roStnlna plačam ▼ gotnvM.
Leto LXXrV% Ste v, 194
Ljubljana, jinaLđilirir 25. av«w«s i%fl-XIX
Cena 40 eent.
UREDNIŠTVO JM UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDfUKVA ULJCA i. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglate te Krsijorte« UaM> m
UNIONE PUBBLJCITA fTALIANA 8. A_ NIIANO
dan opoldne. Mesečna narofintoa «.— L,   Za taozeiwrt*o K) U OOtfCESSION ARIA ESCLUSIVA per la pubbticita di prov«nienza Haltana od
UKIONE PUBBUCITA ITAIJANA &. A-. MILANO.
Ojačen pritisk na vsej vzhodni fronti
Na jugu je ofenziva usmerjena na Dnjepropetrovsk — Na srednjem odseku velika bitka pri Gomelu in Smolensku — Koncentrično prodiranje na Leningrad — Borbe v Estoniji uspešno napredujejo
Rerfin, 25. avg. d. Ob pričetku rretjepa meseca vojne na vzhodu objavljajo nemški lisfti pregledna poročila o dosedanjih mspehih in o trenutnem položaju na vsej «k>l£i fronti.
Po teh poročilih se naglo nadaljuje čiščenje v južni L'krni i ni v velikem loku Dnjepra. oh enem pa se nadaljujejo operacije za prehod preko Dnjepra. Srdite borbe se razvijajo za tjlavna mostišča na Onjepru. zlasti v smeri DnjeprorK^trovska. ki predstavlja izredno važno industrijsko središče. V teh borbah sodelujejo z nemškimi rudi italijanske, madžarske in ru-munske čete. Sovražnik nudi srdit odpor ter ima strahovite izgube.
Ni odseku pri Smolensku in Gomelu se razvija zadnja dva dni velika bitka. Sovjeti poskušajo s protinapadi izboljšati svoj položaj in zaustaviti nadalmje prodiranje. General Timo^enko je vrgel tu v boj nove rezerve. Na tem odseku nastopa zlasti številno rudi sovjetska konjenica. Nemško vrhovno poveljstvo je s primernimi operacijami oorezuspešilo vse sovjetske napore in nemške čete čvrsto drže svoje položaje.
Na severnem odseku se stopnjuje pritisk rta Leningrad. Maršal VocosSow je izdal ponovni poziv na vse prebivalstvo, naj sodeluje pri obrambi te ogrožene najvažnejše postojanke. Prodiranje proti Leningradu se nadaljuje z zapada, severa in ;uga. Finske čete. ki prodirajo s severa na obeh straneh L _'a  jezera, so dosegle zad-
nje dni važne uspehe :n zavzele ve« strateško važnih postojank.
V Estoniji se operacije uspešno nadaljujejo N dbAec čete prodira jo proti Re-valu. Vsi poskusi sovjetskega poveljstva. <ia bi ogroženim posadkam na Estonskem poslali pomoč po morju, so propadli. Več sovjetskih transportov je bilo potopi jenih.
Nemški r>v!; zaključno ugotavljajo, da se na vsej vzhodni fronti nadaljujejo operacije po načrtu in uspešno.
Hitlerjev glavni stan, 24. avg. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V Ukrajini so zavzele nemške čete do sedaj od sovražnika trdovratno branjeno mostišče Cerkas. Stv»Tnozapadno od Kijeva se nadaljuj«- zash-dovanje poraženega sovražnika preko Dnjepra. Južno od Ilmenskega jezera so nemške čete porazile nasprotnika in ga vrgle preko reke Nova. l*j»*tih je bilo nad lO.OOO sovjetskih vojakov in zajet številen vojni plen. V Kstoniji se boreče nemške čete nadaljujejo s koneentričnim napadom proti Kevalu. Na obeh straneh Lado-Skega jezera od finskih zaveznikov s posebnim junaštvom izvršen napad se uspešno nadaljuje.
Zavzetje Očakova
Berlin, 25. avgusta, s. Poročajo, da je nemška divizija zasedla Očakov ob Črnem morju po srditih borbah, ki so potekale v izredno težavnih okoliščinah. Med drugim so morali nemški vojaki prekoračiti obširno minirano polje in onesposobiti za borbo močne sovražne obalne baterije. Sovražnik je imel izredno krvave izgube. Obilen plen vojnega materijala je prišel v nemške roke.
Boj za mostišča na Dnjepra
Berlin, 25. avg. s. Boljševiki z obupnimi napon branijo svoja mostišča na Dnjepru. Včeraj sta se na nekem otočku sredi reke izkrcali dve četi. otoček so pa že prej za-seile nemške čete. ne da bi jih sovražnik opazil. Nemški vojaki so pustili, da so se sovražni oddelki izkrcali, potem pa so začeli streljati in nekaj mniut na to je bila vsa sovražna skupina uničena.
V zaledju ujet ruski general
Berlin, 25. avg. s. V nemškem zaledju je bil ujet poveljnik neke sovjetske konjeniške divizije v činu generala, čigar edinica :e bila popolnoma uničena v prejšnjih borbah. General se je skrival v gozdovih.
Severni odsek
Berlin, 25. avg. s. V severnem odseku vzhodne fronte se operacije se nadalje zadovoljivo razvijajo. 23. avgusta so nemške edinice dosegle neko reko, jo prekoračile in se polastile položajev na druerJ strani reke. Sovražnik je utrpel velike izrabe.
Helsinki, 25. avgusta s. Finske čete hitro napredujejo v globino v pasu med Finskim zalivom in reko Vouxi. Važne kraje Sakkijervi, Nuijamaa in Raptijnvri imajo finske čete že za seboj. Sovražnik je imel velikanske izgube, na finski strani pa so izgube neznatne. 12 vasi v tem pasu. ki so jih Finci zasedli, je skoraj nepoškodovanih. Frontalno napredovanje finskTh čet od Kurnanpohia do Rattijeria ;e rdečim preprečilo izvršitev Stalinovega ukaza, naj uničijo vse. Porušeni so bili samo dimniki tovarn, ki kažejo vandalizem bo'jševikov.
V osvobojenih krajih ie sovražnik uničil v zasebnih hršah vse peči. Hiše so našli skrajno zanemarjene. Boljševiki so pobili tudi vse šipe po oknih. V zadnjih 24 urah sovražnik ni napadel Finske. V obmejnem pasu je protiletalska obramba sestrelila lari sovjetske bombnike vrste »Martin« in številne baražne balone, ki  so pripadali
obrambnemu sistemu Leningrada.
Preprečen poskus izkrcanja na estonski obali
Berlin, 25. avg. s. V Finskem zalivu je 5 sovjetskih ladij naletelo na m me m zletelo v zrak, kar je bilo mogoče natančno ugotoviti z obale. Sovjetski poskus izkrcanja na estonskih obalah, ki so jih zasedle nemške čete, se je izjalovil Tri edinlce. s katerimi je sovražnik skušal operacije izvesti, so bile potopljene z r.er/škinr. topniškim ognjem. Ista usoda je doletela nekatere čolne, ki so jih že spa.stP.i v morje, da bi v njih prepeljali vojake obrežje.
Masakriranje ujetih nemških vojakov
Berlin. 25. avgusta s. Po soglasnih izjavah ujetnikov, ki so bili ujeti v uničevalni bitki okrog Gomela, so politični komisarji trpinčili in umorili na najbolj zverinski način nemške ranjenec, ki •*> padli v boljševičke roke.
Počastitev spomina Bruna Mussollnija na obalah Dnjepra
Z ukrajinske fronte, 25. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Dne 24. zjutraj so vojaki italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji počastili spomin Bruna Mussolinija. ki je padel v izvrševanju svojega pilotskf ga poslanstva.
Vsi italijanski oddelki so se udeležili božjih služb v spomin vnetega letalskega borca. Ob obalah Dnjepra so se vojaki v prvih črtah pred sovražnikom udeležili svete maše v okviru, ki je bil Brunu Mussoliniju vedno najdražji, to je v borbi. Posebno svečana je bila ceremonija v nekem kraju, kjer se nahaja poveljstvo. Udeležili so se ;e poveljnik ekspedicijskega zbora z vsemi oficirji, čete in zastopstvo madžarskih hon-vedov.
Sodba turškega generala o položaja
Ankara, 25. avg. s. V nekem članku, objavljenem v »Kumhurietu« polemizira general Erkilet z angleško propagando in zavrača trditev, da se je zavezniška ofenziva na vzhodni fronti ustavila. Naravno je, pravi general, da morajo po dosegi določenih točk zavezniški poveljniki poskrbeti za potrebni materijal ter organizirati zaledje in zasedeno ozemlje. Zaradi tega se samo zdi, da se je ofenziva ustavila Zaradi napredovanja v središču je postalo potrebno napredovanje na obeh krilih, da se frontna črta uredi in zaradi tega je bila potrebna rudi ofenziva v Ukrajini. Kjer koli so Sovjeti poskušali proti ofenzivo, so utrpeli velikanske izgube, ki se cenijo lahko na 25 divizij, ne da bi dosegli kakšni uspeh. V bistvu ugotavlja general Erkilet, da poteka napredovanje zavesnkov sistematično.
