PnbMghed and distributed nnfler permit (Kd. 556)' authorized by Utežctof Ocfober 6,1917,00 file at the Port Office of Wew York, N. Y. —By WflefST tKe Pratfa«nt, X.RjteleiOB.Postitt^y (JeHŽSC
B Največji slovenski dnevnik 1 Y A f^A T" A V ^ ^"V M" "V A	S T^S^^t^v^^^^^ 1
ULf v Zedinjenih državah :• fit ■ I LM W |\| /\ II B /I	§ •= in the Umted States:- JTL
ji) Velja za vseTet" .. $3.50 M \JTJLix i. 1 J. A.X W V/JL/JL \	K lMoed "/P dl,y1fI"pl Sun<Uy5 Si
U Za pol leta......$2.00 f ~	W Tlf
__List slovenskih delavcev v Ameriki._'	g^ggg^g^JS
Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y., under the Art of Congress of March 3, 1879.	Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 182. — ŠTEV. 182. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 5, 1918. j— PONEDELJEK, 5. AVGUSTA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
IZ RUSIJE
-000-
NEMCI SILIJO FINCE, DA SE BORE PROTI ZAVEZNIKOM. — BOLJŠEVIKI SO V POGODBI Z NEMČIJO ODSTOPILI MUR-MANSKO OBREŽJE FINSKI. — ČEHO-SLOVAKI V SIBIRIJI NAPREDUJEJO. — ARHANGELSKA FRONTA ZAPRTA. — SOVRAŠTVO PROTI NEMČIJI JE V UKRAJINI SPLOŠNO.
-000--
London, avgusta. — V kratkem easn se pričakujejo v severni Rusiji vojni <ln<;ot!ki kot posledica pogodbe med boljše v i ki in Nemci, da >e celo muruiansko obrežje, katero iinajo zdaj zasedeno zavezniki, prideli navzlic nasprotovanju prebivalstva Finski.
Nemci silijo Fince v vojno proti zaveznikom, dasiravno so njihove simpatije z entfnto. Vse kaže. da se pripravlja proti doleuje-uiii delu murmanske železnice nemško-fiiiska ofenziva.
Finska armada sestoji iz približno HO tiso«" mož.
Kmets'ka ustaja v Ukrajini je zavzela resen obseg. Uporniki razdirajo železnice in so razstrelili most blizu Kijeva v namenu, da ovirajo avstrijsko-nemško zvezo.	(
V Sibiriji prodirajo CVho-Slovaki ob železnici iz Vladivostoka. S* inenovi kozaki. ki Štejejo od 20 do :}() tisoč mož. ki stoje ob boku boljnevikov v Mandžuriji. se bo<lo najbržc morali umakniti za ka-kib :'»0 milj čez južno mandžursko mejo.
London, 4. avgusta. — Nemčija je svetovala Finski, da se naj zavzame, da dobi od Rusije vzhodno Karelijo na podlagi samoodlo-iVvonja. toda deželni zbor, ki se bo sešel 5. avgusta. mora odločiti takoj.
Dr. Kari llelferieh. ki je bil pred kratkim imenovan za nemškima [poslanika za Jiusijo. je poslyl vojnemu ministru Trockiju nolo. s katero poživlja sovjetovo vlado, da naj izda stroge odrede, d;j j>oiščejo in kaznujejo vs»* oseb**, ki so krive umora fe ld maršala
pl. Eichhorna.
Helferich je tudi zahtt-val. da se "uničijo središča vseli proti-nentških intrig" v Moskvi in Petrogradu.
N«*ko poiM.'iln iz Stockliolma pravi,- da je voditelj švedskih soejalisrov leviee Z>ta Hoegliml v nekem pogovoru popisal razni«4 r« v I'krajini pred umorom fe hI maršal a Eieliborna kot take, da st j«- moralo pričakovati, da bo prišlo do nasilnega izbruha.
Hoeglumiova povest je pravzaprav samo ponavljanje njegove-;:a pi>govora z liusi v Ukrajini. Ti Kusj so mu rekli, da živ«- tam Netin-i v "malem Ha«lesu" peklu*, da je guerilla vojna vedno v it kn in «ia so se včasih vršile bitke, ki so trajale po več »lili.
Iioe«r|ni]d pravi, da šteje po nekaterih krajih Ukrajine oborožena kmetska vojska do tisoč mož. Pravi, da so ti vojaki napolnjeni s sovraštvom b> Nemcev in čakajo ugodnega trenutka, da pri-čno s sovražnostmi.
Avstrijske .etc s«> v deželi v smrtnem sovraštvu z Nemci iu so, preskrbele kmetom orožje, vključno artilerijo.
Ukrajinski kmetje l>o«lo storili vse, da Nemci ue dobe njihovih pridelkov.
Iz urajmtkih virov se naznanja. da je v Turkestanu nastala vstaja proti boljševikom.
Amsterdam, 4. a v gusta. — Ofiejelno poročilo iz Moskve pravi, a je bila arhangelska meja z vojaških ozirov za 14 • 111 i zaprta.
Amsterdam, 4. avgusta. — "V Jiusiji je razpoloženje vsepov-. od sovražno proti Nemčiji" — j«> presenetljivo odkrito priznanje posebnega komisarja za berlinski ""Tageblatl"' Ilansa Vorsta. ki je po dolgem iu trudapolnein |>otovanju pred kratkim prišel v Moskvo in poroča o pogovoru s trgovci, uradniki in kmeti glede notranjega položaja v Kusiji.
Trgovci so bili vsi brez izjeme proti boljševikom. katere dolže da s,» kr vi padca iu ekonomskega uničenja Rusije. Prepričani so da bo" prišla se rim vojna z Nemčijo, toda ne velo. pod kakšnim vodstvom, kajti v tem oziru je več različnih mišljenj. Vsi pa so merjeni, da mora biti boljševiška oblast uničena, toda do zdaj še ni organzaeje, ki bi jo mogla uničiti.
Nek uradnik, ki je trdil, da govori za SO odsaotkov svojih tovarišev. j.* rekel, da služi pod boljševiško oblastjo, da pa dela tako samo \ upanju, da bo kako veliko narodno prebujenje strmoglavilo It!"' vi! • m da h » Rusija šr- končala vojno.
...... Mletje so la-.ili. da s< bili prej za boljševike. kajti ta
vlada jim > dala zemljo iu jih pustil^ da so sami reševali svoje >a.leve. Razdelitev pa ni bila zadovoljiva, vsled česar so nastali raz pori in zmešnjave.
Kmetje popolnoma odobravajo zaplembo cerkvenega in samostanskega premoženja. ne odobravajo pa. da oblasti "zasledujejo duhovščino, kajti narod se «!rži vere.
Iz Albanije. |
Fieri B<rat črta se zopet nahaja v rokah r a vernikov. — Avstrijski protinaval ustavljen.
London, Anglija. 4. avgusta. —' Italijanske in francoske čete v Al-j baniji s«, dosegle "pričetni" uspeh I ri zopelueui zavzetju črte Fieri-Herat, katero se jim je iztrgalo potom avstrijske protiofenzive. —j Tako se glasi v poročilu dunajskega vojnega urada.
Italijanski vojni urad je sporo-1 čil naslednje:
— V Albaniji je bila včeraj bojna delavnost omejena na ogenj z nnše strani, vsled katerega se Je pognalo sovražnika nazaj severno o,I Herat.
Z Dunaja se poroča: — V Al-niji je sovražnik zopet zasedel črto Fieri Herat.
Nemiri v bolgarski armadi.
London, Anglija. 2. avgusta. — Bolgarski voja4i so se v bližini. Zofijo uprli zahtevajoč mir. I>va stotnika sta bila ustreljena in po hudih bojih je bilo vjetih več ko; 200 vojakov.
Pershingovo odlikovanje.
Pariz, Francija, 4. avgusta. — Danes je francoska vlada podelila vrhovnemu poveljnika ameriških čet generalu Johnu J. Pershingn veliki križ častne legije. Ministr-predsednik Ulenieneeau je [x>-,-lal generalu naslednjo brzojako "V veliko čast mi je Vas obvestiti. moj dragi general, da je vlada francoske republike sklenila
podeliti Vam odlikovanje velike«»i'. 1 ■ » . ... *"* ' i kriza častne legije. Vlada želi ?
tem odlikovanjem priznati izvrstne kakovosti, katere ste Vi poka, .zali in i z born o službo v tem. d* j ste tako naglo in uspešno organizirali ameriške čete v Franciji.
Francija ne bo nikdar pozabila da je bilo v trenutku, ko je bil bnj1 najljntejši. da je Vaša odlična armada prišla, da da svojo moč našim. — Ta križ naj bo znak naše hvaležnosti.1
Nazaj, nazaj v Nemčijo.
Z ameriško armado na fronti ob
Mami. 4. avgusta. — Iz več vasi. . ki so bile odvzete sovražniku, prihajajo poročila, d« gre v velikem! umikanju na tisoče Nemcev proti severu, pojoč, ko korakajo; "Na-i za j, nazaj, v Nemčijo."
. i	"	*	K"	r '
— OLD BATTLE UhE-bL/vCKAft£A THUR5DAV S BATTLE UN£	APVAtICE IN yESTERDAY'S BATTLE.
Slika nam kaže položaj na zapjadni fronti, v takozvanem 'žaklju'' pri Marne, ki pa ie sedaj popolnoma izginil vsled uspehov ............ in Amerikaiicev. Položaj, ki nam ga kaže slika, je
obstajal v petek, a medtem so zavezniki š" bolj napredovali, prišli med kraja Fismes ter na jjoto. \ ih mestih že prekoračili potok Vesles.
Nemški časopis o sedanji vojni.
AMERIŠKIM NEMCEM SE JE PRECEJ OHLADILA LJUBE ZEN DO KAJZERJA IN DRUGIH NEMŠKIH GOSPODOV.
P«kI za glav jem (iDcb:t in kredit" je "New-Yorker Staats-Zei-tung" priobčili sledeči uvodnik:
Danes preti štirimi leti je nemška vojaška stranka, kt>t nam je povedal knez Uichno-.vski. z napo-. vedjo vojne ItuMji povzročila ka-tajftrofo. vsled katere mora svet neizrečeno trpeti. Sedaj s«,- potekla štiri leta gigadft.ske borbe, kakor-šne ne pomni svetovna zgodovina.
In kaj je doLsegla Nemčija tekom, tega štiri leta trajajočega bojevanja?
1.	Nemčija je osvojila celo Belgijo in del severne Francije, ki pa !>< -taja sedaj vedno manjši.
2,	Zaplenita je veliko jmtrcbščin ter vjela veliko jetnikov.
0.	Potom revolucije in potom u-ničenja ruskega eaistva je s po-unh-j« nesramnega miru v lirest-l.itovsku zaenkrat podjarmila ruski narod, ki se bori za. pros:;ost.
4. Začno z Avstro-Ogrsko je Nemčija skor.-j uničila Srbijo in t'rnogoro ter pohabila Rumuusko.
•j. liidgarski in Turčiji je pomagala, da sta razširila svoje ozemlje iu—kot je dognal amer. poslanik v Carigradu, Morgt^nthuu — dovolila turškim vojaškim voditeljem. En ver p;LŠi, Taiaat beju in Djemalu. da so Turki masakrirali na<l miljon Ai'tueneev in drugi It kristjanskih prebivalcev v bližini.
G. Nemčija je uničila na miljone ton lydij. pre.au*ž«iujai v /aiesku ven" miljard tor ni ščitila življenja nevdeležencev, niti žena, niti ot rok.
7. Vojaška stranka, je preprečila sprejem volilne reforme ter obenem tudi preprečila napredek <le-mok račji je. S tem tudi ni mogel priti do veljave sklep državnega zbora, da se ne sme zahtevati nobenih aneksij Lu nobene vojne odškodnino. To je vse, kar v "dosegla" Nemčija pod vlado vojaške stranke.
Kaj je na drugi strani glavne knjige?
1.	Nemčija je žrtvovala cvet svoje mladine; na miljone njenih sinov je padlo na bojiščih, na mi-Jjone jih je poliabljenih ter vjetih.
Dal je Franciji jesti.
Pariz, Francija, 4. avgusta. — Pri obedu, ki je bil danes prirejen, v počast ameriškega živilskega administratorja v municijskih na-| pravah, je rekel Hoover:
"Tovariši, združeni v eni skup-j i ni stvari, pozdravljam francoska delavce, kajti tekom treh let sem delal tudi jaz kot delavec, j Kot ameriški živilski admin*-! s trt or imam za vas eno besedo bo-idrenja in upanja. Lansko leto jej bil francoski in ameriški pridelek
Te izgube ne morejo nadomestiti', niti največje zmage.	4
Izgubila je ve^ji dol svojih kolonij v Afriki in drugod ter naložila prebivalstvu tako breme davkov, da ne bodo v deset iu de- : setletjili izplačani.
Nemčija je uničila svojo do-mačo trgovino, izročila prebivalstvo stradanju in revščini ter za negotov čas uničila svojo zunanjo ' trgovino. Že Štiri leta ni videl ni-]' kdo na morju nemške trgovske ' zastave.
4. Postopanje njenih vojaških 1 voditeljev in državnikov je spra- ^ vilo ime Nemčije v Ameriki na slab glas. Že več kot dvesto let so 1 poskušali nemški Amerikanei vsta 1 noviti si sebi in svojim naslednikom srečno novo domovino in skrbeti z.a to. da bi se o njihovem imenu povsod govorilo s spoštovanjem. Sedaj pa z žalostnim srcem spoznavajo, da se jim ne zaupa. Toda vsled neomahljive zvestobe napram Združenim državam se jim je vseeno posrečilo ohraniti zaupanje svojih sodržavljanov. To se je zgodilo kljub postopanju i.--moke vojaške stranke.
