TRST, sreda 28. januarja 1959 Leto XV. - Št. 24 (1178) PRL1GRSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.t Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana t gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHl st. S, II. nad. — TELEFON *}-»«* IN IM3I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» NAROČNINA: mesečna 480 lir — rnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna <5°° **^'Il^poitni^tekočf račun^Vak^nlltvo it; ft; 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska! letno 1.440, polietno 720, eetrtieino « n Llubljani 600-70/3-375 GLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči P __|„_|rTTTrnr[ ** “ — .l.!i. V TTi rTj-Ml-j TiliriTTiiji i m fTTT ,T~-r-jniMI « »» eiUlTTr . t... iM.MI ,.T.t«r I' 'I II"' Tl I III ml i. Tl’ ni ml ■ ' ■ ■■ "Tl!................ -H H ■! ' I' ' . Prvi dan reševanja težavne vladne krize Merzagora, Leone, Saragat, Terracini in Paratore pri predsedniku Gronchiju Neprevidne Saragatove izjave - Terracini: Potrebni so novi ljudje in nova večina, v kateri bo lahko tudi KD - Nenni poudarja demokratično alternativo Protizakoniti proces v Florenci še na^ nljuj e z zasliševanjem obtožencev vs It 1BT 0ŽE1 VCIZA Vi R A ČAJ '0 OBTOŽBE (Od našega dopisnika) Deus*’ — Danes je začel predsednik Gronchi s Posvetovanji za rešitev vladne krize. Posvetovanja bo-o verjetno zelo dolga, ker je splošno mnenje, da je ■ iza težavna, ker bo težko sestaviti novo vlado, pred-r zaradi notranjih spodil J. krščanski demokra-,-J1. kjer najbolj znani prvaki Vlečejo vsak na svojo »o« ' Fanfanija, ki je L alni tajnik stranke, v.: ze včeraj povedali, kaj i?n. l- Danes pa se je jasnil desničar Scelba, ki vrni;,8. - ses-tal z liberalnim hočp v® Malagodijem in ki obnovitev centrizma s str=*S^ans^0 al’ Pa vsai tr’‘ gansko koalicijo KD-PSDI-ki bi bila odprta na PLI, ' tel t°j^e^aj podobnega bi hojami? Predsednik demokrist-ne p. Parlamentarne skupita m!!,' Stari Piccioni pa je Vlaj T?rvno demokristjansko Pen°' “ivši predsednik vlade kn j b*l zadovoljen z vsa-soi-nt ’ k* bi bila jasno na-dem!,ta. Fanfanijevi struji. Za dai ; •rislta; „p ie lzJavil med dru-Eein .redsedniku republike 'bnenjg ?dal svoje osebno Miavno,,? s,em Prepričan o P’ntra o formule levega formt,tVeda bi morala biti vDevkom okrepljena s pri- ■ - Gre rePublikanske stran-? PRt t0' da bi KD, PSDI ?rePriča„ pos,tale vedno bolj ?ak. pr.j’ da je položaj te-da If.dniku sem rekel 1 da la , . bila enobarvna ;atžoveBa .inka operacije Mi-kna Kd k'Pa' b>ejansko ve- razširW, zagovarja politi-t.’ ne bi r-o demokratične ba- ? vla »a>C°n skrama na . levica. ne K; j demokratične ba--atvbo vlad pristala na eno- edino sk’ kl za80varja- toti desnica in lifanj i>a<\i \®Vlca- Po drugi ka° razširi? ’ kl kot jaz že-1. ,e> vidi i?, demokratične . !eveea a v Propadu formu-laS-alist!čne ntra oddaljitev od •e?1 °dgoup enotnosti na pod-- tvornosti in poglobi-loči KD od večina, v kateri KD lahko zahteva svoje sodelovanje, toda večina, ki bo različna od sedanje. Bolj demokratična večina je pogoj za vlado, ki ne bo živela kot fanfanijeva samo šest ali sedem mesecev. Zdelo se je, da bo Fanfanije-va vlada živela pet let. Ce bi neka druga vlada, ki bi se predstavila s tem, da bo živela pet let, morala po Fanfa-nijevi poti, bi trajala mnogo iranj kot šest do sedem mesecev, ki jih je preživel Fan-fani. In to ugaja lahko tistemu, ki bi hotel postopni razpad našega demokratičnega sistema. Toda to ne ugaja meni niti tistim, ki verujejo, da tem demokratičnem sistemu lahko nastanejo dobre stvari za našo deželo,» je zaključil svojo izjavo Terraccini, ki je govoril v imenu vodstva KPI. Tudi Togliatti je izrazil svo-e mnenje o krizi v intervjuju, ki ga je dal moskovskemu dopisniku «Unita». Dejal je, da je kriza izraz globokih protislovij v KD, in da je sedaj upati, da si bodo njeni voditelji izprašali vest in odslej hodili po različnih poteh kot doslej, kajti «protidemo-kratičnost in antikomunizem redijo samo grenke in zastrupljene sadove«. Sicer pa je po Togliattijevem mnenju izhod iz krize v tem, da se v parlamentu in v državi gre po poti izoblikovanja nove levičarske večine. Izdvojiti bi bilo potrebno nekatera neodložljiva vprašanja in sestaviti vlado, ki bi jih rešila tako kot zahteva večina delovnega ljudstva. Ta vprašanja bi mogla biti: obvezna zaposlitev delovne sile, ali pa vprašanje državnih uslužbencev, predvsem pa brezposelnost in obupno stanje, ki vlada na podeželju, skupna politična baza, spoštovanje republiške ustave, pri čemer pa se ne sme pozabiti na zunanjo politiko, ki predstavlja najtežji teren spričo vpliva, ki ga izvajajo nenacionalne sile. Sicer pa bi se tudi tu glede prenehanja hladne vojne našli taki cilji, ki bi bili sposobni vsaj delno zbrati pristanek širokega področja. Danes se je sestalo tudi vodstvo KPI, na katerem je Amendola poročal o neapeljskem kongresu. Poročilo bodo objavili v prihodnjih dneh. Tudi parlamentarna skupina PSI se je sestala pod predsedstvom Nennija, ki je v svojem poročilu ponovno poudaril ((demokratično alternativo« V njenem okviru ne namerava PSI zagovarjati nobene formule s človekom, ki ne b-i jamčil sestavo take vlade, ki bi bila stvarno sposobna načeti nujna vprašanja r. * ?6<;nob’ k' 'OČi KD bol Postal VP° vlado bi v % . -stal maksimalizem še v KD pa bi se . — «nr kar bi lahko Wanh P'>KoiibnhiZOl?d0niZem- stalJ1! meri pni obnova po-sKVežja*LP?PI >n PSI postal emokr s med krščan-v? bolj krac‘J0 in PSI bi po-i,Jeten tn?°Bo0 kot pa ne-s“ kJ na daljši rok.« ?• da Gronchi ni L§biS“1J’?“n ’s SaraRatovo — Predsedstva ba ueih je r - sP°ročilo, v Bet_,akor 4„cfeno' da «vsebi-So T.Orih n“,1 značaj izjav Pogjbili na ^ tarče v, ki bcJ!Varju ,iP,DSVel. po nd‘rla dovolj s fron-ne Publikanp Kl s,rani pa tu-bol0jayedajo °dita. da se t»-. nja „ dovoli resnosti pa Pravdi«. dovolj do v„?anes Opoblikanci Sem takih u,•’ da je bilo “i pS-in da 1Z !zven P«r-16 h°ti Jo hočejo re- ostarntu- Fanfani i* OdS?« sprifo po- Siaia ianjal, ko’ £L'prav jih Nis? dPozicHa mu Jih je , * da v®žine ’ Je a'° za J>» "i šlo 2a Prebivalstva, kitilo ^daj Za ‘žaupne gla-I z°gniti nHae . Je hotel gre ,°dkritl ugoto- dar>es Sod, je “?kc. °dočih vlad.' « ^de&»C da ne bo-0 vS je bita v. taki vladi. V**b Kofkor zelP0re2šnja in bo' Previdni do socialnega in političnega življenja v tovarnah, na vasi in v procesu uresničevanja u-stavnih načel. Poročilo o sestanku sicer ne omenja uradno predčasnih volitev. Vendar pa je rečeno, da socialisti mislijo, da bi morali volivci z volitvami načeti vprašanje naslednika oolitične oblasti. Tudi Nenni je omenil, da so glavna vprašanja brezposelnost v tovarnah in podeželju zlasti v zvezi z najnovejšimi dogodki v Florenci in v zvezi z razveljavljenjem zakona o obvezni zaposlitvi delovne sile. in vprašanje popolnega izvajanja ustave. Dejal je, da bo skupaj s senatorjem Albertijem o tem govoril v četrtek predsedniku republike, ki ju bo sprejel v okviru posvetovanj za rešitev vladne krize. Socialistični parlamentarci so zavrnili ostavko, ki jo je dal poslanec Pertini na podpredsedniško funkcijo skupine. Končno so določili posebno komisijo, ki bo pri predsedniku vla- de protestirala proti nastopu policije v Florenci proti delavcem tovarne «Galileo». V poslanski zbornici je danes predsednik Leone sporočil, da je vlada podala ostavko s tem, da je prebral kratko Fanfanijevo poročilo. Zakladni minister Andreotti je predložil proračune za sedem ministrstev ter dejal, da bo proračune za druga ministrstva predložil senatu. A. P. «»------- Jazid zanikuje pogajanja s Francijo TUNIS, 27. — Alžirski minister za informacije Jazid je na tiskovni konferenci izjavil med drugim; »Zal nam je, da moramo izjaviti, da začasna vlada alžirske republike ne vidi za sedaj nobene možnosti miru v Alžiriji«. Dodal je, da je alžirska ponudba francoski vladi za neposred- ozemlju za politično rešitev alžirskega vprašanja še vedno veljavna. Na koncu je Jazid zanikal, da je sovjetska vlada povabila Ferhata Abasa v Moskvo. «Za to vabilo, je pripomnil, je potrebno, da Moskva uradno prizna našo vlado«. Glede sporazumov o saharskem petroleju med Francijo in tujimi družbami je Jazid izjavil, da Alžirci ne bodo nikoli priznali sporazumov, ki se sklepajo med sedanjo vojno. in jih bodo imeli za SO' vražno dejanje proti sebi. Glede delne pomilostitve Ben Bele in njegovih tovarišev je Jazid izjavil, da gre za nov poizkus sejanja razdora in da to dejanje nima nobenega političnega pomena. Na koncu je Jazid izjavil, da je osvobodilna vojska, ki se je okrepila z modernim o-rožjem, povečala pritisk na francoske sile v Alžiriji, in da so specializirane skupine na več krajih pretrgale elektrificirano obrambno črto ob tuniški meji. Danes se nadaljuje čitanje izjav odsotnih obtožencev, jutri pa bo začetek zasliševanja prič so ujetnike odpeljali v Nemčijo italijanske vojake pa poslali domov. Nekaj časa je delal pri nekem Kmetu, ko pa je tu postalo nevarno, se je zatekel v Praprotno, kjer je imel dekle. Delal je na posestvu | (Od našega posebnega dopisnika) FLORENCA, 27. — Na današnji razpravi sta bila prisotna le dva obtoženca, in sicer Fico Nicola iz Castel Cistiona v pokrajini Neapelj in Vogrič Ernesta; z Vo-gričevo je bil tudi njen mož, ki ga bo sodišče zaslišalo jutri kot pričo. Fico brani odvetnik Turi. Fico je potrdil, kar je izjavil pri zaslišanju, zanikal ji vsakršno svojo odgovornost za dejanja, ki mu jih pripisuje obtožnica. Obtožnica ga bremeni v glavnem za ista dejanja kot Zdravljica, hkrati pa še za opustošenje« občinskih prostorov v Klodiču in Šent Lenartu in da je prisilil skupno z drugimi partizani Chiabaja in še nekega drugega, da sta morala prepeljati z vozom občinske arhive iz Sent Lenarta v Kravar. Fico je najodločneje zavrnil obtožbe in ponovno izjavil, da ni kriv za vsa ta dejanja, da je sodeloval s partizani le proti svoji volji da so ga partizani nasilno mobilizirali, da pa jim je petkrat zbežal. Iz Rima je bil poslan v Bočen, od tam je bil poslan za stražarja v neko taborišče vojnih ujetnikov, kjer je bilo kakih 16 do 17 tisoč angleških in a-meriških vojnih ujetnikov. Ko je ob kapitulaciji Italije taborišče zasedla nemška vojska, javi, da je po nalogu partizanov posekal v Napolijevem gozdu kakih 200 stotov lesa in da so partizani odnesli iz Na-polijeve hiše nekaj kosov pohištva. Pri tem Zdravljica ni bilo zraven. Bajt Anton, ki je spolovinar na Napolijevem posestvu, je odločno zavračal vsakršno krivdo za dejrnja, za katera ga bremeni obtožnica. Celloni Angelo izjavlja, da nima nobene zveze z »beneško četo«, ker da je spadal ... ., “ I pod IX. korpus. Ne ve, kako Lavrenčicevih, kjer so ga na- 1 H . . , *-------L na pogajanja na nevtralnem IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIinillllMIIIIIIIIMINMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIHIfllVIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIimilllllllMUMIMIHIIIIMIIIIIIttIHMttlllIHmillllllllIHMMIIIttUIIIIIIIINM Začetek XXI. kongresa KP SZ v Moskvi Poročilo Hruščeva o gospodarskem načrtu in o pogledih SZ na mednarodne Sporočil je, da SZ že serijsko izdeluje medcelinsko balistično raketo in poudaril potrebo konference med Vzhodom in Zahodom - Ponovil je nesramne napade na Jugoslavijo in njene voditelje MOSKVA, 27. — Danes se je začel XXI izredni kongres KP SZ, na katerem je Nikita Hruščev podal poročilo o sedemletnem načrtu za dobo 1959-1965. Na dnevnem redu je samo to poročilo in diskusija o njem. Delo kongresa se bo nadaljevalo jutri. Na otvoritveni seji je bilo navzočih okoli 2000 ljudi. Prvikrat so bili povabljeni tudi zahodni časnikarji. V začetku seje je Hruščev sporočil, da sodeluje na kongresu 1.269 delegatov z volilno pravico, 106 delegatov pa s posvetovalno pravico. Hruščev je izjavil, da mora kongres proučiti ((zgodovinski program komunistične graditve v SZ«. Pripomnil je, da XXI. kongres »posvečuje vstop SZ v razdobje konkretne graditve komunizma«. »Praktično smo poklicani, da rešimo veliko zgodovinsko nalogo: doseči iin prekoračiti v proizvodnji na osebo najbolj razvite kapitalistične države.