ILUSTRIRANI SLOVENEC LETO VII 15. MARCA 1931 ŠT. 11 DR. ANTE BAUER ZAGREBŠKI NADŠKOF IN PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOVSKIH KONFERENC. KI JE ZA PRIHODNJI ČETRTEK ODREDIL V IMENU VSEGA NAŠEGA KATOL. EPISKOPATA JAVNE MOLITVE ZA PREGANJANE SLOVENSKE IN HRVAŠKE KATOLIČANE V ITALIJI. 86 Veliki srbski dobrotnik, admiral Guepratte v Belgradu Dne 25. p. m. je prispel v Belgrad francoski admiral Guepratte (X), ki je med vojno kot oče skrj)el za nesrečno vojno in civilno izbeglo srbsko ljudstvo v Bizerti (Sev. Afrjka). Ob iskrenem in navdušenem sprejemu je lahko spoznal globoko hvaležnost, ki jo čutijo Srbi še danes do njega. Spodaj: Naš slovenski minister ing. Dušan Sernec minister za gozdove id rudnike v svojem kabinetu Aleksander Guranesko, novi romunski poslanik na našem dvoru. Palača petih ministrstev v ulici Miloša Vel. v Belgradu; v tej zgradbi so nameščena naslednja ministrstva: za kmetijstvo, za notranje zadeve, za trgovino in industrijo, za gozdove in rudnike, in ministrsko predsedstvo. Admiral Guepratte v notranjosti Srbije: Župan v Milanoyfu pq»dra?lI4 admirala pred ondotnim spomenikom padlih jUJjqKPYi Na levi: Te dni se otvori v desni stolp zagrebške kfttegrate B^tlBSt z električnim dvigalom, ki bo omogočil posetnikom udobeil«B8lap najlepše razgledne točke sredi mesta. — Enkratna vožnja hodp stala samo Din 5-—. Dvigalo je dobavila svetovna tvrdka »Stigler«, ki ima tudi v Ljubljani svojo delavnico. 87 iz osrčja Bele Krajine Vinica Na levi: Daleč po Sloveniji znana božjepoina cerkvica v žežlju pri Vinici. Na desni: Grb nad vrati starega viniškega gradu. Grad izvira iz turških časov in je sedaj že napol porušen. Spodaj na levi: Še ohranjeni stari most pri viniškem gradu. Kulpa pri Vinici. Kulpa je bila starodavna meja med bivšo Kranjsko in Hrvaško. Spredaj je še slovensko ozemlje, onostran reke je že hrvaško. Na desni: Vinica v Valvasorjevi dobi. Spodaj: Pogled na Glavni trg na Vinici, v ozadju župnišče. Kakor je videti že raz sliko, nosijo ženske še vedno svojo belo narodno nošo. Spodaj na desni: Vinica od jugovzhoda. 8S 89 NAŠA SLOVENSKi ZEMLJA: VINICA v vznožju hriba Žeželj, na katerem stoji po vsej Belokrajini in daleč po Hrvatskem znana božja pot M. B., in ob vznožju hriba Šlemine, kjer je bilo v pradobi gradišče starih Keltov, leži v srednjem veku tržišče (Markt-flek) sedaj trg Vinjta. V srednjem veku je bila Vinica utrjena z močnim zidov jem in kot piše Valvazor ni bila od Turkov nikdar zavzeta. Izza časa turških navalov živite še danes med ljudstvom dve dogodbici. Prva pripoveduje, da se je zatekel v Vinico neki tJskok z izgovorom, da beži pred Turki. Izdajal se je za kristjana in prijatelja Vdiničanov. V resnici pa je bil turški vohun. Ko so Viničani to zaznali, so ga razčetverili. — DrUga pripoveduje postanek božje poti na Žežlju. Pridrl je namreč Turek v deželo in na hrvatski strani Kolpe so se že prikazali tuf.ški konjeniki. Majhna četa viničanov zoeži na hrib Žeželj, da si pri Mariji najde pomoči. Hodili so okrog cerkve kot v procesiji. Turki videč to procesijo so mislili, da je zbrana velika četa bojevnikov, so se prestrašili in pobegnili. V zahvalo, da so se s pomočjo Marije rešili krutega sovražnika, so viničani sklenili romati vsako leto na Žeželj. To romanje se je ohranilo do današnjega dne. Postanek Vinice se zgodovinsko ne da točno dognati. Gotovo je, da je bila za časa turških navalov močna trdnjava, ker je bil tu v celi Belokrajini primerno najlažji prehod čez Kolpo iz Hrvatske na bivšo Kranjsko. Vinica je imela tudi svoj značilni grb. Ptič, imenovan, »grajf«, je držal z razprostrtimi perutmi grozd v svojih krempljih. Ta grb se je ohranil na štampiljki viniške občine do leta 1924. Poleg farne cerkve je bila nekoč rimska \ trdnjava. O tem pričajo tudi razne izkopnine ; in ostanki utrdb. Danes stoji na razvalinah i vas Ogulin. i Grobišče starih Keltov na Šleminah je dala ! prekopati vojvodinja Meklenburška 1. 