Leto 1. Poštnina - * as™ . pavsalirana. Ljubljana, sobota 20. septembra 1919. Štev. 206. Cene po poiti: n celo leto . H M'— za pol lBfa . K ZB'— za žetrt leta. R 10'— za 1 mesec.. R 3‘Sfl Za LiabijaBO meseSoo 3 H Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. G IM. telefon štev. SO Posamezna številka 16 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 16 vin. Italijani izzivajo in napadalo. £DU. Belgrad, 19, septembra. Iz Cetinja javljajo od 18, t, m.: Sem je prišla *«t, da je italijanska vojna oblast aretirala davi ob osmih pred kavarno v barski okrajnega glavarja Srzentiča in okrožnega načelnika Lomoviča, Na protest ^estnega poveljnika ju italijanska oblast ni izpustila, češ da sta to najvišja pred-^vnika okrožnih oblasti. LDU. Belgrad, 19, septembra. Od 17. t, m, se javlja: Italijani so po daljšem od-®“oni zopet začeli izzivati in napadati. Včeraj dopoldne sta pri selu Glavati ne-j*aleč od Kotora dva italijanska vojaka napadla mornarskega kapitana Mirka Mi-®kča, ki se je vračal domov. Zabodla sta ga z bajonetom v ledja in ga nato bar-"**sk| razmrcvarila. Prenesli so ga v vojaško bolnico radi sekcije. Ko se je vest o 1Bapni razširila, je nastala med ljudstvom velika razburjenost in oblastem se je ko-^ posrečilo, da so preprečile spopade, J, LDU. Belgrad, 19. septembra. Pred nekaj dnevi je italijanski vojak zagnal ®°mbo na nase vojake v Kotoru. K sreči ni bil nihče ranjen. Nov dogovor glede Reke. Reka pod laško suverenifeto. Objektivno se mora priznati, da je Tittoni imel uspeh, če se upošteva klaverno situacijo prejšnje delegacije. D' Annunzijevo podjetje je izšlo v slabem in neprimernem trenutku in neizmerno otežuje amerikan-sko priznanje. V kolikor je bilo določeno, je imel Tittoni govoriti v soboto; zbornica pa je odgodila svojo sejo na sredo, Tittoni bo torej govoril v sredo. Misli se, da je to odgoditev pripisati Tittonijevi želji, ker hoče govoriti v bolj mirnem miljeju, potem ko bo reški položaj že razjasnjen in ko bo že dospel Wilsonov odgovor. Jutri bo Tittoni poročal v ministrskem svetu. jj, LDU, Trst, 19, septembra. Današnji avoratore« prinaša nastopno brzojavko Tittn a <^°P^sn^£a '1Z Rima °d 18. t. m.: toni se je vrnil iz Pariza, ker je dovršil jr ?) roandat. Italijansko-francosko-angle-Jg Pakt, ki je stavljal Reko pod suvere-^Li . Hrvatske, je bil razveljavljen in ^eojen soglasno z entento nov dogovor, tet P°d italijansko suvereni- x ^ bodo Zedinjene države pristale na dobro; pa tudi, če Zedinjene države ne ■ye *an«jo na to, se bo ta dogovor dejanski . ar izvršil. Seveda bi bilo bolje ohra- J*ti jjm P^jateljstvo Zedinjenih držav iz dru-r^alogov in radi dobrih odnošajev. Reka obkoljena. p^r Trsi, 18. sept. Listi objavljajo >ej.0?“° tiskovnega urada vojaškega po-na ^ z sePtem^ra- časn U P°tr3uie vesti, ki so jih sporočili ^ . arji, ter nadaljuje: Reka je izza da-nJega dne obkoljena. Toda navdušenje i^aupanje raste. Gibanje se širi. Mesto *o za dni. D' Annunzijeve čete stf ?.?sPele do obkoljevalne črte ter jo Brigada Regina, zvesta D' Annun-brani mejo proti Hrvatski. Stotnija yabinjerjev p0(£ poveljstvom majorja Va-je na razpolago D' Annunziju in je kjer ni nobenih izgredov. na razpolago 10.000 mož, Z vseh strani vojnega pasa prihajajo izjave brigad, ki se izjavljajo solidarne z gibanjem. Toda na Reki je že preveč čet in D' Annunzio je že moral vrniti Nittiju celo brigado, ki je dospela na Reko in se mu stavila na razpolago, Zavezniške ladje, ki so se nahajale v reški luki, so dobile povelje, naj odplujejo v Opatijo, Toda ladje »Dante Alighi-eri«, »Nullo«, »Abba« in »Mirabello« so razobesile zastavo mesta Reke. Vse ladijske posadke so pod poveljem D' Annun-zija. Vlada je poslala na Reko admirala M .