« V delu svojega poročila, ki limiimMIIIIHHIimillimilllllllllHMHIItMIHIHIMIIIIIIIIIIIIimmiHHIIHMIIIMIMIIHIMIIIIMtlllll Teze sedemletnega načrta o razvoju gospodarstva SZ S 'B Vcb da ^ t'>LieSova razkol *rtazPadanje k ^ol i strank;’ se vr*' Klij« tu. ,??kl»- »Toda kletja'' lu- Krili"' * roda ta Stil t* pren?ha?ska demo-°lo5k enot>-- ala biti ,1,.. jrotošk,r,,otha biti d»- sv "Plitiali^taveč » j ne *e >h u "j 'niciati P P° svo-buhjena ^hih n!Vi ln Klede Hi 0 'laVn°t’ j„ i°*n<)sti.» To- v Ponovt ■ ?tevllu’ V« de- «r? Predaji 'zbran iz sVn^' fot-°Slei Je ?nilf bodoče i&ht D?nul*mi ?JskuAala z vsemi ki Jih'"“ta, J’ Se dai!?ala Jt' vse ir je veif,a lahko zu.mi*liti.» 4\lta. p>.večiP„r^m. da ki»ebtta11i'a ^®8janov k« i&ffii&raife ln k°t večina: MOSKVA, 27. — Sedemletni načrt, ki ga je predložil Hruščev kongresu KP SZ, te-Wlji na naslednjih splošnih te|ah; 1. Načrt predstavlja samo eno razdobje in je sestavni del gospodarskega načrta, ki je bil ie izdelan za dobo 15 let in ki naj omogoči po- dvojitev ali tudi potrojitev proizvodnje ključne industrije- 2. V prihodnjih sedmih letih se bo splošna industrijska proizvodnja SZ povečala za 80 odstotkov. Razvoj težke industrije bo imel absolutno prednost. Njena pro-z-vodnja se bo zvišala od 85 do 88 odst. medtem ko se bo proizvodnja potrošnih dobrin zvišala od 62 do 65 odstotk-fv. 3 Glavni smoter, ki ga je treba doseči, je rentabilnost podjetij. Poudarek se bo dajal na čim večjo izkoriščanje notranjih rezerv, ki so ostale neizkoriščene. Tako bo od 1940 do 1970 milijard rubljev, ki je določenih za investicije, polovica dosežena z znižaniem proizvodnih stroškov. 4; v središču splošne pozornosti bo izkoriščanje naravnih bogastev in valorizacija vzhodnih področij. 40 odstotkov vseh investicij bo razdeljenih v Sibiriji. Uralu, na Daljnem vzhodu in v Srednji Aziji in njih delež industrijske proizvodnje v deželi se bo zvišal na 44 odstotkov. 5. Modernizacija, mehanizacija in avtomatizacija sedanjih podjetij se bo izvedla do najvišje mere in po možnosti se bodo gradile nove tovarne. Predelovalna industrija se bo približala virom surovin in potrošnim področjem. 6. Kmetijska proizvodnja se bo zvišala za 70 odstotkov. Kmetijska politika se bo u-smerila k mehanizaciji dela in urbanizaciji kolhozov. Za svoje nakupe se bo država sedaj obračala samo na najboljšega ponudnika. Sovhozi bodo pozvani, da konkurirajo s cenami kolhozov Skoraj 500 milijard rubljev bo investiranih v kmetijstvu: od teh bo dala država 150 milijard, ostalo pa kolhozi. SZ misij povečati proizvodnjo surovin in energije. V sedmih letih načrta se bo narodni dohodek zvišal od 62,1 na 65 odstotkov. Plačana delovna sila bo narasta za 11 milijonov oseb; leta 1965 bo zaposlenih v državnem gospodarstvu 66 milijonov delavcev i-n uradnikov. Načrt predvideva dalje: 1. nov razvoj kemijske industrije: 100 milijard rubljev investicij in potrojena proizvodnja. 2. Reorganizacija e-nergetskega sistema z graditvijo novih termičnih central, več atomskih central, dala se bo .prednost proizvodnji bolj ekonomičnega goriva, petroleja in plina, katerega proizvodnja se bo morala podvojiti oziroma popetoriti. 3. Modernizacija prevoza s potrojitvijo dolžine elektrificiranih preg, ki bodo leta 1965 dosegle sto tisoč kilometrov. Letalski promet se bo povečal za šestkrat. Zgrajenih ali mo derniziranih bo 90 letališč. Proizvodnja diamantov se bo povečala za 14-krat. Načrt Hruščeva predvideva tuidi graditev 850 do 660 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine (15 milijonov stanovanj) v mestih in 7 milijonov kmečkih hiš. Število učencev v osnovnih šo lah bo doseglo 40 milijonov v primeri s 30 milijoni leta 1958. V sedmih letih načrta bo absolviralo višje srednje šole 2 milijona 300 tisoč spe cialistov. Zgrajenih bo 109 televizijskih središč. Celotna naklada knjig bo dosegla leta 1965 milijardo in 600 milijonov izvodov. je posvečen mednarodni politiki, pravi Hruščev med drugim: «Naš izziv kapitalistič- nemu svetu je predvsem miroljuben. Nočemo tekmovati v oboroževalni tekmi in tudi ne v proizvodnji atomskih in vodikovih bomb ali jedrskih raket.« Dodal je, da je bila ugotovitev na dvajsetem kongresu, da vojne niso več neizbežne, pozneje potrjena, ter da bodo sovjetski gospodarski načrti in .načrti socialističnih držav Evrope in Azije ustvarili dejanske pogoje za preprečitev vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih vprašanj. Hruščev je analiziral številna aktualna vprašanja, v prvi vrsti nemško vprašanje. S tem v zvezi ponovi sovjetsko stališče o sklenitvi mirovne pogodbe in o svobodnem mestu v zahodnem Berlinu. Dodal je, da je SZ pripravljena začeti razgovore v ta namen. Izrekel se je tudi za konfederacijo obeh Nemčij. «Mi, je pripomnil Hruščev, nismo ugovarjali in ne ugo-' varjamo svobodnim volitvam. Toda vprašanje morajo rešiti Nemci sami« Zatem je Hruščev obtožil Adenauerja in ga označil za podpihovalca hladne vojne in dejal, da kancler kljub temu, da je voditelj demokristjanske stranke, »drži v eni roki križ v drugi pa atomsko bombo, pri čemer računa bolj na drugo«. Kar se tiče Daljnega vzhoda, je Hruščev izjavil, da je »napadalna politika ZDA do Kitajske glavni vir napetosti« Poudaril je zatem, da In-dija, Indonezija, Burma, SZ, Kitajska, . Severni Vietnam in Se verna Koreja branijo mir na tem področju, ter je izrekel mnenje, da bi skupna akcija teh . držav za prepoved jedrskega orožja lahko prispevala k ohranitvi miru na Pa' cifiiku. Tako akcijo bi lahko podpiralo japonsko ljudstvo in druge tamkajšnje države Pacifika, ki bi moral postati področje miru. Zatem je Hruščev pozdravil osvobodilno gibanje arabskih dežel in drugih narodov Azije in Afrike, ki so se osvobodili kolonializma. Izrekel je priznanje Naserju in iraškemu predsedniku Kasomu, »ki sta si pridobila vso naklonjenost sovjetskega ljudstva« Poudaril je, da bo SZ v bodoče pomagala nezadostno razvitim deželam. Kar se tiče odnosov med SZ in ZDA, je Hruščev izjo vil, da ivi nič takega, kar bi moralo biti vzrok nasprotij med obema državama. Sprejem, ki so ga priredili Mi-kojamu v ZDA, je pokazal da število zagovornikov do brih odnosov s SZ stalno na rašča v Ameriki. To potova nje se je spremenilo v pravo manifestacijo prijateljskih čustev ameriškega ljudstva do sovjetskih narodov. Zatem je Hruščev 'omenil vlogo, ki bi jo trgovina lahko imela za zmanjšanje mednarodne napetosti. Dodal je, da se je kljub oviram trgo- vina SZ s kapitalističnimi državami Evrope in Amerike skoraj potrojila v lanskem letu v primerjavi z letom 1950. Dodal je, da SZ lahko vsaj podvoji svojo trgovino z inozemstvom. Kar se tiče razorožitve, je Hruščev izjavil, da je sedaj najvažnejša naloga premagati mrtvo točko, in je poudaril nujnost prepovedi jedrskih poizkusov. Največje važnosti je, da se sporna vprašanja rešujejo s pogajanji. V svojem poročilu je Hruščev tudi poudaril, da je SZ bila sposobna poslati raketo sto tisoče kilometrov visoko in prav tako bo lahko na kateri koli del sveta poslala rakete, ki bodo prav gotovo zadele svoj cilj. »Sovjetska zveza, je dodal Hruščev, izdeluje sedaj v serijah medcelinske balistične rakete. Vendar pa izvajamo mi iz teh dejstev povsem različne zaključke kakor nekateri zahodni krogi. Zgodovinski uspehj sovjetske znanosti in tehnike se ne uporabljajo za politiko vojne in tudi ne za pritisk na druge države. Mi jih uporabljamo za podvojitev naših naporov v borbi za splošen mir.« »Danes, ko je premoč v razvoju raket na naši strani, ponovno predlagamo ZDA, Veliki Britaniji in Franciji: Prepovejmo enkrat za vselej jedrske poizkuse, izdelovanje in uporabljanje atomskega in termonuklearnega orožja in raket: uničimo vse zaloge tega smrtonosnega orožja in u-porabljajmo v miroljubne namen največje pridobitve človeškega genija.« Zatem je Hruščev omenil, da je SZ pred enim letom predlagala konferenco državnih poglavarjev ali pred sednikov vlad držav Vzhoda in Zahoda, in je poudaril, da je nujno potrebno, da do take konference pride. V zadnjem delu svojega poročila je Hruščev izjavil, da obstajajo sedaj komunistične in delavske stranke v 83 državah, ki imajo skupno 33 mi lijonov članov. Dodal je, da bo sedemletni načrt SZ »nudil močno podporo borbi teh strank proti silam reakcije in imperializma«. Napadel je zatem Molleta in Španka in dejal, da bi bilo potrebno združiti predstavnike vseh ten dene delavskega gibanja prt eni mizi, da se pripravi med sebojno sprejemljiva podlaga za »kupno borbo. Trdil je, da »jugoslovanski revizionisti odrekajo potrebo solidarnosti mednarodnega delavskega razreda in se oddaljujejo od pozicij delavskega razreda.« »Mar-ksistično-leninistične stranke zaskrbljenostjo sledijo temu kar se dogaja v Jugoslaviji.« »Skušali bomo sodelovati Jugoslavijo v vseh vprašanjih ki se tičejo borbe proti imperializmu in v korist miru ker se v tej borbi naša »tališča skladajo. Toda kar se tiče odnosov med obema partijama, bo vse odvisno od ZKJ, katere voditelji so se prostovoljno izolirali od mednarodnega komunističnega gibanja.« Htuščev je tudi izjavil, da miroljubna koeksistenca ne velja za ideološko področje. «Potrebna je neizprosna borba proti buržoazni ideologiji, reformizmu in vsakovrstnemu revizionizmu«. Dodal je, da je narodno gospo darstvo »najboljši kriterij za ocenjevanje pravilnosti politike« in s tem v zvezi vprašal: »Kdo je dosegel manj zadovoljive rezultate? To sta bi prav partija in dežela, katerih voditelji prikazujejo pot, ki so jo zbrali, »jugoslovan sko pot«, kot edino pravilno, tem življenje zanikuje teo- retična odkritja jugoslovanskih revizionistov.