."». Več miljonov nemškega prebivalstva v domovini je prepriča-' nili, čeravno ne smejo javno govoriti, da bo poraz sedanje avto-kratične vlade pra\ i blagoslov zanje in za njihovo naslednike. Slednjič so spoznali svoje gospodarji ter izprevideli. da zasledujejo sebične cilje, da je njihov glavni namen zatreti svobodno misel tet razširiti osovraženo avtokratieno vlado po celem svetu.
Nemški Amerikanei niso mogli dolgo časa spoznati te nevarnosti slednjič je pa vendar prišlo pre bujenje. Njihova dolžnost jim je pokazala pravo poi. Sedaj sc ponosni, kef se bojujejo njihovi sa-
■	novi in njihovi vnuki pod zvezdnato zastavo. In bojevali se bodo
■	toliko časa, da bo odstranjena vsaka nevarnost, da bo svet oproščen more, ki ga tlači.
i Samo s padcem nemške vlade bo
-	mogoče enkrat aa vselej odstraniti . .podobno svetovno katastrofo.
pod normalo. Letos pa je pridelek . ki bo v kratkem pospravljen v i Ameriki, večji, kot smo ga kda; i imeli.
-j Prihodnje leto bo naš kruh bol»-jši. Na vseh straneh pa moramo ka--'zati ekonomijo. Vsak prihranjen I funt kruha bo napravil prostor za i prevoz enake množine mnnieije za i vojake in še več munieije.
Kruh je bil v Franciji včasih
-	tudi slab, toda vi delavelTmorate vedeti, da je tudi ameriški delavec
e žrtvoval kakovost svojega vsak-
Mannerheim za zaveznike. !
Bivši vrhovni poveljnik finske vojske je lojalen zaveznikom. — * Zelo je ogorčen na Nemce zaradi \ okupacije Finske.
i
Amsterdam, Nizozemsko, 4. ju-li.ia. — '"Ako gredo po svojih ko- , lenih, se ne vrnem, dokler so , Nemci na Finskem".	]
S temi besedami se je ljubljenec j finske armade general Manner-'heim odpovedal ponemeeni Finski.' :ko so vojaki neprestano in nujinv , 'zahtevali <nl vlade, da -se genera« ; j vrne. Celo takrat, ko se je obup-'no boril, da bi obvaroval Finsko pred vstajo in strahovlado rdeče garde, ni Mannerheim odobraval, da se pozove Nemce na pomoč in je bil zadnji, ki je v to privolil.
Zdaj so ententni diplomati Man-nerheima gostoljubno sprejeli ^ Stockholmu, dasiravno je sprejel nemški železni križec.
irannerheim je odločno proti Finski, ker jo je Nemčija potegnila za seboj v elgspedieijo proti sedanjim zavezniškim operacijam ob murmanskem obrežju in imenuje finsko vdeležbo pustolovsko izdajstvo, ki bo imelo za posledico polom. Nemški diplomati so tako dobro poučeni o Mannerheimovi iz-| premembi, da mu niso hoteli dati potnih listin v Varšavo, kjer ima -voje posestvo.
'•10 tednov ste me čakali, da o 1 ■ivobodim rtelsingfors. Ako bi bil -akali šest, ali pa največ osem te-Inov, tedaj bi bil osvobodil glav-i io mesto brez nemške pomoči, —ji Nikdar nisem želel njihove pomoči."
Pričakovati pa se more, da se 'io v nekaj tetinih zbrala patriotič-na armada okoli tega izbornegn viditelja, vsled česar se Nemčija ne bo več mogla držati na Finskem. Mannerheimova moč tiči v ljegovih vojaških lastnostih, kf meje na ženij. Njegova slabost pa ie pohlep po vojaški slavi. Pr] vsem tem pa je najsposobnejši »nož. ki bi mogel koristiti pri operacijah v severni Evropi.
lanjega kruha v namenu, da si francoskim delavcem razdeli vojni kruh. Mišljenje ameriške živih, ske administracije je. ker se borimo za skupno stvar, da moramo Midi* sedei pri skupni m:«zi.?'
Tri t'-soč francoskih delavcev jf priredilo Hooverju burne ovacije ko je poslaniški tajnik Hugh Gibson prestavil njegov govor v fraij. coščino.	i!
Franeoski živilski administrator Boret je vodil te ovacije in je 1 rekel:
"Pozdravimo skupaj moža, k*( • je napravil, da more Francija jesti." ___'
OFICIJELNA POROČILA
-uu
r
_ FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Francija, 4. avgusta. — Včeraj smo dospeli do Vesles, iz-točno od Fismes. Sovražnikove zadnje straže so nudile živahen odpor, posebno med Muizon in Chainpignv. Našim četam se je posrečilo priti na različnih točkah na severni breg reke.
Fismes se nahaja v naših rokah.
Severo-zapadno od Rheims smo pridobili na ozemlju nad vas je Neuvillette, katero brani sovražnik z največjo trdovratnostjo.
Na levem bregu reke Avre, med Castel in Mesnil St. Georges, so bili Nemci prisiljeni opustiti del svojih pozicij. Zasedli smo Bra-ches ter prodrli v Hargicourt. Naprej smo potisnili svoje črte tudi izven Caurtemanehe. — 1'jeli smo precej mož.
Poilporočnik ('opens avijatiške-ga zbora j<- dne :J. avgusta v bli- ' žini Zonuebege spravil na tla neki privezani balon. To je bila njegova dvaindvajeseta zmaga.
Dnevno poročilo. —	bojni '
I rotiti je položaj neizpremenjen. Tekom noči ni bilo nikakih važnejših razvojev.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Dnevno poročilo. —r Tekom noči je bilo opaziti živahno artilerijsko delavnost, ki se je povečala do velike intenzivnosti južno od Ypres ter na obeh straneh reke Som me.
Na obeh straneh Albert smo brez umešavanja sovražnika u-maknili svoje postojanke zapadno '»ti Ancre na iztočni breg reke. Pri uspešnih bojih južno od Luce potoka ter južnozapadno od Mont didier smo ujeli mnogo jetnikov.
Nikakih bojnih operacij ob Ais-re ni bilo severno in iztočno od : Stissons.	ji
Važno za delavce.
Vlada bo kontrolirala delavski < trg. — Plače bodo bolj stalne in dela bo za vsakega dovolj.
Washington, D. 4. avgusta. Vlada je prevzela potom delavskega departmenta oziroma potom I". S. Employment Service' kontrolo nad delavskim trgom, v kolikor se tiče to neizučenih in ne izvežbanih delavcev. Po nekaterih krajih Lnije zelo primanjkuje ' del a v cev. Vlada bo temu odporno-gla na ta način, da bodo poslale I one tovarne, katere izdeljuje izdelke, ki niso neobhodno potrebni j precejšnje število svojih delavcev v municijske tovrne. Pomanjkanje delavskih moči bodo morale take tovarne nadomestiti z neizkušenimi delavci oziroma z onimi, ki do-Izdaj niso mogli dobiti primernega dela. Obenem bo pa tudi odpravljeno za vselej, tla ne bodo delavci ! potovali z kraja v kraj ter brezuspešno iskali primernega dela.
Vse poslovanje bo vodila centrala, kaieri b onačeloval John B hensmore. Tej centrali bodo podrejene državne in centralne komisije. Privatni posredovalci nr bodo smeli več najemati delavcev v velikih množinah.
Sčasoma bodo prevzete v ta s: • stem tudi izvežbane delavske moči.
Delavski tajnik Wilson je rekel;
Nalog državne posredovalnice se da prim?rjati edinole z nalog«-} vojnega departmenta. Državna posredovalnica je sedaj na istem stališču kot je bil vojni department tedaj, ko je stopila v veljavo obtambna postava. Toda vse t j se mora izvesti brez vojaške po moči. liekintacija neizvežbanih delavcev potem centrale ki sc ie za" e lad r.nes, pomenja zelo ve!'1: napredek. Mobilizacija druge < b ramb-ne Črte je v teku. K!jut> temu, da nima delavski department (na razpolago popolnih poročil, se vseeno lahko reče, da manjka vojnim industrijam 500,000 neiz-
Pri Vesles smo v bojnem stiku s sovražnikom.
ANGLEŠKO POROČILO.
London, Anglija, 4. avgusta. — Danes zjutraj se je pognalo nazaj neki oddelek sovražil,ka in si«-er južno od Arras. Imeli nismo nikakih izgub. Drugače ni poročat) ničesar važnega.
Dnevno poročilo. — Naše pat rule so dospele do Ancre reke, me 1 Dernaneourt in Hann I ter so v stiku s .sovražnikom na tej -rti.
Sovražna artilerija je kazala nekaj aktivnosti v pretekli noči v sektorjih srverno od Betliune in južno od Vpres.
ITALJANSKO POROČILO.
Rim, Italija, 4, avgusta. — Južno o«l Nago je naš naskakovaini oddelek včeraj iztrgal sovražniku tekom presenetilnega napada grič 1T:» od l>osso Alto, katerega je sovražnik dne l". junija zasedel ter držal dosedaj kljub vebkim izeu-bam. \ ' liki oddelki sovražnika, skriti v duplinah, so nudili živahen odpor, vendar pa se jih je premagalo. Sovražnik je imel precejšne izgube in v naše roke je padlo 172 ruož s štirimi častniki ter veliko zalogo raaturijala.
V noči od z. na avgusta so francoski oddelki tekom sijajnega presenetili!-ga napada zlomili >.l-por sovražnika ter prodrli globoko v sovražno črto pri Zoechi, iztočno od Asia go. Privedli so na-zj nekega .starejšega častnika 124 mož. Zapeli so tudi veliko v o j nega ma ter i j a i a.
AVSTRIJSKO POROČILO.
Dnnaj, Avstrija. 4. avgusta. — Sovražnik je prodrl v dele'naših pozicij ob D os.s o Alto.
vež ban ih delavcev. Ko bodo dospela vsa poročila, bo to število najbrže naraslo na miljon. Vse industrije, ki imajo zaposljenih več kot 100 delavcev, bo v bodoče država preskrbovala z delavskimi silami.
Pod vojno industrijo razume zvezna delavska posre«lovalnica to!e: izdelovanje izdelkov ali zidanj1 poslopij za kak vladni department oziroma za uporabo, ki je v zvezi z vojno. K temu je všteto tudi delo v premogovnikih. Tovax -narji in podjetniki ne smejo sedaj iskati delavcev potom oglasov, ampak se morajo obrniti na zvezno posredovalnico. Ostali delodajalci se v tem oziru lahko poslužujejo že obstoječih delavskih agentur. ne sinejo pa plačati o-ziroma dati za to nobenih prispevkov.
I mevno je, da bo trajalo precej časa, predno bo vsa mašinerija nemoteno delovala in predno bodo rešeni v^i sednji problemi. Žensk i zaenkrat še niso pri tem vštete, toda mislijo, da bouo kmalo.
Možje, ki so v vojaško-obvezni starosti in še niso zaposljeni v važnih industrijah, lahko takoj doi he delo v kaki vojni industriji.
To velja v prvi vrsti za one, ki so bili iz tega ali onega vzroka o-proščeni aktivne vojaške službe.
Ameriški plen.
Washington, D. 4. avgusta. Včeraj je general Pershing poslal vojnemu departmentu naslednje poročilo:
"Polni sad zmage v prot".ofenzivi, katero so tako slavno pričele francosko-araerišken-ete 18. julija, je dozorel danes, ko je bil sovražnik. ki je doživel svoj drugi poraz ob Marni, v zmešnjavi pognan z.\ črto ob-Vesli.
Sovražnik navzlic temu, da je imel najhujše izgube, ni bil v stanu odbiti vdarcev naših čet, ki se bore za svobodo ob strani F'ran-eozov, Angležev in Italijanov. Samo naši vojaki so tekom operacij zajeli 8400 ujetnikov in 133 topov."
OLAS NARODA, 5.
"GLAS NARODA"
■ Eoysjrig publishing poxFAir
(Uomiiftn Daily.)
OvMd mod published by t** (a •orporatioo.)
rtA.VK RAKSKH. PreddMt_LOOTS BENBDH. Tminwr
Place of BuBlne* of the corpe-jtlon and addresses of above officers; H2 Cortland t Street. Borongh of Manhattan. New York City. W. T.__
Ca reto leto velja list as Ameriko Za celo leto sa mesto New Xork $6.00 to Kanado____—	S8JS0Za pol leta m mesto New York.. BOO
£s [m>I lets 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.00 ?a (Vtrt leta .................. 1.00 Za Inoxemntvo ss celo leto...... i00
NA«()D1M izhaja vsak dan lzvzemSl nedelj In praznikov.
-GLASNAKODA"
("Voice of the People") lmum* every day except Sundays and BIKlan
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Uu|>lsl Ores podplaa In osebnosti se ne prlobčujejo.
I H-nnr oaj se blagovoil pofilljatl po — Money Order. f ti «pf*>weatil kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejflnjf ftlvallNs naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"O L A 8 NARODA" ** r^rttnnA* nt	Wew York fllty
__Telefon: 2870 Cortlaadt.
In vi, Avštrijakii!
I >.i7w je na prvi strani našega lista priobčen članek newvor->j;i lista " Staatszeitung* *, katerega so preveli in priobčili v svo-j i! . ni;:h skoraj vsi večji iit-wyorski dnevniki.
( lanck .i- obtožba ameriških Nemcev proti Nemčiji m Avstriji, h i ."a »a je bilo j hi treba, tla so prišli ivneriški Nemci do spo-
■:..- \ IJerlinu ni vse tako kot bi moralo biti in da so na sve-i	. judje, kateri una jo v «lavi malo več soli kot jo imata
kajzer in Karol.