Napadalni sunki v Vzhodni Afriki
Uspešne letalske akcije — Bombe na Tobruk in Malto — Eno sovražno letalo sestreljeno
Letalske akcije na vsej fronti
Nemško letalstvo je povsod uspešno poseglo v horbo in je prizadejalo sovražniku hude izgube
Berlin. 25. avg. s. Dne 23. avgusrta so bile operacije nemškega letalstva v Ukrajini izredno uspešne. Bojna letala m strmoglavci so sta t no bombardirali, kakor poroča DNB, čete maršala Budjonija. Izvedli so velike napade na sovjetske motorizirane kolone, ki so se zaman sikusale umakniti toči nemških bomb. Uničenih je bilo 11 sovjetskih tankov. 6 poškodovanih tankov pa je sovražnik pustil na bojišču. Pri napadu na motorizirane kolone je bilo uničenih 175 motornih in drugih voz. Pri napadih na letališča je bi'Io uničenih na tleh 30 sovjet-sk h letal, ki so bila pripravljena za odlet. V zračnih dvobo;ih je bilo sestreljenih 7 letal.
Nemške borbene skupine so napadle m hudo poškodovale vzhodno od Odese sovjetsko cisternsko ladjo z 8.000 tonami. Na neki reki je bilo potopljenih 7 splavov- in en vlačilec. Na Desnem, velikem pritoku l>njcpra, so nem-ka letala potopila sovjetski monitor. Dru ni močno zadeti ir*vn;tor se je moral usidrati. Vsa nemška letala so se vrnila  na  svoja oporišča.
Ostale letalske skupine na osrednjem odseku vzhodne fronte so uspešno bombardirale sovražne kolone na pohodu rn prometne zveze. Nemška letala so se v naglem poletu vrgla na sovjetske kolone in jim zadala hude izgube. Razen tega je sovražnik utrpel hude izgube na materijalu. 24 vojaških vlakov določenih za prevoz sovjetskih oddelkov, so nemška letala
napadla. 500 vagonov je bilo uničenih ali zažganih. 12 vojaških kolon je bile popolnoma uničenih tako, da so izgube Sovjertov na ljudeh i/Tcdno velilce.
V letalskih dvobojih je bilo sestreljenih 12 sovjetskih letal Dne 23. avgusta je nemško letalstvo uspešno sodelovalo z akcijami kopnega orožja na severnem sektorju. V področju Revala so brli napadeni uspešno sovražni položaji z bombami in strojnicami. Deloma so bile porušene železniške proge južno in južnovzhodno od Leningrada. Umikajoče se sovjetske kolone kljub hitremu umiku niso mogle ubežati toči bomb in krogel iz nemških letal in so imele velike izgube.
Sovjetsko letalstvo se je skušalo zoper-staviti nemškemu. 17 sovjetskih letal je bilo zbitih v letalskih dvobojih. Dne 23. t. m_ m prejšnjo noč. je bilo uničenih 53 sovjetskih letal. 48 letal pa je bfk> uničenih na tleh.
Helsinki, 25. avg. s. Finsko letalstvo je z velikim uspehom bombardiralo sovjetske čete, zlasti vzdolž južnovzhodne fronte. Zadelo je večkrat v polno in uničilo Številno mehanizirano kolono. Razen teh že omenjenih treh bombnikov, so finski lovci in protiletalska obramba zbili v zadnjih 24 urah 5 rdečih lovcev v operacijskem pasu in v teku neuspelega pojava nad nebom Kariaja in Koskija. Pričela se je najživannejša delavnost letalstva, na vsej fronti na obeh straneh.
Lindbergh ponovno svari Roosevelta
Amerika bo pahnjena v kaos, če se bo vmešala v evropsko
vojno
.Vev York, 25. avg. s. V razgovoru, ki ga je objavil »New Vork Joaimal American«, je Lindbergh izjavil, da se je udeležil razprave o intervenciji Zedinjenih držav, ker Amerika preživlja zdaj najhujšo krizo od I dobe secesijske vojne. Lindbergh smatra 1 za svojo dolžnost da pojasni svojim rojakom kljub obrekovanju svojih sovražnikov, kaj se dogaja v Evropi in posledice tega dogajanja za Ameriko. Mnogi Američani sploh ničesar ne vedo o razvoju dogodkov, ker ne dobe natančnih ob vest M. Danes ne gre za to, kaj naj bi morale Ze-diniene države narediti v Evropi, temveč
za to, kaj bi v Evropi mogle narediti. Amerika h- morala vse dobro pretehtati pred dejanji. Lindbergh je prepričan o nemški zmagi nad Anglijo, kateri tudi ameriška pomoč ne more pomagati do zmage. Nadaljevanje vojne z ameriško pomočjo bi povzročilo gospodarski kaos. kakršnega Amerika še ni videla. Lindbergh pripominja, da se Amerika prepočasn oboro-žuje zaradi nesoglasja med ameriškimi narodi. Američani so zamenjali svoro lastno usodo z usodo Evrope, toda za dosego notranje edinosrti morajo obrniti oči proč *>d starega kontinenta.
francoskega pisatelja
Pariz, 25. avg. s. Znani pisatelj La Ro-chelle opominja svoje rojake v uvodniku tednika >La Gerbe« in piše:
Morda ste pozabili na Trafalgar in na Fasciodo in na dejstvo, da ste se v desetih stoletjih zgodovine Francozi večkrat borili proti Angležem kakor pri kateremkoli drugim narodom. Ali se ne spominjate več, kakšna je bila francoska politika v času. ko je Francija v resnici nekaj predstavljala, ko je niso obvladovale tajne sile in še manj klike Židov, ki so zamenjali Pariz za Jeruzalem? Ali ste že pozabili, da je Anglija kot zaveznik streljala na francoske vojake v Mers el Kebiru in v Siriji? Ste že pozabili, da je Anglija vedno pripravljena zapustiti vse zaveznike in prijatelje, da reši svoje lastne gmotne interese?
Pisec zaključuje, da bi morala biti Francija hvaležna zmagovitim narodom, če ji dovolijo sodelovanje pri obnovi Evrope, ki se bo uresničila po vojni s Francijo ali brez nje.
odbor na Hrvatskem
Zagreb, 25. avg. s. Poglavnik se je odločil ustanoviti medmiiiistrski gospodarski odbor. V odboru bodo minister za narodno obrambo kot predsednik in ministr' za finance, za gospodarstvo, poljedeljstvo, promet, zunanje zadeve in minister za poŠto ter predsednik gospo iarskega sveta in predsednik hrvatske delavske zbornice. Odbor se bo pečal z vsemi vprašanji, ki so v odnosu z gospodarstvom in ki jim jih bo dodelil šef države ali ministrski svet.
USA izpodrivajo Japonsko
Santiago de Chile, 25. avg. u Zedinjene države hočejo kupiti celotno čilsko proizvodnjo rud, bakra, živega srebra, mangana, kobalta, svinca in molibdena. Doslej je bila japonska glavni kupec čilskega bakra. Japonski interesenti so skušali nedavno nabaviti večino proizvodnje kobalta. Zelo so Japonci tudi interesiram pri izkoriščanju ležišč enakega mangana.
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 24. avgusta naslednje 446 vojno poročilo:
V Cirenaiki znatno delovanje topništva in osnega letalstva na odseku pri Tobmku. Skupine nemških letal so uspešno bombardirale protiletalske baterije v trdnjavi ter ladje vluki. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo.
Angleška letala so bombardirala Bengazi In napravila nekaj škode.
V vzhodni Afriki novi sovražni letalski napadi na postojanke pri Uolkefitu. Stalno delovanje naših oddelkov, ki so izvedli napadalne sunke med sovražne postojanke.
V pretekli noči je kraljevo letalstvo bombardiralo letališče v Mikabi na Malti. Izbruhnilo je mnogo požarov.
Operacijsko področje, 25. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Edinice   kraljevskega   letalstva   so na-
padle, kakor poroča dnevno poročilo, letališče Mikabo na otoku Malti. Več sto rušilnih in zažigalnih bomb je učinkovito zadelo objekte. Opaženih je bilo osem požarov ob robu letališča. Z otoka so protiletalske strojnice in reflektorji skušali zaman otežkočati akcijo. Sovražni nočni lovci so neprestano napadali naše bombnike, ki so se nepoškodovani vrnili na oporišča.
Nemško odlikovanje italijanskih letalcev
Berlin. 25. avgusta s. Maršal Nemčije tn vrhovni poveljnik nemškega letalstva Go-ring je podelil v imenu Hitlerja železni križec za hrabrost 22 italijanskim letalcem, ki so se junaško izkazali kot lovci m z,v ščitniki nemških borbenih skupin v brrlrt za Tobruk.
Uničen sovražni konvoi
21 ladij s skupno 122.000 tonami ter ena torpedovka, ena korveta in en stražni čoln potopljeni
Razen tega so bili potopljeni ena torpedovka razreda »Afridi«, ena korveta in en spremljevalni čoln.
Samo 8 ladjam tega konvoja, ki je bil močno zaščiten, je uspelo pobegniti v portugalske teritorijalne vode.
Hitlerjev glavni stan, 25. avg. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja sledeče izredno poročilo:
Podmornice in vojne ladje, ki so operirale na odprtem morju, naznanjajo, da so uničile 25 sovražnih trgovskih ladij s skupno^ 148.200 reg. tonami. 21 od teh ladij s skupno 122.000 tonami so potopile podmornice po večdnevnem zasledovanju in po hudih borbah.
Ladje pripadajo konvoju, ki je bil namenjen iz Anglije v Gibraltar.