1908,1 ter vse bogate najdenine odpeljala neznano- : kam. ) Postanek viniške cerkve ni točno znan. Dal je cerkev silno stara o tem priča starinsko gotični presbiterij, ki je edini še brez dvoma prvoten. Isto potrjujejo tudi gotske freske, ki; se najdejo globoko pod ometom. Da je cerkevj stara, nam potrjuje tudi Gruden. V Zgodovini j slovenskega naroda čitamo, da je leta 1228. j ustanovil oglejski patriarh Bertold podružnico! na Vinici, ki je bila prideljena župniji i Črnomelj. ] Tudi kdaj je Vinica postala župnija, se ne ; da točno ugotoviti. Najstarejše ohranjene ma-j tiče segajo v leto 1679. Zelo verjetno pa je, daj je fara starejša, ker je možno, da so pogosti ' požari farne matice uničevali. Saj sta v pol-S pretekli dobi dva požara upepelila Vinico in j še okoliške vasi. Tako je 8. avgusta 1874 požar j uničil 17 hiš z gospodarskimi poslopji vred.. Drugi strašen požar, dne 28. marca 1888, jej upepelil 52 hiš. Zgorele so tudi vasi: Golek in ; Podklanec. , Leta 1838. je župnik Štefan Ogulin sezidal-enorazredno ljudsko šolo. Danes imamo pet-; razrednico na Vinici in dvorazrednico v Stari; Lipi. Na domači šoli imata spominske plošče š mladinska pisatelja brata Ivan in Ludovik^ Tomšič, ki sta bila tu rojena. Na Vinici št. 5 se je rodil pesnik Oton Žu-^ pančič. L. K. j Pogled na Vinico od jugozapada. Na desni: Veliki oltar Matere božje nu Žežlju, eden najlepših baročnih oltarjev v Sloveniji. Spodaj: Prenovljena župna cerkev na Vinici. Spodaj na desni: Del glavnega trga na Vinici ob priliki procesije presv. Rešnjega telesa; spredaj na desni jo rojstna liiša pesnika O. Župančiča, videti je celo okno (X) rojstne .sobe. Lovro Kos, župnik na Vinici. Na levi: Viniški očanec Na desni: Ogrinova freska »Poveličanje sv. Križa« na stropu farne cerkve. Pogled na Vinico iz Žežlja. Na levi: Notranjščina prenovljene žtipne cerkve na Vinici. Spodaj: Pogled na most čez Kolpo pri Vinici od jugovzhoda. Spodaj na levi: Spominska plošča mladinskega pesnika in pisatelja ter ustanovitelja »Vrtca«, Iv. Tomšiča, na viniškem šolskem poslopju, bil je namreč sin ondotnega učitelja. Prav tam je tudi slična plošča za njegovega brata Ljudevita, hrvaškega književnika. Franjo Ostronič, viniški župan in odličen zadružnik. Na levi: Ostanki starega viniškega gradu ob Kolpi. Na desni: Viniška (belokranjska) narodna noša. dO Lov na tigre Vsak otrok ve, da je tiger najkrvo» ločnejša zver. Živi skoro po vsej južni Aziji vzhodno od Mezopotamije, izmed njegovih številnih vrst je pa najbolj znan bengalski tiger, ci zraste do 3 m dolžine. Tiger je nočna zver, ki žre vsa živa bitja, v sili celo žabe dn kobilice. Človeka se navadno ogiblje, na svoj plen pa čaka v zasedi. Lov na tigra je za lovca nekaj posebno privlačnega. Love ga s pomočjo slonov, mrež in pasti, ali pa mu polagajo strup. Najzanimivejši je seveda lov s sloni. Lovska družba zasede posebne, v to svrho dresirane slone, obkroži del pragozda, kjer sluti tigra in ta krog polagoma zožuje, tako da ostane tiger v sredini, odkoder se mu le redko posreči ubežati. Večkrat plača kak lovec svoj pogum seveda tudi z življenjem. Krog slonov-gonjačev se vedno bolj zožuje na parobku pragozda, kjer- tiči kralj džungle. Dve hrabri angleški levici v svojem udobnem gnezdu na slonu-go-njaču. Spredaj sedi slonov vodnik, ki vodi slona s pomočjo posebne bodice. Ustreljenega tigra odnese slon. Spodaj: Ponosna lovska trofeja. Koža posebno velikega in lepega bengalskega tigra s srečno lovico. Ustreljeni kralj džungle in njegovi srečni lovci. 