo. .Narodovci- so planili nanj prav kakor s koli, ter očitajo njemu in konservativcem, da hočejo ta .narodni" zavod uničiti. To pa ni resnica. Konservativci so vneti za mestno hranilnico, a tega uečejo, da bi jim voditelji mestne hranilnice polena metali pod noge ter zlorabili mestno hranilnico proti konservativcem. Strankarsko je dr. Gregorič imenoval vodstvo mostne hranilnice zato, ker je g. notar Gogala podpredsednik hranilnici in predsednik .slov. društva' in urednik .Rodoljuba"; kot takje vodil lani agitacije za mestne volitve, kontrolor mestne hranilnice je agitiral celo dopoldne na volišču, sluga mestue hranilnice je iskal po mestu pooblastil. Zavod, kjer se tako godi, je gotovo strankarsk. Vzlasti pa je zelo pristransk g. notar Gogala. Znano je, kako jo lani na barjane pritiskal, da naj volijo radikalne kandidate. A ker se pošteni možje niso hoteli >kloniti, zagrozil jim je rekoč: .No, le zapomnite si barjani, kadar boste zopet potrebovali kake podpore od mesta, takrat boste pa že uslišani; mislili boste da kaj dobite, pa ne bo nič. Takrat se boste spomnili.
Listek.
Nevihta.
J. Prijeten kraj.
Nc daleč od prijazne, s košatim drevjem obdane vasice Marijni dol vzdiga se iznad majhnega griča slara, a mnogo obiskovana cerkvica, posvečena prečisti Bogorod-nici, katero prosto ljudstvo imenuje »Marijino kapelico«. Stari hrasti in košate bukve senčijo na dveh straneh črno, a še dokaj trdno židovje; na končni strani pa sloji kamenita podoba blažene Device Marije. Iznad trhle in z mahom poraščene strehe vzdiguje se majhen zvonik, ki kakor kak prst kaže proti nebu, ljudi opominjajoč, da je le eno potrebno: skrbeti za nebesa, ki so naša prava domovina. V zvoniku visi majhen zvonček, ki s svojim srebrno čistim glasom vabi vaščane k molitvi. Ko stopiš v cerkev, zapaziš na altarju za steklom staro podobo zamorske (črne) Matere Božje. Ta podoba je zelo stara in umetno izrezljana; in ljudstvo ve pripovedovati, kako je Marija marsikatero zaupno molitev na tem svetem kraju uslišala; in zato verni še dandanes radi zahajajo v to cerkev molit.
Na bližnjem visokem hribu prav tik cerkvice pa sloji kakor orlovo gnezdo majhen grad, z vitkimi stolpiči Ta gradič je bil poprej lastnina nekega kneza, ki je pa le na lov zahajal v grad, sicer pa ni razven slarega in čmerikavega oskrbnika v njem prebivala živa duša Sedanji oskrbnik pa, neki bogat trgovec, je gradič ki je
bil že skoro na pol podrt kupil za malo ceno od kneza in ga dal popraviti.
Na »Višavi« — tako so ljudje navadno gradič na-živali — prebival je poleti graščak s svojo družino. Imel je razven enega sina, ki je bil pa prostovoljec v nekem huzarskem polku, še dvanajstletno hčerko Julijo. Ta je bila starišem nad vse. GospA graSčakova je bila sicer mlada, a zelo bolehna; tičala je najraje doma in se dolgočasila, le redko kedaj se je peljala kam na sprehod.
Vsa drugačna pa je bila njena malu, a živa hčerka Julija. Vesela je od jutra do večera skakljala in pela. igrala in letala po vrlu, ter z rudečimi jabolki hitela v hišo, kazat jih materi. Poskočni deklici ni bil noben jarek preširok, noben klanec prestrm in njena odgoje-valku bi bila med poukom skoro prisiljena lahkonožno de klico na stol privezali, da ji ni ušla. Mesto, da bi se francoščine in angleščine učila, šla si je raje cvetic natrgal, naj so bile še lako visoko na kakem hribu, ali pa na še tako močvirnem kraju potoka, in njen oče je z veseljem gledal svojega ljubljenega otroka, kako je z rudečimi lici, razmršenimi lasmi, vihrajočo obleko skakljala po najslrmejših klancih, čez najširje jarke. Tukaj doma se ji ni bilo treba ravnati po strogi meščanski šegi, zato jo je oče pustil, da se je razveseljevala v krasni prirodi. In nevarnosti se jej ni bilo treba bati nikake, kajti spremljal jo je vedno velikansk bernardinski pes, ki je zvesto nad deklico čuval in, ako je bilo treba, jo tudi branil.
V malo letih se je bila Julika lepo razvila. Deklici je kuj dobro ugajalo življenje na Višavi. Kakor roža je rasla in se razevitala. Bila je gibčna in živa, kakor živ"
kaj delate." Tako jo govoril g. Gogala pred voliščem. Od takega moža, katerega prevladuje tako silna strankarska strast, da niti stradajočemu svojemu bližnjemu ne privi šči podpore, ako ne voli tako, kakor g. Gogala hoče, od takega pač ni pričakovati nepristranosti. — Kako krivično jo torej ravnalo vodstvo mestne hranilnice, da je zaradi teb resničnih in opravičenih besed pozvalo dr. Greg»riča, da naj dokaže, kar je govoril, sicer da je obrckovalec. Dr. Gregoriču ni treba nič dokazovati, ker je stvar jasna ko beli dan. Kadar dokažete, da g. Gogala ni delal strankarsko v navedenih slučajih, tedaj bi dr. Gregorič moral še le dokazovati svoje besede. Tega pa nikoli ne morete storiti. Zato je brezvestno moža-poštenjaka, kakor je dr. Gregorič z blatom ometavati samo zato, ker je resnico govoril. Prav so imeli konservativni volilci, da so dr. Gregoriču izrekli popolno svoje zaupanje ter so se mu zahvalili za njegovo marljivo delovanje v mestnem zboru. Vsled tega sta tudi iz upravnega odbora mestne hranilnice izstopila preč. g. kanonik And. Zamejic in urednik g. Ig. Žitnik. — Sedaj so radikalci sami gospodarji na rotovžu, sami imajo v rokah vodstvo mestne hranilnice. Bomo videli, kakošno bo to gospodarstvo.
Iz Nevelj, 20. aprila. Vsa narava se je oživila, pomladansko solnce je že prijetno ogrevalo zemljo, žito, kateremu je prizanesla zima, je dobilo lepo zdravo barvo in po naš h brdih razvija se prijetno zelenje. To pomladno življenje pa je velikonočni torek pokril sneg, ob
srebro ; iz njenega uljudnega očesu iskrila je vsa dekliška nedolžnost in prikupljivost. Z glave pa ste jej viseli dve dolgi, zlatolasi kiti, in vse se je čudilo njenim kakor svila tankim in lepim lasem. Ne le slariši, tudi ljudje v okolici so Julijo imeli zelo radi. Z vsakim je bila prijazna in vzlasti do revežev usmiljenega srca in radodarnih rok. Bila je res, kakor so ji ljudje rekli, »grajski angelj«.