Napad na bolniško ladjo
Berlin, 25. avgusrta s. Na obalah Norveške je neka angleška podmornica hoteJa torpedirati neko nemško bomi^o ladjo, kar ji pa ni uspelo.
Tudi Afganistan bo
Kabul, 25. avg. s. Ob priliki obletnice narodne neodvisnost: je govori'! afganski kralj Zahir-^ah narodu in poudaril nujnost edinstva spričo sedanje svetovne krize. Poudaril je, da Afganci niso nikoli sprejelt tuje oblasti in so trdno odločeni varovati neodvisnost m narodne interese. Kralj je znova potrdil nevtralnost Afganistana in je izjavil, da bo država vodila tako politiko, dokler ne bo ogrožena neodvisnost države in kompromitirane njene pravice in interesi. Kralj je pozval narod, naj bo pripravljen, da izpolni vse svoje dolžnosti in se žrtvuje, če bo potrebno, za rešitev in nedotakljivosti države in njene neodvisnosti.
Nasilje nad Iranom
Rim, 25. avgusta s. Prva praktična posledica osmih Churchillovih in Rooseveltovih točk je bilo združenje med Rooseveltom in Stalinom. Druga je nasilnost Londona in Moskve proti Iranu z očitnim odobravanjem   Rooseveltovim.   Anglija  čuti, da
svojo neodvisnost
izgubiva tla pod nogami v tej državi in se ne ustraši nobenega nemotra4r*ega dejanja za zmanjšanje nevarnosti, v katerih se nahaja.
Nenadna smrt turškega poslanika v Teheranu
Teheran, 25. avg. s. Listi poročajo o osuplosti irari5kih političnih krogov zaradi nenadne smrti turškega poslanika Satda-vaza, ki je bil prvi predstavnik Turčije v Iranu in tudi poslanik v Rimu od leta 1923 do 1932. Podpisal je prijateljsko in spravno pogodbo med Italijo in Turčijo dne 30. maja 1928 in konzularno pogodbo med Italijo in Turčijo dne 9. septembra 1929. Vse te pogodbe so še v veljavi. Pt> bivanju v Rimu je odnesel Satdavaz zelo velike simpatije do Italije. Zadržanje turškega tiska do Irana odobravajo dnevniki v Teheranu, ki to zadržanje primerjajo z lažnim m sovražnim zadržanjem anglosaksonskega tiska.
Japonske letalske akcije na Kitajski
Tokio, 25. avg. s. Letalsko poveljstvo je objavilo komunike, v katerem pravi, da so japonska letala v času od 8. do 20. avgusta izvedla vrsto napadov na Cung-king in okoliško področje. Ti letalski napadi so bili najhujši od početka vojne. Mesto je vselej napadlo po več skupin japonskih hidroavionov. Japonsko letalstvo je bombardiralo tudi druga mesta, ki se v njih zbira kitajska vojska. Razdejalo je več letališč v pokrajinah Anhvej in Kvangsi; na otoku Kajmanu je bilo razdejanih mnogo vojaških objektov. Težko je dognati, koliko kitajskih letal je bilo razdejanih pri teh operacijah, gotovo pa je, da je njihovo število sorazmerno veliko. Industrijsko področje severno od Cungkinga je bilo močno razdejano. Več tovarn je bilo popolnoma porušenih ali pa so do tal pogorele. Severno od Cung-
kinga so bile zadete tudi vojašnice. Japonska letala so prodrla celo 300 km daleč na zapad od Cungkinga. Pri teh operacijah ni bilo izgubljeno nobeno japonsko letalo.
Tokio, 25. avgusta s Japonske sile, ki so 14. t. m. pričele obširno očuščevamo ak-erjo proti kitajskim komunistom v pokrajinah Sansi, Harar in Hopej, so odlično zaključita prvo fazo operacij in rma-jo zdaj obkoljene preostale kitajske sile v ravnini vzhodnega m osrednjega dola. Hopeja. Poročajo tudi o drugih očiščevaJmh operacijah in o uničen>u več tisoč lcormmts*cw. Japonsko letalstvo je uspešno sodelovalo s kopno vojsko in izvedlo vrsto napadov na važno strateško oporišče Tajsvjovo severno vzhodno od Keotm£a v pokra/kri Hopoj.
odkupila italijanske ladje
Buenos Aires, 25. avg. s. Ves tisk vidno piše in toplo odobrava sporazum med Italijo in Argentino glede nakupa italijanskih ladij, ki so vsidrane v argentinskih pristaniščih.
Poznanjski nemški grad
BerHn, 25. avg. s. Kancelar Hitler je odredil, da se bo kraljevi dvorec v Poznanju v bodoče imenoval poznanjski nemški grad. Hitler bo v njem stanova! kadar koli bo obiskal Poznanj. V enem krilu gradu bo rezidenca  okrožnega, vodje.
Želeapiižka nesreča v Bolgariji
Sofija, 25. avg. u. Na postaji v Belocenu sta trčila predvčerajšnjim dva vlaka. Bilo je nekaj ranjenih.
Odhod portugalskih čet
Lizbona, 25. avg. a Listi posebno opozarjajo na odhod kontingenta čet na Azo-re in objavljajo fotografije vojaških svečanosti ob odhodu, ki se je vršila sredi Lizbone ob navzočnosti predsednika Sala-zarja in vseh visokih predstavnikov vojaških in civilnih oblasti. Bataljon je odšel na Azore in predstavlja izbrani zbor, ki je odlično vojaško opremljen.
Italijanski paviljon na velesejnn v Smiraj
Carigrad, 25. avg. a Mednarodnega, ve-
lesejma v S mirni se je udeležila tudi Italija z razstavo gospodarskih proizvodov, ki je vzbudila občudovanje in hvalo turškega trgovinskega ministra in turških oblasti. Ldst »Batanc piće, da je italijanski paviljon smotrna in moderna zgradba, urejena z okusom do vseh podrobnosti in bo razstava zadovoljila vse obiskovalce.
Izgon japonskih novinarjev iz Nizozemske Indije
Berlin, 25. avg. d. Oblasti Nizozemske Vzhodne Indije so izgnale zastopnike veli-kega japonskega hsta >Tokio Niči-Nlčl<. Izgon je bil odrejen z utemeljitvijo, da je omenjeni japonski list objavljal članke, Id niso bili v interesu Nizozemske Indije. Mišljen je bil v prvi vrati neki članek, v katerem je japonski avtor poudarjal potrebo, da se veliki vzhodnoazijski življenjski prostor organizira tudi s sodelovanjem Nizozemske Vzhodne Indije. Nizozemska oblasti so nadalje obdolžile japonski hVst zaradi objavljanja vesti o Japoncem sovražnih izgredih v Nizozemski Vzhodni Indiji.
Jnsertrai v 9JSUw. Narmtm*
Stran 2
»SLOVENSKI JTAROD«,   Ponedeljek. ». avgu-U. 1941-XIX.
Ster. 194
Regulacija Malega grabna
Doslej so odkopali en meter remije v globino novo ki bo utrjena z velikimi skalami in bo popolnoma ravna
Ljubljana, 25. avgusta-Pred tedni je mestna občina obnovila dela za regulacijo Malega grabna v Mestnem logu. Mali graben je sicer majhen potok, v času večjega, deievja pa odvaja ogromne količine vode v Ljubljanico. Pritisk teh voda je bil izredno močen in potok si je ▼ ilovnati zemlji izkopal globoko str *go s številnimi ovinki, rokavi  in zajedami.
.škodljivost delovanja vodnih sil, ki so trgale, izpodkopavale ter odnašale s seboj leto za letom velike količine zemlje, ni bilo mogoče ukrotit' z nobenimi pTOvizor-nimi napravami. K;er so se jim ljudje skušali zoperstaviti z utrjevanjem bregov s pomočjo brun in prepletenega šibja in protja, je bila oibramba učinkovita le kratek čas Voda je kmalu našla pot za take naprave in nadaljevala z uničevanjem zemlje.
Edino učinkovito sredstvo za ukrotitev Malega grabna je bila regulacija Mestna občina se ;e je lotila, kolikor je imela sredstev na razpolago, že pred leti m je bil tedaj reguliran ves spodnji del potoka do izliva v Ljubljanico. Letos po'eti so z deli nadaljevali in čaka jih se dobršen kos struge. Sedanja regulacij*Jca dela potekajo nekako v sredin:   Mestnega loga.
V odseku, kjer delajo, bodo delavci odrezali vodi velik ovinek, ki se ;e že močno približal bližnji Cesti dveh cesarjev, obenem pa bodo zasuli več globok:h /ajed. Načrt v tem odseku predvideva popolnoma ravno strugo v dolžin-' 200 do 300 metrov in j*re v bližini obrežnega travnika.
Ko so se lotili dela. so najprej odkopali
travno rušo in jo zložili kakor obrambne okope   vzdolž   projektirane   nove struge.
Nato so položili tirnice, pripeljali vagon-čke in začeli z odkopa van jem. Zemljo, ki jo nakoplje«o, sproti odvažajo na spodnji in zgornji konec v široko staro strugo potoka in tako v smislu načrta istočasno urejajo novi in stari del bodočega vodnega korita.