•'■•> /bruhu vojne si izhajali ncvvvorški nemški časopisi v slavil lajali, iin slavospevov na kajzerja ter na njegovo krvno iu i • /izlilo ni bilo ne konca ne kraja. Vojno Nemčije so smatra-i i aim r. i.; Neme: za svojo vojno.
V	-'. h b'tib v je pa vse temeljito izpremenilo. K temu sta pri
i \ prvi vrsti dve stvari- ameriška vlada * svojifti odločnim
, 1- r razodetje, da ni \ v sem nemškem delovanju in post o -i' ii.iii ; i i' i tisočinke odstotka pravice.
X, tu -i s.» torej zavedli. Nemci, sinovi nemškega naroda, so . it ■ :»lt.l/i!i svojega nekdanjega gospodarja in mn očitali krivico h nepoštenost.
Kaj pa vi — Avštrijaki? —
V	. k vas rodila slovenska mati, ki ste vzrasli na slovenski /•'■ni j«, kal. ro je Nemec že tolikokrat prepojil s krvjo vaših lastnih
bratov?
A! i je h ip.'evstvo in suženjstvo res tako globoko v korenin j eno v v;.-,, tia in- /nate ločiti dobrega od >labepa?
Ali m.* napovedali boj svoji Ustni pameti, če je sploh še kaj
l/jiamrtiijte se. dokler je čas! < i> 1 c čakali, vam bo po>kušal vaš bivši gospodar s klofuta* )i brcami vrniti vašo vdanost, vaši lastni bratje bodo pa pljuvali m.i \ as kot na — izvržek naroda.
Italija namerava to resno.
■■ ':!|i udarec na omajano stavbo dvojne monarhije, nadalj-i ■ •-■!:.,.* solidarnosti med zavezniškimi narodi in pogum za pri-.Mft-lje prostosti narodov je vsebovan v kratkem ngotovilu prote-Nitti-ja. italijanskega finančnega ministra napram pariškemu 1"■ val.u "Timesa , .};» namreč ne obstaja nikako nasprotje o.. .I a-piraeijaiui Italije ter onimi slovanskih narodov v Avstro-< s i-k- u da s«» ho jugoslovansko vprašanje rešilo brez vsakih težav.
Izjav-* ministrskega predsednika Orlando, — je rekel mini-i* >•» ne pripuščaj., nikakega dvoma ali kakega nesporazu-' ■' i. . dvžeia najstarejše in najplemenitejše- civilizacije, dong i. .o i; rac j je in prostosti gotovo ne bo dežela, ki bi ustvarila sveže ' •'•> narode, ki trpe sedaj za prostost in neodvisnost.
' ' '	nio potrjen je sklepov, katere se je storilo na kongre-
su v K uni pred štirimi meseci, ko je Italija v principu končala dol-sj.< .• / -Iugoslovani. katerega se je podpihovalo z avstrijskimi in-iriuatn i r kmpliciralo potom ekstremistov na obeh straneh teij s - |"sta\ : ■.i > tem na čelo zatiranih narodov v dvojni monarhiji v njih boju za prostost.
Nikdo ni dvomil o odkritosrčnosti izjav, katere se je podalo 1 . nit, ven Jar pa ne more napraviti nobene škode, pač pa veli-i o dobrega s to definitivno izjavo, v kateri živi še vedno isti duh.
H i m ska konferenca, ki je -tavila prosto voljo narodov za glavno to ko pri uravnavi narodnostnih vprašanj je nasprotovala goto-i r»s m, ki so dobro utrjeni v svojih zakopih. L i »t New Europe", ki je dobro informiran glede vsega, kar so \ r',i ^ jus:, dovanskih in italijanskih krogih, je pred kratkim izja-" * s » s giasje med Italijan: in .Tugosloani zavlekli gotovi uplivv v italjaiiskem zunanjem uradu. Ti uplivi so brez dvoma patriotični, v. i,dar pa zvezani z diplomacijo stare Šole, ki je čutila, da leži več \arnotsi v strategičnih mejah kot j>a v barmonizaciji želja sosednih naroilov.
(. cdc dvibre volje ministrskega predsednika Orlando ter njego-vih di ugov. posebno pa profesorja Nittija. ni vladal nikdar noben dvom, vendar pa je obstajala slabost dogovora v tem, da se ga je vii.tvilo na pol-oficijelen način, v sled česar je bil izpostavljen iz-j li opavanju od strani nasprotnikov. To se pa ni vršilo le v Italiji sami.
11 o t o v i ra/re.li y Angliji, katerim se ne more ničesar očitati gle-nj h namenov, ki pa so zastareli v svojih političnih idejah, so vi-. i le malo dobrega v tem hodrenju zatiranih narotlov ali v zad-i« ni značilnem razvoju zanimanja Italije za demokracijo bi prostost drugod.
Tako v Ameriki kot Angliji ie še veliko oseb, ki nočejo ničesar dobrega niti Italiji niti Jugoslaviji in ki so storile, kar so mogle, da ✓ .•^.•jejo nezaupanje :n to kljub dogovorom preteklega aprila.
' irotovilo profesorja Nitti-ja je jamstvo, da te sile ne pridobi-vajo na ozemlju; da bo zveza med Italijo in narodi, ki so sedaj za-t.ran: 1.1 koj je bila zatirana nekoč Italija od Ilabsburžanov, da bo ta zveza, katero je nekoč predlagal Mazzini in ki se je sedaj u-re ničila. — ostala.
Duh. ki jt. ura\nal nesoglasje med Italijo in Jugoslovani, h, morii! rešiti tudi vprašanja, ki so še vedno sporna med Italijo in r,;<l:o, posebno mikar isti duh navdaja tudi Venizelosa. Vodstvo Italije po zadovoljivo končani vojn i v južno-iztočni Evropi bc veliko močnejše kot ono negotove in nezaželjene gospodarice iztočne obali Jadranskega morja. Kulturni in ekonomski upliv, ki je.pred vojno prihajal z Dunaja, bo povsem naravno prihajal iz Rima.	|
Nobena stvar v političnem poteku te vojne ni bila tako značib' na kot ta izprememba v vojnih eiljih Italije, potom ko izpremenje-) ne razmere omogočile tako izpretnembo.- Težko je videti, kako bi
'"Hfmffiflflflf iTlirr nrtf !;f u«peka ^
■r mMŠfaŠkti*-	......... .	.
prijatelja in starejšega brata sknpine prostih narodov, segajočih od
nemške meje pa do Egejskega morja.
Vse kaže, da bo vlada Orlanda pridobila tako stališče. --—ooo---
Dopisi
Millport, N. Y. |
Tukaj navajam nekaj navodil, kako treba konservirati živila, ker je v sedanjih časih treba /živila' dobro shraniti.. In akt» katera go-snodi-nja še ne ve. kako. naj ji služi sledeče navodilo.
Grah zruši ler ga imej v vodi par minut, potem ga de>ui v steklenico. ne prepolno, čajno žlico soli. polij z vrelo vodo do vrha, deni steklenice v kotel z vročo vodo, kuhaj eno iai pol ure. zali j še z vrelo vodo ter dobro zamaši. |
Fižol v stroeju. Zreži ga na k<»se in imej v vodi par minut, deni v! steklenico, ki sme biti polna, ter kuhaj v kotlu 11 j ure. zali j z vrelo vodo; ko steklenice vzameš i/. vode, dobro zamaši.	j
Ker sedaj dobimo več vrst moke ter jo porabimo za cake, pie,' cookies itd., naj služijo sledeča' navodila:
Cake. Segrej skupaj skodelico vode, skodelico zrezasnih rozini, 'pol •skodelice masti, skodelico molasses, čajno žlico vsakega: cimeta, klinčkov, allspice in cocoa, p<>l žlice oreška (nutmeg), dve žlici I kave. pol žlice soli. Kadar je hlad-J no, deni skodelico pšenične moke, skodelico ržene moke, čajno žlieoj baking sode.
Koruzni kruh. skodelice koruzne moke, \ -j skodelice pšenične moke, 'A jajca, 1 skodelice sladkorja, 1 quart mleka, 4 čajne žlice baking powder. -j skodelice surovega masla ali masti; ornesi meh. ko kot za cake. Ta kruh je okusen kot cake.
Ječmenovi biscuits. 2 skodelici bele moke, skodelice ječmenove moke. malo soli. polno čajno žlico soue, o velike žlice molasses, 1skodelice kisle smetane, J in 2 i skodelice buttermilk ali kisle ga mleka; zreži in peci.
Oatmeal coo ides. 1 skodelico oatmeal, l1^ skodelice pšenične moke. 2 jajea, 1 j skodelice masti, žlico sode ali soli; polij oatmeal z vrelim mlekom, pusti, da se o-hladi, potem zmešaj skupaj, zreži tu peri v vroči jječi.
^Iarj' Sechen.
(tJotovo, da nas bo veselilo, ako se še večkrat oglasite s svojtiuti navodili, kako konservirati razno sadje in druge stvari. Op. ured.,>
Pittsburgh, Pa.
Že uolgo ča>a >e nisem oglasil iz našega črnega železnega mesta. Novic ni posebnih, ampak strašna vročina vlada tukaj Ln v okolici. Poštenega dežja že ni bilo 2 meseca in poljski pridelki m> *>e popolnoma posušili, posebno krompir; pa tudi za koruzo bo slaba, ako bo vročina nadaljevala, po-"teiu ne bomo še koruznega in m pšeničnega kruha dobili, kakor krompirja tudi ne. katerega cena se bo veliko zvišala.
Jje.la se tukaj s polno paro dan in noč tei še vedno novih moči pogrešajo, katerih ni tako lahko dobiti, najsibo za tovarne ali za premogorove. Plača v tovarnah je od r> centov na uro naprej, ka-koršno delo kateri opravlja.
V naselbini Svgan. 12 kilome-■
trov od Pittsburgha. se j? ustrelil primorski Slovenec, imenovan mislim Anton Žagar, radi družinskih razmer, katere so ga gnale v smrt, da si je končal življenje na takšen raonoten način.
Tudi v Moon Runu, 10 kilometrov od Pittsburgha,, se je obesil na drevo že bolj prileten Nemec radi neozdravljive bolezni, nad katero je bil že obupal. Pustil je Listek, na katerem je bilo napisano: "Za pu šča m $1500, kat ere dajte na razne cerkve. Wagner." Za siromaka se ni nobeden zavzel, da bi ga dostojno pokoiiaJi.
Ta teden so odšli vojaki v taborišča rn razna vežbali^ča. Iz tukajšnjega mesta jih je v sredo odšdo 100. v ponedeljek in tor^k mi pa ni znano, koliko.
Pozdravljam vse brale*1 in bralke "Cilasa Naroda" t>o Združenih državah, listu pa želim, da bi se .boril še v nadalje za prostost ljudstva onkraj morja. Živela jugoslovanska republika iu demokracija po celem svetu!
1'. R. Jakobieh. zastopnik.
Wenona, HI.
5>r*?e mi ne da miru in zato mo-
Irain dati slovenski javnosti na znanje, da sta obhajala srebrno poroko Frank a. Neža Ambrož v JWeiKMii. Dne 23. julija je preteklo Jgtrt stoletja, odkar stu si oblju-|
■v
Trbovljah na Spodnjem Štajerskem. Frank Ambrož in njegova .soproga Neža -ta bila poročena rine 2-"'. ."'uli.j:; 1 s;>:i torej ravno pred 2."» leti.
Frank Ambrož je bil rojen v, vasi Javorje pri smarrnem in' Kranjskem dne 81. marca Njegova zakonska družica Neža. rojena (ioloul:. pa je tlom a \ vasi D<d na Spodnjem Štajerskem. ro-| jena dne 2H. decembra lsT/. l!oy. I jima je dal ."i otrok 8 fante in 2 Kleklici. izmed teh živijo 4: ena j .deklica je umrla in starejši sin se nahaja pri ameriški mornarici; šel je prostovoljno in sta riše m je žal. ko se ni mogel vdek-žiti lega veselja.
J .Mr. in Mrs. Ambrož kličemo j tem povodom; Se »a mnogo, .mnogo let! liog vaju ohrani zdrava in trdna ter srečna v krogu šrte\ilnih prijateljev in prijateljic, da bi vama zamogli vsi •"črtitat i tudi ol? zlati poroki če^ 25 nadaljnili let.
F. K. li.
Duluth, Minn.
| Poročati moram žalostno vest. Ida sta se v kratkem času poslovila od nas moj svak in svakinja John in Frances Suhadoc. i njena Premože. John Suhadoc je bil .Mesarjev iz Dobrove pri Ljubljani, njegova žena pa z liolega Brda pri Medvodah na Gorenjskem, obeh se je lotila pljučnica in ona je u-mrla v aprilu, on pa (i. junija, za kar pa sem izvedel še-le pred štirimi tedni. Zapuščata 5 malih o-trok. Najstarejša Angela je stara 11 let. Frank 1(1. Emil G, Francka 4. najmlajša hčerka pa je si ara 2 loti.
Ako hoče kateri sorodnikov kaj, več izvedeti t) tem, naj mi piše in mu bom dal \sa pojasnila. sam bi rad izvedel za pokojnikovega brata Izvedel sem. da se nahaja nekje v AJnski. Frances Suhadoc zapušča tukaj dve sestri • Reza je moja žena. Mary pa je o i nožen a Krall na McKinJcy, Minn. Od sestričen se ena nahaja v Chicagi. omožena Ogrin. druga«! je nekje v Spokane, Wash.; dva bratranca, mislim, da sta ravno tam in ravno tam sta. tudi njeni dve teti. Prosim cenjene rojake, ako kaj vedo o teh, naj jih opo-i zorijo na to tei naj mi pišejo. Sest Hen i sta se prej pisali T rumpus, ravno tako tudi teti. Moj svak j nna že dva fanta. Jaz sam bi vzel tli punčke, pa so tako raztresene. Eno ima Nemec, dn Lgo nek poli-eaj. tret jo pa zopet Nemec. |>a se pa more vse prav urediti in da' bodo otroci dobili denar po svojih sariših. mi na j sorodniki pišejo in se oglasijo.