2. Nasprotje.
Bilo je lepega poletnega jutra. Solnce je vzhajalo izza mogočne gore. Okna v kapelici in grajskih stolpičih na Višavi so čarobno odsevala v solnčni svetlobi in onstran hriba ležeče jezero razprostiralo se je kakor modro oko ]>o bujno rastoči dolini, po njem pa je majhen čoln plaval ter rezal bistre valove. Naenkrat pa se začuje z one strani tenki glas iz otroškega grla, ter daleč po dolini odmeva ona znana Marijina pesem: »O Devica bod' češčena! Ti Kraljica vseh nebesi«
Graščak Henrik je koračil s puško na rami po hribu proti jezeru ; njemu ob strani je pa sledil velik lovski pes. Graščak je bil velik in širokopleč mož, visoke rasti in krepkih udov. Njegov zagorel obraz pokrivala je gosta rujava brada, ki mu je segala daleč po prsih. Glavo mu je pokrival klobuk ozkih krajev s košatimi krivci divjega petelina na strani. Izpod klobuka so se mu vsipali gosti črni lasje, tu in tam že prepleteni s sivimi. Po njegovi postavi bi mu človek prisojal kakih pet in štirideset let. Ko gre Henrik mimo odprte cerkvice, obstane. V cerkvici namreč je klečalo mlado kmetsko dekle pred Marijino
jednem pa je nastopilo pusto mrzlo, pravo jesensko vreme. — Za nas po ebna novost je, da sta nas te dni zapust la dva gg. duhovnika ob jednem. Najstarejši ljudje ue pomnijo, da bi b i kateri gospod župnik zapustil n8Šo duhov-nijo, ker vsi počivajo v sredi svoiih župljanov. Dosedanji č. g. župnik A. Zormao so 12 let vodili našo župnijo, lansko leto pa so opešali zaradi bulezni na nogi in dobili so za pomočnika č. gosp. novomašuika Fr. Krurape-starja. Ker pa bolezen ni odjenjals, prosili so za pokoj. Ob jednem pa se od nas postavi tudi mladi gospod. Ganljivo je bilo slovo na velikonočni ponedeljek, vse je jokalo, mlado in staro. Da, hvaležui moramo biti obema gospodoma za njun trud iu blagor župljanov. Obema žalimo vso srečo: starejšemu miren pokoj do skrajne mejo človeškega življenja, mlajšemu pa gorečnost, zdravje in zadovoljnost na novem mestu.
Iz Vipave, 28. aprila. Pisal bi — pa se skoraj boj m, ker bode moje moje pisanje zopet glas vpijočega v puščavi. Koliko se je že moledovalo, prosilo, da bi se kdo nas nesrečnih Vipavcev usmilil ter nam uašj nadlogo povodnji odpravil. Naša gg. poslanca pojašojevala sta prvi v deželnem, drugi v državnem zboru nujno potrebo čiščenja struge ter kaza'a na veliko škodo, ki jo prizadeva voda že tako obožanemu ljudstvu. Vse zastonj! — Ne, obljubilo se je mnogo, delali so se načrt za načrtom, za katere se je potros lo toliko denarja, da bi se bilo s tist!m zneskom že velik del struge iztrebil, toda načrti so
podobo, ter pobožno molilo. Zraven nje stala je majhna pletenica napolnjena z zelenjavo, jajci in z drugimi kmečkimi pridelki. Nekaj časa sloji graščak Henrik nepremično, potem pa mrinraje odide svoj pot dalje; nek poseben, da skoro zbadljiv nasmeh mu je zaigral okoli njegovih usten. — Na vznožju hriba sreča graščak župnika ondotne fare; bil je to star in častitljiv mož. Cital je iz svoje molitvene knjige. Danes imel je ravno opraviti mašo v Marijini cerkvici.
»Dobro jutro, ste že zgodaj na nogah,« pozdravi graščak župnika."
»Bog daj!« odzdravi mu župnik ter pristavi: »Zgodaj vstajati je človeku koristno, krepi telo in duh!«
»Prav imate!« pritrdi graščak, ter nadaljuje : »Jaz sem tudi danes zgodaj vstal; imeli smo namreč velik lov na divje peteline. Kosem pa šel mimo cerkvice, ozrem se notri in vidim pred altarjem klečati majhno dekle, ter moliti. Skoraj bi pobožno deklico zavidal, tako srčno je molila!«
»Verujem, gospod graščak,« seže mu župnik v besedo, »kajti s pobožno molitvijo se povzdigne duh k Bogu in človek si olajša srce!«
»Temu nič ne oporekam! Toda gospod, ne zamerite, ali je res ona črna Marijina podoba čudodelna? Slišal sem nekoč tako praviti, da se tukaj godč čudeži, pa nevem, če je res?« — Besno pogleda župnik graščaka, kajli ni prav vedel, ali se gospod norčuje, ali se res zanima za to stvar. Graščak Henrik namreč je bil sicer katoličan, a le po imenu. On je le redko hodil v cerkev, dasi je bil v mladosti krščansko vzrejen. Graščak Henrik
ostali na papirju, mi Vipavci pa v vodi. - Itrooledoval je naš poslanec gosp. Lavrenčič predlanskim v deželnem zboru 10.000 gld. za prvi začetek. Kje in kdo zavira ta pričetek, mi ni znano, le toliko vero, da smo bili Vipavci tudi vkljub obljubljenim tisočakom v 14 dnevih že dvakrat v Todi in hrepeneče čakamo, da bi se nam prikazala mavrica upanja in bi nas povodenj več ne nadlegovala. Ali čakali, kakor se kaže, bodemo še mnogo let — more biti do sodnjega dnč. — Ss eno. Nekaj časa sem pričel se je za davkoplačevalce nov red. Neki uradnik popoldue ne mara sprejemati davkov, todi ne vzame za četrt leta, ampak hoče imeti skupaj za pol leta ali pa nič. Kako občutljivo je to za ubogega kmeta, posebno ako je po 2 do 3 ure oddaljen in prinese težko zaslužene krajcarje popoldne v davkarijo, pa jih ne vsprejmo in je prisiljen zopet drugi dan dopoldne dolgo pot delati. In veudar je zapisano pred davkarijo, da je do 4. ure popoldne uradna ura. Tudi je ložje kmetu na tri mesece, kak< r ua pol leta skupaj davek plačevati. Da je to istina kar pišem, imam dokazov. Tako se dela z davkoplačevalci!!
Štajarsko. V Mariboru so tri farne cerkve, namreč mestna in ob enem školija, kamor spada okoli devet tisoč farnikov, potem dve predmestni: „Sv. Magdalena" za 9350 faranov in ,Sv. Marija* za 7800 v to faro »padajočih oseb. Obe predmestnofarni cerkvi sta za veliko število vernikov pretesni. Pri »Sv. Magdaleni" bi se med ostalim odpomoglo menda tako, da bi se pri podružni sv. Jožefu
je imel, kakor je navadno pravil, »sam svojo vero«, to se pravi, bil je sicer neumoren in delaven mož, bil je uljuden in prijazen do svojih služabnikov, živel je sicer dostojno, toda za cerkev se pa ni dosti ali bolje rečeno nič brigal. »Omika in poštenost, to je moja vera!« dejal je pogosto sam.
»Gospod, jaz ne vem, če je ona Marijina podoba v tem smislu, kakor morda vi menite, čudodelna,« odvrne župnik na graščakovo vprašanje. »Kar časa sem jaz tukaj duhovni pastir, ne vem pomniti, da bi na tem mestu kak slepec naenkrat izpregledal, ali da bi se kak hromeč postavil na noge, ter hodil. Toda godili so se pa tukaj duhovni čudeži.«
»Gospod, jaz vas ne razumem!« reče grajščak.