92 Mednarodna agrarna konferenca v Parizu v drugi polovici p. m. se je vršila v Parizu velika mednarodna agrarna konferenca, katere se je udeležilo 23 držav in ki je imela namen rešiti hudo agrarno krizo, ki pretresa vse, zlasti pa agrarne države. Na konferenci so se pokazala prav bistvena nasprotja v pogledu na rešitev, zato ni veliko upanja, da bi rodila kake važnejše uspehe. Spodnja slika nam kaže otvoritev konference v sejni dvorani Quai d'Orsay-a. Admiral Aznar, novi španski ministrski predsednik, ki je sestavil konservativno vlado, a nima mnoco upanja, da bi pomiril zrevolucijonirano deželo. Spodaj : Ameriški cerkveni knezi poslušajo v washing-tónski katedrali papežev govor po radiu. Člani nove španske vladee prihajajo od zapriseege. Ckl leve desao; Fentow (fi-oaaee)» Rivam mornarica} in G. Marina protveta). Spodalt KravB ued amerttUnl iolarJL Kn voltka t»Llna iolar]ev t Loa Ange-ma le atkoU ni videla te prevaine do-Biate ilvall. |a loltka oblast najela tovora! avto n pripeljala v meiio zito kravo, kjer Jo uoaj občudujejo otroci. Sir X>swald Masley, eden izmed vodilnili članov angl. del. stranke, ki je pred kratkim izstopil iz stranice in hoče osnovati baje posebno nar.-soc. stranko. Na desni: Polkovnik Macia, voditelj španskih republikancev, ki je žrvel doslej v Bruslju v izgnanstvu, se vrača v domovino, da stopi zopet v aktivno politično življenje. 92 Pisalna garnitura iz domačega podpeškega marmorja. Na levi: Pisalna garnitura iz temnega brazilijskega oniksa. Naša domača industrija si ua vseli poljili prizadeva, da se osvobodi inozemske konkurence ter se postavi na lastne solidne noge. širši javnosti je komaj znano, kaj vse že produciramo sami doma, zaradi česar tudi ni potrebno, da bi odliajal naS denar Se ves v inozemstvo, razen tega bi pa tudi lahko zaposlili v teh težkih časih dokaj domačih moči, zlasti ker mi sami v mnogih panogah lahko produciramo že boljše in cenejše blago, nego ga pa dobivamo iz inozemstva. Danes hočeitio opozoriti javnost na novo panogo naše domače kamene industrije, kateri se je posvetila v zadnjem času ugledna ljubljanska tvrdka Alojzija Vodnika. Pričela je namreč izdelovati p i. salne garniture, kakor črnilnike, pepelnike, težila, pivne vage, nože, pečatnike, držala za knjige, kuvertnike in nebroj malih dekorativnih Eredmetov, v prvi vrsti iz domačih marmorjev iz Podpeči in Lesnega rda, razen tega pa uporablja seveda tudi tuj oniks, ki prihaja k nam v surovem stanja iz Južne Amerike pod nazivi braziljski oniks, mehiški oniks, dalje iz Afirke, kakor maroški oniks itd. Ugoano pri nakupu je tudi to, da tvrdka upošteva vsako vašo željo, ter vam lahko izgotovi vse predmete tudi po vaši lastni ideji, razen tega pa lahko kupite vsak predmet pcsebe ter polagoma kompletirate garnituro po potrebi. Ker so cene v primeri z inozemskimi dokaj nižje, se lahko ob priliki nakupov daril s popolnim zaupanjem obrnete na imenovano tvrdko, ki zaposluje samo slovenske moči. Pisalna garnitura iz svetlega braziljskega oniksa. Lep napredek naše industrije Na levi: Pisalna garnitura iz afrišk. oniksa (Maroko). Športni vestnik Na desni: Kmetiški fantie-smnčarji od Sv. Petra prj Mariboru ob priliki svoje nedavne smuške tekme. Spodaj: Tipičen skok Guttormsena ob priliki skakalnih tekem za »Slovenčevoc darilo, dne 8. t. m. na bohinjski skakalnici. Ta tekma je bila doslej po Itevilu sodelujočih največja v naši državi. Sigm. Guttormsen, letošnji trener naših skakalcev. Na desni: B. Sramelj ki si je dne 8. t. m. že drugič in s tem za stalno v ostri borbi priboril >Slovenčevega« Zmagovalca. Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s privoljenjem uredništva