Zdaj pa pozdravljam vse rojake m rojakinje, posebno pa mojo ženo in hčerko ter vse Pittsburžane.
L. Schuster. Box S4,	McKitnley, Minn.
Great Falls, Mont.
Kakor po drugih krajih, imamo tudi tukaj še nekaj takih, ki ne •norejo pozabiti kajzerja. Jaz pa' iim pravim, zakaj bi mu ne šli po-j magat. ko ga tako zvesto ljubijo in ker tako zelo potrebujejo pomoči. Na robu prepada je že in dal J tog, da bi tako globoko pa 1 del, da ne bi n< koli več slišali o; njem.
Najbolje jo, da te kajzerjeve prijatelje pustimo pri miru; en-' krat bodo že prišli do prepričanja da so na napačnem potu.
Mi Slovenci smo Združenim državam dolžni vso hvalo, kajti tu «iao si napravili življenje, k« k or-j snega v Avstriji nismo mogli. Za | tc pa je iraša dolžnost, da po svojih nmčeh pomagamo Združenim državam v času, ko so \ največji potrebi. Kupovati ni.31-11 »tj vojno 1 varče\talne znamke \\ ar-Saving>| Staiuf>si kajti bolje ne more nikdo shraniti svojega denarja, kakor « tem. da kupinu> vojno-var ! ■"•e val ne znamke V nobeni o<uiki ne dobimo /i denar tako visokih! obresti, kakor pri W. S. S. Pred j kratkim %em videl sliko, kako kaj-j zer dobi za vsak dolar katerega! damo. eno batino. Kajzer nam je delil /aušnice, zdaj pa mu jih moremo povrniti s tem. da kupujemo, vojno-varčevalne znamke.	|
Združene d;žave <e ne bore za j «vojo korist, temveč ra svobodo malih nan»dov, tedaj tudi za našo .svobodo, /a neodvisno Jugoslavijo. Kdor je proti Jugoslaviji, ta; proti svoji testni materi. Zato pa.j I dragi rojaki, ne glejmo na take ljudi kot so Avštrijaki, temveč
združimo se iu '-upno tleflujnio ter pomagajmo našim bratom in sestram, ki so zatiram, mi pa ži vimo v svobodni deželi, zakaj ne bi tudi njim privoščili svob««Jo.
Poročevalec.
Petmilijonska armada.
Združene tližave nameravajo obor« žiti pet miljonov mož. To s.*j , pravi, pod orožje bt> stopilo pet' miljonov najboljših sil in moči, kij (bodo v zvezi z ostalimi zavezniki zmagoslavno izvojevali sedai: jo vojno.
i Pet miljonov mož! Ali ne bo to precej vplival«* na vprašanje ule-de prehranjevanja ?
Na 11» je odgovoril te dni Frederick «Waleott. pomožni ravnatelj /vezne prehranjevalne komi ) sije.	1
Njegov odgovor se glasi: — V Združenih državah je približno :;♦'» miljonov delavnih sil. To je naSi moška moč. V kratkem času i»o prijelo za orožje ti i miljoiie mož, toda pri tem številu ne bo ostalo. Pozneje se bo namreč povečalo število na pet miljonov. Kakih se-j tleni miljtoiov delssveev je že za-J pustilo delo v raznih pod jetjih in i tovarnah. Sedaj so zaposlenih iz-J ključno v podjetjih, kjer.se izde j bije vojne potrebščine. lKugnalo' se je. da morajo delati iza vsakega vojaka, ki ^e nahaja na 'bojišču. štirje možje. Če bomo spravili skupaj armado, ki bo štela o j maijouov mo/. se bo torej moralo j posvetiti delil v niuuieijskili to ' varnah. ladjeilelnieah in drugih podjetjih, ki so v neposrednem' stiku 7 vojno, dvajset milijonov mož. Za delo, ki ni v nikaki nepo-' sredni zvezi v. M»jm> intltisirijo, bo! ostalo na razpolago torej le II miljonov mož.
Kal \o se bo torej temu (Mlpomo-t glo.' Na kak način bo mogoče do-1 .biti druge delavec.' j \ elikansko zmanjšanje naše produktivne sde mora izenačita' samo na tri na'ine.	I
Prvi način j,': odpraviti bi morali vse industrije, ki niso neobhodno potrebne;	|
drugi siačin: na delo bi morali ;ti tantje. ki Št. niso dost-gli potrebne starosti;
tretji način: ženske naj bi o-■pravljale delo namesto moških. . i ( e hočemo popolnoma izvesti svoj vojni program. >e b<> moralo tal -voj podati na delo se<l- ni mi!jt>-jiiov žensk, ki bodo opravljale delo 11 am ost o moških. Velikokrat se je že govorilo, da so ženske r-cniož-j ne dela v muni. i jskih tovarnah/ sedaj je pa počil končno čas. da se' to tudi v resnici dokaže.
Anglija je sestavila armado, ki šteje približno osem miljonov 'mož. Na kakšen način j.- bilo to mogoče: Odgovor j<» kratek: v vojni industriji je zaposlila žen ske.
Pred kratkim so spust ili v A11 gli.;i v moi je novo bojno ladjo, katero so napravile skoraj same ženske.
V neki angleški ladjedelnici je bilo pred vojno zaposlenih dvesto žensk. Sedaj je pa v isti ladjedelnici 40.i><:(; žensk, ki popolnoma nadomeščajo moške. Kar se je '/.godilo v Angliji takorekoč z lah-jkoto, se bo lahko zgodilo tudi pri ; nas.
1 Se le sedaj nam je mogoče razumeti. kako velike naloge smo se j lotili. Omenjeno številke morajo ; napraviti iz vsakega farmskega j delavca vojaka. Farmski deiavee pripada najvažnejši armadi, kate-' ro imamo. Ta armada mora spravljati skupaj živila, in sicer toliko živil, da jih bo dovolj za naš*? za veznike /i zavezniške vojake, za naše vojake in /.a naš narod, ki se 'nahaja doma.
Amerika in Kanada sta postali j skladišče celega za vezniškega sveta, rim vestnejše in obilnejše bosta zalagali zavezniški sv»-t, tem 'prej bo premagana Nemčija.
Precej blaga 111 zalog imajo tu-(di Indija, Avstralija in Južna A-merika. toda teh zalog ni skoraj j mogoče spraviti v Evropo, kei primanjkuje ladij. V zavezniških j deželah je poljedelstvo zelo za-I ostalo, ker se nalfajajo skoraj vsi 1 moški pod orožjem. Ženske so jio-navadi zaposlene v vojnih indu Utrijah in vsled teira so skoraj vsi zavezniki navezani v prvi vrsti na j pomoč iz Amerike. Kot že rečeno ne morejo izvažati is Avstralije j žita zaradi pomanjkanja ladij Naša dolžnost je vsled tega pridelati kolikor mogoče ter dati prijateljem na razpolago vse, če«ir sa-jmi ne potrebujemo, j Toda to še ni vse. Hrano moramo tako razdeliti, da jo bomo imeli ▼ Ameriki doqroij, akrbao *a
■	c
1°1	i^ffo^ —	g
Jugoslovanska w^jp Kato1' ^ednota
• -^——mm—mm
Ustanovljena leta 1898 - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, M INN. j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Box 2'A, Conemaugh, Pa-Potlpredsednik : LOUIS BALANT, Box 100 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtuin: LOUIS COSTELLO Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. QRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9tJ41 Ave. "M", Ro. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 512C Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 17«, Black Diamond, Waah. LEON ARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 4M0 JOHN RUPNIK, R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — Tth St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W- Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room C0f>, Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, C024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo 11a glavnega tajnika Jednote, vso pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne hode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
(moramo pazili, da ne bo šlo po i pelnoma nič v izirnbo. Naš glavni' I po »roj mora biti. da se mora 111 o >-1 I rabiti w do zadnjega i j s da s.- ne
I sme ničesar zavreči, pa naj ima še, tako malo vrednost, l e ne bomo pazili s hrano in če se ne hotno na-j taneno držali omenjenega pred p;-, Jsa. nam preti lievarnost. da homo stradali. Revščina in stradanje jki ogrožata pojjmn in moralo. Državi. ki je brez poguma in oioi.'d".! lie more ničesar doseči.
V Ameriki naj si* stvori armada delavcev in varčevalcev. T.i ar-
maila ho veliko pripomogla k porazu Nemčije in ii končni zmagi! zaveznikov.
Sedaj so časi žrtev in dela. Ce bo vsak človek žrtvoval-in vsak-' do delal, smo si lahko že vn orej svesti uspeha.
Boljševiška resolucija.
Moskva, Rusija, 2. avgusta. — V plenarni seji izvrševalnega 1*0-bora moskovskega sovjeta skupno 7. delavskimi organizacijami je govoril vojni minister Leon Troeki ter je hibi sprejeti naslednja resolucija :
1.	Soeijalistična domovina jc v nevarnosti.
2.	Poglavitna naloga v tem tre. nutku je pregnati Čeho-Slovakt u dobiti žita.
•'?. Pričeti se mora kar najfinejša agitacija med delaveskim raz-J redom, da se pojasni rcsno<t položaja.
4. Pazljivost se mora povečat" proti buržuaziji, ki se vsepovsod p rid ružu je p ro t i re vo I u ci jona r jem Sovjetova vlada se mora sama va rovati in se mora zaradi tega bur žuazija postaviti pod kontrolo ln se mora proti njej vpeljati spi oš na krntovlada.
•». Spb»šn > geslo mora biti: — Smrt ali zmaga 7. obsežnimi ek-spe-lieijami z kruh. obsežnimi \*(>-jašk.mi organizacijami: oborožit* >e morajo delavci in sc bojevati proti protirevobicijonarni bur žuaziji.
Seja. na kateri je }»il;i sprejeta! ta resolucija, je bila 30. julija.
Narodni delegati za notranje zadeve so se obrn li na pmvinci-jalne in okrajne oblasti za pomoč ker Petrograd in Moskva nista '^iri dni imela nikakega kruha.
m^m* Pomnožile svoje znanje ^^ »naravoslovju.
Narava nam daje mnogo rastlin, s katerim- je moir-K-t' ?.<lr;i\iti razne Ih> ^ '•/'ii. Jaz imam v /. i'o^i ter ri/i-oSi-Ijani raznovrstne stilu rastline, cvetja, ja^e'le in korenine, t »k Ki i i raje 4 z
!i delov sveta, pišite 1 j iaej itt.z-pk.rni efiiik. Knjiga "Mali ilomari zdravnik", ki stane santo i-entov. »Uširtio opisuje veliko število ra-tlin. in ilaj'e nasvet, za kalere bolezni iti i:a-1 ko se naj rabijo. Ne odlašajte, naroČite takoj to poučijiro knjigo.	,
MATH. PEZDIR.	r
P. O. Bas 772, Otjr Hali Sta,
Hm 1Mb M; X.	i
Gorki je v ječi, ali pa umira.
London, Anglija. avgusta. — j Poročilo na Exchange Telegraph i/ Kodanja pravi, da je preisko j valna komisi ja sovjetove vlade odredila aretacijo ruskega pisatelj ja u revohicijoiiarja Maksima , (Jorkija.
Pet rog rajski .poročevalec lista "Daily Kxpress" pravi, da je hil
< Jorkijev list /i, stalno zatrt j--
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorod 'nikom. znancem in prijateljem, da ,je neizprosna smrt po kratki in mučni bolezni pretrgala nit življenja moje nad vse ljubljene soproge
MARIJE JAKŠ, roj. Sintič.
Previdena s sv. zakramenti jo
v najlepši dobi svoje starosti let izdihnila svojo dušo dne 21. ju. , lija ob I uri 1."» mtuut jKNjxddne.
Pokojni, a je bila rojena dne*!' !. i julija lsfMJ v Voiitigstownu, Ohio. Poročena je bila dne 2'J. novembra P'14 v 1 ireensburgn. Pa., ter (bila mati 2 leti in ]1 mii*seeev-stare J hčerke Sabine ter 1 leto in * me-.seeev star«".ga sinčka Eihvina.
Prisrčna zahvala sonK'jnikoin, Jj)iijaTeljeni in /nancem, kateri -st» ji bili toL:žba z< v oje mučni bolezni. navzoči ob njeni smrtni uri, »11 Vsem, ki so jo sp«>emili k večnemu počitku, kjer smo jo na rojstni ilaji dne 2"J. julija z lepim ob-ltrobnim govori m g. Louis Ooren-ca iznM'ili materi zomlji na katoliškem pokopališču v (»reensbur-gu. Pa.
Priporočam jo rojakom v blag spomin, tebi pa. nad vse ljubljena mi soproga, bodi lahka svobodna '/em 1 ja !
Žalujoči ostali: Louis Jakš, soprog. Sabina in Edwin, hčerka in sin.
Rozalija Sintič,
mati, v drugič poročena Raju. Roza, Antonija, Ana, Katarina in Margareta, sestre.
Oreensburg, Pa., Box
POZOR, ROJAKI!
Tu navedemo nekoliko najglasnejših poskočnic za ples, marše in polke, ki jih imamo v zalogi - štev E 2260 — E 2410 — E 1G88 — E 1278 — E 1 č»:>>2: valearji • E 1GS7 |E 1018 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba v Pragi-
Naročite jih pri svojem rojaku
IVAN PAJK,
456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
) Columbia Gramophoni in rekor-di: pišite po cenik.__
S Rojaki, naročajte se 11a "Glaa .Naroda", največji slovenski dnev-Inik v Zdrni. državah
iftir iKiCarlfSTtiffc	-I mri- tir J.-.-, m.