• Le poglejte, gospod, vi imenujete čudež to, če slepec brez človeške pomoči izpregleda in kaj tacega se je že večkrat zgodilo. Toda, ali ni to tudi čudež, če kak na duši slep človek izpregleda? In taki čudeži so se na tem svetem kraju že pogosto zgodili. Bog namreč da nekaterim krajem posebne milosti, tudi tej cerkvici po pravici pravijo »čudodelna kapelica«. Seveda temu pa zopet ni tako, da bi Bog na tem kraju vse prošnje usli-šati moral!«
»Mogoče! Toda če bi bil jaz priča le enemu čudežu, bi jaz brez ugovora veroval!«
»Vi torej zahtevate čudež, potem pak bi še le na božjo vsegamogočnost verovali ?« dostavi gospod župnik resno. »Veste, če bi pa bilo temu tako, potem bi pa vsi ljudje zahtevali od Boga čudežev, potem pa ni potreba nobene vere. Sploh je pa ves svet in njegov čudni red — od solnca do najmanjše travne bilke — čudež « '
posvečeuej cerkvi ustanovila ali nova fara ali pa d» bi« naselili redovniki. Pri .Sv. Mariji" so pa sklenili post,,^ novemu delu mesta primerno novo hišo Božjo. V to jm( so lani začeli nabirati milodare. Do sedaj so skupili toliko denarja, da bo mogoče lotiti se bogorailega dela. _ Lanjskevzpomladi so ponekod priporočali takozvani .azuriti' za škropljenje vinogradov zoper „medljiko" ali .strupeno roso". Kdor je, kakor prejšnja leta, škropil i .m«jro galico" ter jo z apnom pravilno zmešal, dosegel je pru povoljne vspelie; gospodarji pa, ki so škropili z azurinom, ne bodo baje za to blago več dali niti počenega groša. Ali v trgovini so vinogradniki neredkokrat dobivali tudi galico slabo. In da bi gospodarji ue izdajali denarja u malovredno blago, vsled tega je gosp. dr. Radaj, ki so ga za deželnega poslanca bili izvolili kmetje v okraju JU. riborskem, v deželnem zboru predlagal: Deželni odbor naj sam kupi »modro galico" ali, kakor Nemci pravijo .Kupfervitriol", naj za kupno ceuo gospodarjem prodaja, resnično vbožuim vinogradnikom pa naj deli brezplačno: ob enem z razdeljevanjem galice naj se dotičnikom izroči knjižica s poukom, kako se je treba vojskovati z medljiko. Predlog so poslanci v deželnem zbozu vsprejeli. Kdor torej želiš galico bodi za denar bodi brezplačno, oglasi se pri občinskem predstojniku. — V Ljutomeru so povodom vladarske štiridesetletnice cesarjeve vložili kamen-vogelnik za novo šolo. Delo bedo v kratkem nadaljevali, pa ne tam, kjer so onokrat nameravali. Svetli cesar so
»To vam veljaj, gospod, hvaležen sem vara /.a ta pouk ; toda dovolite mi še eno vprašanje. Glejte, jaz sem si razven svojih opravil tudi pridobil nekaj znanja v naravoslovskih vedah. Bral sem namreč razlaganje učenega t?) Darvina, ki trdi, da je človek le neka žlahtnejša vrsta opic; in čeravno jaz lega ne verujem, vendar ima ta Darvinov nauk marsikaj verjetnega v sebi. Niso li morda divji ljudje, katerih jezik je zelo nepopoln in so zelo divjega vedenja, torej zel6 na opice spominjajo?«
»Počas1, gospod graščak! Glejte na primer, če vzamete novorojeno dele najbolj divjim starišem in je iz-redite pri najbolj olikanih ljudeh, bode ravno tako se naučilo slovenski, nemški in francoski govoriti, kakor kak slovenski, nemški ali francoski olrok. Ako pa posku site to z opico najboljše vrste, ne bo se to vam posrečilo. Iz tega lahko spoznale, kako velik propad je ravno zaradi govora med živaljo in človekom.«
Graščak je nepremično zrl v tla, naposled pa seže župniku v roko, rekoč : »Z Bogom, gospod župnik, o drugi priliki kaj več o tem I Z Bogom!« Po teh besedah odide hitrih korakov proti domu.
3. Požar.
Nekega poletnega večera ne dolgo po tem dogodku sedi graščak s svojo družino na vrtu pred gradom- Njegov »m, kateri je popoldan z nekaterimi častniki semkaj pnšel, se je poslovil in šaleč in smejoč se jahal je» svojimi jezdeci navzdol. Steklenica z vinom stala je «e na mizi in zraven nje prazne kupice. Graščakinja sedi na stolu in dremlje; Henrik si pa nažge smodko, ter
dali 4000 gld. podpore in dovolili, da se zavod imenuje „šola Franc - Jožefovska". Stroške za poslopje so predračunih na 49.561 gld. 26 kr. Danes so pod tremi strehami sobe-učilnice za 292 učencev in za 278 učenk, za prve je štirirazrednica, a za druge lastna trirazrednica. To število otrok bodo spravili v novo poslopje, ki bo krasilo prijazni trg. Tudi prvi razred realke bode se preselil v isto. V fari nahajata se še dve in bodeta ostali v bodoče obedve šoli-podružnici: dvorazredniea v Cez&njevcih, kjer je zdaj vpisano 150 ,,Čehov" ali dečkov in 153 deklic, pa dvorazredniea na Cvenu z 79 učenci in 89 učenkami. — V Cirkovcih na Dravskem polju so pogoreli posestniki: Beranič, Harb, Maršii, Pernat. V Šmarju pa je Wagnerju na škodo „rdeči petelin" plesal po strehi. — V Žičah pri Konjicah je o. Ciril Goričan, kapucin, na velikonočni ponedeljek slavil novo sv. mašo. Odkar obstoji fara, še onde niso imeli primicije. Letošnja slavnost naj bi ne ostala ob enem tudi zadnja I — Novo gnezdo s trsno ušico zasledili so pri Sv. Andreju v Halozah. — Jurij in Matevž Žnidar, dva brata pri Ponikvi ob železnici, sta se zavoljo drvij sprla. Matevž je pograbil v sobi visečo puško ter
jo nabito nameril na brata; toti je na svojo srečo orožje Še pravočasno spodbil, da so nevarne oblice - svinčenice preluknjale tram namesto človeka. — V Kravjeku pri Ločah je Franc Gril 8 sekiro napadel svojega očeta. Ta je vzel nabito puško. Med ravsanjem se je ista sprožila in sina smrtonosno zadela v prsa. Nauk: Karkoli delaš, delaj pametno in gledaj na konec 1 — Na Zavrhu blizu Lem-berga sta veliko soboto pod jednim dežnikom šla 16lelni Jože Mastnakov in nekoliko starji Lovro Flisov. Prvemu se je sprožil samokres in je po nesreči drugemu prestrelil dlan leve roke. Opomba: Pustite strelbo starejšim in previdnejšim osebam, a mladenič s prisluženim denarjem varčuj in kupuj samo koristne reči, med te pa spadajo tudi dobre knjige in dandanes za javno življenje neizogibno potrebni časniki, kateri pač ne povzročujejo bolečine in sitnobe, kakor nesreČonosni samokresi! — Mestni urad v Celji je za pisanko dobil precej kiselo jabolko. Ministerstvo mu je namreč vsled slovenske pritožbe ukazalo, da na slovenska pisma gospod župan mora, kakor to postava in spodobnost terja, odgovarjati slovenski. Zopet je zmagala pravica!
Cerkev in šola.
Slovenski katoliški shod v Ljubljani.
Osnovalni odbor neumorno deluje, da čim prej za-vrši pripravljalna dela za katoliški shod. Dosedaj so imeli
korači po vrtu gori in doli, vesela Julika pa skače in se podi s svojim bernardincem po vrtu. Bil je straSno soparen poletni dan. Teden dnij že ni deževalo; drevje in grmovje, katero je žalostno vfile liste povečalo h tlom, koprnelo je po krepilnem dežju. Tu se naenkrat pokažejo izza onostranskih gorft temno-sivi oblaki.
»Dež bomo dobili,« reče gospa svojemu možu.
»Menda res; toda dež je po dolgi suši dobrodelen.« Med tem so se na nebu oblaki Se hujše zgostili ter zemljo preteč zagrinjali; od daleč se je zaslišalo strahovito bučanje in grmenje. Debele kaplje so padale na tla, po oblakih so bliski, kakor ognjene kače švigali, da je okolica žarela v njihovem svilu. Kakor plaha srnica pri-drvila je Julika k očeta ; »Oče, jaa se bojim pred bliskom,« reče otrok očetu.