Dela gredo po  načrtu naprej  in so
doslej odkopali približno en meter remije v globino nove struge. L'ravnaii in zravnali
so tudi odsek na dednem bregu stare struge. Ker potrebujejo za učinkovito regulacijo tudi skale, so na mestu, kjer ie nekoč že stal most čez Mali graben, zgradili nov provizoričen most. Kamenje, ki ga dovažajo po Cesti dveh cesarjev, spravljajo v vagončkih preko mostu na levi breg.
Ce ne bo nagajalo iesensko deževje, bodo regulacijska dc^a končana že letos. Z njimi bo celotna regulacija Malega qr. "ma zelo napredovala in BČSSOm bo mogoče znova koristno izrabljat1 mnogo zemlje, ki jo je zdaj brezobzirno pustošila vodna sila Sicer pa ie na tem krhkem in mokrem svetu potrebna velika prev;dnost tudi pri krpanju globokej^ih jarkov, ki naj odvajajo talno vodo. Ob novih mestnih hišicah v Mestnem logu ie mestna občina izkopala na obeh straneh dva globoka jarka, ki naj odvajata vodo in dru^o nesnago v Mali graben. Jarka pa nista bila utr- j jena in pri prvem močnc;;-em deževju je voda zagospodarila v njih po mili volji m zlasti pri spodnjem delu popolnoma deformirala prvotno obliko.
180 četnikov in komunistov ustreljenih
Kratka bitka med hrvatskim vojaštvom ter četniki
blizu Korduna
Obvezno cepljenje proti davici
na ozemlju ljubljanske občine in predpisi za njega
izvedbo
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, člena 6. Duce-jevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, člena 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX, št 452. in člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št 454, kakor tudi zakona z dne 10. januarja 1930. in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930., katerih slednja dva se nanašata na zatiranje nalezljivih bolezni in na cepljenje zoper nje,
glede na to, da se v ljubljanski občini endemična gnezdišča davice vztrajno ponavljajo,
smatrajoč za potrebno, da se odredi obveznost cepljenja zoper davico na ozemlju ljubljanske občine, in
po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda odreja:
Člen 1. Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18. mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju ljubljanske občine.
Člen 2. Zoper davico je treba eepiti z difteričnim cepivom, ki vsebuje najmanj 25 U. A. na 1 cm3 in ki ne sme biti starejše od treh let.
Člen 3. Higienski zavod v Ljubljani oskrbi nakup anatoksina tiste kakovosti, ki jo predlaga mestno poglavarstvo ljubljansko.
Člen 4. Ce se uporablja difterični ana-toksin s 25 U. A., se praviloma dajeta dva podkožna vbrizga in sicer po 1 in 2 cm3 v razmaku 15—21 dni.
Ob morebitni potrebi profilakse je do-' voljen, po presoji pokrajinskega zdravstvenega oblastva, še tretji vbrizg z 2 cm3 iste vrste ceniva, in to 6 mesecev ali eno leto po drugem vbrizgu.
Člen 5. Cepljenja so oproščeni, po pre-
soji ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani ali mestnega fizika ljubljanskega, otroci, ki so slabotni, limfatični, jetični. z ledvičnimi obolenji, ki bolujejo za eksu-dativno diatezo, na srcu in tisti, ki so že imeli davico ali bili cepljeni zoper davico.
Člen 6. Javno cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki.
Zasebni zdravniki smejo cepiti po naročilu otrokove rodbine, a vselej le po gornjih pogojih. O vsaki cepitvi morajo takoj, ko opravijo drugi vbrizg, poročati pismeno občinskemu zdravstvenemu uradu (mestnemu fizikatu) in pri tem navesti za otroka ime, priimek, očetovo ime in starost, izvor cepiva, uporabljeno metodo in število narejenih vbrizgov.
V takih primerih se cepivo lahko dobi iz zaloge Higienskesa zavoda za plačilo samo nabavnih stroškov.
Člen 7. Občinski zdravstveni urad (mestni fizikat) mora imeti vse cepljence v točnem razvidu.
Člen 8. Za sprejem v klimatične kolonije in druge otroške skupnosti je potreben dokaz, da se je cepljenje opravilo vsaj en mesec pred prihodom ' v zavetišče.
Člen 9. Ljubljanskemu županu in ravnatelju Higienskega zavoda se poverja izvedba te naredbe in določitev kraja, dneva in ure, kjer in kdaj naj se opravlja cepljenje.
Člen 10. Osebe, ki imajo nad obvezniki cepljenja očetovsko oblast, varuštvo ali skrbstvo in vsi drugi, ki bi prekršili določbe te naredbe, se kaznujejo v denarju do L 1000.—.
Člen 11. Ta naredba stopi takoj v ve-liavo in se obiavi v Službenem listu za Ljubki a nsko pokrajino.
Visoki Komisar za Ljublianpko pokraiino: Emilio Grazioli
Velika favna dela v SrMji
Gradnja in popravilo cest in mostov — Preskrba prebivalstva z vodo
Beograd, 24. avgusta. Za javna dela v Srbiji je bila določena v sporazumu z nemško vojaško upravo ena milijarda dinarjev. Komisar v ministrstvu za, javna dela ing. Stanislav Josifovič je dal sotrudniku »Donauzeitung« daljšo izjavo o nameravanih javnih delih. Gre za znatno zboljšanje cestnega omrežja, osuševanje močvirij, regulacijo rek, preskrbo mnogih krajev s pitno vodo in obnovo javnih poslopij. Tako obsežna javna dela bodo znatno omilila brezposelnost.
Ceste in mostovi
Na temelju zakona iz leta 1934. je bilo razdeljeno cestno omrežje v državne, banovinske in občinske ceste, toda samo polovico vsega cestnega omrežja, ki je znašalo takrat okrog 40.000 km, je bila uporabna za tovorne avtomobile. Zdaj je v Srbiji državnih cest okrog 2.600 km, banovinskih pa 11.000 km. Razmere glede cest, uporabnih za tovorne avtomobile, je ostalo isto. Večina cest pa nima solidnega spodnjega ustroja, tako da živahnejšega prometa sploh ne morejo vzdrževati.
Najprej bodo porabili 230.000.000 din za obnovo med vojno porušenih cest in mostov. Dalje bodo zgradili ceste iz Beograda v Topolo in Kragujevac. Cesta Beograd-Smederevo bo tlakovana. Utrjene in tlakovane bodo ceste Beograd - Lazarevac, Beograd - Obrenovac in Pančevo - Vršac. Končno bo zgrajena tudi cesta Požarevac. Končno bo dograjena na cesti Požarevac-Zaječar zveza med Zagubico in Banjo Bre-stovačko. 100 milijonov din je pa določenih za popravilo vseh državnih in banovinskih cest. Cestne zveze dobi tudi več rudnikov, tako Bor, Senjski rudnik. Krupanj. Zajač-ka in Gorlački. Posebno nujno je tudi zboljšanje potov. V 118 mestih in večjih krajih bodo ceste tlakovali. Nekatera javna dela so se že pričela, tako v okraiih Obrenovac, Topolm Ralja in Zagubica. Težkoče so pa nastale zaradi pomanjkanja strojev in orodja. Ceste bodo gradili ln popravljali poldrugo leto tn zaposlenih bo okrog 30.000 delavcev.
Regulacija rek
Prav tako obsežen načrt je predviden 1 tudi za osušitev močvirnatih krajev in re-
jTulacijo novih rek. Za ta iavna dela s<e bo porabilo 170.1X10.000 din, 100,000.000 din je že na razpolago, za 25,000.000 din bo me-Iioranih v okalici Šabca med Drino in Savo 45.000 ha zemljišča in zgrajeni bedo tudi odtjrvarjajoči nasipi da ne bo več poplav. Za javna dela pr. Obrenovcu je določenih 10.000.000 din. V načrtu je tudi zgraditev kanalov in jezov. Pri Smcdercvu bodo iz-sušMi desni breg Donave.
Obsežna iavna dela se obetajo tudi Banatu, kjer bodo izkopali več kanalna-, da izsuse močvirja. Zaradi obilnih padavin v zadnjih letih niso mogli obdelovati okrog 30.fKK> ha zemlje. Ko bodo ta močvirja izsušena, bo znašal presežek letine nad 300.000 metrskih stptov Največja javna dela se pa pripravi:ajo v dolini Velike Moravč Za ta javna dela je določenih 550 milijonov din. Tudi tu gre za regulacijo in melioracijo rek, zlasti reke Sentce pri Palanki. Tu je vsako leto okro** 45.000 ha zemlje več tednov pod vodo. Za vsa ta dela bo potrebnih okrojj 6.000.000 de'ovnih dni in delalo bo 30.000 delavcev približno 2 leti in pol.
Preskrba z vodo
Preskrba z vodo zlasti s pitno je bila že od nekdaj težko vprašanje v kraških gorskih krajih Srbije. V okviru določenih javnih del bo odstranjen tudi ta nedosta-tek. Najprej bodo zboljšali vodovodno omrežje v mestih, potem bodo pa zgradili mnogo vodnjakov in manjših vodovodov. V poštev pride 48 mest in vasi. Za ta dela je določenih*20.000.000 din Dela bodo trajala približno poldrugo leto.
Smrt japonskega učenjaka
V Tokiu je umrl nedavno znani japonski raziskovalec raka ln bivši rektor cesarske univerze v Tokiu Matao Nagavo. Na smrtni postelji mu je bil podeljen naslov barona, 8 katerim ga je odlikoval japonski cesar za zasluge na polju znanosti. Matao Nagavo je Študiral od leta 1907. do 1910. v Nemčiji, kjer si je pridobil znaten del svojega znanja.