OTjAS S'ARODA. 5. AVO. 1918.
Kako je v Avstro-Ogrski.
-o O (V- -
mVSTRIJCI ŽELE, DA BI AMERIKANCI NAPREDOVALI TER »REJKOMOOOCE KONČALI VOJNO NA ZAPADNI FRONTI -■ AUPANJE V PREDSEDNIKA WILSONA. — AVSTRIJA IMA MINISTRSTVO, NIMA PA VLADE. IMA PARLAMENT, PA NIMA VEČINE — POMANJKANJE HRANE IN DRUGIH POTREBŠČIN
-OOO-
PLše Julian Crande
Bern. švl.-a Pwiimiin potom. j *«|\ 1»!	-toV»-k v«. \ t:ik i «1«-/' li '
.»it je	vfs-krat vpraša: —
\aj *«• j«- /giMiito v Av«driji ' K;i||
\ ršj \ tui«i si»«.«-»iiiji divt'ii.' — ';ninji	*••» ••!<• kri./. ii \s;iki»-
rvtuc v«-;i o utx»i-ih m r»*\ uhn'i-.
•
• -ti."hi'in irJi^iiju v Avstriji Yv •• \rsii so pritiln-ili /. vrlikiiiii Hallux i iifUatt ri angleški in t r..tu*o-ii i ter iiujiir/«' tudi ameriški list.i.
K>» so W.li Avstrijci koneem tue-
,. i
iwa junija prt-inajMhi •»!> reki t'i I i\*• in ko jf uvr»ktovil obiski fiitii-j itn.ki pmlMNfiiik WVkerle. <ia j«-izgubita A\sti-ij;i j»n tej priliki i»ribli/no 1 <mmn» vojak.»v. mi Uiti! \ si «{>re|;r:. ;ilii. »ta se ,t\ sl.t i ska I
iiMHinrliija nt* more vcv vzdržati in
i
<ta je na mtni )»r«i|Mi<. V S\ i<-i jej tiiiti i ekaj r iisopisnv, ki si input i/.i-rnjo / Avstrijo. To rasoj-Lsje jt* /.uiVlu pretakati krokodilove sotze.l Vse in je toliko prijmMuoylo, iia st>| \ Sviei skoraj \si uverjeiti. da se iiatiaj>:^ A\st n» < rska rt*s v kri-
t i«"-i»*-ni Mmijii.
fo je samo « n primer, iz kate-' "-'a prav lanko lazvidi. kam je ' pi šla \vstrija. Dnu*.: j«,ki župan -e ni obrnil v potrebi na avstrijskega eesarja Karoka. pač pa na io-mške»a vrhovnega poveljnika, na ueiiiskeiia kunclerja in na ha-\a.'skega uiiuistMkega predsednika. Avstrija sc ni še ibikdar nahajala v tako kritičnem stanju kot ^ s,» maha ju s«-t k* j. Niti le-ta ]s4>. niti leta l^iis ni bilo tako slabo.
Tcilaj je bil narod združen v Zvestobi do cesarja, sedaj pa nima nobene vt^i. ki l»i ya din:x.tla.
Mladi eesar Karol ni priljubljen pri ljudstvu in ya tudi ne i/ja-j j stopa t »n ima veliko sovražnikov, i prijatelja pa nobenega.	j
Slovani ga sovražijo in pravijo.!1 «l i je orodje v rokah Nemčije, < Nemci so proti njemu, ker je nje- 1 gov.i /ena italja.n^k*- krvi isoeija- ^ !:s'.i mu nasprotujejo, k--r mislijo, ; da je čisto [hhI vplivom papfža. J se nikdar v zgodovini avstro-1 ogrske monarhije ni toliko ljudi 1 s.1 ražilo ri'sai-j.i kot s.tra/.i sedaj "
cesarja in e«-c:rico.	j"
Avstrija, kot je stslaj, ne liutre ' j hiti vladami postavnim potom.
Tudi stari eesar je to dokazal. Ko ' j je izbruhnila v ojna. mu je bila ' zadnja briga -klicati parlament. '1 Ko je šel nekega dne grof 1 Sturvrhk mimo avs*rtj-skeira pari i-io*nta. je zanh-l<jivo pri]»omnil: — ' .Moja največja naloga je bila. iz- 1 pi"mcniti to ]>oslopje v bolnišnico. 1 Seveda, take metode, trajajo le ' neka i čavsa. lirofu Stiirg-hku je koneal življenje Adlerj«n- revol- 1 ver.	1
Kdina dva 1 i-ta na Duuajn. ki imata pogum dvigniti svoj glas v ' obrambo pravice sta " l)er ' Kampf" in ' Arbeiter Z«Itun<r". Zadnji se ne navdušuje za Nem-•ijo. d tega je neresnična in c absurdna trditev nekaterih angle- i š' ih list<iv. da je "Arbeiter Zei- ; tirni* podkujdjtina od Nemčije. !
V prvi vrsti primanjkuje Av- ] stri j i hrane. L. Avstrije s<i prišli < v Šv ieo možje, katerim se lahko zaup.t. Ti možje pravijo, da so po- 1 kopališi'a |»renapolnjenia z grobo- 1 vi. v katerih počivajo ljudje, ki 1 so lakote pomrli.	i
Neka preiskava je dognala, da i | je tekom meseca m;w ca t«-ga leta umrlo na Dunaju tisoč oseb vsled i pomanjkanja. Niti b«»luiki j>o bolnišnicah nimajo dovolj hrane. Na Dunaju imajo takozvane kuliiaije < na vozovih. Namen te naredbe je . prehnaniti 10(I.(MMJ najbolj revne-!ga prebivalstva. Toda k;.kin<» ] hrano dobivajo ljutlje i/, teh ku- 1 h in j .' Malo redke krompirjeve ju-he in k»>šček konjskega mesa. Vs;ik. kdor uživa tako hrano, ponavadi zboli. Na Dunaju ^e približno dvajset t.Lsoe oseb. večino-I ina srednjih uradnikov, železniških iu poštnih uslužbencev, preživlja z onim. kar pridelajo na ta-kozvanih "vojnih vrtovih". Za vojne vrtove so porabile oblasti vsik najmanjši prostorček. Sedaj dobivajo dunajski prebivalci samo po petino funta kruha n:: dan.
Dunajski župan je rekel, da morajo Dunajčanje uživati :{.*» od-I y*otkov manj hrane kot so jo už.i-. v:.li pred vojno.
Kilogram konjskega mesa sred-jiije vrste stane ml IG do IS kroni. (doeim Mtane konjsko meso boljše vrste od 20 do 22 kron kilogram. Kna kokoš stane :I7 kron. t'oeoa je po 125 kron funt, čaj pa po Khi kron funt.
Ljudje si no obetajo veliko od prihodnje letine. Vreme je bilo zelo ijpremenljivo. noči so bile iz-vaim dno mrzle. Ljudje <b bijo na teden po dvesto gramov mesa (manj kot dve peti.ii funta). Pomisliti je seveda treba, da imajo mesarji le malokdaj meso na ru*.-polago.
Avstrijsko prebivalstvo zalit e-
Iva. naj delita ž njim svojo hrano tudi Nemčija in Ogrska, češ. da bi se edioo na ta način dalo nekoliko | od pomoči. Nemčiji in Ogrski pa to
Iničkaj ne diši. Zadnjič je dobil Dunaj nekaj hrane iz Ogi-ske, v zameno je pa moral dati 10.000 j metrov blaga. Dunajski žiupau je i šel osebno v Budimpešto ter je tam zagotovil, da je to vse blago, katerega so za mogli dobiti v dobro izpraznjenih diaiajskih trgovino^
A. CONQUERED HUN5 CARRYING THEIR WOUNDED CANADIAN CONQUEROR^^^K
^fl '	^k	€> CAIHAOWW orytciAi-	'
Slika nam kaže ujete Nemce. ki nesejo v ozadje ranjenega eauadskega vojaka, ki jih je ujel.
Premagani so morali pomagati zmagalcu.
Nekateri pravijo, <la si r»ni. ki ima denar lahko nabavi liramv Ttwla to ni vt dno resnica, fena živilom se je na.mreč tako povečala.' da :-i jih za more le malokdo nabaviti. ( c j<- družina treJi h j»ora-| bila pred vojno za hrano -Is kron f»0 vinarjev, porabi sedaj ol*'-' k ron.
Da I»i se otroke nekoliko ».hranilo. so poslali z. Dunaja na Ogrsko titl.lKMI otrok, v druga avstrij-', si-a mesta in v Švico pa 70.000 otrok.
I/, papirja ni samo gornja obleka. an pak je luili pel ilo i. .^;rav-Ijeuo i/ neke papirnate snovi. nji del čevljev je napravljen iz trdega j>apirja. poilplati so pa leseni. Kako drauro je blago, je najbolj razvidno iz sle«iočega prime-ra : najnavadnejše blago za žensko obleko, ki je stalo pred vojno dve kroai in pol, s:ane sed;ij (j."» kroiiJ Pripomniti pa nioratm. da delajo iz papirja in napol papirja izva.ii-redjio lepe ženske obleke.	I
Neka preiskava v Budimpešti je dognala, da hodi v tem mestu 40
tisoč (»sc*b bos:h.
* *
* ]
Na Dunaju je ravno sedaj zelo 1'auimiva razstava — nadomestil. Nadomestilo se dobi za vsako stvar — od .spodujoga. perila do' leave. Se celo /a tobak je nadomestilo. Smodke in svalč.iee. naprav- . Ije.ne iz takega tobaka, se })a more dobiti samo na karto.	1
—	Mi jemo. kar imaimo. — nra-! v ijo ljudje. Zelo čudno se z.iii č|o veku. ko vidi mlada dekleta ki >» bila prej elegantno obleče.ua. v
i ztrganili čevljih, bluzah, krilih iu nogavicah. Ce je gorko. je seveda papirnata obleka «lobi-i. v mrzlem vremenu je pa ni mogoče! uporabljati.. Tudi umazancev sc! vidi prcscej. Milo je ponava»li zelo draeo in sza je težko dohiti, t iko- > /.vaiio "vojno milo" pa razje k«ržo in obleko, če se ira u]>orablja za ! pranje. Veliko molkih se sploh ucj bi ije. ker jim manjka mila.
Najslabše se seveda gmli jet ni koai.
* * *
Velik del avstrijskega prebivalstva želi. da hi Anierikanei hiteli ter prej k o mogoče uničili Nemce. To mnenje vlada seveda le med! ljudstvom ter morda med takimi 1 j l HI mi kot je dunajski župan. Madžarski volojMjsest.niki in člani vladne -tranke so pa vsi vneti zi prusaštvo ter bi najrajše šli z Nemci na konec sveta.
Ljudstvo s«' ne zanima več za vojno. Kaj briga ljudi, če dobi Italija Trst ali če dobi Avstrija' Poljsko? Oni žele Hoitno miru ter da bi dneve, ki so jim še ostali, v' mirti pr< živeli.	1
Nek srednje izobražen Avstrijec. ki je prišel v Švico, mi je rekel :
—	('e mi nn aA m o, bodo zmagali tudi nemški junkorji in kan-kirji. ki bodo pograbili tudi ves dobiček. Naši diplomati 'bodo zo-' pet obiskovali diplomate svojih' sovražnikov, prirejali jim bodo bankete ter igtvdi ž njimi teuis.i Ravno tako bo po vojni kot je bilo pred vojuo. Naše edino upanje je. da bi bil enkrat za vselej uničen nemški militarizem ter da bi i»ila' urejena M v ropa po principih predsednika Wilson a.
Ko sem ga vprašal: zakaj se Avstrije! ne uprejo. mi je rekel:
—	Ljudstvo je preveč osiablje-no. Oslabljeno je telesno iu duševno. Na Dunaju je naprimer le ina-j io telesno sposobnih ljudi. Sempa-tam se vidi kakega močnega voja-j ka in to je tudi vse. Ostalo prebivalstvo pa sestoji iz iserpanih starcev, ženak in otrok.- Ti ljudje pa i
ne l io-rejo z bolnimi, jetičnimi in slepimi vojaki napraviti revolucije. Kdino naše upanje je uničenje Nemčije. Sicer je pa tudi država bankrotua. Nek av.-trijski mi-ljo-.
---or
nar. ki ima 1.210.000 kron dohodkov. je dobil naznanilo, da mora plačati davkov, vojnih davkov iti dok lad v zne-ku 1.270.(MM) kron.
Pač žalostna slika! a o-—
t
Anglija za Jugoslovanske zahteve.
-ooo-
(Inauguralna seja Angleškega Odbo.*a za Jugoslovanske Narodne aspiracije v Mansion House v Londonu. — Predsednik seje londonski Lord Major. — Poslaniki Amerike, Italije, Rusije, Japonske in Rumunske na sej?. — Srbski poslanik predloži jugoslovanske zahteve. — Angleški zunanji minister odgovarja. — Čehi povdarjajo ne-* . zlomljivo solidarnost z Jugoslovani. — Prestolonaslednik Aleksander in ministrski predsednik Paiič pozdravljata zbor. — Izjava Kanade. — Komentar Londonskega Timesa. -ooo-
(Od JurosI. Casn. Urada, Washington.)
V četrtek 2-". jnl ja >-e je vršil v mestni zbornici v Mansion (House v Londonu veiik in znamenit zbor. ki je za naše jugoslovansko vprašanje neprecenljive važnosti iu na katerem so bile podane take izjave, katere se dajo po .-vojem pomenu in važnosti primerjati le z. nedavnimi zjavami ameriškega drž. tajnika Lansinga.