« Oporekal je zatem, da bi KP SZ vodila druge komunistične stranke, in dejal tudi da Sovjetska zveza ne vod nobne druge države: »Naša partija se ima za enega od naprednih odredov svetovneg-i komunističnega gibanja, ki pr vi zavzema vrhove komu nizma.« Hruščev je zatem zanika! da bi bila nasprotja med SZ in Kitajsko, in je obtožil »ju goslovanske revizioniste«, da .širijo »vsakovrstne izmišljoti ne o zatrjevanih nasprotjih med komunističnima partijama Kitajske in SZ«. Obtožil je tudi «pi-otipar-tijsko skupino« Malenkova Molotova, Kaganoviča, Bul ganina in Sepilova. Omenil je. da je sedaj pri šel trenutek, ko je potrebno spremeniti nekatere točke sovjetske ustave, upoštevajoč temeljite spremembe, ki so nastale v življenju države in mednarodnega položaja. Povedal je, da je sedaj v KP SZ vpisanih 8.239.000 polno pravnih članov in kandida tov, t. j. 1.023.000 članov več kakor oh dvajsetem kongresu leta 1956. Dve tretjini no vih članov je kolhoških de lavcev. šli partizani, .oral je z mi. Uporabljali so ga za razna dela, on pa je izrabil vsako priliko za pobeg. Sploh se zagovarja tako, da zvrača odgovornost za dejanja, za katera ga bremeni obtožnica, na partizane, ki naj bi ga silili opravljati stvari, ki bi jih baje sicer ne delal. Ko so po u-kinitvi občin partizani odpeljali spiske prebivalstva in druge dokumente, je bil v Sent Lenartu sicer zraven ampak le zato, ker je bil pač pri-moran. Zanika tudi da bi bilo res, kar pravi v njegovo škodo Rucli Eugenio (ki je mobiliziral za italijansko formacijo Osoppo), namreč, da naj bi ga ovadil partizanom. Ne pozna nobenega partizana po imenu, niti za Zdravljica ne more reči, da je bil kjerkoli zraven, ker ga ne pozna; ve le, da je skušal vedno pobegniti, če se je le dalo. Ko ga je predsednik sodišča vprašal, če je kaj slišal o propagandi za Jugoslavijo (predsednik ga je vprašal dobesedno tako iz česar se da sklepati, da ga je hotel uporabiti za obremenilno pričo), je Fico dejal, da so partizani govorili sicer z njim italijanski, med seboj pa slovenski, in da zato ni mogel razumeti ničesar. Na vprašanje, če je vedel, da so partizani streljali na italijanske zastave, je odgovoril, da zastav sploh ni bilo. Povedal je tudi, da ne zna ne čitati ne pisati da je v vojni izgubil dva brata in da je bil partizan samo zato, ker se ni mogel nikoli tako skriti, da bi ga partizani ne našli. Vogrič Ernesta je Zdravlji-eeva sestrična. Pred sodiščem je poudarila, da je »italijanskih čustev«, da ni nikoli sodelovala s partizani, da ni bila na občini, ko so partizani zaplenili arhive, ker ne stanuje tam. Bila je učiteljica na italijanski šoli v Platcu. Ne more razumeti, zakaj jo priča Klodič Josip bremeni za dejanja. ki jih ni nikoli storila. Zanika tudi, da bi bil zraven nje bratranec Zdravljic- Mario. Svoja italijanska čustva je verjetno hotela izpričati tudi s tem da je izjavila, da so na neki šolski konferenci, ki se je je udeležila, agitirali za Jugoslavijo (pri tem ni jasno, iz kakšnih razlogov naj bi na šolski konferenci, kjer so obravnavali šolska vprašanja, vršili propagando za Jugoslavijo) govorili, da je treba poučevati v šolah v slovenščini in da je treba v učnih knjigah Mussolinijevo sliko zamenjati s sliko Tita. Vogričeva je poročena z italijanskim carinikom (ki bo jutri zaslišan kot priča) in sedaj poučuje v Pordenonu. Nato so bile prečilane izjave obtožencev, ki so jih zaslišali karabinjerji in preiskovalni sodnik. Na današnji razpravi smo slišali izjave naslednjih obtožencev: Bajta Antona, Ceilo-nija Angela, Duriaviga Gio-vannija (ki je bil prisoten na razpravi preteklega 22. in 23. decembra, sedaj pa je odsoten), Durlija Antona Mische-ka Celsa, Terlicherja Giusep-pa in Antona, Flaibanija Silvija, Chiucha Gina in Kjalči-ča Amedea. Bajt Anton pravi v svoji iz- _. J se je imenovala formacija, od * katere je bil odvisen. Izjavlja da ni vedel, zakaj so se borili. Ko pa je to pogruntal, se je umaknil v Videm. V svoj zagovor navaja, da je fašističnega župana v St. Lenartu obvestil, da partizani nameravajo odnesti iz občinskih arhivov dokumente vojaškega zna. čaja, da pa ni vedel, kaj partizani nameravajo z občinami Glede dr. Trailittija in Toma-zetičeve, ki so ju partizani a-retirali, zanika pri tem svojo udeležbo in pravi, da ne ve, kdo je bil komandant. Tudi on poudarja v svoji izjavi svoja italijanska čustva in dodaja, da se je pozneje umaknil v Videm, kjer je bil spre jet v italijansko policijo. Duriavig Giovanni izjavlja da ni bil nikoli partizan in da ne ve, kdo je bil komandant in kdo je bil politični komisar. Tudi on je bil spolovinar na Napolijevem posestvu, da pa ne more nič povedati v zvezi s pohištvom, ki so ga partizani odnesli iz Na polijeve hiše, ker je na posestvo prišel šele osem dni po tem dogodku. Zavrača Ludi krivdo za kostanje in seno, ki so ga partizani odnesli ponoči. Durli Antonio pa izjavlja, da ni bil nikoli ne v »beneški četi* ne v kakršni drugi partizanski enoti. Kar zadeva a-retacijo njegovega prijatelja karabinjerja Spinattija Marina, izjavlja, da so ga odpeljali partizani, za vse astalo pa da ne ve nič. Bil je sicer v partizanih, da pa ga je zdravnik poslal domov, ker je bolehal na srcu. Mischek Celso je tudi Na-po.lijev spolovinar. V svoji izjavi pravi, da je odšel k slovenskim partizanom in se prijavil garibaldincem. Zanika, da bi bil kradel pohištvo iz Napolijeve hiše. Pravi, da je v partizanih opravljal kurirsko službo, ni pa bil nikoli v «beneški četi« Poudarja svoja italijanska čustva. Vedel je, da so slovenski partizani za priključitev k Jugoslaviji. V začetku tega ni vedel, ker tega ni vedel nihče. Niso vedeli, za kaj so se borili, bili so kot ovce, če bi ne vedel, bi ne bil ušel. Vse ostale obtožbe zanika; pravi pa, da je pohištvo iz Napolijeve hiše odnesel Bajt Anton, ko je Na-poli zbežal. Od decembra 1943 do februarja 1944 je bil doma Anhovem, kjer se je tudi rodil. Njegov brat pa je bil ves čas partizan. Zdravljiča ne pozna. Terlicher Giuseppe poudarja svoja Italijanska čustva, hkrati pa priznava, da je pripadal «beneški četi«, da pa se ni boril za cilje slovenskih partizanov. Glede «opustošenja občinskih piostorov* v St. Le^ nartu izjavlja, da on ne nosi za to nobene odgovornosti in da sta bila pri tem zraven Kjalčič in Ciuch. Pravi, da je dal omenjenima tudi ključ od šole. V neki drugi izjavi pa pravi, da ni bil nikoli partizan. (Podobnih protislovij je v zapisnikih več.) Terlicher Anton izjavlja, da ni bil nikoli v »beneški ceti« in sploh zavrača vse obtožbe. Flaibani Silvio je bil na razpravi 22. in 23. decembra lanskega leta, sedaj pa je odsoten. Zavrača, da bi Vogrič Sofiji por. Martinič poslal grozilno pismo in da ne ve ničesar v zvezi z Bredičevo. Izjavlja, da je zbiral podatke o okupatorju, o orožju, četah itd. in da je bil informator slovenskih partizanov. Ker so partizani izvedeli, da je dajal podatke in intopmacije tudi lašistom republike Salo, so ga aretirali. Chiuch Gino je upokojenec notranjega ministrstva (policaj) zanikal vse. Bil je v zvezi le s partizanom Tomom in je bil tolmač. Pozneje je bil v formacijah #Osoppo». Nemci so ga bili odpeljali v Nemčijo. Kjalčič Amedeo je bil pek in ni bil nikoli v »beneški četi«, ni’ bil zraven, ko so partizani odpeljali občinske registre o prebivalstvu, kakor tudi ne ve, kdo je bil zraven. Glede tega, da ga priča Jurman Lojze bremeni za ta dejanja, pravi, da se nanj ni moč zanesti, ker je podvržen pijači. Pravi, da je pripadal formacijam »Osoppo«. Glede aretacije karabinjerja Spinattija Marina pravi, da ni res, da bi se bili za to zmenili. Glede Zdravljiča izjavlja da nič ne ve, da pa je bil zraven Voš-njak Jožko. Zanika vse: za o-pustošenje »občine St. Lenart« pa da je izvedel le slučajno. Pravi tudi, da so se vršile mnoge protiitalijanske konference, da je namreč o tem slišal, ker so se širile govorice o tem. Razprava se nadaljuje jutri, prve priče pa bodo zaslišali v četrtek. D. H. rtiiiiiitHiiMiHiiimimHiiiMHHiiiM-iiiiiiiiiiiimiiiMiiMiiniiiiiimiiiiHiimmmiiiimmHiiMiit Policija je vdrla v tovarno <(Galileo» l*ri demonstracijah v Florenci več ranjenih in aretiranih I organizacije proglasile za ves (Od našega dopisnika) FLORENCA, 27. — Danes zjutraj so orožniki vdrli v tovarno »Galileo«, ki so jo delavci' zasedli1 in so jo imeli zasedeno že osemnajst dni. V tovarni je bilo samo 140 delavcev ker so splošno smatrali, da se bo spor v kratkem uredil. Policija je vzela podatke vseh in jih je prijavila. Brž ko se je o tem razširila vest, so se takoj avtobusi in filobusi mestnega podjetja vr. nili v remize, ker so delavci tega podjetja začeli stavkati. Takoj nato p« so sindikalne NMIIIIMMIIIIIMIItllMHMMIIMMHIIMIIMIIIIIIlUimitlllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIHIIMIIIIIMIIItllllMIHHIMIIIMIMMIHIIKIIIIIMHIINIIIIIIIHHIIIIIinillHM Dulles izraža naklonjenost konferenci zunanjih ministrov Ministrom bi moralo biti dovoljeno govoriti tudi o drugih vprašanjih in ne samo o nemškem - Mikojanov obisk v IDA je bil koristen VVASHINGTON, 27, — Nemško vprašanje in s tem v zvezi odnosi ZDA s Sz so bili glavni predmet tiskovne konference državnega tajnika ZDA Fosterja Dullesa. Rekel je, da bi bila umestna in koristna konferenca zunanjih ministrov, toda če bi lahko ministri svobodno razpravljali razen o berlinskem in nemškem vprašanju še o drugih vprašanjih, zlasti o vprašanju evropske varnosti. Dulles je nadalje dejal, da svobodne volitve niso edino sredstvo za zedinjenje Nemčije. Metoda ni važna, samo da se doseže uspeh Bil bi ve-»el, če bi kdo sugeriral kak drug način, toda za sedaj ga ne vidi. Sicer pa so se za svobodne volitve zmenili na vrhunski konferenci leta 1955. Takrat so Sovjeti to formulo sprejeli. Ce jo pa hočejo sedaj opustiti, tedaj je njihova dolžnost, da predlagajo druge načine. Na Zahodu »icer ne mislijo odstopiti od pogodbe iz leta 1955, toda če imajo Sovjeti kako novo metodo, jo bodo na Zahodu preštudirali. Dostavil pa je, da načrt z.a federacijo, ki so ga predlagali Sovjeti, ni logičen, ker bi v resnici vodil v dokončno razdelitev Nemčije. Z zahodne strani bodo najprej odgovorili na sovjetsko noto od 10. januarja, ki se nanaša na nemško mirovno pogodbo. Na Sovjetski zvezi in ne na ZDA je, da sprejme pobude za konec hladne vojne, je dejal Dulles. V zvez> z Mikoja-novim obiskom je dejal, da so do sedaj vsi sovjetski predlogi bili usmerjeni v to, da bi SZ hladno vojno ne dokončala temveč v njej zmagala. Vsekakor pa Mikojanovo