Po objavljenem poročilu z uradnih hrvatskih mest so družbe komunistov in četnikov 2., 3. in 9. avgusta ponovno napadle vasi v Liki  Vrtoče. Krujuše in Lastvo,
kjer so porušile več hiš in pobile več ljudi. Uradno hrvatsko poročilo pravi, da je bilo mučenih in ubitih tudi več žensk in
otrok, med njimi celo nekaj dojenčkov, župnik v vasi Krujuše je bil najprej večkrat ranjen potem so mu pa odsekali glavo in vrgli njegovo truplo v gorečo cerkev. Več vaščanov so četniki baje zapodili v goreče hiše in jih zaprli, da so živi
zgoreli.
Ta čas je bilo pa obveščeno o napadu hrvatsko vojaštvo, ki se mu je posrečilo dohiteti del napadalcev v območju Korduna. Tam se je vnela kratka bitka, v kateri je vojska ujela 180 četnikov. Vsi so prišli pred izredno sodišče, ki jih je obsodilo na smrt, in takoj so bili ustreljeni.
Kanonik dr. Pavel Lončar obsojen na smrt
Izredno sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt stolnega kanonika dr. Pavla Lončarja. Pred sodišče je prišel zaradi državi nevarne propagande proti tistaškemu pokretu in zaradi žalitve poglavnika dr. Pa-veliča. Ta smrtna obsodba je vzbudila v hrvatski javnosti veliko pozornost. To je namreč prvi primer, da je prišel pred iz-
redno sodišče višji duhovnik in da je bil proti njemu uporabljen zakon v vsej svoji strogosti. To naj bi bilo obenem svarilo nasprotnikom režima v klerikalnem taboru. Stolni kanonik dr. Lončar je bil, kot rečeno, obsojen na smrt, toda smrtna obsodba ni bila izvršena, kajti pravosodni minister je zamenjal smrtno kazen z 20 letno robijo.
I0.000 kun nagrade za izsleditev komunistov
Veliki župan v Zagrebu je izdal tiralico za potepuhi in komunisti, ki se mude nekje v okolici Sesvet pri Zagrebu. 19. avgusta so opazili v tem gozdu okrog 10 potepuhov, ki so iz zasede streljali na nekega orožnika. Napadalci so se potem umaknili v hribe severozapadno od Zagreba. Na njihove glave je razpisana nagrada 10.000 kun.
Dva komunista ustreljena
Iz Beograda poročajo da so varnostni organi v soboto 13. t. m. proti večeru ustavili v parku pri dijaškem domu znanega komunista, črko-slikarja Štefana Oledjo in študenta trgovske visoke šole Pnavo^lava Marinkmriča. Komunist* sta hotela streljati na varnostne organe. Ti so pa njuno namero pravočasno opazili in oba na mestu ustrelili.
Kako je bilo pred 25 leti
Patrijotična darila
Istega dne je »Slovenski Narod« poročal:
Patriotična darjla volnenine, kavčuga in raznih vojnih kovin se še vedno sprejemajo. Kdor ima kaj pripravljenega naj odda darilo pn magistratnj nabiralnici, srednja hiša, levo, pritličje, spredaj. Rav-notam se sprejemajo tudi še mesingasti kuhinjski možnarji, bodisi kot čisto darilo, bodisi proti izmenjavi z železnimi ali pa kamenit imi ali porcelanastimi možnarji, ki jih je še dobiti
Zapiranje prodaj a Inic v trgovinskih obrtih
V petek, 1. septembra 1916., je »Slovenski Narod« poročal:
Z razglasom c. kr. deželne vlade z dne 25. julija 1916. dež. zak. št 35. so se začasno razveljavljene določbe razglasa c. kr. deželnega predsednika z dne 11. aprila 1913. dež. zak. št 15 o delovnem času in o zapiranju prodajalnic v trgovinskih obrtih in v sorodnih opravilnih obratih v mestnem ozemlju Ljubljane in v okolici zopet uveljavile. Z ozirom na to morajo biti pri vseh v mestnem ozemlju Ljubljane vštev-ši Spodnjo Šiško, dalje v krajih Zgornja Šiška. Udmat. Selo, Moste in Glince (ljubljanska okolica) obratovanih obrtih, pri katerih se blago prodaja v opravilnih prostorih (prodajalnicah) odprtih za promet odjemalcev, ti prostori s pisarnami in s skladišči vred, ki spadajo k njim — z izjemami, spodaj navedenimi — zaprti v času od pol 8. ure zvečer do pol 7. ure zjutraj. Pri trgovini z živili smejo biti pro-dajalnice odprte do pol 9. ure zvečer. Nadalje smejo biti na delovnik pred nedeljo ali praznikom prodajalnice za živila odprte do 9. uri zvečer, ostale prodajalnice pa do pol 9. ure zvečer. Pri prodaji blaga pekarske in mesarske obrti, kakor tudi pri prodaji mleka, se ne smejo prodajalnice odpreti pred 5. uro zjutraj.
Varstvo mladine
Istega dne je »Slovenski Narod« poročal: V varstvo mladine je izdalo štajersko na-mestništtvo jako strog nkaz. Po tem ukazu je mladini do izpolnjenega 17 leta prepovedano javno pušitj in se po 9 ciri zvečer muditi izven doma. Tudi v javnih lokalih se sme mladina muditi le do 9 zvečer in le v spremstvu staršev ali varuhov ali mojstrov. V kinematografe sme mladina hoditi le če so predstave izrecno označene kot primerne za mladino in le če je predstavi pred 8. uro konec. Prepovedano je prodajati mladini tobak, igrače in nepotrebne stvari. Tudi odrasli, ki bi mladini omogočili storiti take prestopke, zapadejo kazni. Tobak in kvarte, ki jih dobe policijski organi pri taki mladini, je oddati za bolne in ranjene vojake.
Nove davščine
V soboto 2. septembra 1916. je »Slovenski Na rej« poročal: Danes je izšla cesarska naredba, ki dc/oča vojno doklado na ne-pOvcrdne davke in zvišanje neposredn,"h davkov. DohoJck iz tega zvišanja bo z dohodki iz zvišanja Javkrv na žganje, iz po draženja tobaka in iz postnih in železniških pristojbin, ki se nalo/e. namenjen za p!a če van i c obvesti cd vojnih posojil. Za cbrc sti štirih vojnih posojil je treba na leto 750 milijonov. Zvišanje direktnih davkom se zgodi v obliki doklade. Xa hišnonajem nim-ki, na hišn -razredni davek in na dave'.v od plač se doklada ne na'oži. Doklada nu dehadarino se začne pri dohodkih tritiso: kron m bo od 15°/p narasla na 7fr\'o. Do-klada k posebni dohodnini bo progresivna. Pridobitne družbe katerim se glavnica obrestuje z več kakor 6" n, bodo piačevale rentabilitetno doklado od 30 do 80° V Pri splošni pridobnini bo znašala doklada za 3. do 4. razred 6(XVo. za L in II. razred IGO"1!). Zemljiški rentni in tanti jem-ki davek se obremeni s proporcionalno doklado. Pri zemljiškem davku bo znašala doklada
pri rentnem davku in pri davku cd tantijem 100° o. Avtonomne korporacije ne bodo smele te vojne daklade cbremenjati. Vojne doklade se bodo v davčnem letu 1917. plačevale ob plačilnsh terminih rednih davkov. Za leto 1916. se določi poseben termin. Vojne doklade bodo nesle kakih 200 do 210 milijonov in sicer doklada na zemljiški davek 42 milijonov, doklada na splošno prkiobninc 29 milijonov, doklada na posebne pndobnino 29 milijonov, doklada na rentni davek 12 milijonov (1. 1916. pa 6 milijonov), doklada na davek od tantijem 3 milijone in doklada na davek od dohodarine 84 mlijonov.
Danes je izšla cesarska naredba, ki odloča zvišanje kolekovin in neposrednih pri-
„Slovenski Narod44 leta 1916
stojbin. To zvišanje se pa ne tiče tistih pristojbin, ki so bile že lani zvišane, to je pristojbin od dcdišč:n in daril, sodnih in zavarovalnih pristojbin. Ta naredba stopi v veljavo 1. oktobra 1916. Računa se, da bo to zvišanje neslo na leto kakih 70 milijonov kron.
Iz.^Ia je nova cesarska naredba, ki določa davek na vžigalice. Plačevati bo po 2 vinarja od škatljice, v kateri ni več kakor 60 nežveplanih ali 90 žveplanih vžigalic. Za vžigalice se bodo določile tudi najvišje cene. Od drugih vžigal bo po tež: in velikosti plačevati 50 vinarjev za 1 K ali tri krone davka. Ta novi davek pos-tane veljaven 18. septembra in bo nesel na leto 15 milijonov kron.
Mast, grah in klobase
V torek 29. avgusta 1916 je »Slovenski Narod s poročal: Alestna aprovizacija predaja mast v vojni prodajalni v Gosposki ulici št. 7 in ne več v cerkvi Sv. Jožefa. Suh grah 1 kg po 1 K 30 v se prodaja v i£U vojni prodajalni v Gosposki ulici. Gostilničarji, zavodi itd., ki rabijo večje množine graha, naj se zglase zaradi nakaznice v mestnem tržnem uradu v III. nadstropju. — Za nadrobno trgovino s klobasami je deželna vlada določila naslednje najvišje cene za en kg. Za krakovske in debrecin-ske klobase 14 K, za brunšviške 10 K, za pariške 10 K 50 v, za ekstraklobase 10 K 50 v, za safalade in hrenovke 10 K, za sveže kranjske klobase 11 K, in za polpre-kajene kranjske klobase 12 K 40 v.