Tega dne se je vršila po.I predseduištvom londonskega Lord Mavorja inauguralna seja Angleškega Odbora za Narodne Aspiracije -Jugoslovanov (Jugoslav National AVar Aims Committee). • kateri so uradno prisostvovali angleški zunanji minister Balfour, minister Lord Crewe. High < 'onimissioner za Kanado Sir George Perley. ]»c»slai!niki Amerike. Italije. Japonske in Rusije, poslaniki Kumunske in Srbije, vsj Jugoslovani v Londonu in veliko Angležev iz najodličnejših političnih in učenjaških krogov.
Med temi so bi!. Si:- Arthur Kvans, profesor Oman, dr. Seton Watson in II. Wickhani SteeJ. Francijo je zastopal poslanec francoskega parlamenta Franklin Bouillon, t'che pa tajnik Ceško-Slo-vaškega Narodnega Sveta v Parizu, dr. Ed. Beneš. ' Po pozdravnem nagovoru Lord Mavorja je spregovoril srbski 'poslanik v Londonu .»oca Jovanovič. ki je najprej povdarril. da bo ta dan znamen ; v zgodovini borbe Jugoslovanov za njihovo svobo-1 »l«! mi narodno neodvisnost. Prav posebno je poztlravil prisotnega j italjanskega ambasadorja kot dokaz italjanskih simpatij za pravične narodne zahteve Jugoslovanov, ter spominja, kako se je Italija še preti to vojno protivila napadu na Srbijo, ko je Avstrija tak napad prelagala.
Nato je razložil aspiracije Jugoslovanov, katerih cilj je popolna osvoboditev izpod avstro-ogr-kega gospodstva. popolno zjedi-njenje jugoslovanskega naroda, tako narodno, kakor teritorijalno, \ eno edinstveno demokiatsko in popolnoma neodvisno državo. Balkan mora brezpogojno pripadati balkanskim narodom, krivci mora* t jo rekonstruirati razdejane jugoslovanske pokrajine ter se mora si voriti zdrav a in močna ekonomska in intelektualna zveza med Jugoslovani in zavezniškimi državami.
Zunanji minister Balfour odgovarja v imenu angleške vlade. Sprejema razlaganje si hskega poslanika iu obljubuje podporo Anglije. Izraža spoštovanje in občudovanje junaške in plemenite ulo-ge Srbije v sedanji borbi in pravi, da je Srbija os te vojne.
Iu sedaj, ko je svet imel časa. da je mogel pretehtati temeljne razlike idealov, ki >o razdelile človeštvo v »Iva tabora, je moral . vsakdo uvideti, da je morda najvažnejše vprašanje cele vojne stališče. katero se naj zavzame v postopanju velikih držav napram nial m in v postopanju ene države napram drugi. Napad na Srbijo in Belgijo je probudil svet in mu pokazal nevarnost militarizma za I bodoče rodove in potegnil stopi.jema en narod za drugim v vojno i j i rot i onim tendencam, ki bi spravile male in velike države pod ko-, pito Avstrije, ali pravzaprav pod kopito gospodarja Avstrije — pod nemško gospodstvo.
Jugovzhodna Evropa je bila ognšče mnogih sporov in izvor mnogih bojazni za državnika ene cele generacije. Naravni razvoj in napredek velikega naroda je bil tam preprečen po invaziji Turkov a kar so Turki za počel i. to je dovršila avstrijska birokracija s posledico, da ni bilo avstrijsko cesarstvo, skrpucano s pomočjo ženi-lev. nikoli v stanu, pretopiti elemente, ki jo tvorijo, v — homogeno celoto.
— Ze to dejstvo samo — pravi Balfour — predstavlja vprašanje največjega pomena za evropske državnike. Naj pa je še toliko zla v tem. se vendar še neizmerno poveča po gospodstvu, katero si je prisvojila Nemčija nad dvojno monarhijo. Dosedaj so bili tlačeni avstrijski narodi pod kontrolo manjšine v državi, sedaj pa, od-tkar stoji za to manjšino emško e<*sarsavo in odkar je izven vprašanja možnost preobrazitve Avstro-Ogrske v en homogen narod, j* 'težko si predstavljati, kako bi mogli tlačeni narodi rešiti položaj za sebe.
Vojna nas je naučila. kako.Šna usoda bi zadela te narode, ako 5 bi se položaj ne reši!. Jasno je. da bi moral vsak narod pod nem-šk m vplivom in gospodstvom prenašati vso težo nemškega biro-ikratskega in militarističnega stroja, ki bi ga stisnil in premesil v nemško obliko.
Brez popolne zavezniške zmage Balfour žal ne vidi drugega izhoda, izvzemši, ako bi vsak narod, katerega bi Nemčija kontrolirala in mu gospodovala, postal Isto kar je danes Rumuska: igrača v rokah Nemčije, žrtev nemške sile. To je razlog, zakaj on čuti. da je treba pod vzet i vse napore, da se prepreči, da bi tako usoda za-:dela balkanske narode.
| — Nemčija — tako je nadaljeval Balfour — je ali hote ali po I naravi nesposobna, da veruje v ideale, ki vodijo zaveznike. Ona go-jvori o miru, o nemškem minij aii ne uvideva, da se ne morejo primerjati posledice zavezniške zmage na eni strani in nemške zmage na drugi strani. Zmaga prvih bi pomenila razairjenie narodnih idealov, aaprefek u tt^odvianost v akladn a te«i ideali, madt«M ko
bi nemška zmaga pomenila v istem razmerju razširjenje nemškega gospodstva — ekonomskega, političnega in kulturnega — ki bi se kakor pošast razširilo nad celim civiliziranim svetom. Nikdar prej niste prišli dve ideji v tak spor. kakor sedaj; ena iz nebes, druga iz pekla. O izidu borbe teh dveh idej je odvisna usoda sveta. _
Ker so Jugoslovani in Ceho-Slovaki možko prenašali vse nevarnost in grozote vojne, bodo. tako se nadeja Balfour, tudi istota-ko uživali sadove miru, ki ne bo mir posameznih narodov, temveč mir civil zaeije. Sadovi tega miru bodo daleko nadkriljevali do-prinešeiie žrtvie.
Dr. Edvard Beneš. glavni tajnik češko-sl o vaškega Narodnega Sveta v Parizu, je povdarjal solidarnost med Ceho-ŠIovaki in Ju goslovani ter med vsemi tlačenimi narodi Avstro-Ogrske. Kekel je. da so njih problemi medsebojno vezani iu da se ni eden teh problemov ne more rešiti sam zase ali brez razkosanja Avstro-Ogrske. katere uničenje je potrebno za pravičen in trajen mir.
H. Wickhani Steed, urednik "Timesa" in eden najodl čnejših braniteljev naše stvari na Angleškem, se je popolnoma strinjal z dr. BeneŠem. Predstavljal je Avstrijo kot sultanat pod tujini protek-toratoni in oropan vsake moralne svrhe.
—	Izvzemši četrte in največje „i!e. to je. ignorance. tr: Jle.
ki delajo za rešitev vstro-Ogi-ske. Prva je internaeijonalna finan-ea. druga nemški inlernaeijonalni soeijalizem, a Tretja iJitemaeijo-nalili r niski ultramonizem. Zlati, črni in rudeči internaeijonalci, točno. kot barve pangermanske zastave. (Pagermanska zastava' je: /lata-rudeča-črna. < Nt». ako >..' ne osnuje češko-slovaška dr/ava, ne l»o imel London za trideset let prebivalcev, ako pa se ne osnuje svo hodna in neodvisna Jugoslavija, bo Venec ja še v manj letih neoh-Ijudena. ker bo prišlo do nove. strašne borbe. 1'postavitev močnega zi4lu. katerega bodo tvorili slovanski narodi, prežeti z istimi ideali, kakor zavezn ki. in ki se bo raztezal o,l Danzinga do Jadrana in dalje do Egejskega morja, je edino sredstvo ki ho preprečil Nemce, da se vojna ne izplača, in ki bo preprečil ponovni izbruh nemškega militarizma.
Ker je bil kanadski ministrski predsednik Sir Robert Borden zadržan, da ni mogel priti na zbor, je naprosil vrhovnega kanadskega zaupnika Sir Ceorge Perleva. da ga zastopa in govori. Slednji se je izrazil, da ne more podati o jugoslovanskem vprašanju strokovnega mnenja, ker je premalo poučen o podrobnost.h. more pa izjaviti. da ima Kanada največje simpatije iti da se divi Srbiji m Jugoslovanom in da bo Kanada rada podpirala vsa prizadevanja, ki gredo za tem. da s,' odstrani trpljenje In nesreče malih narodov.
\ si ostali govorniki so povdarjal i nujno potrebo, priznanja in živega podpiranja jugoslovaskih aspiraeij, kakor tmli potrebo razkosanja A vstro-Ogrske.
* * *
Lord Mayor kot predsednik zbora je sprejel sledeče brzojav ke-
Od prestolonaslednika Aleksandra :
—	Prepr can, da mora biti Zagotovljen integralni razvoj vseh iiaroflov le s porazom sovražnikov svobode, verujem, da bodo naše aspiracije. ki gredo za zjedinjenjem vieb Jugoslovanov v eno državo. uresničene in da se bo tem stvorila resnična geografska pod laga v skladu z zdravim principom, da mora Balkan pripadati balkanskim narodom, ki bodo odločno preprečevali prodiranje Nem. čije na Vzhod.
Ministrski predsednik Pašič je poslal brzojavko, v kateri se zahvaljuje v imenu srbske vlade angleški vladi in narodu za simpatije in pomoč v borbi Jugoslovanov proti skupnemu sovražniku
• • •
Londonski "Times"' pravi v svojem komentarju n zboru v Man sion House med družini:
—	Bal fou rje v govor na zboru zaslnžuje posebno pozornost. _
Naj je tudi označen s prirojeno Balfourjevo opreznostjo, vendar pa vsebuje nekoliko odločnih znakov za pravee angleške in zavezniške politike, (lovor je bil izrečen v pričo italijanskega poslanika in francoskega pooblaščenega ministia, potem ko je srbski poslanik razložil jugoslovanske zahteve.
Razložitev tako velikega pomena je bila gotovo predložena Bal four j u v pregled prej. nego je bila objavljena na zboru. Vsled tega je njegova izjava, da je poslušal razlaganje z globoko jw.zor-nostjo in najglobokejšo simpatijo, največjega pomena. Enako po-i membna je b la njegova analiza prave naravi avstro-ogrskega v-prašanja in njegova opazka, da je to vprašanje nerešljivo, izvzemši s popolno zmago zaveznikov, ki bo omogočila Srbom, da bodo gledali z zadovoljstvom ne samo na položaj svoje dežele, temveč tudi na položaj ozemlja onega naroda, katerega so Srbi samo en del. Mi pozdravljamo z radostjo te dokaze dalekovidnosti angleškega zunanjega ministra, kako pozdravljamo tudi izjavo tajnika i češkega Narodnega Sveta, da stoje in padajo C eho-Slovaki, Jugoslovani, Poljaki in Runiuni skupno in da se ne eno njihovih vpra-■ šanj ne sme rešiti posebej. —
—--OOO--
/, besedami: — lažnik. neumnež, monarhist. boljševik. socija-• list. p rop a lica, avstrijski špion, podkupljenee, nesramnež, divjak in
drugimi takimi epitetoni ne bomo rešili domovine
* » *
Dostojnost naj bo prvi pogoj vsake polemike. Ce ima nasprotnik prav. mu moramo priznati, če se moti v kaki stvari, ga je treba poučiti, če pa namenoma laže, naj se ga enkrat za vselej dostojno posvari in se ni več treba brigati za nj
* * *
Naš namen naj ne bo. kako bomo potolkli in porazili svojega i nasprotnika, pač pa kako ga bomo s pametno besedo prepričali o . našem pravilnem stališču in ga pridobili zase.
1 Telefon urada: Court .'UMi	Telefon na domu: Neville 1870 R ]
\	F. A.BOGADEK,	(
1 f	ATTORNEY AT LAW	I
i VRHOVNI ODVETNIK NAROI»NE HRVATSKE ZAJEDNICE i 103 Bakewell Building.	I
vogal Diamond in Grunt Sta.,	PITTSBURGH. PA.^
( Nasproti Court House.	9
Ali ste bolni?
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako ^olgo ln ne oslraja •e na to. kateri zdravnik ru nI mogel ozdraviti, pridite k menL V rail na ba nk zdravje.
nOddaljenoat ali pa pomanjkanje denarja naj tub ne zadržuje. Vae zdravim enako: bogata la revne Jaz aem v Plttaburghu najboljši Spedjallat za moSke ln aem nastanjen ie mnogo let Tnmnt najbolje opremljen urad, tudi stroj za Z-Sarka, a katerimi morem videti zkozl vaz, kakor zkorf zteklo. Imam avojo lastno lekarno, v kateri aa nahajajo vae vrste domačih ln Imortlranih zdravil. Ne kadite boječi in pridite k ateol kot k prijatelja. Govorim v vaSem jezika. En oblak vaa bo prepričal, kaj morem za vaa storiti
_ - Imam Erllchov sloviti 00« aa krvne bolezni ta
ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil aem ti aafla slučajev oslabelosti, koine bolezni, revmatizma, telodčae la Jatnia boleanl. arbeaja, mozole la vaa kroalfina buleaai.
Prof. Dr. H. *G. BAER,i
IU nHTHFBLD	PITTSBURGH, PA.
fltUi tNlisM to la priaaal ■ mM.
'IViru. kar je 711111/iia Avstro-j Otjrska. tii najbrže am ozn a *w»l»ena druga dr/ava jia svetu. Avstro-j < ska j«* kakor dvorezen nož. \Wkerle hotel s svujo izjavo na j praviti dobro za mad/ai-ske jim-j ker je. Oirrska i.e potrebuje m»bc-i nega drugega poljedelskega o/eni !ja, ker je sama poljedelska drža-j va. Nji ni mar uiti za I "krajino.' niti za l{.!iii)iinsk<» S svojo i/javoi Je hotel povedati Wekerle Nemčiji, da je Ogrska dov«»lj žrtvovala ter da se ne snu* pričakovati <hJ tije .še kakih nadaljuih žrtev.