potovanje ne bo brez koristi, ker se je Mikojan lahko prepričal o enotnosti misli med vlado ZDA in ameriškim javnim mnenjem. Ameriška vlada po-, polnoma deli čustva ameriških množic, s katerimi je mogel Mikojan priti v stik ter zlasti spoznati njih željo po miru in po izboljšanju odnosov s SZ. (V resnici je Mikojan ugotavljal drugačno vzdušje tako pri preprostih ljudeh kot pri industrijcih ter drugačno v vladnih krogih ) Glede Daljnega vzhoda je dejal Dulles, da namerava vlada na Formozi zmanjšati e-fektivno število mož na Kve-moju in Macuju, kar se - bo pa nadoknadilo z večjo strelsko sposobnostjo topništva. Potem je državni tajnik povedal, da so Pakistan, Turčija in Iran zahtevali od ZDA, da prevzame obveznosti za o-brambo pred grožnjo napada po nekomunističnih deželah. ZDA pe morejo sprejeti te zahteve, kaJti Po Eisenhotverje- vi doktrini lahko ameriške čete pomagajo samo pri zavrnitvi komunističnega napada na Srednjem vzhodu. dan splošno stavko v Florenci. Dopoldne in popoldne »o M vršile po mestu demonstracije, ki jih je policija s karabinjerji skušala preprečiti in razpršiti. Med tem je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je policija uporabljala jee-pe, pendreke in solzilne bombe, hkrati pa je demonstrante z brizgalniki polivala z vodo itd. Ne ve se še, "koliko je ranjenih. Zadnji Podatki Anse pa govorijo o 30 ranjenih med policijo in 13 ranjenih med civilisti. Med demonstracijami je policija več oseb aretirala. Za jutri je sindikalna organizacija tovarne »Galileo« proglasila stavko v tovarni »Galileo« v znak solidarnosti z odpuščenimi delavci. Socialdemokratska, republikanska in komunistična stranka bodo izdale o tem skupno izjavo. Sindikalna organizacija CISL pa je izdala izjavo, v kateri obžaluje nepoustljivost predstavnikov podjetja kot tudi CGIL »ki je z zasedbo tovarne samo poslabšala položaj povzročila izgubo zaslužka tisočem delavcev ter privedla do današnjega žalostnega dogodka«. Minister za delo Vigorelli je za jutri sklical sestanek priza-detih strank, da se naide zadovoljiva rešitev iz nemogočega položaja. D. H. Protest FLRJ izročen vladi ČSR PRAGA, 27. — Jugoslovanski veleposlanik v Pragi Jakša Petrič je izročil dane* prvemu namestniku češkoslovaškega zunanjega ministra Antoninu Gregoru protest zaradi napadov na Jugoslavijo v skupni češkoslovaško - albanski državno-partijski izjavi in v govorih odgovornih češkoslovaških voditeljev med bivanjem albanske državno-par-tijske delegacije na Češkoslovaškem. VHae včeraj: N»jvtš>a temp«. ratura 7.3, najnižja 2.3, zračni tlak 1031,4 se i- •iiiiffiifnimtiimHtiifiiiminiiimHiiiiviHiaeiniMtiiiMiiiiiMimiHtHtinmiiitimimiuMiHMM P p potopitvi ladje lotnem področju 89,693 zaposlenih oseb in 389 d|eb manj kot 30. noverribra istega leta. de- pa je bilo 215 ali 0,8 odst. zaposlenih več. Brezposelnih je bilo 31. decembra lanskega leta J6.5(jfl in 1069 ali 6,9 odst. več kot pred-hijdnj mesec. V primerjavi, z 31. decembrom 1957 pa je bilo 544 ali 3,2 odst. brezposelnih manj. in*------ Zaostren položaj lici Sv. Justa KRITIKE IN POROČILA Včeraj je bila skupščina delavcev v ladjedelnici Sv. Justa, kjer so delavci ugotovili, da že- od petka niso prejeli plače za prejšnji teden ter so zato soglasno sklenili, da prenehajo z delom. Položaj v tej ladjedelnici se je torej ponovno zaostril. Po nastopu Avsenikov Po nedeljskem obisku na Opčinah. v Križu in v Avditoriju je mogoče reči, da za Avsenikovo skupino res ni treba mnogo propagande in reklame — dovolj je. da ljudje zvedo za njihov' prihod. In kolikor ne bi kdo zvedel, so že drugi, ki poskrbe, da se glas- o njih prihodu razširi do vsakogar. Ni prireditev, ki bi bile pri nas tako obiskane kot nastopi avsenikovcev. Predvsem pa ni prireditve ki bi ji občinstvo sledilo s tako napetostjo, s tako pazljivostjo in s tolikšno pripravljenostjo za odobravgrjje, kot to dogaja v vsaki dvorani, v 'mestu ali okolici, kgdar pjidejo gostovat Avseniki. Tudi v nedeljo ni bilo drugače. Iz ljudi, ki so popolnoma napolnili dvorano, je kar žarelo zadovoljstvo ob poslušanju melodij. k * jih sicer vsakdo že davno pozna in ki jih vsak dan sliši v radiu. Kdor bi mislil, da se je občinstvo teh pesmi že naveličalo, bi se zmotil v času, kajti ni se jih še naveličalo. In bolj kot kjerkoli drugje, najbrž avsenikovci lahko računajo na »zaupnico« v Trstu. Marsikomu je znano, da se je okrog njih začela voditi polemika o vprašanju, koliko so Avsenikove skladbe prigmalne ali ne, to se pravi, koliko so kar plagmti. V ljubljanskih listih smp najprej brali očitek o plagiatu iz ameriških predlog, potem pa še iz avstrijskih. V nedeljo je napovedovalka skupine omenila te napade, zanikala njih trditve ter poudarila — sicer ne kdove kako prepričljivo — da je vse pesmi sestavil le Avsenik. Mi se v to pravdo ne bomo spuščali ugotavljamo le, da je izjavo navzoče občinstvo Z velikim odobravanjem vzelo na znanje. Izvajalsko so pa avse-nikovai prav gotovo skupina, ki ji zlepa katera druga ne bi mogla do živega. Ko tako gledamo polne dvorane na takih prireditvah, pa si le ne moremo kaj, da si ne bi zaželeli, da bi bile tudi druge prireditve tako obiskane. In še posebej bi radi. da bi na glasbenem področju sploh bilo kaj prireditev, od ■ časa do časa kak resen koncert.; Tako se pa že ne spominjamo več,' kdaj smo imeli kak koncert. Saj Ttgkgj Avsenika za pustni čas ne škodi, vendar bi radi pred tem in po teni' še tudi kaj drugega. Toda za sedaj vid\mo Ig še napoved drugega ansambla plesne glasbe... * * m V želji, da ustreže tudi svojim najmlajšim obiskovalcem, je Slovens'-o narodno gledališče pripravilo tudi v letošnji sezoni mladinsko igro. Izbralo je vedno lepo in privlačno pravljico o Pepelki, ki jo je v novi izvedbi napisala češka pisateljica Marija Holkova. Delo je bilo na repertoarju praškega gledališča za mladino že prva povojna leta ter je doživelo velik uspeh. Kljub temu, da je pravljica o Pepelki znana že vsakomur, bo v tej novi priredbi prav gotovo doživetje tako za mla- iimiiiiliitiiMmiiiiiitiimiiiiiiiMiiiiiimiitiiiimiiiiMiiniitiiitiiiiiimimiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiitii Izpred kazenskega sodišča Zaradi nenamernega umora obsojen na 6 me Šofer pa kazni ne bo odsedel, ker je le pogojna - Neuspešen priziv tožilstva na razsodbo preiskovalnega sodnika Upoštevanje prednosti z desne strani je važna norma cest-no-prometnih predpisov in če bi se je Eugenio Leban iz Ul. Pascoli januarja 1955. leta držal bi se rešil vseh nevšečnosti in ne bi zakrivil nesrečo, ki se je žal zaključila s smrtjo komaj 20 let starega uslužbenca PTT Giacoma Schettini-ja. Ta se je namreč vozil s svojim motornim Kolesom po Ul. Piccardi ter je bil namenjen v nižji predel ceste. Prav tedaj pa je privozil z avtom tudi Leban, ki je nameraval iz Ul. e«Utev, z« po, ififcllteml ko števimi, ki stanovanja nimajo, tega zaradi svojega slabega gospodarskega položaja ne morejo napraviti. 7,a sedaj še ni aogoge govoriti o resnejši krizi, vendar šč čpažajb nekateri znaki kar se nujno pdraža tudi v gradbeni dejavnosti. Industrija. Po podatkih ravnateljstva za industrijo in trgovino vladnega generalnega komisariata je indeks industrijske proizvodnje dosegel v novembru 141,8, Indeks je izračunan na osnovi povprečne mesečne proizvodnje 1953. leta, katero vzamejo za osnovo, kot da bi znašala 100. V novembru je indeks dosegel 137,1 in v decembru 1957. leta 133,4. Na osnovi podatkov o indeksu industrijske proizvodnjo ni mogoče točneje oceniti industrijske proizvodnje v celotnem letu, saj indeks iz meseca v mesec dokaj niha in je tako na primer v oktobru dosegel 142,6. Površna primerjava december 1957; december 1958 sicer govori o določeni povečani proizvodnji, vendar je industrijska proizvodnja v celotnem letu po vsej verjet- llllllllllllllNINIIIHIIMIIIIIONIIIIIIIMIIMIMIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIItllllillMIIIIIIIIIllllMIlIltM Okradeni upokojenec je imel »rečo Kmalu po tatvini denarja sta bila tata aretirana fl | fl ■--------------------------------—;-----------j j*" Policiji je tudi zaprla moža, ki je hotel vlomiti v stanovanje svojega odsotnega prijatelja <1 d ,v.1>V '■ Pred dnevi se je upokojenec Ivan WMggiči U Ul,., .Ggmbini zglasil v uradih letečega oddelka kvesture in prijavil, da sta mu neka ženska in moški ukrsdla 45.000 lir, ki jih je malo prej inkasiral. To je bila njegova pokojnina za tri mesece tekočega leta in brez tega denarja bi res ne mogel živeti. Povedal je, da je bil v neki gostilni v Ul. dei Ret-tori, kjer je spil kozarec vina. Neki moški in ženska sta prisedla k njemu in mu ponudila kozarec vina. On je veselo sprejel ponudbo, a ko se je oddaljil, je spoznal, da mu je iz žepa dežnega plašča izginil denar Policijskim organom je bilo jasno, da je bila tatvina izvršena a «tehniko plašča«: to pomeni, da je tat položil svoj plašč nad upokojenčeve- Ja in mu istočasno prebrskal ?pe. Toda tata denarja nista dolgo uživala. Pol ure kasneje sta bila že v rokah policije, ki ju je na podlagi okradenčeve-ga opisa identificirala za 30-letnega Giovannija Nacinovi- cha in 39-letno Marijo Pogorelec por. Sottil iz Ul. Cu- nicoli. Ko sta bila v prostorih kvesture, sta oba priznala dejanje in povedala, da sta po tatvini najela taksi in se odpeljala v Ul Cellini, kjer si je Nacinovich kupil nove čevlje. V bližnji trgovini 1® na" to kupil dva para nogavic zase in dva za žensko ter se končno vrnil v Ul. dei Retto-ri, kjer si je kupil srajco. Tu pa je padel v roke policijskim organom, ki so sedaj o-ba prijavili sodišču in ju poslali v zapor. Upokojencu so vrnili skoraj 36.000 lir, ki so jih našli pri Nacinovichu. V zapor je moral tudi 23-letni Luciano Ghisalberti brez. stalnega bivališča, ki je hotel vlomiti v stanovanje svojega znanca in prijatelja Severina Coslovicha iz Ul. P. Diacono. Ghisalberti je imel pri sebi vlomilsko orodje in je skušal vlomiti v stanovanje, ker je pač vedel, da je gospodar zaradi dela odsoten. Gambini v Ul. Rossetti. Ko je fant opazil avto, ki je z ne preveč zmerno hitrostjo privozil z njegove leve strani, se mu je hotel izogniti, vendar se mu je poskus ponesrečil, zaradi česar je treščil v Leba-novo vozilo. Motociklista so odpeljali v bolnišnico 'kjer pa je kazalo, da ne bo nič hudega in da bo okreval v najslabšem primeru v 10 dneh. Toda poškodba na vranici je fanta že 24 ur kasneje spravila v prerani grob. Leban se je tako znašel z obtožbo nenamernega umora in se je moral priti zagovarjat pred sodišče. Zasebne stranke pa ni bilo, ker je obtoženi izplačal pokojnikovi materi 200.000 lir za povzročeno škodo. Vseeno pa so ga sodniki spoznali za krivega in ga obsodili pogojno na 6 mesecev zapora. Zaradi dolga, ki ga je imel do Josipa