On vzame deklico v naročje in pravi: »Pojdi v grad, Julika, skrij se v posteljo, potem ne boš več videla bliska! Poslušna Julika takoj zapusti vrt In hiti v svojo spalnico; tudi nje stariši vstopijo v hiSo, kajti dež je vedno hujše lil, pridrvila se je neznanska huda ura.
Blisk za bliskom se podi na nebu in grom je bobnel okolu gradu; zdelo se je, kakor da bi se gore majale na svojih podlagah. Nastala je hipno temna noč. Tu se naenkrat zasveti — blisk švigne, strela udari — in grad je bil v plamenu. Od strahu omamljena omedli Henrikova gospa; njen mož jo vzdigne ter nese na prosto, plamen pa je oprijemal grad naenkrat od vseh strani. Prestrašen gleda graščak nekoliko časa na grad, toda naenkrat na ves glas zakriči: »Julika« in se zažene v plamen.
razni odseki dvajset sej. Dosedanjim odsekom pridružil se je nov odsek za krščansko umetnost, ker se je gradivo v I tem oziru tako nakopičilo, da ga ni lahko priklopni od-
Z neko divjo srčnostjo plane v sobo svoje hčerke. Soba je bila strašno razsvetljena: postelja, okna, vse je gorelo in pred posteljo ležala je na tleh njegova hčerka, brez kakega znamenja življenja.
»Julika!« zakriči nesrečni oče. Vzame otroka v naročje in hiti ž njim po gorečih stopnicah navzdol, na prosto. Tam si je še-le nekoliko oddahnil ; tresel se je po vsem životu, od truda, od strahu, groze in bridkosti. Služabniki in strežaji tekali so sem in Ije in reševali, kar bi se le še dalo.
Julika ležala je še vedno nezavestna v naročju očetovem. Henrik jo pogleda, če ima kje kako rano na sebi; toda izprevidel je kmalu, da tega na nji ni! Morda je le od strele omamljena? Kajti v izbicl, kjer je Julika bivala, je najbolj ogenj gospodaril in pokončaval. Bridka slutnja se ga polasti, da je morda njegov iskreno ljubljeni otrok — mrtev; in mrzel pot stopi mu na čelo.
On pokliče deklico t najmilejšim glusom, a otrok nič ne sliši. Kakor brez pameti vzame zopet hčer v naročje ter hiti skozi vrt naravnost v vas. Knj mu je bilo mar za grad, ko bi tudi do tal pogorel, ko bi le Julika bila rešena! Toda kam se naj poda ubogi oče ? V vasi ni bilo tacega adravnika, ki bi mu zamogel pomagati, in v mesto je bilo dve uri hoda. Tu se naenkrat zablišči skozi gosto drevje medla lučica; oče ostrmi, pospeši še bolj korake in v tem trenutku stoji pred Marijino podobo v cerkvici, pred katero stojite na altarju prižgani dve sveči. V klopi zraven altarja sedela je Henrikova gospa in oba služabnika, katera sta gosp6 tu sem privedla ter jo varovala.
»ku i» žsak. — Si:-i « bc vrlii t L i3'.»ar 30. 31. i'?. e» «;ires s!re;i§f=- T» pr«:.:* •■» v Lsb^iar ta uk shod s»;?r»«t<i-, i« p-: « T*i:ke dre«:« »d» ?r,> izzrze stncskt sob?. kjer	:*:z:et i^sron:; todi
pisusiza x odsek:®. — Ssdt!»ri se je ia rtI31 c i«*: Jitt^I: srjja prprni.-siaa ers«-:aj» d-> kaaea n;t D. airit k bods tsdi	it pstsod
cttsval. kkaini pr prati »la: >ib<r. k»»ra «	*'«
t« raso.-«.'«- skitajtet pr cs2-3«»f!iea cdbom. t pr-ei-ri ia pes*«, d* j: h potrdi als i Mirom ni s»*:e kr»eia» razmere	»ii spremtse. — Bad:sow :trm>. 4»
«o se it uki lokalni cdtir. ia kati.-ški sisjd c-saovait na Btuur.b kraj:h. T»i» porazih jo i:-§ii :dbon » V pave. Minvi ia Eacarks. T si: si dr«r h krosov a dohajaj B»a s2-;oc» piroeila. Ziaimva ia isfcrmatmj jt tlasu kiaistri odbora m?r**#ct£v katerima * caM-ii Br«a.stt: e*s». dtt»a T:as»i E». i »i. .Zida.i eas ji.* — travi pjrtčJ*. — .d* n po £»:<? iikih »hodih o-i.»!.» tali med tresti® .bistrim pojtau :»t katoiiiko prtprieaaje. st vtrijej-j katota« b»i<h». Da st to pr. eu ua Tsaešae.r djseit. uliz.:'.: s—3: a) • zistv« o eer-k*ea.h gzizr.z povet.i;a«2.a s-: min potrte« ;a c»mtse i kii^ich. ss.iala s.:tesskT£» sh:i» p-:«'«': b■ »klica:: biakakni ar«, dne T. isciji, t M:r»rJ»h priorav-l;»iai »kod. k»:trtg» n»: st litleže pr-sb rak; it iap-»•;: Merit«. Peč*. T hi*. H->t.c. 5». He«ca. D-;:. Ia»a. Krai■«:». G=š»jea. Bagviz* ;a S:. Oibait. Za ara? iti
ob$n* dtkaaj* < Zagorje. Sat*. Še Lambert, 8». Gori, golom!, St G)ttrd it Ctmiec k> otaovai »t bo odna,, t lhgoq*. K a pripravljalnem shod« * Mora^ dat ~ jaaja bedo govcnii razai govorniki o katolik t h r » s«i. o i 3 J i in o t i (k ■ itd. — M; i v««^,, poidm.;»«4 to	Mjrat^aoi bodo cu prehiteli
str t ei ?aj it iaBija mt?<-ea priredili »toj katoližkj s a? d. kot pr. prano u »eiiki kaioiiib »hod. Daj Hjf da >.i a:*^ Bajd« »ofsod rriifi poraemileer. Za kauliik,' eriraetač. o 33rd	b>da taki shod« fekkt««
pr:gr*m »bodo f Moravčah objarmo poin»je
Prai«k v katikocbak
Bi.n 14. »pn!a Ž« lani etm Tam poroči, t otk-a depaa. d» je t Rima dnikvo. ki se imeaoje .eaitora manjr.3* i ^astiiei Baaitn.ko« . Ntasen tega dnatra je r*i:?*:T»:. rt»ia«:oo poi»snje»au kaukomfct. t. j. otj.
daa t rtit-t maer-nikot in med »tniiki iei^enje do svetih kr»w*. t. rt so atidaj počival* un p ta ma?ta:ccr, boij ii boi; vaba, »d ia p>Djpeštrau. To društvo torej ob diioeenii daevih os srbi slovesno riaibo božjo v rasnih kaukembak.
Tako inuj-: ki se ca svojem potovanji v R.eu neto-Likj d»;,: p;-aait priliko, teh podzemeljskih slavnssi vde-iei.;. st. Za sliibo božjo ic za pttje vrstt st v R.ai razn: E»T>«i: stffitt:š-;a in kolegiji. Ic Ži suka:. 1 udeii je rrsu :adi »vjtri.iki x«vod S. Marin dnu' Acisa. ioetoo hiir, d» se bode služba božja obhajala tisti du
4. B o i j a pomoč-.
»Janko, hiti t t^j c-o pemo«!-. na.:r."0 pa crnesi vc-cene obleke!« zaroT&duje graičik. Jinio siuiahn.k ccide: gTiii-ai ra ves spehar io trudeč pade ca stop-n,.c« nl*Ar;eTe. Trdno prt^ce Juiiko k ste: ca srce. kakor bi hotel ubraniti, da mu črna smrt ce iztrga u nareka na.draljega bisera. S tresočo roko potiplja jo po giavi in c;eae cde. al deklica ce sllii nič in tudi ce izprefledn. Tui ir.au cait popolnoma poahi. ko zagleda bledi obraz sroje hčerke.