WVker'ejeva prefriir-most je splošno znana iit ie že prišla v pregovor Neko.'- je rekel o njem pokojni Frane Jožef: "Večkrat! vprašam Wekeila: Kakšno vreme je « >n uii odgovori: " Ka-* ,i dani je. \elir-anstvo. v/amem de/snik.'l Sv«-t mora spoznati ;> v.strij.ske in «<«rske diplom.ite. 1'ri vsem, kar-i koli store j arkoli rečejo. se i mora vprašati: - Kaj mislijo
tem . Zakaj ravno !»».' — * *
*
Avstrija ima v sedanjem času!
ministrstvo pa nima vlade, Av-' ...	I
Ninja ima d.uies parlament, pa v
I»arlanientn nima ve.'ine. Ona ne' more napraviti niti vojne, niti miru. ne more niti razpustiti svoje vlade, niti je obdržati, ne more' vladati niti s .sedanjimi nit.i z tz-j premenjenimi nazoi i. ne more se' ločiti (k| Nemčije in ne more na praviti ž njo tesnejše zveze. On:i i je podobna križpotju. katerega \se poli zaprte.
t'esar ni pri narodu priljubljen.' še manj priljubljena pa je »esari-ea. Dvorili krogi pravijo, da vsled zavezniških maliinaeij.
Sviej sem se sesti il k nekim uglednim dunajskim pisateljem in politikom. ki mi je pojasnil raz-J mere katere vladajo v dvojni mo-l na rhi ji.
k — Z »ka j nn sklenete separatne-miru -- sem ga vprašal. — Ne moremo. — je odvrnil. — Mi ;.mo v pesti Nemčije. Nemške čete so pomešane z našimi. Naše linajiee so \ nemških rokah. Vsi skupaj smo odvisni ud njenega u-Ninil jen ja. ! Ta izjava je potrjena kljub veliki eruzuri tudi v vsem av.strij-' s k ♦ 'in časopisju. Dunajski "Journal' je poročal, da so se vršila vi Berlinu tajna i a zapravljanja glede trgovskih zvez med Nemčijo in \vsilijo. Navzoči so bili zastopniki industrijskih, poljedelskih.
trgovskih in drugih druab. • ♦ *
% , Vsled teya je čisto hrezpot rebri« »<noriti o Avstriji kot samostojni deželi in neodvisni od Nemčije. Ona ni samostojna in ni ne-odaima. Z vsakim dnem se bolj zapleta v nemške mreže.
Dunajski župan dr. Weiskitvh-ner je javno priznal na seji dunaj--skega nn t nega sveta, da je tele-j ^ rati na I M udendorffu. Ilertlingn in bavarskemu miuLstr. predsedniku ter jih prosil, naj preskrbe za Dunaj hrano. V Inzojavki je' tudi pripomnil, da mu ne bo mo-' t goče vzdtžati v mestu reda. če sej tega ne b.viši v najkrajšem času.j Mudendor-lf tun je .prijazno odvr-J mil, da bi zelo rad pomagal, samo če bi mogel. Nemčija pa ne more ničossr dati, ker je vse dala, k*r
GLAS NAKOPA. 5. AYG. 1918.
SLOV, DELAVSKA	PODPORNA ZVEZA
UM*oovl)«n* Jm 1«. (TfDiu I	1 ukor peruana 22. april* 1009
194«.	"	v driavi P ana
Sedež Johnstown, Pa.
(BLATNI CRADNIMII FHMssdnIS : IT Alf PROSTOR, 1096 Norwood R*<L, Cleveland, Ofete. Fodpredsednlk: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118. Wert Newton. Pa« Staral tajnik: BLAŽ NOVAK. (64Main St., Johnstown, Pa. 1. Pool tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main Stu. Johnstown, Fa. 1 Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street. Conemaach. Pa. Blagajnik: JOSIP 2ELE. 8502 SL Clalr Are., Cleveland, Obla rm blagajnik; ANTON HOCKTAB. R. F. D. 2. Box 27. Dilflgs»ssi OMau
NADZORNI ODBOR t Prtdasdall nadaor odbora: JOSIP PETERNEL, Box 98, WffiodE, M. 1. ncdeornlk: NIKOLAJ PO VŠE, 1 Grab St^ Nomrejr Hill, N. S. FttM>
L aadaornlk: IVAN OBOflELJ, 888 R. 187tb St. Cleveland, Okla.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN. Box 72. Bast Mineral.
Kana
L porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. S, Box 140, Fort Brnita, Azfl. L porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St. Springfield. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK i De. JOSIP V. GRAHEK, 843 B. Ohio St, Plttsbarsk, Pa.
CMaval ml: 8S4 Mala Bt. JehnsUwa. Pa.
URADNO GLASILO: "BLAB BARODA". 82 Cortlandt Street. Ne« Tor* 0Hjr,
Cenjena društva. odroma njih uradniki, so nljndno proienl, poBlJaB Vw dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se poSlJe edino potom PoStnlh, Ki presnih, ali Bančnih denarni* nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznica naj >4 nanlovljajo: Blaf Novak, Title Trust & Quarantee Co. ln tako naslov-Ijene [hjšIIJ»Jo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V alnčaju. da opastjo drufitvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-atka kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravL
UNIČENJE
i i.------------------
Spisal: L. OSBOURNE ZA "GLAS NARODA" J. T.
4'J	(Nadaljevanje.)
Peindvajseto poglavje.
BRODOLOM.
Kiimlo zatem >mo <e odpravili proti S;m Frafteiseu. — Seboj smo vzeli tinli ouejra kapitana, ki nam je ponujal na sveti veeer, da nos pripelje varno v pristaniške. — Kapitan jo bil Irec in je bil neprestano pijan.
2S. januarja je za eel morati veter. Zatem je nastala grozna ne-vilita.
Vsi mo/jt' stali na krovu in r-ukali zajtrka. Naenkrat pa jo >ahliskafo in treščilo v srednji jarbol. — Preklal >e je na dvoje in padel v morje.
Itiii sredi ocena brez jader in jarbola je menda najhujše, kar se more pripet't i mornarju.
Holjše je skokiti v morje kot pa morda po več tednov stradati in bloditi naokoli hrez eilja.
Pri zajtrku smo bili vsi zelo slabe volje.
M<»lk je slednjik prekinil kap.tan, ki je rekel s prisiljenim smehom :
—	No. fantje, /daj smo pa srekno iznebili svoje ladje. — Bodimo veseli, da s»* nam je tako dobro izplavala. — Samo ne vem. kam bi šii sedaj s svojo blagajno. — Do najbližje obali je 1000 kilometrov.
—	Ne kopa poznam — je rekel lree. ki se je vozil 1600 kilometrov dale.' v >ameiu kolnu. — izkreal se je na Marquesas otočju in je m sedaj tam. — Prav , da s,* rajše vstreli. kot da bi se še enkrat podal tia vodo.
Zatem se je oglasil kapitan;
—	Sam ne veni. tautje, kako bomo ukrenili. — Tudi jaz se spominjam trapieiiega >!u«*nja. — Nekoč s,e je na neki ladji zlomi! jarbol. .Mornarjem ni kazalo drugega kakor podati se v čolne ter si poiskati obrežja. Vek tednov >o blodili po vod:. Ko s slednjič zagledali obrežje Sandwich otokov, so vsled samega veselja znoreli.
Kapitan, ki je bil drugače zelo pogumen mož je rekel to s precej žalostnim in tihim glasom.
—	Ali ni nobene druge poti? — je vprašal Carthew. — Pomislite vendar malo, kapitan.
—	Kaj bi premišljeval? — Ali mislite, da znam sam delati otoke, ali kaj? — Poglejte tukaj na karto. — Iz morja moli več koralnih otokov, ki pa niso naseljeni. Največji tak otok je Midway, ki je oddaljen komaj šestdeset kilometrov od tukaj. Da, če bi mogli dospeti do njega. Knjiga pravi, da se tam vstavljajo manjši pacifični parniki.
To jih je nekoliko potolažilo. — sklenili so. da za vsako ceno pridejo na ta otok.
Po zajtrku je začela družba pripravljati čoln. Morje se je medtem pa tudi nekoliko poleglo. Denar so spravili v močan zaboj ter ga privezali h klopi. Nadalje v/eii s^»bo} toliko potrebškin, kolikor je dopuščal prostor na malem čolnu.
Ob treh pooldne so se spustili v morje.
Ker je pihal veter proti zapadn. sn se morali posluževati vesel.
Naslednjeg dne popoldne so zapazili čeri v morju. Irec je pogledal skozi -daljnogled in rekel:
—	Zdi se mi, tla se v tej puščavi ne vstavljajo parniki. Prihajali >n vedno bližje in sledijič dospeli na otok. Nobenega
znamenja ni bilo na lijem, nobenega sledu, da se tukaj vstavljajo ljudje.
—	Drugega nam ne kaže kot zakuriti ogenj in čakati. — Živil imamo za par dni seboj. Ogenj mora goreti nočindan. Morda pride v bližino kak parnik in zapazi dini oziroma ogenj. To bi bHa naša edina rešitev. t'e ne bo parnika prej predno nam zmanjka živil, bomo morali lakote pomreti.
—	Moj Bog, kako žalostna je ^taša usoda — je zašepetal Hem-stead.
—	Na vsak način je boljše kot da bi se vozili s čolnom 1500 kilometrov. Mene pa samo nekaj jezi. — Štiritisoč funtov šterlingov imamo, dovolj denarja in zlata, pa si ne moremo pomagati.
—	Zdi se mi, da nismo storili prav. ker puščamo zaboj v čolnu.
—	Saj ga nam ne tnorcjiihče ukrasti.
Medtem se je znočilo. — Posedli so naokrog iii se začeli pogovarjati. — Hemstead se ni vdeiežil pogovora, pač je pa neprestano žvižgal pesem "Home sweet home!"
—	Molčite že vendar enkrat! — se je oglasil Wicks — jaz že ne morem več trpeti. — Pojdite z vragom vi in vaš dom.
Tudi lree je bil jezen. t, =r= Saj sem vam že večkrat povedal, da sem razdražljiv človek.
I	LEPA FARMA®NA PRODAJ.	' jP
Na prodaj je lflO a krov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se	| .
vasi Willard v CTark County, Wisconsin, v največji slovenski našel-	j
hi ni. eno miljo od železniške postaje s verkvijo in šolo; zemlja je naj-	j
boljše kakovosti in., nekako polovica je polagoma valovita, kar dela	1
idealno farmo za žito in živinorejo; na farmi nikdar ne zmanjka	|
vode; ceste so ograjene; nad 70 akrov očiščene zemlje, ostalo po-	1
rasti o z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre ž njimi, če se jih	j
vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavblnskega lesa, 5 akrov rži, C	j
akrov pšenice, 7 akrov ovsa, 8 akrov ječmena in 6 akrov ajde, seno	|
ln voz. Plača se itolovica v gotovini, ostanek pa v dolgih obrokih.	1
M_ _L. W. Kuhlmann.	j
Zakaj ne daste miru? — Dovolj vzroka imamo, da smo razburjeni.
Zakaj bi nas torej še vi jezili?
Hemstead je zastokal in vtihnil,
Sklenili so na vsak nekaj časa stražiti, ee bi se slučajno približala kaka ladja, da bi jih rešila..
Hadden je rekel, da ni zaspan, in da bo stražil vso noe. Ljudje so se podali v šatore in kmalo zaspali. Ponoči je začelo deževati.
Dež je pogasil ogenj, toda šatori so bili dobro zavarovani pred njim.
Naslednjega dne je bilo izvanredno lepo vreme. Ljudje so se dobro odpokili in vsi sveži vstali. Po zajtrku so si razdelili delo. — Dva sta morala neprestano nabirati vejevje, tretji pa kuriti, -da ne bi o-genj nikdar pošel.
Nekej* jutra so sedeli ob ognju in igrali. — Brez prepira seveda ni bilo, ker je bil Irec zopet pijan
N aenkrat je pa vstal kapitan in vzkliknil • — Ladja ! Ladja prihaja !
Vsi so se presenečeno ozrli. — Kaj so opazili? — Ladjo ''Lasta-vieo ", ki se je s prejšnjo naglico bližala otoku.
(Dalje prihodnjič.)
Zavezniška zmaga.
"Zmaga se veča", pravi Pershing. Nemci se neprestano umikajo. — Velik vojni plen.
Washington, I), r., 4. avgusta. Današnje poročila generala Per--liinga popisuje obsežnost zavezniške zmage nad Nemci, ne samo glede števila ujetnikov in topov, temveč glede načina, kako je bil sovražnik liv zmešnjavi potisnjen za reko Vesle".
Pozno ponoči je Pershing poroka!. da so Amerikam*i zavzeli Fis-mes, veliko nemško Lužo ob Vesli. Kako naglo so se Nemci umaknili, se razvidi i/ tega, da so bili Ann -rikanei pred tremi dnevi 10 ruiij; južno od Fismes.
Generalni štab je prejel obve-j stilo, da se bo ameriška javnost j čudila, ko l;«xb izdana natančna poročila o ujetih, ubitih in ranje-! nih Nemcih, koliko plena je p* j dlo v zavezniške roke in koliko vojnega materjala so Nemci izgu- j bili, ko so ga morali požgati iu raz-treliti, predno so se umaknili.