Gerželja iz Ul. P. p. Vergerio, so 46-letnemu Giu-seppu Sili z Nabrežja Grumu-la zaplenili tovornik vrste »Super Orione« in ga hoteli spraviti v garažo «Mille miglia« v Koronejski ulici. Toda tu ni bilo prostora ir. tako so ga izročili v varstvo uslužbencu garaže Otollu Comissu iz I-strske ulic?, ki pa je tovoi;nik spravil v garažo Ljubomira Žerjala v Ul. F. Severo. Do tu je bilo vse v redu. Toda ko se je Sili ponudila prilika, da nekaj zasluži, so se začele nevšečnosti. Mož je odpeljal tovornik, a ta se mu je zaradi okvare ustavil. O zadevi je izvedel Gerželj, ki je nemudoma obvestil sodne organe. Posledica je bila, da so tako Comisso kot Silo obtožili, da sta si prisvojila zaplenjeni tovornik. Toda junija 1956. leta ju je preiskovalni sodnik oprostil obtožbe. Ko je kazalo, da sta se rešila obtožbe je tožilstvo vložilo priziv in doseglo, da so oba prijavili sodišču, kjer je bila včeraj obravnava. Tqda tudi sodniki so bili mnenja, da nista zagrešila ničesar, zaradi česar so ju popolnoma oprostili. Preds. Fabrio, tož. Visalli, zapisu, Urbani, de kot tudi za odrasle. V pravljični igri nastopajo namreč poleg Pepelke in ie znanih oseb še številni drugi junaki, ki bodo s svojim humor, jem obogatili že tako lepo zgodbo. Med temi naj omenimo simpatičnega Marcipančka, trmasto Reziko, gostilničarja štruklja, grofa Pinco in molčečega Pepčka. Delo je prevedel in zrežiral Jožko Lukeš, pevske vložke in glasbeno spremljavo je skomponiral prof. Karel Boštjančič, inscenacijo je zamislil Ivo Kuferzin. plese pa je naštudiral Adrian Viles. Naj še povemo, da spremlja dogajanje na odru majhen orkester, v katerem sodelujejo profesorji Glasbene Matice. Premiera »Pepelke« bg v soboto 31. t. m. ob 18-30 v Avditoriju. Otroci, ne zamudite te lepe predstave, ki vas bo prav gotovo razveselila. Predstava pa bo zaradi svoje prisrčnosti in lepih melodij brez dvoma všeč tudi vsem odraslim. * * * V ponedeljek je imelo DSIJ svoj običajni sestanek, na katerem je govoril R. fllavatv o napovedani tekmi iz problematike sodobne umetnosti. Predavatelj je zajel problem s posebnim poudarkom na dve njegovi značilnosti, in sicer vprašanje svobode v umetniškem ustvarjanju in drugo, ki zadeva naš posebni položaj na Tržaškem. Zanimivim izvajanjem predavatelja, ki jih bomo objavili v skrčeni obliki v našem listu, je sledila obširna razprava, katere so se udeležili mnogi prisotni člani in ki se je nanašala v glavnem na različno funkcijo umetnosti v prejšnjih , časih in v današnji družbi. Na prihodnjem sestanku DSU v ponedeljek 2. februarja se bodo predvajali zanimivi dokumentarni filmi. C. «»------- Danes skupščina pekovskih delavcev Danes ob 11.30 bo na sindikalnem sedežu v Ul. ponda-res 8 skupščina pekovskih delavcev Nove delavske zbornice - CGIL. Na skupščini bodo razpravljali o protestni akciji, ki jo je proglasil sindikat pekovskih delavcev v vsedržavnem merilu, ker gospodarji do sgdaj nočejo pričeti pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Govorili bodo tudi o posebnem tržaškem položaju, saj je nekaj časa kazalo, da se bo spor v lokalnem merilu na intervencijo urada za delo omilil in da bo prišlo do pogajanj. Vendar pa je od zadnje stavke minilo že precej časa in ni mkakega znaka, da bi nameravali pričeti s poga-janji. ^ Odpovedane stavke v javnih ustanovah Koordinacijski odbor sindikalnih organizacij javnih u-službencev (CGIL) je sporočil, da zaradi odstopa Fanfa-nijeve vlade odpoveduje vse napovedane stavke. V poročilu ugotavljajo, da so vse sindikalne organizacije odbile vladni predlog in zlasti sistem premične lestvice, ki naj bi veljal za uslužbence javnih ustanov. «»------- Usodna pomota 67-letna Antonija Regent iz Ul. Bonafata je včeraj po pomoti namesto vina »pila kislino, zaradi česar s0 io morali pridržati na II. zdravniškem oddelku, kjer so ji najprej izprali želodec. Ce ne bo komplikacij, bi morala o-krev«ti v nekaj dneh Valutp \ mati (unt Marengo Dolar . , . Frank (rane. Frank Švicar Sterilni Dinar . i Šiling , /Jato t ; , i /ati r,. marka Milan Rim 5.900.— 6.200— | |4 550.— 4.750 - 1 622.- 624 — 121 — 124— 143.75 145 — 1.725.— 1.750 — 70.— 73.—: 23.75 24.25 , 709 — 711 — 148.— 149.— LEPŠI OD OSTALIH PLESOV BO £iln pl c h ki bo 21. t. m. z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« in bo ostal starim in mladim v prijetnem spominu ' Plese bo vodil mednarodni plesni mojster Jenko. Igral bo orkester HARLEM Vstop izključno z vabilom Rezerviranje miz in prodaja vstopnic od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11, telefon 31-119 od 14. do 16. ure in od 19. do 21. ure na sedežu društva, Ul. Montecchi št. 6/IV. i | Glasbena medigra; 12.15 1 1 ski nasveti — Vet. Franc Skušei Bolezni telet — II.; 12.25 C®*-tx/yske pesmi; 12.40 Iz 0Per Bellinija; 13.30 Igra zabavni kester Radia Ljubljana pv. w helma Dumke; 13.50 Narodni ri pred mikrofonom; 14.05 v* claja za šolarje: Vasco da Gam*; 1-1.35 Lisztove klavirske e1^ 15.40 Novost na knjižni polici Bc ris Pahor: Onkraj pekla. t: ljudje; 16.00 Koncert po zdlJJ; 17.30 Z ljudsko pesmijo po F krajinah Jugoslavije (cikl.osj.M Makedonske pesmi in Plesi; l»-«“ Kulturna kronika: 1835 Sega* klaviatura: 20.00 Gian Carle> F'-netti: Konzul, opera v dveh jar.jih; 21.40 Dvajset minut i F zezemskim zabavnim orkeStfaj’ Harry de Groot; 22.15 Popevke J zabavne melSdije; 23.10 zabavni ansambli: Plesni orke»* Radia Ljubljana, Ljubljanski ansambel, kvintet Jožeta K3*” ča, ansambel Mojmira St- 23.40 W. A. Mozart: Sonata ' violino in klavir št. 3 v A-ov TELEVIZIJA 14.00 Šolska ura; 17.00 oddaja; 18.30 Poročila; 20.30 ^ ročila; 20.50 «Carosello»; Fotovanja z reporterji teievur skega dnevnika; 21.30 Glasba odru; 22.30 «Kopanje ob poln«1 ’ 22.55 Poročila. Na pustno soboto 7. februarja 1959 vabimo na ples Glasbene Matice v prostorih na stadionu *Prvi maj«. Zavrteli se boste ob zvokih priznanega plesnega orkestra Radia - Ljubljane pod vodstvom Mojmira Sepeta. RADIO SREDA, 28. januarja 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za naše gospodinje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Armando Sciascia; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza: Luigi Volpicelli: Poklicna usmeritev: (1) »Znanstvena organizacija dela«; 18.10 Simfonični koncert orkestra Italijanske radiotelevizije, ki ga vodi Franco Tamponi — Mozart: Simfonija v g-molu K 550; Stravinski: Suita iz baleta «Ognjeni ptič«; 19.00 Zdravstvena oddaja; urejuje dr. Milan Starc; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 »Zaljubljeni soprog«, veseloigra v treh dejanjih, ki jo je napisal Alessandro Varaldo, prevedel pa Maks Sah; igrajo člani Radijskega odra, vodi Jože Peterlin; nato orkester Andrč Kostelaneitz; 23.00 Chopinove balade; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 12.40 Gazzet-tino giuliano; 16.30 Pianist Roberto Rupini: Skladbe Clauda De-bussyja; 17.30 «Tristan in Izolda«, opera v treh dejanjih Richarda VVagnerja; 18.30 Trio R.P.M.; 18.40 Popevke iz filmov Walt Disneya. II. PROGRAM 13.00 Ping-pong; 14.00 Gledališče ob dveh; 16.00 Tretja stran: Koncert v miniaturi: Nastopajo zagrebsški solisti pod vodstvom Ar.tona Janigra — Vivaldi: Koncert za čelo in orkester (solist Anton Janiigro); Mozart: Diverti-timento v si bemolu — mg. K. 137; 21.00 »Cilj za najboljše«. HADIO KOPER 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00. 12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktall; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Slovaške in čežke narodne,pesmi igra na har. moniki Rajmund Hrovat; 15.40- 16.00 Prenos RL; 16.00 Klavirske skladbe; 16,45 Ritmi in pesmi; 17.30 Glasbeni mozaik; 18.15 Za prijatelje jazza; 19.00 Poje zbor Kay Charles; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Igra orkester Lunce-ford. SLOVENIJA 5.00-8.00 Dobro jutro!; 8.05 Odprimo glasbeni atlas — E. Cha-brler: Espana — G. Charpentler: Vtisi iz Italije — B. Smetana: Vltava; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Glasbene razglednice; 9.40 Pet minut za novo pesmico — C. Pregelj: Polžek je povsod doma; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Vsak eno... (Instrumentalni domači ansambli); 10.30 Slovenski samospevi; 11.00 Igra orkester Lawrence Welk; 11.35 Oddaja za šolarje; Sestrica Zlatolaska; 12.05 llltmitlltHIIMItllllllimilllllHIItimilllltlllimillllllllllltllHIIIHIIIMIIfllHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiii % Slovensko narodno oleilal® s sodelovanjem Glasbene Malice V nedeljo 1. februarj* ob 16. uri v AvditonlO v Trstu Franz von Supp« BOCCACCI0 Opereta v treh dejanjih s prologom Prodaja vstopnic v P*r tek in v soboto v Tr žaški knjigarni ter dv uri pred pričetkom Ul. Roma 15/11. ob SNG v TRSTU^ V soboto 31. t. m. . 18.30 uri v AVDITORIJ v Trstu p r em i e r a PEPELKA pravljična igra v štirih dejanjih s petjem V nedeljo 1. februarj« ob 21. uri v Avditorij tržaška premiera Gl Gl Igra v dveh deja^jig dramatizirala A. ^/7^ po noveli pisateljice LETTE Tr Prodaja vstopnic v innlrl l.niinnrvti V žaški knjigarni v Pf^ Ul- in soboto ter v nedejl? od 19. do 21. ure v Roma 15-11. OLKPAfcl SC*. VERDI 0J„. V petek ob 20.30 premier* ^ kove opere »Življenje za g>(’ V glavnih vlogah nastopa*K^nil faele Arič, Eugenia Rat«. "doli. De Gabaraln In Franco Sodelujejo zbor in orkest««.^ ške filharmonije pod m dirigenta A. Fanfanija t janska baletna skupina P° stvom Uga delTAra. TEATRO NUOVO ^ Nocoj ob 21. uri »Dekle jj) žele« C. Odetsa. Cene; in 250 lir. C K I N — Excelsior. 15.00: »Korenin®^/ E. Flynn, J. Greco, T. ^ Fenice. 15.00: «Grešntki p,r»i jeans«, Pascal Petlt, Nazkmale.f*?6.00: «SkušnjaV»Jjayr mejj Tsukicka In na. Prepovedano OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27 Januarja se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo Je 12 oseb, poroke ni bilo nobene, UMRLI SO: 12-letni Sandro Dambroai, 53-letna Plerina Clac-ch, por. Salvi, 80-letna Maria Graaia Vidu Urh vd. Ferretti, 53-letna Frančiška Sigulin por Sancin, 69-letna Annunzlata Schlavon por Montanari, 81-letna Ermene-gilda Zanier vd. Peruzzi, 82-letna Giacoma Clon vd. Benedetti, 78. letni Nieold Giardossj, 58-letnl Andrea Coretti, 74-letni Antonio Kumis, 85-letni Mauro Moscolln, 7ZJ*tni Carlo Milil. — NOČNA SLUŽBA LEKARN v tanuarlu INAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torslno 9; Vernarl, Trg Valmau-ra; Vielmettl, Borzni trg 12; dr. Miani. Earkovlje; Nlcoll, Skedenj. [ KAHNA 49HVHMTII.A ) Slovenski fotoklub v Trstu bo Imel danes zvečer ob 20.30 sestanek v Ul. Homa 15. Na dnevnem redu bo pomenek; »Osnove iz nauka o svetlobi«. * » » Združenje za kulturne stike s SZ priredi danes v boljunškl kino dvorani z začetkom ob 19.30 kulturni večer Na sporedu sta fovor in predvajanje dokumen-arnkh filmov. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-viije, v 3. prevladujoče) pomaranče; «tarocchi» . . , , «rdeče» ...... »more* , , . . . . »svetle* limone ........... mandarini I. , . mannaripl II. . . jabolka; »abbondanza« I. »abbondanza« II, »de izia« i. ... »delizla« II. ... »imperatori« I. . »imperatori« II, hruške ........... hruškice ..... zelje ...........t cvetača z listi . ohrovt cikorija.......... repni vršički -. . , čebula ........... koromač ..... razna solata , . , krompir ..... zeleni radič . . . rdeči radič . . . zelena............ 'Ip‘nača.......... Večina blaga s« prevlad, ceni (3 82 153 129 71 129 UH 94 141 118 53 94 59 53 118 94 94 158 118 47 82 71 3(1 47 35 18 32 24 82 129 10« 47 71 50 47 65 50 24 41 35 50 153 118 35 59 41 71 82 76 35 04 76 35 50 41 35 59 47 59 82 65 35 41 38 41 71 50 44 187 100 29 54 37 150 600 212 175 412 250 71 130 10(1 87 300 137 prodaja po stolpec).. na Prepovedano mi*';- un1:« Arcobaleno 15.30: ti«. To je zadnji kriK.ijoi- a Graham v plinski ccgttft*j Hayward, S. Oaklan°. prepovedano mladih1-., - h*,! Supercmema. 16.00: na grešnlca«, Claude Technicolor. Fltodrammatico. 16.00. pretfuj C. Lee. TechnicoloL -jutO1.' dano mladini. ^?,uv osebe m priporoči)' Grattactelo. 16.00: zanos«, L. Turner tt CriitaUo 16,00: C- R. Todd in B Ur,fupeZnl Capltol. 15,30: «10 J/aviš i| ' Gable, D. Dsy ^]S%lop Astra lloiano. 160°' dei, t**® petek, 17.», Fernandei. color. jivlm Alabarda. 15.30: ‘^ver- .|F j Gavin in L. -V Aldeharan. 16.00: yette». Tab Hunter, p reau. _ --alčK0^1 Arlston. ‘ KltaJ*1* mo Se danes. ruton. io.ia/. ? Priče, G. Drevi je. 1 t)d»' Aurora. 16.00: »KlfaJ f mo še danes. otte RKff. Garibaldi. 16.30: «HraU (, Conie, G Fo5.terl)esad|Js M Ideale. 16.00: ^ Schnelder, H ,^°!.ari9Ki Im paro. 16.30: »Mor tech%, * S. Noto, L. Sh*wi|vi)e»J^ It,Ha. 16.15:. «C»,v*r ^ nnuernu. ■--^l.^ i. Marco. 15.00: »G« fff“ tl Ja«, D. in J- Ke dano mladini. ]oradsK> , Savona. 16.00: »K porO. -kt, W. Holden UjJ*,,,,, poS** , Gavin in L Pu.vej-Moderno. 16.00: *1 ■ j K** Vlady. B Blvec- W. Hoioeu n -Vlale 15.30: »Nebesna Morovv, M. cor.d,30-Vittorlo Veneto. ».£■ peiodj i ki«^3ean Gabim nrh Ilelvedere. 15.30. «• ^ nadaljuješ« - 2),30- Marconi. 13 30, • j,nd0. d, levi*. Marlon BI« c p(t Masslmo. 16.00: «^1"® ^n««' J. Cassaveies In b- j/ povedano mlw)|nl({or| ki so se zelo spošt-Pij “Vnašali z njim. prestoli ij,ra8 pariške ječe La San-ti m a Sospod, ki je eden iz-S| | naib°lj bogatih na svetu, Poobi^ Jean L.acaze in je kov 7(,en* upravnik rudni-lijj i0 'a v Maroku. Obto-!'ti i. J" Je hotel uprizo-t%ri ^^išljeno zgodbo, po ka-. a' hi posinovljenec vdo- Walterj;t, ustanovi-fU8niK ru^be za izkorišaanje %ill °v v Zellidii, Jean-Paul ,lUtvallnie' obtožen zvod-'•li na.?'arad' tega bi ga mo-(Ubij ° zaPreti in bi bil iz-Vse Pravice posinovljen- , Ko s. I. je ■ . Jeana Lacaza aretira-ko. 5j(,,iav'i' da je žrtev splet-h tiai a.'tekle po imenu Mai- h»i. I Di Ttvitl« i :___________________ i__ "t" ten0' PriS1° k njemu in . eklo. t,.6*« Hi,,, (U- ‘acaze naj bi ji odgo 'tor--' ‘ce Pečaka. Zato ga bom v rile vam je to Prav' *> akor se vam zd Me- "i n" prav nie, ne briga. a Jela sramoto druži- i bii - sem *e vedel- da ,f0 ?♦ nk,'o m°ralno prisiljen, da Tnim izsiljevanju.)) je vi,l '-acaze. «Skandal bi , je 0 ed. VRej družini. Mai-'P Utr,,Ce.n'ta škodo, ki naj bi N olii * aaradi nečaka, na .- dj ,'P'na. , Predlagal sem .* bn J kom vsoto izplačal, k«,, 'PPlčala; to je vsa zgod- ^ Zal/1 . -^Ock aakliučii Lacaze, Lacaze, kt je milijar-r^Sih*8 -» enega izmed 0 bro^ 'n*tu»trijskih podje- },viii -l en'ia dve obtožbi, fUl i,ivšB< '*3a mladega moške-SSorf* ,padaiea v Alžiru, i- j* i« Pustolovca, lju-Itl kenslp^j 51 kartami, barov U.V* hrB> uk'č obtožba de-i>0 • Na poltl'ca’ denarji ja >n T eni strani je torej i-b k* ia Ca/'e' 8 svojimi v'ia » milijardami prod-kar le v družbi Ct>vec‘’iPa dfugi strani pa vt tavljat n mlsdo dekle, ki »eural* svojimi dolgovi« in enim iiviJe- «d„Ut h, mi »poklici« to, 'Hi t' No ^^llV'r,1o družbeno V "t'az» temu je mo- C«*, d8v zapor 'tj iksnii nam ho zgodba t)0 n«zaj ’ ,rnor«mo poseči 34 ktviihica j eta 1925 je bila k|' os ,>0)avilaCaZe• k0 SP je >hv0 2(W PPriški druž, Nl bilo ,^]etno dek'e- ki ih ze'o intell- S* p°dob*raien°' ..,<) ,e' »• *e,ht ni zapeljivosti, j* oriluf11'1111 občudoval- S?‘ t«* paui Gijii- Stt’ P»ij»te,, urr|etnostni Ds plcass umetnikov Sb^kPv r ’ klodiglianija 'td., vT°cteauja. Maxa 1 um*la tudi spreten l*hi«Bn'a »e ^thinami, Paul je v to« ki So jo v hlftht,i0,hininu<.rUlbi Prekrsti-bW ,‘ L - • Njena spre- j* bil i^*"11* med naj bol) ® jo obiskovali politični možje. Leta 1935 je gospod Guillaume umrl in Do-minique je postala vdova. Prav takšna vdova, o kakršni je sanjal nekoč Stendhal; mlada, zelo bogata in lepa. Toda Guillaumovi sorodniki so začeli oporekati vdovi pravico do dediščine po možu. Ce bi ie bil pri roki kak otrok, to je sin gospoda in gospe Guillaume, pa bi se lahko vse popravilo. No, kmalu se je zvedelo, da je vdova Guillaume roseča. Toda narava je bila nekoliko muhasta in sin se je rodil šele deset mesecev po smrti moža. Krstili so ga za Jeana-Paula ter mu dali priimek Guillaume. Leta 1938 je Dominique srečala -Jeana Walterja, slavnega arhitekta, velikodušnega me- s" k«,* ' JEAN LACAZE cena in vdovca s hčerko ln inom. Parižanka in «moi ak-cjo» sta se zaljubila in leta 1941 tudi vzela Poroka je bi-ia velik dogodek, saj je bila nevesta zelo slavna v «boljši» pariški družbi, ženin pa v gospodarskih krogih. Vsi so v njem občudovali moža, ki je že takrat' bil lastnik 33 milijard in ki je ustvaril v maroški pustinji ogromno industrijsko podjetje tako rekoč iz pica. Toda Walter je bil tudi dobrotnik, saj je ustanovil številne bolnišnice v Parizu in v inozemstvu ter sklad za podeljevanje številnih štipendij študentom. Tudi Dominique n* prišla praznih rok, saj so ocenjevali dediščino po njenem možu na 6 milijard frankov, Leta 1953 je njen sin Jean-Paul zvedel, da je zaradi zakonov le posinovljenec, toda takrat mu je bilo samo 17 let in se je zanimal samo za razne zabave, mati pa mu je puščala precej svobode. Toda H, junija 1957 je Jeana Walterja do smrti povozil avto, medtem ko je šel čez cesto lovit ribe. Dominique je poslala drugič vdova in lastnica o-gromnega bogastva, ki Ka je izročila v upravljanje svojemu bratu Jeanu I.acazu Istega leta, ko je umrl Jean Wal-ter, pa se je vrnil Jean-Paul podporočnika padalcetv. Sedaj pa obtožuje svojega strica, da ga je hotel pogubiti. Obtožuje ga, da je predlagal njegovemu dekletu Maite, naj vloži proti njemu tožbo zaradi zvodništva, da ne bi mogel podedovati svojega deleža. V ta namen naj bi obljubil dekletu 15 milijonov frankov, od katerih je tudi dva milijona že izplačal. Ce bi torej Jeanu Lacazu spletka uspela, bi bil danes v zaporu Jean-Paul Guillaume. Toda obtožba dekleta še ne bi mogla spraviti Lacaza v zapor. Sodnik Battigne je imel za to še en bolj tehten razlog, in sicer osupljivo prijavo, ki jo je vložil pri nekem državnem tožilcu rezervni oficir Camille Rayon, lastnik neke restavracije v Anlibesu in ki je tudi eden izmed prvakov degaullovske stranke UNR v južni Franciji. Koliko je na tem resnice, bodo morali razvozlati sodniki. V svoji prijavi pravi Rayon med drugim; «Novembra 1957 sem obiskal neke prijatelje v uradu, kjer so zaposleni. Tam Um srečal gospoda Majescasa, pribočnika generala de Be-nouvilla. Ta mi je rekel, da mi predlaga nekako kupčijo, to je, da bi bilo treba spraviti s tega sveta nekega malopridneža, za kar bi dobil o-krog dva ali tri milijone frankov za «kritje stroškov«. Odgovoril sem mu, da bi med svojimi starimi vojnimi tovariši že našel nekaj voljnih ljudi. Zato sem sprejel za naslednji dan sestanek v hotelu Lancaster v prepričanju, da bi se bili v nasprotnem primeru obrnili na koga drugega. Gospod Majescas mi je predstavil svojega prijatelja dr. Lacoura in se umaknil. Dr. Lacour mi je rekel, da ga pošilja zelo častitljiva družina n da mu je poverila kočljivo poslanstvo, ki naj bi ga smatral za «izključno patriotsko dejanje«. Na »drugi svet* bi namreč moral spravili fanta, ki dela sramoto družini in ki tpravlja v nevarnost bodočnost važne narodne ustanove. Ce bi »delo* dobro opravil, bi mi plačal vse, kar bi zahteval. Ta fant da je Jean--Paul Guillaume, posinovljenec gospe VValter, ki končuje svoj vojaški rok v Alžiru, kjer je »general Massu interveniral, da bi preprečil velik škandal.* 27. novembra sva se srečala z Lacourom v Alžiru. Tu mi je izročil S milijone frankov takoj, dva milijona pa obljubil »po operaciji*. Naslednji dan je prišel v neki tar v družbi s padalskim pod-, poročnikom Jeanom-Haulom Guillaumom, ki mi ga je predstavil. Potem »vn se umaknila na stranišče, kjer mi je povedal, da bo fant kmalu demobiliziran ter da pojde v Bellegarde. Tam ga bo treba »odstraniti* in storiti vse, da hi se zdelo, kot da so ga likvidirali člani alžirske osvobodilne fronte. Decembra je prišel k meni v Antibes dr, Lacour in me je vprašal, kaj čakamo. Odgovoril sem mu, da se skupina najetih fantov obotavlja, ker je zvedela, da gre za padalca, kakor so oni. Lacour je vztrajal pri svojem. Rekel sem mu, da se moram ko, ki bremeni. mojo restavracijo in ponudil mi je posojilo. Kasneje mi je povedal, da je posojilo nemogoče, da pa r.am bodo plačali za »operacijo* deset milijonov. Jean-Paul je tedaj obiskoval neki tečaj v Orlyju. Lacouru sem predlagal, naj bi ga ugrabili, odpeljali z avtom, ga ubili in vrgli njegovo truplo v morje. Naslednji dan pa je dr. Lacour rekel, da se »naročniki« ne strinjajo s tem načrtom. Zavlačeval sem nadaljnja pogajanja še dva meseca, Lacour pa mi je izročil še 150.000 frankov. Menil sem, da je prišel čas, da vso stvar odkrijem Jeanu-Paulu. Sel sem k njemu in vest ga je zelo pretresla. Svetoval sem mu tudi, naj hodi vedno okoli oborožen. Dogovorila sva se, da se naslednji dan odpeljeva v hotel Clari-dge, kjer se bo prijavil pod tujim imenom. Potem so sledila še pogajanja z dr. Lacourom, ki sem ga vlekel za nos. Hkrati sem obvestil o vsej stvari nekega pariškega odvetnika, ki je bil moj prijatelj. Potem smo hlinili u-grabitev ter se odpeljali v hotel Claridge. 29. januarja sem srečal Lacoura in mu rekel, da je akcija popolnoma uspela; mladeniča da smo zadušili. ga vrgli v Seino itd Dr. Lacoure je bil zadovoljen in mi je prinesel tisti in naslednji dan še skupno 7 milijonov 850.000 frankov. Hkrati mi je obljubil, da bodo storili vse, da se bo zdelo, kot da so umor izvršili člani FLN. V sredo 31. januarja 1958 sva odpotovala z Jeanom-Pau-lom v Antibes.