^s______ Casanovo, da odvzame D' Annunziju bro Stefani so kratkomalo dovje in ga pošlje v Italijo, toda admiral in tendenciozna. D' Annunzio ima | je bil aretiran. **remi logovniki vsega sveta last. LDU Haag, 19. sept. (ČTU). Nizo-tiskovni urad poroča: Ameri-^kontipoloirii za živila so predložil'" gospodarskemu svetu na mednarodna črt za. internacionaliziranje premogovnikov sveta. Predlagajo, naj se ustanovi svetovni premogovni sindikat. Francoski senat proti ženski volivni pravici. Pariz, 19. sopt. (DunKU). Seskih komisija. je zavrgla zakon o žen- ■toT,?0®«* zavr&la zakon ^ pravici, ki ga je bila siprejela •— ftica. Senat je sprejel zakon, ki od- reja likvidacijo v vojni zaplenjenih premoženj v vrednosti poldruge milijarde. ^•Barska mirovna pogodba Izročena. ^DU. Pariz, 19. septembra. (DKU.) — p°lchi'na konferenca je izročila danes do-e bolgarski delegaciji mirovno posl^ ?• 5>Intransigeant« doznava iz bolgar-Urgj ,r°Sov> da so bolgarski protipredlogi riškL *n zagotavlja, da temeljijo na ame-obljubah. krovni pogoji za Ogrsko. SlIl0LDU Dunaj, 19. sept. (ČTU). Kakor C£UiUga?°’,18- septembra. (DKU) Ponsko.no »f ,a besedilo nekakšnega ja-^aaga oH ~ dogovora, datiranega iz Ure)al °kt°bra 1918. Pogovor naj bi stavi nT>eStransko P°moč Rusi)i. da vpo-ootranu red in » ZOOet opomore kot velesila. Japonska bi se obvezala podpirati Nemčijo, da doseže z rusko pomočjo svoje cilje v Perziji in osrednji Aziji in razne ugodnosti v južni Kitajski, Nemčija in Japonska stremita s sodelovanjem Rusije po vojaški politični in gospodarski zvezi za boj in odpor. Nemčija se dalje obveže, da pristopi takoj po sklepu miru k dogovoru proti Ameriki in Angliji, Tajni dogovor oblikuje temeljna načela zunanje politike omenjenih treh velesil. V veljavo bi stopil takoj, ko bi bila Rusija vpostavljena in bi trajal pet let, odpovedati pa bi ga bilo mogoče na šest mescev. Govori se, da bo ta vest prav kmalu dementirana. Versatlleski mir — nasilni mir. LDU Pariz, 19. sept. (DunKU). V svojem včerajšnjem govoru v francoski zbornici je imenoval znani socialist Longuet versailleski mir nasilni Mf-Vihamo razburjenje med poslušalci je doseglo višek, ko je Longuet pač priznal ; da je mirovna pogodba osvobodila nekatere zatirane narode, a je menil, da bi morali storiti isto Anglija na Irskem in v Egiptu, Franciva na v Indokini. Tunisu in Maroku. Delavska pogodba. Za ureditev delavskega vprašanja pridejo vpoštev v prvi vrsti življenski p«3|goji, v katetrih, se delavec nahaja. So namreč v enem kraju življenske razmer čisto drugačne, kakor so zopet drugod. Delavčevo življenje je tam, kjer ni industrija posebnega pomena, to je na deželi, v malih industrijskih krajih znatno ugodnejše, kakor pa v izrazito industrijskih krajih, posebno mestih. Tu je življenje veliko dražje. Delavec, ki je predvsem navezan, da kupuje svoje življenjske potrebščine pri trgovcih in prekupčevalcih, plačuje vsako stvar veliko dražje, kakor pa delavec, ki kupi živila naravnost od pridelovalcev. Tudi stanovanja so v večjih industrijskih krajih in mestih neprimerno dražja, ko na deželi. Delavstvo bije danes trd in neizprosen boj za svoj obstanek. Vojska je uničila vse, kar se ne bo dalo še leta in leta nadomestiti, in kapitalizem se je vsled vojne posebno okrepil. To dvoje pomeni danes najhujšega delavskega nasprotnika. Na eni strani pomanjkanje vsega potrebnega, na drugi strani pa ogromen, neusmiljen in mrzel kapital, to sta dve stvari, ki povzročata danes delavcu tako veliko gorje, kakor ga delavstvo do danes še nikdar ni čutilo. Zato pa se bije povsod po svetu obupen boj delavstva proti kapitalu in če je na delavski strani postal ta boj za življenje že strasten, neukročen, obupen in vsled tega morda kje tudi nasilen, je temu kriv čas, ki je tako izrazito liberalno gospodarski, tako pohlepen po vprašanju kapitala, kakor v resnici tudi še nikoli ni bil doslej. Kapital se danes združuje, v raznih bankah se zbirajo in gromadijo milijoni in milijoni denarja posameznih