»Za boijo voljo, kaj je z J oliko rt
*B->di minu. EmiLja. jaz vec. da se ni otroku nič hudega xgod:k. ia daje ie nezavestnatkk.r.e.5 se k iicu dekli-e. Jepeal je. »0 retjea. kaj ne. ca mu mrtm? Ti si ie od Krele omamljena! Tako hudo me vecdar ne bode B.jg kaznoval.' Julika rzdihc:. oživi Tida Ju Lja s« ce gane. kakor da ^e mr.va
Ta zagieaa Hennk črno Marijino p>:dobo mogočne Kraijiee božje Strese se. Njemu na; bi pon.ogk b-zija Mati njemu neveren, t se veiiko. veLko let nič menil ni » katofeko cerkev, njemu na; bi pcmasak? A sla je re ika On vstane, poklekne pred 5Unj.no podoboi Juliko v na-nrfju drt*, prične na ves gia* mohti: ,ST«a >(ah!Ju mau bolja. stoj mi dan« na strani r te; stiski. Tvoja prošnja pr. Bogu v« premore in poin zaupaj* « m «daj k tebi obračam. Xe daj. da b. no. otrok, moje vese-.je «n moje upanja res bfl mrtev.. B,io je rresua-Ijto čuu graSčaka tako gasno mobti Frftj Jtlar.jo Bila ! je to prva moinev po dolgih, doifth ieih. Pogledal
; je zop-et otroka: zanoore li. sme ii on misliti, da bode usekana njegova prešejar Tu naenkrat Julika izpregledi, in kak or iz '.eikega spanja se zbudeča vpraia: »Kje pasem?«
žiti. ni «e mrtva!« zakliče vesel Henrik. »Bogu in b.aženi Devci bodi večna hvala'« Poljubi otroka, m sobe mu zaigrajo v očeh. solze sreče, hvaležnosti in ve-se.a. Položi dete v naroč e njene matere in poklekne ?e jedenkrat in se zahvaljuje za to dobroto. JuLka je b.ia zelo siabotna in ;e tožila, da jo glava boli. Strela ;o je le omamila, poškodovala pa je ni.
»Jaz vas cul^em.« reče graščaku župnik, ki tudi prde h kapelici.
»Hvala za »e-Iutje. gospod župnik,« reče gra^č*i »čudei se je zgodil, Manja nu je vrnila hčerko žavo m ž njo tudi mojo vero iz mladostnih let! Hvala Bogu za to hudo. a meni potrebno poskušnjo!«
Grad na ViSavi vzdiguje se zopet u raz^aiin r novi krasoti i biizu zraven pa stoji tudi vsa prenovljena Marijina cerkvica, in po volji graAčakovi gon noč in dan lužica pred čudodelno Marijino podobo. Pogosto pa * vidi v njej, zlasti v jesenskem času samoten pobožen molivec pred črno Marijino podobo: to je graJčak Henrik, kateri se Bogu in Devici zahvaljuje, da mu je bila tukaj oteta hčerka in da je tukaj naSel zopet v viharjih Ijenja izgubljeno svojo srečo, pravo vero!
v katakombah sv. Pretekstata. To grobišče je nekoliko dalje od bolj znanih katakomb sv. Kalista na levo od slavnoznane ceste „Via Appia". Tam torej smo se zbrali napomioaui dan okrog desete ure. Uhod je naravnost iz njive, začetkom precej te3en. Ako vstopiš v duplino, stemni se ti popolno pred očmi in dasi so katakombe ob takih slovesnostih razsvetljene, vendar svetloba sveč ne zadošča očesu in le s trudom se pomikaš naprej, kamor te vabijo brleče lučico po duplini. Na desno in levo stene pa so v več oddelkih druga nad drugo votline, kjer so bila nekdaj položena k počitku trupla mučenikov. Kakih deset minut smo korakali drug za drugim po ozkem potu, kar se votlina razširi iu v sredi grobišča smo. Odtod peljejo na desno in levo rovi naprej. Blizo tu pa je tako imenovana „kripta" svetega Januvarija. V tej kapeli je bilo položeno truplo tega mučenika, prvorojenega sina svete Felicite, ko je bil za sveto vero usmrten pod cesarjem Markom Avrelijem 1. 162 po Kristusu. Tu notri pripravljen je bil oltar za sveto mašo: priprost, kakor se spodobi v katakombah. Miza, pogrnjena s cerkvenimi prtovi, na njej šestero svečnikov in v sredi Bveto razpelo. Mnogo romarjev smo ondi že našli, tako se je služba božja lahko takoj pričela. Obredi naše cerkve imajo že sami na sebi nekaj resnobnega. Tem čudoviteje pa vplivajo nate, ako jih gledaš v katakombah. Ko čuješ glas mašuikov, ki tako tesno odmeva po votlini, tedaj se nehote zamisliš v one čase, ko so tu rimski papeži skrfvši zbirali svojo čedo, ter ob nevarnih časih preganjanja opravljali tu najsvetejše skrivnosti naše vere. Petje v katakombah me je močno prešinilo. Ali tudi pevski kor je jako povzdignil slavnost. Pel je namreč zbor gre-gorijanske šole. Prav tik altarja razpostavil je vodja č. g. dr. Peter Miiller svoje dečke, ki so tako milo peli, da se mi je zdelo, kakor da angelji spremljajo našo slovesnost. Gregorijauski koral — tisto resnobno, srce pre-tresujoče petje — v katakombah! Kdor ga je slišal, ta more ceniti, kako se vse to vjema: priprosto k priprostemu, enostavno k enostavnemu, resnobno k resnobnemu, pobožno k pobožnemu. Memo navadnih točk korala pel je zbor Palestrinijevo mašo, ki je znana pod imenom ,1' ora passa" ura mine. — Mnogo tu navzočih tujcev bilo je do solz ginjenih. Pa je tudi res obiskovanje katakomb za vernega človeka tako vzvišeno in ginljivo, da mu gotovo ti prizori nikdar iz spomina ne zginejo.
Po službi božji je — kakor je to navada — najboljši poznavatelj katakomb, Jan. Krst. de Rossi, govoril o najnovejših vspehih raziskavanj v raznih podzemskih grobovih mučenikov krog Rima.
Popoludne je bila kakor navadno procesija po katakombah. Drug za drugim se vrste verniki s svečami v rokah po stezah ter pojejo litanije vseh svetnikov. Spremil
sem ono popoludne tje mil. gosp. škofa ratisbonskega, ki je bival takrat kot zlatomašnik v Rimu. Došii smo v katakombe ravno ko se je privila procesija nazaj v kapelico svetega Januvarija. Mnogo pobožnih obiskovalcev je bilo še ondi. In škof poklekne med zbrano množico, ter dlje časa goreče moli. Ko smo se vračali, jeli so sveče po duplinah polagoma ugašati. In ko smo dospeli na prosto, zahajalo je
solnce.....Tedaj pa, ko smo sedeli v vozu in se drdrali
po stari kameniti apijski cesti nazaj v mesto, pripovedoval mi je sivolasi škof-zlatomašnik med drugim: Kot mladenič sem obiskoval katakombe in ne zgrešim jih, ko se povračam kot starček v Rim. Da, mnogo se je izpre-menilo v mestu, nekdanjega papeževega Rima skoro več poznati ni, ali katakombe in njih slovesnosti so še vedno, kakor so bile. Mučeništvo cerkve ne bo zapustilo nikdar...