« število zgrajenih stanovanj in prostorov, nazadoval je blagovni promet po železnicah, brzojavni promet pa se je povečal le za 1.5 odst. v primeri z 10.8 odst. v letu 1957. Tujski promet je v lanskem letu Sicer napredoval za 5 odst., toda v prejšnjem letu je tujski promet narastel za j5 odst. Skratka, iz vseh gornjih podatkov je razvidno »zastajanje«, ki ga je inž. Brun odkrito in trezno poudaril. Tej negativni sliki je sledila pozitivna ocena dejavnosti v nekaterih panogah gospodarstva. Najprej je inž. Brun omenil zunanjo trgovi-ro, Italija je kupovala v inozemstvu blago po nižjih cenah kot prejšnja leta, svoj izvoz pa prodajala po višjih cenah, tako da se je celotna cena uvoženemu blagu zmanjšala, izvoženemu blagu pa povečala. To je privedlo do zmanjšanja primanjkljaja v zunanjem trgovinskem obračunu in do povečanja državne zaloge zlata in tujih va-iut, K temu so pripomogle tudi tako imenovane nevidne postavke iz mednarodnega plačilnega obračuna To po-sečanje zlatih zalog in zalog tujih valut daje italijanskemu uvozu poroštvo za napredek, kar se bo odražalo tudi v prihodnjih mesecih, kot upa inž. Brui Iz poročila inž. Bruna zvemo tudi, da je splošni gospodarski zatoj omilil prispevek države, ki se je odražal zlasti v javnih delih. Število delovnih dni, izvršenih s sredstvi, ki jih je za javna dela dala država, se je v prvih osmih mesecih lanskega leta povečal na 57 milijonov, dočim je v letu 1957 znašalo število delovnih dni iz istih skladov le 50 milijonov. Se veliko večja razlika se opaža, če gornjim podatkom dodamo sledeče; cena del, ki so jih opravili s celotnim ali z delnim prispevkom države, je v prvih osmih mesecih lete 1958 znašala 425 milijard lir, kar je za 52 odst. več kot v istih osmih mesecih prejšnjega leta. Večina teh del je šla zlasti v ktphst Kampaniji, Siciliji in Kalabriji. V kmetijstvu je italijansko gospodarstvo lansko leto zabeležilo dejanski napredek, ker je bila letina izredno dobra. Žetev je dala 98 milijonov stotov žita, kar je največji pridelek doslej. Povprečni pridelek žita na hektar je bil 20.3 stota, v letih 1948 do 1951 pa je znašalo povprečje komaj 14.8 stota na hektar. Prav tako se je močno povečal pridelek riža in koruze. Paradižnikov so lansko leto pridelali 23.5 milijona stotov. Prav tako veliko so pridelali tudi sladkorne pese. Manj pridelka kot leta 1957 so zabeležili lani v Italiji pri konoplji in oljkah, za katere je treba reči, da jih je bilo manj zaradi pozebe v prejšnjih letih. Čeprav neznatno, se je pokazalo tudi izboljšanje ' pri živinoreji. V splošnem pa kaže obračun za poljedelstvo lani, da je vrednost pridelka znašala 25o milijard lir več kot vrednost' pridelka v letu 1957. Po podatkih inž. Bruna se je splošni narodni dohodek v Italiji lansko leto povečal, kot so se povečale tudi hranilne vloge. Cene na debelo kažejo stalno težnjo k zmanjšanju. Toda, žal, skoraj izključno pri cenah na debelo. LJUBLJANSKO EKSPERIMENTALNO , , - — " '' ■“ Nekrolog na pogrebu zlagane morale ■ ■n William Faulkner: Rekviem za vlačugo - Režija: Balbina Battelino-Ba-ranovičeva - Glavna vloga: Štefanija Drolčeva, članica SNG Koper, kavior je prineslo ljubljansko Eksperimentalno gledališče tega drznega Arne-rikanca Faulknerja in njegov brezkompromisni napad na živo prakso dvojne morale, je mesto, za katero sem bil v resnih dvomih, da bo lahko sprejelo in prebavilo to monumentalno delo xHomerja ameriškega Juga» m da bo tudi zase lahko spravilo delček resnice, ki se odkriva sama po sebi, brez večjega truda in napora ljubiteljev gledališke umetnosti. Nobelov nagrajenec iz leta lh51), William Faulkner, je za iztočnico svoje izpovedi zgra dil okvirno zgodbo Temple Drake, mlade in ugledne žene Go urana Stevensa in matere dveh otrok, ki ji je črna pestunja Nancp Mannigoe umorila enega od njiju in zdaj stoji pred našemljeno slovesnostjo sodnega stola, obsojena na vešala. Uporabnost te zunanje fabule je Rekli smo že, da sl oni vsa Faulknerjeva psihološka zasnova na nasprotju med dvema neenakim a krivdama: med krivdo belega človeka, ki je zašla v slepo ulico zlagane patetike in skonstruirane morale in med krivdo Nancy, črne izobčenke, vlačuge in kokainistke brez fa-sade papirnatega poštenja, med krivdo, ki je očiščujoča, sama na sebi opravičujoča in — če hočete — prvinsko moralna, ker je globoko občutena. To nasprotje med dvema krivdama lahko zaplodi pravo katarzo, očiščenje izven fabule, očiščenje v gledalcih, če so vsaj malo dobronamerni. Tu gre navsezadnje že za kaj več: gre za družbeno krivdo, katere žrtev je črno dekle Nancp Mannigoe in katere daritev se izkazuje v tragični bilanci tfveh nasilnih smrti — Nancyjine in otrokove. In prav tu tiči Ijiv za Carpusovo adaptacijo. Gledališče » krogu postoter- ja igralčevo intepziteto in ko je podrlo barikade med\poj-mom odra in pojmom občinstva, poglablja intimnost avtorjeve izpovedi. Publika, ki je bila prej uniformirana dekoracija parterja in balkonov in lož, je postala v tem teatru mahoma soakter, če je hotela ali ne. Življenje sredi nje jo je pahnilo vanj, bila je žalostna in razmišlje-na, uravnavala je utrip lastnega srca z utripom tragičnega junaka. Baranovičeva je v tem smislu, s to — če hočete — psihološko predpo-stavo tudi našla ustrezno režijsko rešitev; intenzivnost igre navznoter in kot posledica — moč, silovitost, neposrednost komorne igre. In delo z igralci, čudovito delo z dobrimi igralci. S čudovito igralko Štefanijo Drolče-vo. Velikokrat sem pisal o Štefka Drolčeva v glavni vlogi zgolj okvirna, Faulkner pa je vanjo zapredel dvakrat po dva elementa klasične dramaturgije, namreč: kon- flikt Templinega trohnečega notranjega sveta kot simbol uniformirane in čestokrat zlagane etike belega človeka s podobo Nancyjine primitivne, toda poštene neod-jenljivosti kot simbolom pogumne in brezkompromisne morale črnega človeka sploh in posebej na ameriškem Jugu. In dvakrat katarza: Tem-plina v krvi črnske izobčenke Nancy in Nancyjina — globoko v sebi, zoper vse postave, zoper psa verovanja in zoper vsakršnega boga. Tu, ob Faulknerjevem etičnem konceptu dvojnega o-svobojevanja tragične krivde se razrašča obsežen kompleks problemov. Tu je tudi treba poiskati prvo dramaturško kvaliteto Faulknerje-vega nenavadnega dela: s formalnim zaključkom «Re-quiema» igra namreč ni končana, ampak se nadaljuje v vsakem gledalcu posebej, i-ma nekakšno retroaktivno moč in vsakdo, ki ga je usoda Temple in Nancy več al^ manj prizadela, bo globoko v sebi skušal pobrskati za resnico. Zaman bi bilo namreč iskati etiko «Requiema« v delu samem, kajti zgodba jo le nakazuje, ne pa izpove. Izpoveduje jo avtor indirektno, vsakemu posebej, in vsakdo jo tudi razume po svoje, Prav ali pa napak. Zal, vselej rajši napak. Toda o tem kasneje. ves idejni problem Faulkner-jevega «Requiema za vlačugo«, ne pa v tolikanj opevani «duojnosti človeških u-sod«, gledani skozi patetično prizmo Freudove psihoanalize in naivnih refleksij na Dostojevskega. Za Temple Drake je moč z lahkoto poiskati tisoč «usodnih dvojnosti« in blagohotnih razlogov cd* aptičnegg naključja pa vse do modernistične »pogojenosti n&tratijega sveta«,'toda krivda bo ostala vselej krivda. Kako dobro je to [vedel Faulkner, ker je svbjo Temple zapustil' pred gledalci v stiski, Nancy pa na čudovit način razvezdl krivde tn jo poslal na vešala Resda je bila Temple — deloma po zaslugi Stevensa — pripravljena na odpuščanje, toda le za ceno lastnega očiščenja. Ker pa je bila krivda v njej, je bila tudi milost tako imenovanega odpuščanja brez vrednosti, je bila le navidezna, skonstruirana maska, za katero so se skrivali pravi vzroki lastnega trpljenja in krivde. Orna Nancp, vlačuga, kokainistka in izobčenka, je bita pripravljena vzeti nase trpljenje za tuje grehe, z neko temno, nepojmljivo prašilo svojega notranjega sveta je verovala v lastno očiščenje in ga naposled tudi doživela. Morala je na vešala, da bi dopolnila svoj temni notranji »eredo«. Balbina Battelino-Barano-vič s svojo režijo ni delala ne hrupa in ne spektakla, dasi bi bil nemara prilagod- Drolčevi. Včasih kar preveč patetično in zdaj sem ostal skoraj praznih rok. V nekem intervjuju je na vprašanje, katera je najpomembnejša vrednota gledališkega igralca, odgovorila: znati živeti vsa življenja! V tem prepro stem, n epretencioznem stavku je skrita vsa modrost darujočega odrskega življenja in eno od teh življenj je bilo tudi življenje Temple Drake. To ni figura iz enega kosa, kakršnih smo vaje tli pri mojstrih Antike pa vse do Shakespeara in naprej. Temple je šolski primer kompleksne ženske, je kalfor panoptikum tisočerih zrcal, kakor ameba z nenehno spreminjajočim se tkivom. In tisoč takih življenj ujeti v en sam lik in v tem liku zaživeti tisoč življenj to je s svojo Temple Drake napravila Štefanija Drolčeva Preveč bi bilo pisanja, če bi hoteli opozoriti na vse tisto kar je za igro Drolčeve sploh bistveno- njen vseobvladujo či živec tako imenovanih »malih refleksij*, njena popolna transformacija v lik, ki ga predstavlja, njen velik fin zelo želo redek!) pogum biti tisto, kar igra in verjeti v vse tiste, kar izpoveduje tal pa zaradi dednega kompleksu pozerske skromnosti vse premalo cenimo to, kar ti redki ljudje razdajajo voljnostjo in bolestno nese bičnostjo. Temple Drake je na pnmer dar celega življenjskega obdobja. Nesimptomatično sozvočje ■iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiHiiHiiHiiitiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuntiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiii Beograjska Opera v beneškem „Fenice" Beograjska Opera bo te dni gostovala v beneškem »Teatro Penice«. 