večjih in manjših kapitalistov in vojnih dobičkarjev, in ti mi lij ooi i se spreminjajo potom različnih delniških družb v industrijska podjetja. Pomislimo le ma to, da je danes pri nas v rokah Jadranske banke velik del industrije, in da njena moč sega v trgovino ter daje smer državni upravi sami. Denarja je danes toliko nakopičenega v raznih bankah in tudi pri posameznikih, da morajo iskati kapitalisti predvsem v industrijskih podjetjih plodonosne naložitve svojega denarja. Ali morda ni to nenaravno, da se delnice posameznih bank in podjetij prodajajo za trikratno in še višjo prvotno vrednost? Kapital išče premoženja, in delavec je tisti, ki naj kapital množi in njegovo moč utr j a. Ako kapital išče povsod svojega življenja in razmaha, ali ni delavec tudi upravičen, da se mu zagotovi življenje vredno človeka? Boj za lasten obstanek, za golo življenje ga sili v obupen boj proti kapitalu. In če delavstvo v tem ali onem kraju hipno doseže nekaj uspehov za izboljšanje svojega gmotnega položaja, ali ni to delavstvo noč in dan v večnih skrbeh, da mu združen kapitalizem ne odvzame Pridobljenega zboljšanja? Pogodbe med delavstvom in delodajalci niso nič stalnega, ampak veljajo le toliko časa, dokler jih ne prekrši ena izmed pogodbenih strank, ker pogodbe nimajo prav nobenega oporišča, kakor edino le dobro voljo ali pa silo organizacij. Ka-darbo kapital nagromadil toliko industrijskih izdelkov, da jih ne bo mogel doma hitro razpečaiti, potem se podjetnik ne bo več držal delavskih pogodb, ampak pritiskal bo z znižanjem delav-skih plač. Kapital ne bo znižal cen svojim izdelkom, da bi jih lažje razpečal, zaprte bo imel te izdelke v svojih skladiščih, odtegnil jih bo trgu in konkurenci in čakal dneva, da zavlada na m P°manjkanje njegovih izdelkov. Mesto da bi cene znižal, jih bo še zvi-a • ves ta čas pa, ko njegovo blago ne oo »sko«, bo pa pretil delavstvu z brezposelnostjo vsled slabe kupčije in že s tem pritiskal na delavstvo za znižanje delavskih plač, ali pa jih bo strašil z Brezposelnostjo pred novimi upraviče-delavskimi zahtevami. ‘i m # Angleški državnik Balfour, ki je poleg Lloyda Georgeja glavni zastopnik Velike Britanije v višjem svetu zaveznikov, je pred kratkim zapustil Pariz in se vrnil v Anglijo, Njegovo politično postopanje je predznak globokega nesoglasja v ententi, Balfour, ki je znamenit voditelj konservativne stranke, bo stopil v ostro opozicijo proti vladi. Kapitalizem ne pozna delavca-člo-veka, ampak le delavca kot stroj, ki naj mu množi njegov kapital. V tem oziru je pokojni dr. Krek zapisal v »Socijalizmu« čisto resnico, ko trdi: »Boj proti temu načelu je toliko časa potreben, dokler ne prodere v vseh ozirih prepričanje, da je le tista delovna pogodba veljavna, pri kateri se upošteva delavčeva osebnost in njene ne-odstranljive, nepreklicne naturnoprav-ne pravice.« Nemški sociolog Hertling pa pravi: »Človeško delo je nekaj osebnega, zato se v pogodbi ne more ločiti od osebnosti. Delo torej ni kakor drugo navadno blago, ki gre iz roke v roke.« Vsled neznosnega delavskega položaja, ki ga predvsem ogroža neznosna draginja, je delavstvo ponekod izsililo potom dogovorov kako izboljšanje. Toda zastonj iščemo dogovora, ki bi delavcu dal vse to, kar on neobhodno potrebuje. Povsod je le prehod iz obupne bede in lakote v morda zdržljivo pomanjkanje. Trenutno se je odpravila najhujša beda in lakota, ni pa se dalo delavcu to, kar potrebuje on kot. osebnost, kot človek, kot enakovreden član človeške družbe. Država bi morala poseči prav energično vmes in urediti dogovorno z delavstvom kraju in Času primerne najnižje delavske plače, ki bi odgovarjale življenjskim razmeram in dostojanstvu delavca-človeka. Oko postave najde morda semintje kakega očitnega verižnika, navijalca cen in oderuha, ne najde pa nikjer kapitalista, ki odira in tlači delavca do krvi in na ta