Namesto venca na grob gospe baronice Gette Lazarini je darovala gopa Fani Urbane iz Ljubljane Rdečemu križu 100 L.. Iskrena hvala!
Pošto naj dvignejo: Babšek Francka, ma-gistratna uradnica, Bergelj Ivan, Glinška cesta; Borišek Boža, Ljubljanski dvor; Brozovič Franc, urednik »Jutra«; Campa dr. Matija, dir. drž. žel.; Dagarin Petar, carinski uradnik; Funtek Mici, Gruden Maca, Keržičeva ul. 6; Hvala Božo, direkcija drž. žel.; Jezeršek Anica, Frančiškanska ulica; Kutnar Mira, glavna pošta; Ma-tc-lič Marija, Vič, meščanska šola; Milojevič Terezija, Glavarjeva 10- I; Musič Milodo, Celovška cesta 30; Naglas, zaloga pohištva, Novi trg; Olifčič Robert, poštni kontrolor; Pečnikar Milica Dolenjska cesta; Petrovič Živa, učiteljica, Gradišče; Ramovš Jože, trg. pomočnik, Moste; Roškar Janko, učitelj; Sancin Franc, luščilnica riža; Smodiš Janko, revizor; Svetič Miroslava, Gr bičeva ul. 7; Sembrek Terezija, Tavčar Ivun, glavni kolodvor.
Dokumente z diplomo naj dvigne gospa dr. Wudler Frida.
V tajništvu naj se zglasita Eržen Franko, Čopova ul. 10, in Tavčar Peter, Ilirska ulica 12.
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogreŠancih. — Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Aleksič Miloj, Anžur Franc, Arandjelovič Voja, Bajžei Nela, Bajžel Fornelija, Bratuž Min-ka, Bubalo Marica, Cretnik Drago, Draščič, družina, Drobnič Frančiška, Jovanovič Dušan, Kune Blaž, Martinčič Abel. Mayer Ela, Milivojevič Olivera, Mlejnik Karel, Preca Danica, Petrovič Mihajlo, Robar Tilka, Si-movič Marija, Smolič Marija, Stevanič-Ca-kič Pepca, Sučič Anica, Šabec Anton, Šinkovec Mira. Vasic dr. Milivoje, Vasic Pera, Ves Ana, Wigele Olga, Zupane Jože.
Za strokovno nadaljevalno šolo
Ljubljana, 25. avgusta. Velika Ljubljana se bo v kratkem uvrstila med ostalih 25 velikih mest Italije, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Da je zares veliko mesto, dokazujejo številns šole, ki jih imamo v Ljubljani. Samo za srednješolce je 7 lastnih šolskih poslopij, klasične in realne gimnazije, na teh šolah imamo 5266 dijakov in 1250 dijakinj. Naša univerza je dobila zadnje čase dve novi dograjeni 5oU, dve se pa še gradita, in sicer: kemični in minerološki institut. Zavod za strojni oddelek (strojništvo) je bil dograjen že pred meseci. Kupljeno je zemljišče za institut vodne zgradbe na Mir ju pri Gradaščici. Za zavod za preiskavo materiala je že dograjeno novo poslopje. Ljudskih, osnovnih in meščanskih šol je dovolj vse naokrog Ljubljane, tako v bivši Spod-
nji in Zgornji Šiški, v Mostah, na Viču sta. dve Šoli, za Bežigradom tudi dve, na Barju, na šmartinski cesti pri Sv. Križu ena gola, nadalje v mestu dekliška šola pri Sv. Jakobu, na Vrtači, na Grabnu, na Prulah in na Ledini. Zadnjih pet šol pa obiskujejo vajenci in vajenke. Za trgovske vajence je trgovski gremij zidal že pred leti lastno trgovsko vajeniško šolo na dvoriščnem traktu Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Poslopje je dvonadstropno in opremljeno z vsemi potrebščinami za trgovsko strokovno nadaljevalno šolo.
Samo obrtni vajenci in vajenke nimajo lastne velike moderne šole z učilnicami-delavnicami, ki bi jo bilo treba urediti že pred desetletji, ne pa kupiti samo zemljišče v izmeri 11.000 m- na Linhartovi cesti. Strokovna nadaljevalna šola bi tudi služila za tehnološki obrtniški muzej. Gradbena parcela se je tudi iz tega vidika kupila. Na tej šoli bi bili tudi pomočniški in mojstrski tečaji, kakor jih imajo za elektrotehnične vajence že 18 let v Ljubljani na srednji tehnični šoli. Poučujejo profesorji, inženjerji, strokovni mojstrski učitelji. Na tem tečaju napravijo vajenci, ki se uče zadn;e leto ali pa ko so se ravno izučili, izpite v elektrotehnični stroki.
Ljubljana potrebuje strokovno nadaljevalno šolo. ki bi bila obenem tehnološki obrtniški muzej.
š&etetnica
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 25. avgusta: Ludovik.
DANAŠNJE PRIREDITVE Rino Matica: Huzarjeva ljubezen. Kino Sloga: Morska zvezda. Kino 1'nion: Zenobia.
Kino    Moste:   Resignacija   in umirajoče pleme.
DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-hovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48.
Poziv madžarskim državljanom v Ljubljanski pokrajini
Kr. madžarski konzulat v Trstu, vla Do-menieo Kossetti 66 poziva vse madžarsko državljane moškega spola, rojeno v letu lf)19 in 11)20 in bivajoče v Ljubljanski pokrajini, da mii v SO dneh po objavi tejra poziva pismeno sporoče svoje točne naslove.
Iz Novega mesta
— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti vpisuje dnevno. Šolnina je o."> lir. Pouk se bo začel 9. septembra. ^t>5 n
9* mednarodni filmski festival v Benetkah
Letošnji IX. mednarodni filmski festival v Benetkah se prične 30. avgusta. Vsak narod, ki bo zastopan v Biennali s svojimi filmi, bo imel v Benetkah kot svojega zastopnika člana vlade ali pa predstavnika svoje filmske industrije. Filmi, ki jih bodo v Benetkah prikazovali, bodo ocenjeni in nagrajeni. Tekmovali bodo za Mussolinijov pokal za najboljše inozemsko filmsko delo in za Mussolinijev pokal za najboljši italijanski film. Poleg tega je določenih deset umetniških nagrad za prikazovane filme, osem častnih plaket za kratke filme in več kolajn za posebne umetniške uspehe. Filme je treba poslati v Benetke do 25. t. m,
175 letnica gledališča v Leipzigu
Staro gledališče v Leipzigu proslavi letos v oktobru 175-letnico svojega obstoja. Med drugim bo prirejen tudi slavnostni teden originalnih premier. Ten>n se prične 11. oktobra. Na sporedu so H. Sclnvarzova tragedija »Kassandra«, H. J. Hackerjova Kolumbovska drama 3>Plovba na zapad«, drama Richarda Billingerja »Meluzinat, komedija Fr. Schleyvogla >Modra Duna;-čanka«:, drama K. Vettera >Vas se prebuja« in komedija Zdenka Kraffta »Vladna kriza v Ischlu«. Leipziško gledališče ima bogato tradicijo in na njegovem odru je nastopala tudi slavna igralka Neuber-jeva.
Mettemich
in mesarski pomočnik
Nekoč je bil Mettemich v okolici enopra svojih gradu na izprehodu. Srečal je mesarskega pomočnika, ki je gnal v mesnico teleta. Dečko se je ozrl na Metternicha, ne da bi ga pozdravil. Mettemich je ustavil kočijo in ga vprašal: »No, fant, kaj ne veš, kdo sem?« — »Kako bi ne vedel?« — »Zakaj se pa ne odkriješ?« — »Ker moram držati teleta z obema rokama, će bi ga pa vi hoteli malo prijeti, bi se rad odkril. A kaj ko bi potem to neumno tele mislilo, da sem pozdravil njega?« Po tem odgovoru je Mettemich molče nadaljeval svojo pot.
Pridelovanje riža v Italiji
Pridelovanje riža v Italiji je bilo letos zopet razširjeno. Doslej so bili posevki osredotočeni skoraj na nekaj pokrajin v Severni Italiji, kjer so ugodni pogoji glede namakanja (Milan, Pavi a, Verzelli in No-varra). Ko so že pred leti napravili ugodne izkušnje s pridelovanjem riža tudi v Siciliji in Kalabriji, se je odločila letos skupina severotalijanskih kmetovalcev za skupen poskus pridelovanja riža tudi v Apuliji. Najprej so zasejall z rižem 120 ha zemljišča blizu mesteca Gerignola. Prvi uspehi so zadovoljivi in tako lahko računamo, da bo pridelek riža v prihodnjih letih v Italiji še večji, vsaj tam, kjer glede namakanja ni nobenih težav.
Deset sinov na bojišču
Nemški tisk je nedavno poročal iz Nlirn-berga o rodbini v va'si Happingu v tako imenovani Herbruški Švici. To je rodbina, ki bi jo po pravici imenovali vojaško. Steu-rova rodbina ima na bojišču deset sinov. Dva sinova sta se udeležila svetovne vojne in sta bila za hrabrost zdaj odlikovana 8 srebrnimi bavarskimi kolajnami. Zakonca Steuer sta imela 19 otrok in mati je bila odlikovana z zlatim častnim materinskim križcem.