150 članov beograjske Opere je predvčerajšnjim odpotovalo iz Beograda proti Benetkam, kjer bodo na odru beneškega gledališča »Penice« u* prizorili Borodinovo opero »Knez Igor». Predstavo bo vodil dirigent Oskar Dano n, kot solisti pa bodo nastopili Valerija Hegbalova, Biserka Cvejič, Dušan Popovič, Miroslav Cangalovič, Ludko Korošec, kot gost iz Ljubljane, Žarko Cvejič in drugi znani pevci ter še plesalci Katarina Obradovič, Mira Sanjina in Milan Mom-čilovič. Ob tem se nam vendarle čudno zdi, da beneško občinstvo sme Imeti v gosteh beograjsko Opero, dočim se ni Tržačanom vse do danes nudila priložnost, da bi se spoznali z ljubljansko ali beograjsko operno umetnostjo. Kaj misli o tem intendanta Verdija? Branko Filipovič v je Armstrong Včeraj so v Kopeuhagnu :-ačeli snemati film, v katerem bo eno vlogo igral tudi Louis Armstrong. Slovitemu glasbeniku so sicer dali le znatno vlogo, zato pa ga bodo drago plačali. Arig-slrong je za svojo kratfcp vlogo zahteval 100.000 kron. Umrla je «Cilka> (Julka Staričeva) V ponedeljek so v Ljubljani pokopali komaj 30 let staro članico Mestnega gledališča in filmsko umetnico Julko Staričevo. Tržaško občinstvo se je bo spomnilo iz »Večera v čitalnici«, kjer je igrala Cilko. Ljubljansko občinstvo pa jo je v desetih letih njenega udejstvovanja na odru videlo v vrsti zelo dobrih vlog iz njenega zelo širokega repertoarja. Poleg tega se je sicer1 še tako mlada umetnica uveljavila tudi v vrsti filmov. V ponedeljek dopoldne so posmrtne ostanke zelo priljubljene gledališke in filmske igralke prenesli v avlo ljubljanskega Mestnega gledališča, kjer so jo njeni stanovski tovariši, prijatelji in znanci ter ljubitelji gledališke umetnosti obsuli s cvetjem. Ob U. uri je bila v gledališču žalna komemoracija, na kateri sta se od pokojnice poslovila dramaturg Mestnega gledališča Dušan Moravec in direktor Ferdo JJ&ak- Pgpgldve pa se je od nje poslovil v imenu gledališkega sveta dr. Branko Kreft, v imenu Društva slo-t v*pstyh dramskih umetne f; kgn Jože firan. «Requiema». so z dobrp 4n prilagodljivo igro tvoriti H Vika Grilova kot Nancp Mannigoe, Jože Zupan kot Sto-vens, Mihael Baloh v psebi Gotoana Stevensa, France Presetnik kot guverner, Leopold . Bibič kot Pete in Lacl Cigoj kot Tubbs. Posebej še Jože Zupan in Vika Grilova. Ne morem si kaj, da bi za zaključek ne citiral izvleček iz Faulkner jevega govora ob prevzemu Nobelove nagrade v Stockholmu leta 1950: «Prepričan sem, da bo človek ne samo naprej živel, temveč ,da bo tudi še naprej zmagovalec. Nesmrten je ne samo zato, ker ima edini med vsemi bitji neizčrpen glas, temveč tudi zato, ker ima dušo, ker ima duha, ki je sposoben sočutja, žrtve in trpljenja. Naloga pesnika in pisatelja je, da piše o teh stvareh. Njegov privilegij je ljudem olajševati trpljenje, jim povzdigovati srce, jih spominjati na pogum in čast, na upanje in ponos, na sočutje, usmiljenje in žrtve, ki so slava njegove preteklosti. Glas pesnika mora biti ne le pričevanje človeka, lahko se spremeni tudi v eno izmed opor in stebrov, ki mu po-morejo, da bo vzdržal in še naprej zmagoval.» In je se najdejo ljudje, ki so sitoma zatrli svoje člove-čanstvo notranjega sveta in ki so vsak hip pripravljeni prvi vreči kamen na tistega, ki si je drznil izpovedati košček umazane, prostituira-ne, a resnične resnice. In to je William Faulkner. Se pred njim pa na slovenskih tleh Ivan Cankar. MILAN LINDIČ HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dober navdih vam bo pomagal otresti se zadeve, ki vas že dolgo muči. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše obnašanje naj bo tako, da ga ne bodo mogli negativno ocenjevati. V čustvenih zadevah se predajte starim sanjam. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. ('.) Sreča v špekulacijah. U-speh tudi v vsakdanjem delu. Toda ne pretiravajte. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uspeh sedanjih razgovorov vam bo prinesel tudi materialno zadoščenje. Večer današnjega dne posvetite domačim. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dolgo časa ste se trudili za- man, danes bodo prejšnji napori začenjali roditi sadove. Pazite, da vaša avtoriteta ne popusti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce vašega početja ne cenijo tako, kot bi vi želeli in kot lahko pričakujete, ne izgubljajte potrpljenja in čakajte na boljše dni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pazite na neutemeljene obljube, ki vam jih bodo dajali zato, da bi dobili od vas podporo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odnosi z vašimi predstojniki so nekoliko napeti. Bodite taktni in pametno popustljivi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Razočaranje bi moglo privesti do moralne pobitosti. Ne klonite, ni čas za to. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Naj vas prvo navdušenje ne zavede. Prisebnost vam bo pripomogla, da se boste izognili hudemu sporu. VODNAR (od 21. 1. do' 19. 2.) Ne dovolite, da bi neka o-seba izrabila vašo vljudnost. Bodite bolj realistično razpoloženi in odločni. PIBI. (od 20. 2. do 20. 3.) Na vrstnem redu je važna zadeva. Ne razpravljajte o njej preveč na lahko, pač pa se temeljito nanjo pripravite in obravnavajte jo resno. 1 'TTIf ■— Pomisli, pni nesrečneži na Lunj niti ne vedo, kfi pomeni Brigitte Bardot. Gorišk«>brne§bl dnevnik Sindikalne vesti iz Soriške Danes pogajanja o nagradah delavcem rayonskega oddelka Sestanek kovinarjev SRDA zaradi obnovitve delovne pogodbe StroKovna zveza kemičnih delavcev CGVL in ostale sindikalne organizacije so pred časom poslale zvezi industrijcev ja uradu za delo poziv, da bi •e čimprej pričela pogajanja na delovno nagrado za leto 195® . in izplačilo nagrade za Škodljiva dela. Predstavniki zveze industrijcev in sindikalnih organizacij se bodo danes dopoldne sestali na uradu za delo v Gorici, kjer se bp-do pričela pogajanja za rešitev teh mezdnih vprašanj, ki so za delavce oddelka za izdelovanje umetnih vlaken v tekstilni tovarni v Podgori velike važnosti. V ponedeljek pa je imel tajnik vsedržavne zveze kovinarjev CGIL pred tržiško ladjedelnico sestanek, katerega se ie udeležilo veliko ladjedelni-ških delavcev. Na tem sestanku je govornik govoril o sklenitvi nove delovne pogodbe za kovinarje, kajti prejšnja pogodba je izgubila veljavo 31. decembra 1958 in so jo odpovedale tudi vse sindikalne organizacije. Sindikati so že predložili osnutek nove kolektivne delovne pogodbe, pogajanja s predstavniki teh podjetij pa se še niso pričela. zaradi prevoznih tarif Ker so na avtobusnih progah med Gorico in okolico povišali prevozne tarife, ne da 'o pri tem pomislili na škodo, ki so jo povzročili delavcem n dijakom, je poslanec Raf-faele Franco poslal ministru za prevoze interpelacijo, v kateri ga opozarja, da imajo prevozna podjetja s sedežem v Gorici olajšave pri nakupu rogonskega goriva. Ta podjetja bi morala v primerjavi s podjetji v drugih pokrajinah tarife znižati, ne pa zvišati, ker se življenje podražilo. Poslanec svojo interpelacijo zaključuje z vprašanjem, če ne bi ministrstvi za promet in finance priporočili upravnemu odboru proste cone, naj cdredi izdajanje nakazil pogonskega goriva proste cone ceni prevoznih tarif, ki jih imajo ta podjetja, kot je predvideno na področju proste cone v Dolini Aosta. Z drugimi besedami je hotel poslanec reči, naj se odvzamejo nakazila nafte podjetjem, ki prevozne tarife pretirano dražijo. «»-------------------- Zdravstveni urad poziva zdravnike k sodelovanju Občinski zdravstveni urad prizadeva, da bi skupno višjo zdravstveno ustanovo [otovila neko epidemično bo-zen. Da bi zdravniki olaj-li zdravstvenim oblastem de-. naj po telefonu takoj ob-istijo higienski urad če iravijo bolnika z močnim išljem, ki se ni pričel prej >t pred največ 5-7 dnevi, •lefon občinskega higienske-i urada v Ul. Mazzini 7 je 52-51, urad pa je odprt 1 8.30 do 12.30 ter od 16. re do 19 30. KS-------- Uspel literarni večer V soboto zvečer je bil ti piostorih akademsko - srednješolskega kluba Simon Gregorčič v Gorici literarni večer, nu katerem so brali svoja de- la v prozi in voeziji mladi umetniki — dijaki iz treh primorskih obmejnih krajev, in sicer iz Tolmina, Gorice in Kopra. S tem se vedno bolj utrjujejo vezi, ki so jih mladi literati navezali te pred časom in jih stalno krepijo z javnim čitanjem svojih najnovejših stvaritev. Koprčana Bruno Cvikl in tdpin Pohlen sta čitala črtici i Tolminca Izidor Hvalica in Tadej Munih pesmi, Goričan Filibert Benedetič pa je prav tako bral pesmi. Pri vseh je bil opaziti od zadnjega bralnega nastopa do danes niden uspeh, ki sc ga vsi prav iz srca veselimo. Delovanje podporne ustanove v mesecu decembru V preteklem mesecu je občinska podporna ustanova (ECA) v Gorici razdelila med mestne reveže v denarju in blagu za 11,997.416 lir pomoči. Denarne podpore so znašale nekaj nad dva milijona, za hiralnico so izdali približno milijon lir. Z običajnimi sredstvi so pomagali 1061 družinam z 2652 člani. V Ulici Ba-iamonti je prenočilo 1174 ljudi. S pomočjno prispevkov odbora za zimsko pomoč so razdelili 1153 darilnih paketov ob pirliki božičnih praznikov. Za boži in za Novo leto so revežem nudili tudi izdatno praznično kosilo. -—«» ----- Kongres PSI in goriška PSDI Goriška sekcija PSDI je l-mela pred dnevi izredni sestanek, na katerem je bila na predlog tajnika Fantinija sprejeta resolucija, v kateri se pozdravlja avtonomna politika PSI, ki teži za socialistično združitvijo. Poudarja se, da je sedaj bolj kot kdaj koli poprej potrebna enotnost stranke in da se mora doseči socialistična enotnost samo na podlagi načel socialistične internacionale. Bencinska nakazila dobite še v februarju Avtomobilski klub sporoča, da bodo prizadete osebe prejele bencinska nakazila za januar tudi v mesecu februarju, ker so z razdeljevanjem nakazil pričeli bolj kasno. V Verdiju film tramvaj - poželenje* Nesreča m delu Včeraj okrog 13. ure je 20-letna Ida Miculin, por. Turco, delala v predilniškem oddelku podgorske tekstilne tovarne ko ji je roka zašla zaradi nepazljivosti pod valj stroja. Pri tem si je precej močno ranila -jSrste desne roke. Z rešilnim avtomobilom Zelenega Križa so jo peljali v bolnišnico Brigata Pkvia, kjer so jo obvezah. Ozdravela bo v dvaj-;etih dneh. Prinčič iz Krmina podlegel poškodbam V včerajšnjih jutranjih u-rah je umrl v goriški bolnišnici 50-letni Alojz Prinčič iz Krmina, ki ga je v ponedeljek zvečer povozil na državni cesti bljzu Slovrenca pri Moši ne-nan motociklist. Prinčiča so z zasebnim avtomobilom prepeljali v goriško bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom lobanje. Po nekaj urah je preminil. O-rožniki v Slov rencu iščejo povzročitelja nesreče. Avtobus v Trst na opereto p je bila veliko bolj zgubljena. Samo ponovila je vprašaju«!^, jih je bil zastavil Georges, Pascal se je želel videti z ^ Tak človek mu blizu da kako utegne pomagati. Sam ni -jjji kako, a čutil je. A Memene ni vedela za njegov naslov. « |ji podatek, ki mu ga je mogla dati, je bil Albertinino »n da je dekle v službi pri Tiskovni agenciji. . 0ipi Pascal je kar stekel tja. še nikoli ni bil v tisti ha11-L ogledal in luči v Reaumurjevi ulici. A tisti dan se ni _ ničesar. Ko ga je vratar vprašal, kaj želi, je tako sarnoz®^? jjg | odgovoril, naj poklice Albertino, da si oni še malo - , mišljal kljub Pascalovi povaljani obleki in kljub zaht ^ je bila v živem nasprotju s pravili. , se r Telefoniral je v mehanografijo. Cez nekaj minut • ^c Albertine prikazala na stopnicah. Čudila se je, da ob pogledu na Pascala, ki jo je brez odloga vprašal: »Ste vi prijateljica z nekim fotografom?* -0 (P Ustrašila se je. Mislila je, da gre za kakšno n®st fr^fi)ft , pa jo je pomiril in ji razložil. Ko ji je omenil fot° narejene na Almskem trgu, je razumela. Pf ; »Moram najti Didiera,* je poudaril Pascal, »In jatelj bi mi lahko pomagal. Kje bi ea našel?* Oe°‘ ........ — - — “