način uničuje za državo najdragocenejše — delavčevo življenje in njegovo družino. Lloyd George odstopi? LDU Haag, 18. septembra. (DKU) Iz zanesljivih krogov prihajajo vesti, da je angleški ministrski predsednik Lloyd Ge-' orge pri obnovi svoje vlade zadel na znatne težkoče in da se je vsled tega izrazil, da poda kralju svojo ostavko. Politične novice. + Psovke mesto dokazov. *Jd tistega časa dalje, odkar so trije socija-listi zasedli ministrske stolce, se pojavljajo v predalih slovenskih socialističnih glasil dan za dnem izredne množine krepkih izrazov, med omikanimi sodobniki nenavadnih. Človeku se zdi, kakor bi tako pisanje v Jugoslaviji spadalo med tiste važne lastnosti, ki si jih človek pridobi, ko postane minister. Iz 28 vrstic dolge notice včerajšnjega »Napreja« navajamo le najtežje in najkrepkejše izraze: »Zmerja, laže, izziva in zavaja ljudi v nevednost;«... »najhudobnejše hinavske in zagrizene strankarske zahrbtnosti«... »Naprej« pravi s prijetno jezo: »Da bi se z ljudmi take vrste ukvarjali, bi pod našo častjo, pred njimi se pljune in gre naprej...« Dalje: »Mojstri v1) -- piap.Ti ju, Žum&UstiČlie vl&<_ Stran 2 »Večerni list«, dne 20. septembra1 1919. Stev. 206. ge, ki so prodajajo za 16 vinarjev pešcem najnižjih šarž.« Vse te lepote so zbrane v notici 28 vrstic. Toda list se peča z nami na prostoru, ki obsega domala celo stran. Tu se take podobne ljubeznivosti nadaljujejo — vse v srčno izobrazbo delavstva. Ali res menijo gospodje sodrugi, da bodo s psovkami pobili našo organizacijo? Naši ljudje so resnim dokazom dostopni, psovkam pa se smejejo ter si mislijo svoje o tistemu, ki jih je pisal. -{- Zopet odveč jeza! Poleg notic, ki Jim je vsebina le psovka, se nahaja v včerajšnjem »Napreju« tudi daljši članek, kjer je debelo tiskano to-le; Zakaj pa nista dr. Korošec in Gostinčar preskrbela Kropi ob pravem času koksa?!! Zakaj se pa ni predsednik deželne vlade dr. Brejc potrudil, da dobe Kroparji koks?!« To vprašanje je stavljeno sicer zopet v hudi jezi ter ovenčano z orjaškim šopkom psovk, vendar se nam zdi, da moramo »Napreju« storili uslugo ter mu dati zaželjeni odgovor! Če pa bo po našem odgovoru ta jezni gospod kaj bolj miren, dvomimo, ker je prehude krvi. Stvar je namreč ta: O tej stvari je V Ljubljani merodajno poverjeništvo za javna dela, v Belgradu pa minister za rude in šume ter minister za trgovino. Kolikor bo morda gospodom okrog »Napreja« znano, je bil poverjenik za javna dela v Ljubljani gospod Anton Kristan, ki pa je svojo nalogo smatral tako malo resno, da ga cele mesece ni bilo v urad, da bi tu vršil svojo dolžnost, za izvrševanje katere ni bil ravno slabo plačan. Sedaj je že dalj časa isti gospod Anton Kristan minister za šume in rude v Belgradu. Kroparji ne vedo o tem njegovem delovanju drugega ko da se v »Napreju« hudiije nad klerikalci, koksa pa še vedno od nikoder ni. Trgovino pa ima v rokah gospod dr. Kramer, ki spada sicer k meščanski kapitalistični stranki, a je vkljub temu zaveznik socialistov proti »klerikalcem«. Ne v enem ne v drugem in ne v tretiem delokrogu niso Gostinčar, dr. Korošec in Brejc nikdar imeli posla. Prav lahko si predstavljamo, kaj bi bil pisul »►Naprej«, če bi se bil dr. Korošec začel vtikati v Kristanove posle, za katere je bil in je seveda odgovoren gospod Kristan sam. Ta odgovornost ni nič manjša, če »Naprej« rabi še tako težke in hude izraze, ki se med običajnimi ljudmi imenujejo psovke. »Naprejevo« srdito pisanje ne zmanjša krivde socialistično-demokratske vlade na delavskem ljudstvu in njegovi bedi. To smo hoteli ugotoviti, čeprav vemo, da smo se socialistom vnovič hudo zamerili. Paševanje demokratskih županov in načelnikov na Hrvatskem. V »Narodni Politiki« objavlja dr. Kosta Bohačevski težke pritožbe proti okrajnemu predstojniku v Šidu, dr. Jevriču in njegovemu zaščitniku velikemu županu dr. Kostiču. Vso