1Q4
~~ »SLOVENSKI Ri'ROĐ«,   PoneAsr^k. 25. »Trusta 1M1-XTX-
Stran S
Nedelja je zaključila
pasje dni
V Šiški so včeraj skromno, vendar slavnostno počastili
god svojega patrona
Ljubljana, 25. avgusta Z včerajšnjim dnem je bilo konec režima pasjih dni in nedelja bi se bila kmalu izneverila letošnji tradiciji, ko so bile domala vse tople in solnčne. Sobotni popoldan je bil še lep in jasen, nedeljsko jutro pa se je že prebudilo v megli in oblakih, da ni bilo mogoče zanesti se na stalnost vremena. Sredi dopoldneva se je že enkrat zdelo, da se bodo oblaki razmaknili in da se bo izc; ' olnčen dan, toda bil je le slaboten poskus, ki ni uspel. Visoki oblaki so gospodovali vse do večernih ur, ko je pri zahodu solnce za nekaj časa obsijalo mestne strehe.
Pri takem vremenu so marsikoga obvladali pomisleki, da bi se podajal na daljše izlete. Sicer so mnogi najvztrajnejši kolesarji zasedli svoje konjičke in se odpeljali v okolico z najboljšimi upi. vendar so se kmalu vračali. Večina meščanov je ostala doma in se dopoldne razlila po cerkvah, kavarnah in promenadi, popoldne pa v kinomatografe in v dramo, kjer so že v soboto zvečer neoficiaAno otvorili predsezono z najbolj uspelimi reprizami iger ob koncu pretekle sezone.
Car včerajšnje nedelje pa je bilo praznovanje godu farnega patrona sv. Jerneja v Šiški. Komarjeva nedelja je za naše meščane že nekak tradicionalen praznik velike mestne skupnosti, ko vsak meščan smatra za dolžnost, da počasti prijazne šišenske ulice in prebivalce s svojim obiskom. Kljub resn:m časom je tudi včeraj
vladalo v Šiški svečano in ix\ ahrtO vrvenje. Dopoldanski masi v stari cerkvi je prisostvovalo veliko število vernikov, tako da je bila cerkev natlačena in jih je mnogo moralo slediti verski svečanosti pod vhodnimi oboki.
V bližini so postavili svoje stojnice kramarji in bilo je naprodaj vsake vrste sladkih in sočnih odpustkov. Okrog pisanega blaga so se ves dan ustavljali mladi in stari, žensko in moško. Veliko veselja so imeli zlasti otroci, ki so jim oči tako neusmiljeno visele na teh 5=ejmarskih dobrotah, da se niso mogli tako dolgo ločiti od njih, dokler ni očka ali mamica, stric itli boter odprl denarnice. Se več pa je bilo živahne zabave za odrasle v strelnem paviljonu, za mladino pa na vrtiljaku v Be-ljaški ulici.
Popoldne pa so domačini in ostal; meščani zasedli skoro vse znane in manj znane gostilne. Ob vrčkih piva in desetink;m ter pollitrih vina s skromnimi prigrizki so se sešli prijatelji, znanci in sorodniki ter pomodrovali o vseh tekočih dogodkih, kakor je navada. Povsod je vladalo živahno razpoloženje, vendar vse v dostojnem okviru kakor se spodobi za resne čase. Ponekod se je oglasila tudi ubrana slovenska pesem.
V mestu pa je nedeljo zaključil živahen vrvež na promenadi in po javnih loT;r:::h. ki imajo prostore na prostem. Noč ie bila jasna in zvezdnata.
DNEVNE VESTI
— Pravice italijanskega iznajditelja. Angleška propaganda je nedavno objavila, c>a razpolaga Anglija z novim tajnim orožjem, in sicer s takozvanim radiogoniometrom, s katerim se določa položaj sovražnih letal tudi ponoči, v megli in sploh v okoliščinah slabe vidljivosti. Propaganda pravi, da gre za iznajdbo angleškega inženjerja VVatta, v resnici pa si je prUobil prvi patent za to napravo italijanski inženjer Montu, dne 31. januarja 1935.
— Dr. Pavehć častni meščan Zemuna. Odposlanstvo mesta Zemuna je bilo sprejeto v petek pri dr. Paveliču. Sprejemu so prisostvovali tu ii maršal Kvaternik, zunanji minister in notranji minister. Odposlanstvo pod vodstvom župana Seiferta je naprosilo poglavnika naj sprejme častno meščanstvo vzhodnega obmejnega, mesta Hrvatske. Poglavnik se je za počastitev zahvalil.
— S.» it (\ -nje Italije in Hrvatske v tekstilni proizvodnji. V Zagrebu je bil ustanovljen konzorcij za razvoj tekstilne industrije, ki bo tesno sodeloval z italijansko tekstilno industrijo. Predvsem se misli na ustanovitev velike tekstilne tovarne na Hrvatskem, kakršno je hotelo zgraditi že pred leti italijansko podjetje Snia Vi-scosa, toda beograjska vlada ni dopustila razvoja hrvatske tekstilne industrije. Novo podjetje bo dobivalo surovine iz velikih gozdov Rosne, ki bo lahko dobavljala celulozo najboljše kakovosti.
— N< va tržišča za italijanske filme. Filmske potrebe Madžarske bo v bodoče, razen nemške filmske industrije, krila v giavnem italijanska fiimska produkcija. Sama madžarska filmska produkcija premore ttno 5o filmov, madžarska pa potrebuje letno najmanj 200 novih filmov.
— Ke«t-ani/arija hrvatskega državnega arhiva. Hrvatski državni arhiv, v katerem je mnogo važnih dokumentov iz hrvatske zgodovine, bo reorganiziran in dostopen javnosti. V arhivu je shranjena tudi zla*a bula, s katero je kralj Bela leta 1243. po-vzdignil Zagreb v kraljevsko svobodno mesto.
— Hrvat-ka   mladina   v   Vr3t*slavi. V
Vratislavi pripravljajo veliko svečanost Hitlerjeve mladine. Svečanosti se udeleži tudi odposlanstvo hrvatske ustaške mladine.
— 9300 prijavljenih Slovencev v Zagrebu. Po podatkih zagrebške ustaške policije se je prijavilo do četrtka opoldne 9.300 Slovencev s stalnim bivališčem v Zagrebu.
— Skrb za otroke na Spodnjem Štajerskem. V okrožju Celje je bilo s 1. avgustom otvor jenih 5 otroških vrtcev, v septembru bo pa otvor jenih še 13 približno za 950 otrok. V juliju je bilo 21 materinskih posvetovanj in zdravniki so preiskali 1051 otrok. V okrožju Maribor so imele otroške vrtnarice nad 200 obiskov na domu. Kot najpogostejši bolezni sta bili ugotovljeni rabi tis in tuberkuloza. V okrožju Maribora je bilo 1. avgusta otvor jenih 11 otroških vrtcev, ki jih poseča 672 otrok. Otvoriti pa nameravajo še 25 otroških vrtcev.
— Ari/arija židovskih trgovin v Zagrebu. Na Hrvatskem se je pričela cenitev židovskih trgovin, vrednih nad 200.000 kun. V cenilni komisiji sta poleg zastopnika države po en zastopnik delodajalcev in delojemalcev Ko bc komisija končala svoje delo. preidejo vse židovske trgovine v hrvatske roke. V židovskih trgovinah, ocenjenih manj kakor 200.000 kun, je ari-zacija večinoma že končana.
— Enotni napisi v Zagrebu. ZagTebški župan je odredil, da morajo imeti vse trgovino enotne napise. Za napise bodo poskrbeli zagrebški umetniki. Izginiti morajo vse neokusnosti in vse. kar je zdaj na napisih nehrvatskega.
— PoStni   promet   med    Hrvatsko in Medjimurjem. Hrvatska poštna uprava je • odredila, da je treba smatrati poštne po- i šiljke  v Medjimurje v poštnem pogledu, \ kakor da se pošiljajo na Madžarsko. Zato veljajo za te pošiljke poštne pristojbine kakor za pošiljke na Madžarsko.
— Za povzdigo ljudske izobrazbe na Hrvatskem. Hrvatsko prosvetno ministrstvo zbira statistične podatke o vseh ljudskih šolah. Podatki bodo sluzih za ukrepe za povzdigo ljudske izobrazbe.
— Naraščanje hrvatske zunanje trgovine. Hrvatska zunanja trgovina je zadnje mesece znatno narasla. Uvoz v Zagreb je znašal v juliju 672 vagonov v teži 4700 ton. Zvišanje uvoza v primeri z meseci marc—maj. ki je znašalo okrog 300 smatrajo gospodarski krogi za znak, da
se je pričel gospodarski položaj Hrvatske utrjevati.
— Iz »Službenega lista«. Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 23. avgusta 1941-XIX. E. E. objavlja naredbo Visokega Komisarja o obveznem cepljenju proti da-vici na ozemlju ljubljanske pokrajine ter predpise za njega izvedbo.