In dobro sem si zapomnil te pomenljive besede.
A. Karlin.
Podobe iz življenja.
(Dalje.)
15. Stava za šalo.
Neki dunajski bogatin je pred nekaterimi leti napravil čudno stavo. Rekel je: Jaz lahko naredim, da me policaji čez pol ure zapro, ne da bi bil pri tem kaj zagrešil proti postavi. Drugi so rekli, da tega ne more storiti. In tako se je naredila velika stava. — Bogatin gre urno domov ter naroči prav strgane obleke in se v tej obleki poda v najbolj imenitno kavarno na Dunaju, katero je pri stavi določil s svojimi prijatelji in kjer so bili ti že tudi zbrani. — Tam zahteva črne kave. Natakar jo prinese. »Koliko velja kava?" — »Dvajset krajcarjev!" — „Dvajset krajcarjev!" zakliče strgani gost ves prestrašen, Jaz imam samo deset krajcarjev." Natakar mu pojasni, da se tukaj ne d& nič dogovarjati. Navidezno v zadregi, stika strgance po vseh kotih in žepih ter jih prevrača, da bi dobil kak denar. — »Prosim", pravi naposled čudni gost, »vzemite danes teh deset krajcarjev, jutri vam prinesem še drugih deset." — »Ne! to ne gre", pravi natakar, »mi le poštenim gostom kaj zaupamo." — »Ako ni drugače", stika strgani gost ter sezuje pri tem čevelj raz nogo ter vzame iz njega zaviti papir. Bil je bankovec za tisoč goldinarjev.
—	»Prosim", reče natakarju, »deset krajcarjev sem vam dolžan. Zaračunite si jih ter mi vrnite 999 gld. 90 kr."
—	Nekdo to vidi, trdno je prepričan, da je ta capin tisočak vkradel, ker ga je skrival na takem nenavadnem kraju, zato pokliče policaja, češ, da naj tega nevarnega tata zapre. Res vlečejo capina v zapor. — Tu seveda se stvar kmalu pojasni. Bogatina izpuste in ta vesel pride med svoje prijatelje ter vzame veliko stavo, katero je, kakor dogodek spričoje, prav pošteno zaslužil.
Gospodarske in
Migljaji glede gradenja železnične proge. Železnice so dandanes prava potreba, ali dasi tudi so tolike vrednosti, podaja vendar njihova zgradba mno-gokrati povod nevolji, prepirom, tožbam itd. v krajih, Iger
obrtnijske stvari.
se gradd; lanska brezvspešna interpelacija v deželnem zboru Kranjskem nam potrjuje izrečeno besedo. ,Domoljuba" je ona interpelacija sedaj, ko se ima graditi dolenjska železnica, ogrela, da hoče svojim veleč, bralcem podati
nekaj migljejev, ako bi kateri njih morebiti želel kako prošnjo ali pritožbo proti grajenju vložiti, da bode v takem
slučaju poznal pravo pot.
1.	Kdor bi v resnični potrebi želel ali zahteval kako premembo načrta tehnično izdelane železnične proge, — kateri leži vselej pri županu skozi 14 dni na ogled, — naj vravna svojo prošnjo ali pritožbo mirno, dostojno.
Jeziti se, nič ne pomaga.
2.	Kdor bi hotel vložiti kako prošnjo ali pritožbo,
naj to stori o pravem času.
Ta je vselej naznanjen po onih dopisih in razglasih, ki potom dotičnega e. kr. okr. glavarstva dohajajo županom; kdor bi tukaj naznanjen obrok zamudil, zastonj upa, da bi po kakoršni koli poti dosegel svojo željo in pravico, ker je mnogokrati brati opazka: do tega dne se zamore vložiti prošnja ali pritožba; po pretečenem času ni več mogoča nobena pritožba, pridno naj torej hodi dotični k županu in prebira ondi razglase c. kr. okr. glavarstva.
3.	Prošnja, pritožba ali oporeka se lahko vloži pri komisiji na lici mesta ali ustmeno ali pismeno, ali pa pri deželni vladi v Ljubljani, ali ustmeno ali pismeno.
Kdor hoče popolno varno delovati, naj vloži prošnjo ali pritožbo pismeno in sicer potom županstva, uradno, z uradno tekočo številko; ustmena prošnja ali pritožba bi se po kakem mogočem načinu utegnila pozabiti, izgubiti itd., in potem bi ne prišla v zapisnik (protokol) in tedaj bi ostala mrtva; kajti, kar ne stoji v zapisniku, ono ima toliko vrednost, ko lanski sneg.
V slučaju, da bi se dotičniku ne izpolnila njegova želja in njegovo opravičeno zahtevanje ne po komisiji, ne po c. kr. deželni vladi, ima ta pravico pritožbe do kup-čijskega ministerstva in sicer zopet po potu županstva.
To ravnanje je pravilno, jako po ceni, ker so vse take vloge koleka proste in se vrše brez pravniške pripomoči, ter preprečijo vsako tožbo, marsikaterikrat drago tožbo.
4.	Stvar, o kateri se ima vložiti prošnja ali pritožba, naj pa bode važna, potrebna in dobro podprta z resničnimi razlogi oziraje se na dotične železnične paragrafe. In v to posnamemo najimenitneje paragrafe:
Pazi naj se, da se pri grajenju železnic ne poškodujejo bližnja zemljišča iu poslopja (§ 5 iz določila z dne 14. sept. 1854, drž. zak. št. 238.) Kdor gradi želez-
nico, dolžan je povrniti vsako pri jarnlb in zasebnih pro-štorih storjeno škodo, ki se napravi zaradi zidanja železnic«, Podjetniki so vzlasti dolžni storiti vse, da se bližnja zeni. Ijišča in poslopja ne poškodujejo na med zidanjem ia 0e pozneje in morajo biti porok za vsako tako poškodovanje, — Ako nova železnica križa javna pota ali mostove, mori podjetnik vse te stroške za to sam prevzeti, da pota it mostove na novo napravi ln pozneje tudi vzdržuje. Ako gre železnica čez pot, dolino je vodstvo želeini« skrbeti za varnost, s tem, da napravi ograjo, katera s« o potrebi zapira. (§ 10.) — Glede varnosti proti ogoja (Feuerravon) govori odlok trgovskega ministerstva z dne 25. jan. 1879. — Toliko v pojasnilo in ravnilo občinam, kjer se v kratkem prične zidati dolenjska železnica. Pri kamniški železnici so imeli mnogo sitnosti in škode, ker se niso v pravem času in na pravem kraju potegnili u svoje pravice; želimo torej, da bi Dolenjci ne bili nikjer oškodovani.	^
Kadar v m j a i cvetlice v nove lonce, pomni zlasti to, da žgana ilovica vodo iz prsti vase srka in da vsled tega prst od posode odstopi. Kadar take posode zalivaš, voda ne gre v sredo prsti h koreninam, ampak izteče iz lonca med prstjo in lončenim robom. To preprečiš s tem, ako položiš vsak nov lonec, predno vanj kaj vsadiS, nekaj časa v friSno vodo.
Ne preglobokih jam. Pri presajanju sadnega drevja se stori veliko napak. Prav pogosto se prigodi, da se izkopljejo pregloboke jame. Ako je zemlja slaba, pusta in plitva, skušajo jo kolikor mogoče zboljšati. To menijo doseči s tem, da izkopljejo globoke in široke jame. Široke jame so gotovo vselej koristne, škodljive pa so pregloboke jame. Marsikdo zasadi drevesce, ki mu prva leta piav lepo raste, kar naenkrat pa v rasti zastane in se na zadnje celo posuši. In zakaj ? Izkopal je pregloboko jamo. To pa prihaja od tod! Ako se v slabi zemlji izkoplje globoka jama ter napolni z dobro, rahlo prstjo, tedaj seveda se razrastejo korenine kolikor mogoče v globočino, ker dobč v dobri prsti primerno hrano. V globočini se potem razprostrl na vse strani, dokler ne pridejo do trdih, nerodovitnih tal ob straneh. Drevo raste veselo, dokler ne povžijejo korenine vsega, kar je redilnega v jami. Ko pa zaidejo korenine v mrtvo prst, rast hitro preneha, drevo začne hirati in v kratkem času se posuši.