svojo službeno oblast porabljata in zlorabljata v demokratske svrhe — prav po Khuenovem načinu. S svojim uradništvom vabita in tirata ljudi na strankarske shode, mamita jih s pečenimi janci in podobnimi sredstvi. Kot poverjenik za agrarno reformo v šidskem okraju je dr. Jevrič razdelil tudi cerkvena zemljišča, od katerih so imeli revni župniki v Žumberku po 1000 kron letnega dohodka; sedaj jim je vzel še to in jih spravil tako na beraško palico. Sploh postopa dr, Jevrič pri razdeljevanju zemlje popolnoma samovoljne^ Tako se vrste tožbe proti dr. Jevriču. Dopisnik poziva poslance Ljudske stranke, naj store energične korake, da se napravi temu pa-ševanju javnega funkcionarja konec, -+■ Italijani in Črnagora, Cetinjska »Narodna Riječ« piše v uvodniku, ki ga je cenzor močno pobelil, kako nesramno igio uprizarjajo Italijani, ki so po sklepu pre mirja brez boja zasedli del Čmegore. Albaniji in Boke Kotorske, s Čmogoro, Z vsemi sredstvi skušajo porušiti red in mir v Črnigori m kompromitirati narodno zn-dinjenje Jugoslovanov. Oni zalagajo z denarjem vse zarote ter se očito pajdasijo z najetimi banditi, ki jih plačujejo, opremljajo z obleko in orožjem in tako spravljajo preko meje v črnogoro. Gorato in skalo-vito ozemlje o pečelje zelo olajšuje fei je dejansko položaj Črr-^gore danes težji, nego če bi bile Kral,estvo SHS v odkritem sovraštvu z Italijo. Ako doslej ni došlo do večjih odkritih in krvavih spopadov med Italijani in črnogorskimi plemeni, je to zasluga samopremagovanja razboritega naroda. Vendar ima ta potrpežljivost svoje meje in stanje postaja neznosno. Črnogorska Omladina, ki se je organizirala v posebni brambni organizaciji, že dolgo zahteva potrebna sredstva za formiranje posebnega omladinskega oddelka, ki bi edini mogel uspešno nastopiti proti banditskemu početju italijanskih plačancev. Nadaljnja izvajanja lista so zaplenjena, — Na drugem mestu v tem listu poroča omla-dinec Radisav Milovič svoje doživljaje z Italijani ob prevratu. Milovič je bil ob kapitulaciji Čmegore ujet, a je Avstrijcem ušel in živel nato z več tovariši v šumah pri Ulcinju in ob Bojani. Ko so ob prevratu prišli Italijani — prijazno kot zavezniki — se jim je javil in ponudil, da se v njihovih vrstah bori proti Švabom. Italijani so njega in tovariše navidezno prijazno »pre- jeli in povabili na ladjo, tam so jih pa razorožili in kot največje roparje poslali v strašne ječe v Valoni in od tam v Drač, kjer bi bili gotovo lakote pomrli, ako ne bi bili imeli še nekaj denarja, ki so >im ga pa kasneje Italijani tudi vzeli. Nato so Milovič in tovariši začeli misliti na beg in v dveh strašnih mescih so si izkopali rov iz ječe in srečno ušli, »Toda kakšno je bilo naše razočaranje,« piše Milovič, »ko smo v svojem rodnem mestu v Črnigori zopet našli italijansko posadko, ki dela tamoš-njemu prebivalstvu dan za dnem razne ne-prilike! Težko in pretežko! In temu ni videti konca. Vse to pišem, da se vidi in zna, kakšni so bili Italijani, ko so prišli, kakšni kasneje in kakšni so danes: vsik- dar največji sovražniki našega naroda. In to podli in potuhnjeni sovražniki, kakršnih srbski narod v celi svoji težki in krvavi zgodovini ni imel. Gorje našemu narodu, ki pade v italijanske pesti! Huje mu je, nego kdaj pod Turki in Avstrijci!« — Tako torej delajo Italijani tudi z ljudstvom, čigar krvi je njihova lastna kraljica. Dnevne novice. — Štrajk bančnih uradnikov in slug na Hrvatskem. Ker se bančna ravnateljstva niso hotela pogajati temeljem načrtov za službeno pragmatiko, so bančni uradniki in sluge na Hrvatskem in v Slavoniji 16. t. m. stopili v štrajk. — Zakon o javnih borzah. Regent Aleksander je podpisal naredbo, s katero se zakon o javnih borzah z dne 3. novembra 1886 uveljavlja za vse ozemlje kraljestva. — Pomanjkanje soli, Belgrajska »Epo-ha« javlja, da prihajajo iz Srbije poročila 0 velikem pomanjkanju soli. V okraju po-žarevaškem soli sploh ni dojiti in mora prebivalstvo hrano nesoljeno zavživati. V Solunu je sedaj 900 železniških voz soli, katero je nakupila naša država, pripravljenih za prevoz. — Sadje v Prekmurju. Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko Lajnšič nam poroča, da se bo začelo z razprodajo sadja v Prekmurju dne 22. t. m. Razprodajalo se bo samo po vagonih od postaje Radgona po sledečih cenah: 1. lederce, zlatice, zelene startine in kanadarce po 2 K 30 vin, kg; 2. letne mošancke, podahol-terve, zimske mošancke, šafnaserce po 2 kroni kg; 3. sadje za napravo sadjevca po 1 K 30 vin. kg. Oni, ki reflektirajo na nakup sadja, naj se obrnejo na civilnega komisarja v Murski Soboti, Zahteva se predplačilo' in sicer se mora denar takoj položiti pri blagajni okrajnega glavarstva Maribor, kakor hitro dobi kupec brzojavno obvestilo, da se mu je blago odposlalo, Interesenti naj javijo svoje potrebščine, da se lahko njihovim željam ustreže, — Iz D. M, v Polju. Dne 14, t, m. zjutraj med prvo mašo je vlomil tat v hišo Jožefa Verbiča v Dobrunjah ter pokradel obleko, obuvalo, nekaj zlatnine ter okrog 300 K denarja. Škoda se ceni na 10.300 K. Splošno se sodi, da je tat zloglasni Anl^ej Rant iz Vevč, ki je osumljen tudi drugih tatvin v bližini, kakor tudi one v Novi Vasi pri Rakeku, ljudje so videli isti dan njemu popolnoma podobnega človeka nesti več stvari proti Lmbljani. — Velikanska kad in računstvo. »Večerni list« je, kakor drugi listi, objavil notico o velikanski kadi, ki se menda gradi v Tacnu, Nezmisel v tej notici je to, ker se trdi, da bi se rabilo za izpraznitev te kadi — pri oddaji en liter na sekundo — nekaj nad 20 dni! Natančno računano, bi se rabilo ravno 48 ur, 58 minut in 20 sekund (= 176.300 sekund litrov). Pomota znaša torej »malenkost« 18 dni. — Računar. — (NB. Če bi se odtakala voda pri 10 ceveh, bi bilo treba čakati samo 4 ure, 53 minut in 50 sekund, ne pa 2 dni!) Uubllansk« novice. Ij Kam jutri? Na Ježico pri Ljubljani, kjer se zbere Orlovstvo ljubljanske okolice, da proslavi lOletnico Orla na Ježici. Orli, Orlice in. naraščaj odkorakajo z godbo ob pol ene popoldne od cerkve sv. Petra. Javna telovadba se vrši v Savljah. V slučaju neugodnega vremena se vrši prireditev v Društvenem domu. Naj nas ne plaši slabo vreme. Jutri z našimi fanti in dekleti na Ježico. lj Repriza »Naše krvi«. Ljudski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo dne 21, t, m. ob pol 8. uri zvečer F, S. Finžgarjevo ljudsko igro »Naša kri«. Vstopnice za reprizo se dobe v predprodaji v soboto v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici poleg prodajalne K, T. D. (preje H. Ničman), in v soboto zvečer od 6. do 8. ure ter v nedeljo od 9. do 12, ure v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu (I. nadstropje). lj Koncert g. Ličarja In gdč. Thi-ery se ne vrši 20. t. iil, temveč šele dne 3. oktobra. lj Orkestralno društvo Glasbene , Matice ima skupno vajo v pundeljek 22. t. ju. ob 8. uri zvečer. Prosim polno- številno in točno, ker se študira za koncert. Za odbor dr. Karlin. lj Srbska lekarniška taksa. Prejeli smo: Najnovešji atentat, katerega so gospodje v Belgradu izvršili na naše žepe v Sloveniji, je srbska lekarniška taksa v dinarjih. Pred seboj imamo recept, ki je dpslej stal K 2.69 v, po novi taksi pa stane 14 K 67 v, kar znači Skratni ali 400% povišek, Razlika je 11 K 69 v. Ta naredba ni samo proti postavam, marveč tudi neutemeljena. Proti postavam je, ker ni bila razglašena, neutemeljena pa, ker so se cene zdravil razmeroma preveč (petkratno) zvišale. To nam usiljuje sumnjo, da se misli dinar na ta način utihotapiti (1 : 3). Razglašenje se je menda »pozabilo« nalašč in sploh ni regulacija valute stvar eksekutive, marveč stvar parlamenta. Ta ima določiti regulacijo, ne pa vlada. Stvar pride mogoče še v kakem slučaju