Vse vesti naznanjajo, da je imel zavezniški pritisk uničevalen uči-j nek na sovražnika. Koliko ujetni-. kov je bilo zajetih, koliko ozemlja dobljenega, koliko materjala zaplenjenega, 0 tem se v zadnjih poročilih ne omenja. O sovražniku, ki se je prej *• umikal", se zdaj piše, da •'beži", ali kakor-poroča general Pershing, "v zmešnjavi pognan v beg."
Zaradi sedanjega naglega umikanja se more sklepati, da se sovražnik ne bo mogel vstaviti ob Aisni, temveč se bo najbrže u-maknil v dobro utrjene post o jam ke ob ( hemin de* Dames. Za trd-, no pa se lahko pričakuje, da ga general Fooh ne bo pustil v miru. temveč ga bo brez odlašanja prijel v teh postojankah. Franeo-' ske Čete so zelo navdušene vsletV zadnjih uspehov in vedno postajaj bolj jasno, da Nemci tega prodi- j vanja ne bodo več mogli vstaviti.
O tem umikanju piše nek poročevalec ;
'•Vozove nemških umikajočih kolon je mogoče videti peljati po blatnih cestah, ki vodijo od reko proti Aisni.
Da se je moral sovražnik umakniti proti svoji volji, je jasno. General Ludendorff zatrjuje, da je bilo umikanje že pre«] 14. dnevi sklenjeno, potem ko je general Petain vdaril na zapadni strani nemške zagvozde, ki se je bila vrinila v zaveznike do Marne. In Nemci so lahko zadovoljni, da rabimo Ludenddorffov izraz, da so ostali "gospodarji položaja", kajti ni se zgodilo, česar so se Nemci sami bali. da bodo strani omagale in bo zajeta cela nemška vojska v zagvozdi. Umaknili so se primeroma še v dobrem redu, ne da bi izgubili preveč vojaštva in vojnega materijala, toda z veliko porabo mu niči je.
V toliko so ostali gospodarji položaja, kakor bi se lahko reklo o bankrotiranem trgovcu, ki je srečno odnesel pete, aa ni bil zaprt.
Sovražnikovi mrtveci so ostali nepokopani. Kdo naj bi jih pokopal? Pustil je vojake za seboj s poveljem umreti. In umrli so. Leže v skupinah okoli topov; tukaj en dneat, tan en ducat vsak * ameriško kroglo r glavi, ili prsih .
! ali pa z bajonetom predrtimi prsi. Te skupine so blizu skupaj in znašajo okoli 300 mož. Vse kaže. na izhomo disciplino in nikjer ni nikakih znakov, ki se opažajo pri poraženi armadi.
Sovražnik je natančno preračunal. koliko ga bo stalo umikanje in ni dal niti enega vojaka in niti enega topav vek, kot je bilo proračunano. Iz vsega pa se je pokazalo, da sovražniku bolj primanjkuje vojakov, kot se je domnevalo.
Ludendorff imenuje operacije strategičen uspeli. Ne, to ni. To je velik strategičen poraz, pomešan z različnimi strategiknimi u-spelii. in morebiti iti prezgodaj ako se reče, da pomeni ta pora* I konec letošnje nemške ofenzive {proti Parizu.
Lahko pa se pričakuje, da bodo j Nemci pričel i z ofenzivo v Flan-(dri ji, ako niso Ruprehtove črte ; preveč razredčene, ker je mnogo j svojega vojaštva porabil v interesu prestolonaslednika. Toda naj J bolj zgodaj se morejo pričeti res j ne operacije v oktobru m do tt-daj bo zopet pol miljona več Ame-rikancev na bojišču. ■ Teste, na katerih je ležalo do' . členkov prahu, so bile, ko so šle 'po njih armade, izpremenjene v blato, ki je oviralo vse. kar je bilo na kolesih. Poleg tega pa je še pričelo treskati in deževati.
Bil na je zapeljiv trenutek za protindarec. ki bi prizadel velike izgube in bi bilo končano strate-gično umikanje, ki je tako popa-rilo Berlin. ]jt Lmliedorff tega ni storil. Zakaj? Ali nima dovolj vojaštva, ali pa je določena defenzivna taktika severno od Ak ne."
PROŠNJA.
Rojake širom Amerike prosim, da mi poročajo podrobnosti o moljem možu NIKOLAJU PAPICH. doma iz (iiršie. t ara Podzemelj j pri Metliki na Dolenjskem. Pred j trem i leti sva bila skupaj v P»i\va-baku, M hm., in od tam je šel 14. decembra 1!>1"J v Detroit, Mich., k svojemu bratrancu Joe Papich. kjer je bival do 2f». marca 1D16. Kakf>r mi je v zadnjem pismu poročal. je potem šel v Toledo. Ohio. Vsa nadaljna poizvedovanja so ostala brezuspešna, zato bom zelo hvaležna, ako mi kdo k^j poroča
0	njem. Jaz sem se po izgubi edinega sina preselila k svoji sestri. Maj sedanji na«lov je: Mrs. Neža Papieh. 14C Frederick St.. Steel-ton. Pa.	(:ix 29-7.5&12-P1
PRODAM ALI ZAMENJAM
za malo kmetijo v Wiseonsinu 4 lote z zidano hišo s 6 -soibaani. av-tomobilna s-taja (garaged, kokoš-njak za 400 kokoši, mestna voda. 3 milje- do sredine Denverja, CoL.
1	blok do ulične železnice. Zdravnik mi je svetoval, da mi nižji zrak pripomore k zdravju. Proda ali zamenja se z vsoiin, kar posedujem. Za nadaljne podatke se obrnite na sledeči naslov: Joseph Va-l^nčič. 1197 South Bannock St.. Denver, Colo.
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev IVANA DR-BELJAK in LEOPOLDA TAU* SB&. Doma sta iz vasi Hrib. občina IiOški Potok. Prosim, če kdo ve za nasalov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa šalita oglasita. — Joe Bartol,*Box 72, Phelpa, Wis. (3-6-8)
Vojna divja v Franciji.
Ljudje se ne morejo boriti in obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANITI!
United States Food Adminbtration
POZIV	I
na polletno sejo hrvatske sokol-1 ske žnpe '1'et.ir Svakič" v soboto dne 10. avgusta na 61:1 Hillside Ave. v Sokolski dvorani v South Bethlehemu. Pa. Seja se prične točno ob S. uri zvečer. V spore d : 1. Pozdrav starešine; 2. tajnikovo poročilo; :j. Poročilo voditelja žu-pe; 4. nova opravila; ."». razni predlosi.—vVsa bratska sok<rlska društva -o naprošena, da prisostvujejo tej skupščini. Sokolski na zdar!
Nikola Korača. starešina.
Rad bi izvedel za naslov mojega brata LOUISA POrfLIN. Pred štirimi leti mi je zadnjič pisal iz Toledo, Ohio. Poročati mu imam neko zelo važno novico. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov nanj o v. da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Anthony Polil šn. R. 1. Woothvard. Iowa. (3-6—8 >
Rad bi izvedel za ALOJZIJA 31EYI KK. doma iz Pudoba pri Ložu. Cul sem. da je v Cleve-landu. Ohio. Mi dva sva bila skupaj v Salisbury Center, Iler-kimer ( o.. N. Y. Pred tremi leti sem ga zadnjič videl. Prosim, da se mi javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, d« ga mi naznani. — Antoni Trohu, B«.x :J6, Teter Ujudiur Co., W. Va. (2-5—8)
Društvo "Zarja Svobode" št. 325 SNP.T., G o wand a. N. V., išče dva sob rata JOHNA KORBAR-JA in THOMASA UFBASEKA. Oglasita ^e nemudoma in najbolje je. da prideta nazaj, for se ji.'-e vajunih zadev, sta brez skrbi, toliko je po izvedel o društvu. za kar vama jamči. — Louis Buščaj, predsednik; Anthony Anžiček, blagajnik; Lonis Skube, tajnik. 34 Broadway.
G'otvanda, N. Y.	(2-5—8)
JETIKA! JETIKA i
Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoiznajde-i nim zdravilom Neumasan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo parkrat rabil, bo že videl njes?a veljavo. Zdravilo Neumasan košta if»5.35 in se dobi pri:
A. B. KOLAR CO., (27-7 26x) " Nashwauk, Minn.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste ladelajen la popravljam po najalžjin cenah, a dele trpežno ln zanesljivo. V popravo sa-nesljlvo vsakdo pofilje, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj t svojem lastnem dosn. V popravo vzamem kraajsks kakor vas druge Harmonike. Starš kupim aU sprejmem v sa meno.
JOHN WBNZH* Ml? East tžmš 8U qsvsi—i. OMa
-r-
POZOB BO JAKI!
—aa Isnaks lase, kakor todl j f&fBm "a molke brka j ^MJ^^jT .a brado. Od ta-ga Willi sra HB^r ste jo ? etlb trn-dnlb krasni go stl ln dolgi lasjs kakor tudi bo BUm > i asu t Ml to brada ta aa bodo odpadali ta oalvalL Bermatlsem, kosti bol ali trguje t rokah, aagah ta v krilo, t osmih .laeh popolnoma oadra-wtm, tmm cyrtrltno, bala, tare, krasta to grinta. petne metBK kurja ogsss. <m» line v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M mojo adravflo brca ospeha rsbO mm JsasOm aa 9&00. Ptiftt* takoj po e—tk. kft ga takoj jiniljim mi rt naj ■
JAKOB WAH&0,
MBsmAw. Tli "llI'll I T**" '
_ _ _ __ fa
-
| Zdravim samo moške"
•	Dr. Koler je najstarejši slovenski z.'ravnik, si^ jaiist v I'itts-
| burjrlm in ima 2S-lctno isku.šnjo v zdravljenju ia«ških hol^zni.
tžast rupljenje krvi zOrarl a slovitim OH], ki pa Je IznaSel jtnifesor dr. Eljrlir-h. Ako iuiute izpuščaje in roozole jjo telesu, v grlu. ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite iu štistil vam bom kri. Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen se pre-
Vso izlinVvanje Iz kanala za ^
Izpušen je vode zdravim jh» najnovejši metodi in v kolikor ra.i-K'e kratkem r-asu. Kadar s|k>-
znate, tla nimate v«*<" moške moč!.
vrnil vam linni moško moč. Kilo ozdravim v JU) urah brez
Bolerine v mehurju, o<l če-.	sar prihajajo bolečine v hrbtu
;	Slovenski zdravnik.	in križu, palenje pri mokreuju
I In ostale bolečine te vrste zdravim z na j ver jo gotovostjo, j Kevmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj. škrnftje in druje : kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času. da ni treba ležati.
Iradne ure: V poneileljek, sredo in r»etek o<l 8. zjutraj do 5. i*> r'»I<:r.€-. V torek. C-etrtek iu soboto od S. zjutraj do S. zvečer. V n^k-Tif ^'o 2. pojM»ldne.
Po jMišti ne del njem. Priilite osebno. Ne pozabite ime In številke
Dr KOLER, 638 PENN AVE
PITTSBURGH, PA.
Kam se boste obrnili,
kadar delate ugovore, pogodite, zapriseženo izjavo ali razne druge dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam hode tolmaZ-U na sodni jr. pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hoiVte pravilno izpovedmi aH pričati, potreimjete človeka, ki je /možen slovenskega in anirU-škega jezika. Obrnite se v tem iK»fiIe<lu vedno ua
ANTON ZBAŠNIK,
JAVNI NOTAR IN TOLMAČ soba 102 Bakewell IShl-.. ( or. Diamond and (irant Sts.,
<naai>roti Court Honsa) PlTTSBURfJII. PA. Telefon urada : Court ?AT,\i.	Telef« n na domu : Fisk l!*-'il J.
{ Dr. LORENZfJl 644 Penn j
I	EDINI SLOVENSKO Ti I	t
% GOVOREČI ZDRAVNIK	EVCllUC	|
X m(|p^hIJbolezni ^^ Pittsburgh, Pa. I
J	Moja streka je zdravljenje akutnih fn kroničnih bolezni. Jas
' Z	ram že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih la	2
X	ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo-	Z
I	ena ti vašo bolezen, ua vas ozdravim In vrnem moč in zdravje.	m
S	Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških
■	bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa	V
X	le, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-	•
A	prejo.	m Z Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln liae po telesu, bo-
m	Icznl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, itvčne	w
♦	bolezni, os'abelost, bolezni t mehurju, ledieab, jetrab In Sehxlcu.	J 4	rmenieo, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho ltd.	A
#	W Uradne ure so: V ponedeljkih, rredah ln petkih od 9. urs
•	zjutraj dc 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od ure T sjutraj do 8. ure zvečer, ob nedetjah pa do 2. ure popoldne. — Po
•	pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln naslov:	W
1	Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. l
t	Nekateri drnel zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo.
W Jaz znam hrvatsko še la starega kraja, cato vas lažje zdravim. J
2	ker vas rasumem	X
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z Številkami, kakor so oznaeene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komog-oee svoj nataneen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, bo se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
iBartol J.	Kastelic John	Samide Frank
J No. 330733	Nov 44709	No. 330721
Bear Dan.	Kova/ Frank	Sineič John
No. 2C0638	No 260641	No-330762	?
Besens Mary »tiaa	Spanieek Rozl
No. 330062	Kucie Matija	PNo 3288g4
N°* 4i,°13	Stareevič Johana r*o. 260o83 Mikolieh John Xo 231070
Božiekovič Djuro	No. 323252	Tehler Anna
No. 260581	Mpdic Iran	No. 328896
No. 329720	Turk Charles No. 260643 No. 330351
D^ar Valentin	Turk Ivan
No. 330066	No. 45313	No. 260647
Gr^unc	Oswald Jos.	Turk JePnej
No. 260573	No. 260621	No. 329741
Gilbert Gioaeppa	Pin tar	Savar Prank No, 189085 A* Na. 1308« jZ No. 44373 J