R
azne
(Župnijski izpit) delajo v Ljubljani te dni naslednji čč. gg.: Laznik Josip, administrator v Podlipi; Majar Gašper, kapelan ♦ Preddvorti; Novak Josip, kapelan t Dobu; Pintar Matej, kurat v Trnju; Sitar Matej, kurat v Šempetru; Str nad Janez, administrator v Bab-nem Polju; Strupi Jakob, beneficijat na Gotlčiči; Zelnik Josip, administrator v ČemŠeniku; Zoreč Franc, administrator na Črnem Vrhu.
novice.
(IzCirknice) se nam piše; Amerika je zopet začela rojiti ljudem po glav;. Na velikonočni ponedeljek se je odpeljalo 8 oseb io bi belo oedll}* 26 ostb večinoma i keka. Namenjeni so v S^verdo Ameriko. Neki kovač, k> ima v Severni Ameriki dober Mrinželr, je priiel n nek,l tednov domov pogledat in je pripovedotal, kako dobro v Ameriki delavce plačujejo. Ker je v tej okolici sedi) ittes težko dobiti dela, so se tisti, ki so imeli za pop®''
nino, koj odločili iti iskat dela v daljno Ameriko. Bog daj, da bi se ne opekli I — Kmetovalcem vreme močno ugaja. Komaj je zginil sneg, ki je padel na velikonočni torek, že ga imamo zopet precej. Celi dan dnč 27. aprila je snežilo. Cirkniško jezero je že precej visoko. Mnogi travniki in njive, na katere le redko katero leto pride voda, so pod vodo. — Kakor lansko leto, tako se je tudi letos mnogo storilo za olepšauje cirkniške okolice. Cestni odbor je zasadil več sto lipic ob cesti v Begunje iu proti Martinjaku. Tukajšnje olepševalno društvo pa zasaja hruškov drevored proti Dolenji Vasi. Tudi zasebniki so letos zasadili mnogo sadnih drevesic. Žalibože, da ni mogla c. kr. kmetj-ka družba preskrbeti naročenih brušek. Mnogi so imeli že pripravljene jame, sedaj pa jh morajo z veliko nejev. Ijo zopet zasipati.
(K Mariji pomagaj) na Brezje šla bode tudi letos, kakor sicer vsako leto, velika procesija na tako-zvani črvpettk, dne 27. t. m. pc poldne iz Dobropoljske okolice iu Vel. Lašč. Od ljubljanske postaje drž. železnice do Otoč in na/,aj priredi vdeležencem tukajšnja potovalna pisarna J. Pavlinova poseben vlak znižane cene, kjer se bodo dobivali vožnji listki in se dajo pojasnila. Nadejati se je prav obili c udeležbe.
(Nesrečno žganje!) V ponedeljek zjutraj je posest n k Fr. Vrhovec v Spoduji Šiški našel v svojem listujaku mrtvega hlapca Janeza Kreku, katerega je vsled pn ob lega za-vžitega žganja zadel mrtvoud.
(Umor.) Iz Krškega se nam piše: Dne 18. aprila, to je velikonočni ponedeljek, sta šla mati Elizabeta Jerovec in njen sin France z Malega Korena, raške župnije v krškem okraji, k sv. maši na Studenec. Mej potjo hočeta v domačem hramu nad Rako pustili kruha in mesa, ter sta namerjala nazaj grede ustaviti se v hramu, a kaj se zgodi! Ko prideta v hram, hudobni sin vsled nekega prepira mater ubije, mrtvo zaklene v hram, gre na Studenec, popoludne pa v neki krčmi na Raki keglja, pije in preklinja. Okrog 11. ure po noči gre gledat v hram, ali je mati popolnem mrtva. Drugi dan reče očetu, da popelje voz gnoja v vinograd, dasiravno je bilo grdo vreme. Hudobnež to res stori, v vinogradu pa mrtvo truplo zavije v obleko, položi na voz, pokrije z dračjem in suhimi trtami ter pelje skozi več vasi v neki gozd pri B tki. Tu izkoplje jamo ter znkoplje truplo. Vračajočega se domov je videl le neki otrok. Oče doma vpraša sina, kje je ostala mati. Sin se izgovarja, da je morda c stala pri sorodnikih na Studencu ali pa je šla v zapor v Krškem, ker je bila zaradi nekega prepira obsojena na tri dni. Sin gre celo sam naznanit žendarjem, da pogrešajo mater. Oni otrok pa povd očetu, da je videl sina z vozom proti gozdu. Oče gre po sledu in najde zakopano truplo svoje žene. Duo 24. aprila so žendarji morilca izročili sodišču v Krškem, kjer je priznal svojo nečloveško hudobijo. Strašno 1
(Štirinajst tatinskih ciganov vlovljenili.) I« Središča se nam poroča: Dne 18. aprila so žaudarji v Spodnjem Medž'murju vlovili celi sereg ciganov, ki so že več časa kradli po okolic', ter doprinašali grozna hudodelstva Dne 8. aprila t. 1. so napadli n. pr. na poti iz Dobrave v Kotorsbo dve ženski ter jima vzeli 57 gld. Ženski in kc-
čijaža, ki ju je peljal, pustili so v krvi ležati. Žandarji so na to vlovili jednega starega cigana, ki je priznal, da ima še 40—50 tovarišev, kateri se že 5 let žive od kraje in ropanja. Na to je zbral žandarski pomočnik iz Kaniže vse svoje žandarje ter obkolil cigane pri Letinju, kjer so se v gostih šumah skrivali. Ko so cigani žandarje zavohali, takoj so pobegnili, a štirinajst so jih itak vlovili in zvezali. Cigani govore samo nemški in ciganski jezik. Strahovite reči so se zvedele o n|ih. Tako je na pr. jeden 30 let star izpovedal, da je lani pri Sv. Martinu umoril in oropal trgovca Rosenberga. Izroč i je takoj žmdarjem zlato uro iu revolver, s kojim je trgovca ustrelil. Gotovo so ti cigani oropali tudi šmartiusko pošto. Obravnava bode baje trajala več tednov. Vsa tukajšnja okolica, posebno pa Medžimurje se veseli, da so prišli na sled tem rogo viležem. Dal Bog. da bi kmalu še ostale lopova polovili. — Po noči od dne 24 na 25. preminulo je središkerou posestniku Iv. Dečku iz hleva 7 dva meseca starih prascev Morebiti je tuli to delo tatinskih ciganov.
(Tržna cena v Mariboru) Pšenica 7 gld. 15 kr., rž 5 gld 70 kr., ječmen 4 gld. 75 kr., oves 3 gld. 15 kr., koruza 4 gld. 85 kr., proso 4 gld. 85 kr., hajdiua 5 gl. 10 kr., krompir 1 gld. 80 kr.^vse po hektolitru; kilo graha 24 kr. leče 32 kr, fižola 11 kr., riže 28 kr., suhih sljiv 30 kr., čebula 9 kr., hrena 20 kr, kumina 32 kr., liter prosenega pšena 11 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., vinskega jesiha 20 kr., piva 20 kr, žganice 72 kr., jajce 2 kr.
Prihodnja številka „DOMOLJUBA" izide dne
19. maja zvečer.
Loter^Hke (»trečko.		