pred sodišče. Stranka, lekarnarju, ki ji zdravila po kaz. zakonu mora dati, ne bode hotela- tako visoko plačati in jo bo ta moral tožiti, ali pa bode plačala in potem sama tožila za previsoko zaračunanje. Stvar naše vlade je, da to uvedbo nemudoma prekliče ter cene regulira času primemo, nikakor pa ne smejo lekarnarji zdravil zvišati kar za 400%. Torej, prosimo! lj Stanovanjska komisija in delavstvo. Stanovanjska komisija, v Ljubljani nam piše: V odgovor na članek pod gorenjim naslovom z dne 15. septembra 1919 izjavlja podpisana komisija, da ni nikdar napravila sklepa in nikomur dala navodila v smislu, da nima delavka samica pravice do lastnega družinskega stanovanja, dasi trajno zaposlena v Ljubljani in z lastnim gospodinjstvom. Ponovno se opozori, da komisija odpoveduje stanovanja le s pismenim odlokom.. Glede preiskani a, posege in oddaje stanovanj je komisija, v kolikor ji je bilo danes možno poslovati, napravila ukrepe ne glede na osebe, ter bode tudi nadalje pazila, da oo nepotrebnem ne bode posedoval ne grof samec no delavka samica neopravičeno lastno stanovanje z vsemi pritiklinami, dokler je 700 družin brez strehe. (Če bo stanovanjska komisija res tako energično delovala* jo bomo le pohvalili. Pomanjkanje stanovanj pa vkljub temu ne bo odpravljeno, dokler se ne začne resno z gradnjo hiš in hišic). lj O stanovanjskem vprašanju smo še prej sli: Stanovanjsko vprašanje, ki je danes tako pereče ne samo v Ljubljani ampak v vseh po vojni prizadetih državah in mestih, je nastalo največ vsled prenehanja stavbene obrti v petletni vojni dobi. To zamujeno delo danes nadomestiti, ni mogoče, ker primanjkuje stavbenega gradiva, in je isto tudi zelo drago, poleg tega pa tudi ni sposobnih delavcev za razna dela. Zato je treba vporabiti izredna sredstva v tej izredni dobi, in za taka bi nasvetoval nastopna; 1, Vojne barake je prezidati v pisarniške in stanovanjske namene, v kolikor se to ni že zgodilo. 2. Bilo bi skrbeti, | da se vojaštvo deloma nastani po deželi in častniki nastanijo v vojašnicah, 3, Šol-ski pouk naj se omeji na poldnevni, tako se pridobe razni prostori za višje šole it& 4. Pisarniški prostori naj se po možnosti skrčijo, oziroma premeste pisarne v barake, ker je lažje pisarju šest ur delati v baraki nego rodbinam z otroci prebivati celi dan v njej, 5, Pregledati je vsa javnS in privatna skladišča in podstrešja, ki so dovolj prostorna, da se v njih napravijo stanovanja. 6. Naj se napravijo ljudske kuhinje, kakor so te po drugih mestih, s te® bode ustreženo ne samo samcem, ampak tudi mnogim družinam, ki nimajo zasebnih kuhinj. Za vsa ta dela je v Ljubljani v prvi vrsti potrebna 5 do 10 komisij, ki bi si' stematično pregledovale vsa javna in pri' vatna poslopja. Kar pa moram kot tehnik v prvi vrsti povdarjati, ne da bi hotel komu glede dosedanjega tozadevnega postopanja kaj očitati, je to, da spada na čel« te akcije — ker gre tu za tehniško delo —’ inženir, ki ima vpogled ne samo v rodbin? ske in krajevne razmere, ampak je tu<3* sposoben, trenutno odrediti, kaj je v vsa-kem slučaju treba vkreniti, Le na ta način bode mogoče, potrebna dela — kakor sedaj nujna — tudi hitro izvršiti, F. Ž. lj Stavka uslužbencev električne cest* ne železnice. Prejeli smo dopis: Iz %e davno c. občinstvu znanih razlogov je bruhnila včeraj stavka na tej železnici/ Danes stavka celokupno osebje, in sicef solidarno, dočim se g. obratovodja Tomaft ki je sicer v vojaški službi, posvetuje * svojim adjutantom Marbeshuberjem o uso* di uslužbencev, Ve se pa dobro o čeift kajti njimi grehi stoje tik pred odkritje®' Za danes bodi toliko rečeno: kdor zahtev? poštenosti in resnicoljubja o drugih, naj bf sam drugim za zgled. Seveda ne bo ostal«-prikrito, kar nekdaj bilo je očito. —• JV temu poročilu pristavljamo, da zahtevaj® uslužbenci električne cestne železnice f ozirom na to, da se bodo z dovoljenje^ občinskega sveta s 1. oktobrom zvišal* vozne cene za 63 odstotkov, 40odstotnc povišanje plač. Obratno vodstvo jim p°' nuja nekaj nad llodstotno zvišanje. — Patrulja. Črtica, Spisal Maksim Gorki. (Dalje.) — Prevel P, Radlin. Semjon mu gleda v obraz in se mu sramežljivo, kakor da je kaj zakrivil smehlja. »Žal mi je ženice, vidiš-li... Tako mlada .. .pa vesela je morala biti... vsaj oči to kažejo ... Pa si mislim — ah, ti, dragica. Če bi bila ti živa, seznanil bi se s tebej in hodil bi k tebi v praznikih rut stanovanje, in poljubljal bi tvoje ..,« »Dosti je!« je rekel Jakovljev, ki je gledal pripovedovalca povprek in od spodaj gori ostro, bodeče. »V vojašnici tarnaj!« je pristavil rdečelasec. Semjon je svest si krivde upognil hrbet in pomolčavši, zopet začel; »Žal je, bratci... Leži ona, kakor bi spala .,. krvi ni, čisto nič ... Morebiti je ona, kar tako — šla ... »Zakaj pa hodi!« je surovo zakričal rdečelasec in zaklel. »Mogoče jo je gospoda poslala ...« je rekel Semjon, kakor da bi ga hotel pregovoriti. »Nas tudi gospoda pošilja! Ali smo mi (krivi?« — je jezno zarenčal rdečelasec. »Pojdi pravijo, kakor si prisegel.,,« In spet je grdo zaklel. — Vsi pošiljajo ljudi drugega na drugega .,.« In še ena kletev je odletela v zrak. Jakovljev je vzdignil oči, pogledal smehljaje se rdečelascu v obraz in naenkrat jasno in zložno vprašal: »Kaj je vojak?« Iz teme se je zaznal gromki tresk, škripajoči stok, Semjon se je stresel, »Malov se trudi, lopov!« — je rekel rdečelasec in zamigal z brki. — »Dober vojak je. čemu stotnik zapove živega otroka požreti — on ga požre .,.« »A ti?« je vprašal Jakovljev. »Poslan je bil, da bi vzel en zaboj,« — je nadaljeval rdečelasec, »on pa tam nekaj lomi... gotovo skrinjo razbija... žival.« »A ti — požreš?« je ponovil Jakovljev. Rdečelasec ga je pogledal, prestopil z noge na nogo in mračno odgovoril: »Jaz, brat, v avgustu bom že doslu- žil . , .« >To je vseeno!« — je rekel Jakovljev in pokazal zobe. — v Jutri ti bo stotnik, za- povedal — in ti boš požrl otroka, pa! ^ svojega lastnega ... Kaj je vojak?« On se je suho zasmejal. Rdečelasec je ozrl nanj, udaril s puškinim kopitom <3®; kamen, hitro zasukal vrat in zakričal v & moto: . ! »Malov! Hiti..,« $ »Razsajalec je, ta-le Malov!« je p0^ glasno zagovoril Semjon. — »Sinoči, smo streljali v puntarje, je on vedno v tr*” buh meril... Jaz mu govorim — Malo'’! zakaj pa divjaš? V noge bij. On pa p — saj jaz le v študente streljam...« Semjon je vzdihnil in ravnotako eti?) glasno, brezbarvno nadaljeval: »A jaz, med drugim, tako-le mislim y\ študenti so dobri ljudje. V naši vasi sta & krat poleti dva živela ... pa kako d ob*1 sta bila s kmeti. Skupaj ž njimi sta prošnje jim pisala, v vsem sta jih poil^e. vala ... knjižice sta jim dajala čitati -Bleščita večkrat vsa, kakor medovina r solncu. Vesela, poštena človeka sta res. Potem se je pripeljal k njima nekdo, gosposki obleki, za njim pa že isto ^ žandarmi iz mesta... In odpeljali so v tri ,.. Kmetom je bilo prav žal...« Jakovljev se je naenkrat vzdignil ^ noge, pogledal v obraz rdečelasemu ^ jaku s čudno trdim pogledom — kakof, pobeljenimi očmi — in težko spregoVO**-»Vojak je zverina ...« , J Rdečelasec je povesil brke in obrvi gledal na Jakoljeva z ozkimi očmi, Se^ jon je odprl usta in boječe mežikal. »Vojak je uničevalec ..je nadalje Tj Jakovljev skozi zobe in tudi naenkrat ** j no, grdo zaklel. »Zakaj pa ti tako govoriš?« je stf°» vprašal rdečelasec. jj »Mi, Mihajil Jevsjejič, nismo še sll*\ enakih besedi!« je rekel proseče Seiflf , — »To ti, Jakovljev govoriš iz bridkost' kar tako ...« Jakovljev se je vzravnjal, stal pred tovariši in spet trdo stisnil ustf*1 Le nosnice so se mu tresle, (Dalje.) * Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*-Odgovorni urednik Jože Rutar. _ . Ti tka »Jugoslovanska tiskarna« v L)«b'ip(l