Dunaj 23. aprila: 20, 27, 75,	33,	7.
Gradec 23 aprila: 22, 30, 56,	1.	26.
Line 30. aprila: 55, 57, 87,	12,	81.
Trot 30. aprila: 1, 6, 89,	74,	72.
Tržne cene v Ljubljani
dne 30. aprila.
	jel	k:			Vi
PSeni'"» liktl. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „		64
Kež, „ . .	6	—		—	70
Ječmen, „ ...	4	51	J.tjee, jedno „	—	2
Oves, „	2	tO	Mleko, liter. . .	—	8
Ajda, „	(i	20	Goveje meno, kgr Telečje „ ,	—	62
Proso, „	4	7		-	58
Koruza, „	4	80	Svinjsko „ „	—	64!
Krompir, „ Leča, „ . .	2	80	Koštrunovo „ „	—	40
	10	—	Pišanec ....	—	6o
Grah, „ ...	11	_	Golob ....	—	20;
Fižol, „ . . .	9	_	Seno, 100 kgr. . .	1	twi
Maslo. k^r.	—	86	Slama, „ „ . .	2	
Mast, „	_	66	Drva trda, 4 kub. mir	6	6q
Špeh svei. „	—	56	„ mehka, „	4	8<}
vsprejema
(»lavni zastop c. kr. priv. zavar. društva
„Aystrijski Ir*lioixix"
v Ljubljani, Šelenbtirgove ulice St. 3.
gf Zavarovalnina Je nizka, plača ae tudi lahko po žetvi. tUB	1
Jem Cotm&&»
pleskar, luklrar in napisni slikar,	■
v Ljubljani, na Bregu St. 6.
,e priporoča si. občinstvu v mesto in na d. želi v lično i/;y.i.tevmh v njegovo stroko spad»Jo61h del posebej »P«^^ nikolu (rokodelcem) v i/,vršit-v imenskih ln raznih napisov, solidno, trajno in cene nizke.
I I
1

Kathretfrer0™
Kneipp'ova Sladova kava?
Jeditia sladova kava s chuli
vuni prave zrnkove kavy. j.— _ /SSti
Veottvrffla, pom« , pin^d^h bji.cMth 4wtipf Ve viech obcbotfn" Vnlonihlnlch t drofiamt
P'
g I
mlatilnico. čistilnice ziiiu, trlirje, slamoreznic«, mlin« iu Kodje,
tllstaimce n saijc ti Titu, a ^j.
k.kor .M fini (t .Irnj. |„ p^,,,,
kmetijstvo,
vinarstvo In HadJ,.nJ»tvo iti
pripurot« » najnovejši In najbohli obhlri, po coni:
IG. HELLER, DUNAJ,
'/, Prnteratraase 7N.
Illoilrmnl Kplsnifl I« prtulai |lm • *r»«llktm. nunikfm, lilltun !• ilimikM
|«llko po »iHIUmI« >'tipl»t!W trtok«. - c«l II poikgiajo . I»l.!i)i,
usodni P«(«|l	..	...
*	O«- Zoprni mi*M rtml T»Q
- 5 • t * -i. —- ■
~ 3
io r
•H
g«
O O
: 13
: O
4 t. <
t S-9?«
BSf^-jP
'5-B ni e H
M B O
c s
CD
Največja zaloga
šivalnih strojev
i JAN. JAX, i
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki te (1410) dovol.ujejo. (30-40)
Zamenjuje stare stroji.
1'oprave vrte *« toili0 trajno tn ceno.

Železo izpodrinjeno! fl
Stisnjeni alumin je trda kovina, katera se staja le v raz-	it
belni vročini, razstopi pa v solni in kalijevi kislini, ali pa apneni vodi	U
ter ostane srebrnobela v zraku, ker ne oksiduje (zarjavi) Suko-	A
pornost (torzija) te kovine je 360°, specfična teža 2 5, nasprotno pa	M
teža železa v istej množini 7 9; torej je alumin dve tretjini ložii	H
nego železo. ^	M
Trije ključi izdelani iz aluminija tehtajo toliko, ft kakor jeden sam enak železen ključ.	U
Izdeljujem ključe iz te nove kovine po 70 kr. in višje tudi po
Radi obiluih
n a-
poslanib železnih vzore,h v poljubnih množinah, ročil prosim pravočasnega javljenja.
Spoštovanjem
JOŽE REBEK, lij iičavničar, M
g ^ IJub^ana, Francovo nabrežje. 182 4_4
Preobleke^
(Tj t) So
LMikusch,
tovarna dežnikov, _ Ljubljana, Meitni trg 16. I

+	L. A l A k.A	.	k.* - k.4 k. A k. A k. .J k A l A K A t
Proč r navadno kavo, kupujte
Rneippovo sladno kavo,
ki jo izdeljuje za Avstro-Ogcrsko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna
bratov Olz v Hrepeneti
na Bodenskem Jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in vži-vamo. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej -
primeža nekoliko	-==- ' rt - -
Oi zove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v nažih zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirvoglati in rudeči, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. OUova kava nosi ime in ponvo.
Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago. — V Ljubljani pri: Jegliču & L eskovicu, F. S. R o j n i k u in M. W a g n e r j e v i vdovi.— Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po 4'/» kil franko s poŠto.
Kfe.

Ml -i/l' <>; tVtit
wr
IfiK&tle
tovarna za Kneippovo sladno kavo 131	v Bregoncu.	(20-13)
Ravnokar Je v novi Izdaji Izlila knjiga: = $
45 3-2
Pot v nebesa
ali
življenje udov in. reda sv. Frančiška Seraf., ki med svetom živijo.
Spisal 0. Nikolaj Mežnarič,
frančiškan v Mariboru.
IV. neitpremenjeni natis. fels5«S)
V LJubljani, 1893.
Založil* „Katol. Bukvama' T sk „Katol. Tiskarne".
554 strani, v usnji vez. gld. —-90, z zl. obrezo gld. 1-20.
Med slov. molitvenikl najpriljubljenejia knjiga; njena nizka oena Jo priporoča v obilno razširjate v temveč, ker so vse druge knjige m. reda razprodane.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 31 zobozdravnik (5)
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
^|»italsl«r ulice v LJubljani.
9
a
a
»
«
H]«
a t
ce
H: S
P
S
U,soja in si velecenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu v mestu in na deželi uljudtio naznaniti, da sem zaključil razprodajo ter se oskrbel z novim blagom, kakor je: izvanredno lepo in ceno blago za ženske obleke, pristni kreton za prati, vsakovrstno
blago za moška in ženska oblačila
h pristne volne izdelano, najlepši svileni in volneni
robci vso v največji izberi in zanesljive kakovosti. — Prav posebno opozarjam, da se bodem zadovoljil v bodočnosti z najmanjšim dobičkom ter cenj. odjemalcem vra-dunil vedno le najnižjo ceno navzlic dobremu, trpežnemu blagu in točni postrežbi. — Priporočam se v mnogobrojni nakup	velespoštovahjem
so 12-1	■<- MiatliAV €3-
IT &pltal»ke ulice v IJub^jaiii. ^
Vse rabljene
pismene marke
kupuje vedno O. !Cechmayer,
Noremberg (Niimberg). Obrazci zastonj.	20—13
Kalan:
POVESTI,
slov. ljudstvu v pouk in zabava. stt£~ Drngi zvezek
izšel je pred kratkem in se dobiva v „Kalol. Uukvarni" in Tiskarni komad po 20, po pošti 23 kr.
5 Koverte s firmo E
vizitnice in
^ trgovske račune	jjj
priporoča	^
S Eatol. tiskarna
d v Ljubljani.	ti
•rt i !»aa«e>. ___-i ii i
ii^an z
i «j
JM
ji. v: S. .a.«utr:rra	^
- ac	:ts—-k