— Iz zadružnega registra. Vpisana je bila Zdravstvena zadruga z omejenim jamstvom za sodni okraj Vrhnika, ustanovljena 16. marca 1941. Namen ji je zašoita in posptsoeviinje zdravja in življenja in s tem v zvezi gmotnega napredovanja članov. — Lastni dom v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom: izbrišeta se člana upravnega odbora dr. Franc Kulovec in Bogomir Remec, vpiše pa se član upravnega odbora Miloš Stare, odvetnik v Ljubljani.
— Maksimalne cene za slive v Srbiji. Komisar za nadzorstvo cen v Beogradu je določil naslednje najvišje cene za slive: ročno trgane sveže slive najboljše kakovosti 4.25 din. otresene slive I. vrste 3.25, H. vrste 2.25, III. vrste in prezrele za kuhanje marmelade 2. TV. vrste za žganje-kuho 1.56 din kg. Suhe slive 9 din. marmelada iz sliv 8 din kg. slivovka 7.5 din liter 25% alkohola. Slivoka, ki ima 45rr ali več odstokov alkohola, se sme prodajati 20° o dražje.
— Podaljšanje policijske ure v Kraljevu. Vojaški poveljnik v Kraljevu je podaljšal policijsko uro do 9. Na zborovanju v nekem hotelu v Kraljevu, ki mu je prisostvovalo okrog 500 prebivalcev, so bila ostro obsojena komunistična sabotažna dejanja.
— 1800 industrijskih podjetij na Hrvatskem. Hrvatski gospodarski zavod zbira statistične podatke o hrvatski industriji, ki šteje zdaj okrog 1800 podjetij. Ti podatki bodo služili za podlago nacionalni hrvatski gospodarski politiki.
— t starko sodišče. Poglavnik dr. Pave-lič je ustanovil s posebnim dekretom ustaško disciplinsko in kazensko sodišče s se-d«Sftem v Zagrebu. V njegove kompetenco ne spadajo samo disciplinski prestopki proti ustaškim dolžnostim, temveč tudi vsi zločini v smislu kazenskega zakona, če so jih storili pripadniki ustaške telesne straže, ustaške milice ali ustaške varnostne straže. Kazenske obravnave pred ustaškim sodiščem so ustne in obsodba, proti kateri ni nobene pritožbe, se izreče v tajni seji. Samo poglavnik ima pravico znižati kazen. Ustaško sodišče bo izrekalo v splošnem strožje kazni kakor navadno sodišče.
— Prisilno ljudsko štetje na Hrvatskem. Na pristojnih mestih na Hrvatskem so že začeli pripravljati vse potrebno za prisilno ljudsko in gospodarsko štetje, ki bo opravljeno še to leto.
— Hrvatski umetniki v Nemčiji. Poročali smo že, da je odpotovalo na povabilo propagandnega ministra Gobbelsa 19 hrvatskih umetnikov, slikarjev, kiparjev, gledaliških igralcev in glasbenikov v Nemčijo, kjer ostanejo do konca avgusta. Ogledajo si Graz. Dunaj. Dresden, Magdeburg. Berlin. Frankfurt a M., Stuttgart. Miin-chen in Salzburg. Prisostvovali bodo tudi raznim prireditvam in sprejmejo jih mnogi odlični predstavniki kulturnega in političnega življenja. Na Dunaju so si ogledali mnoge zanimivosti, zlasti one. ki kažejo na zvezo Dunaja s Hrvatsko. Razkazal! so jim umetnost no-zgodovinski muzej, ki je napravil nanje glokok vtis. Za sprejem na Dunaju se je zahvalil vodja izletnikov dr. Zlatko Sulentič.
— Zač«*tek pouka na Sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Na Sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se prične šolsko leto 1. oktobra.
— Nemčija kupuje tobak na Hrvatskem.
V Dubrovniku se je mudila nedavno nemška trgovska delegacija, ki je sklenila pogodbo  glede  dobave   2,000.000 kg tobaka
Nemčiji.
— Sava bo plovna do Zagreba. Iz Zagreba poročajo, da bo pridobljeno z osušitvijo močvirij ob bregovih Save 20.000 oralov rodovitne zemlje. Obenem bo pa dokončno regulirana Sava. ki bo potem do Zagreba plovna za manjše vlačilce.
_ Nova grobova. V mariborski bolnišnici je umrl dr. Just Bačer, star 57 let, v Studencih pri Mariboru pa posestnikov sin Josip Papež, star 36 let.
_ »Dolenjska — njene lepote in zanimivosti«. K zanimivim člankom, ki jih o naši lepi Dolenjski objavljamo pod tem naslovom, smo prejeli dopis, ki pravi: »K člankom »Dolenjska — njene lepote m za-
LDUBLDANSkl KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. in 20. ari
KINO MATICA
TELEFON 22-41
Chonchita  Montenegro  ln  L.  Sagi vela
v   prekrasni   filmski opereti
Huzar jeva ljubezen
Močna  vsebina!  Krasna glasba  ln petje!
KINO SLOGA TELEFON 2?-3u
Slavni   tenorist  Mašini   poje  v filmu
Morska zvezda
Dodatek:   Kulturni  fl!m  o glasbenem ln  pevskem življenju  v Italiji
KINO IMON
TELEFON SB-H
Komedija s popularnim komikom Hardvjem
Odlična   zabava   za   vse   ti>te.   ki so potrebni   veselja  in razvedrila
nimivosti« si dovoljujem pripomniti, da bi vprašanje, od kod primorski vplivi pri nekaterih belokranjskih cerkvicah, morda razjasnilo dejstvo, da je pripadal nekoč zapadni del Bele Krajine senjski škofiji. Podpisani sem zasledil primorske vplive pri cerkvicah v Dolu pri Starem trgu. v Maverlenu in pri pustem Gradcu.        I. Z.
Iz Ljubljane
—lj RnWi križ, sekcija za socialno pomoč, se obrača na vse, ki imajo razumevanje za težaven položaj onih, ki so zaradi vojne izgubili dom in streho, da mu blagovolijo pomagati na ta način, da dajo na razpolago svoje stanovanjske prostore za namestitev teh naših brezdomcev. V letnem času smo jim nudili bivališče v raznih internatih :n šolskih telovadnicah. L ar pa mora s pričetkom šole izostati. I Mnoge družine smo sicer naselili na deželi ! in jim s tem omogočili vsaj skromno streho preko zime. Toda v naših zasilnih bivališčih so tudi družine, ki imajo otroke za šolanje in ki jih zato ne moremo naseliti na deželi. Nemogoče je pa tudi. da bi ostali naši brezdomci preko zime v zasilnih bivališčih, ki jih ni mogoče pre-kuriti, saj se otroci tam ne morejo ne gibati in ne učiti niti jim preko zime v primeru najmanjšega prehleda ne moremo dati najprimitivnejše oskrbe. Vsem tem moramo preskrbeti že sedaj primerno streho za čas zime. Zato se obračamo z gorečim apelom do vseh, ki hočejo razumeti gorje brezdomcev, da nam sporoče, kakšne prostore bi nam mogli dati na razpolago, dalje ali so prostori opremljeni in koliko oseb bi bili pripravljeni prevzeti pod streho čez zimo. Rdeči križ bi za vse to nudil tudi odškodnino, da bi bila dobrota posameznikov vsaj skromno povrnjena. V teh težkih časih mora prispevati za ! lajšanje bede vojnim žrtvam prav vsak, zato smo prepričani, da naša prošnja ne bo naletela na gluha ušesa in da nam bo : omogočeno pomagati najbednejšim. Dva-i krat da, kdor hitro da. Zato ne odlašajte.
Prijave sprejema Pokrajinski odbor Rde-I čega  križa,   sekcija   za  socialno pomoč, i Frančiškanska ulica št. 6/1, odsek za delo, soba št. 5.
VOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK
VESELI TEATER
v Delavski zbornici.   Začetek ob 20.
—lj Zaradi zagotovitve mleka spet opozarjamo vse gospodinje in druge konsumente ki ga jim mlekarice ne nosijo v hišo. da morajo do torka 26. avgusta zvečer naznaniti najbližji mlekarni ime in priimek družinskega glavarja in družinskih članov, stanovanje ter vsakdanjo potrebo mleka. Samo tistim, ki se bodo do tega dneva prijavili, bo dobava mleka zagotovljena. Mlekarne morajo te pravilno izpolnjene prijave predložiti Mestnemu preskr-bovalnemu uradu v treh izvodih najkasneje do prihodnjega petka 29. avgusta opoldne. Javni obrati (kavarne, restavracije, gostilne, slaščičarne) in drugi večji odje-.malci naj pa potrebno količino mleka naznani io Centralni mlekarni v Maistrovi ulici št. 10.
—lj V Šiški popravljajo prometne ceste. 2e pred dnevi amo zabeležili, da se je mestna občina lotila popravila Cernetove ulice. Zdaj je delo že opravljeno in je celotna ulica za nekaj centimetrov dvignjena, obenem pa solidno utrjena, da bo odporna za daljšo dobo tudi za težji promet. Ko so opravili s černetovo ulico, so se lotili nižje ležeče Gasilske, ki vodi mimo šole do Celovške ceste. Na staro cestišče na-važajo debelo kamenje in ga utrjujejo s parnim valjarjem. Na to osnovo nasu je j o drobnejšega peska, ponovno zvaljajo in zgladijo površino, da je idealno gladka. Doslej so v teku dela na zgornjem delu ulice in seo delavci pripravili spodnjo osnovo nekako do konca šole. če ne bo nagajal dež. bo ulica urejena v najkrajšem času.
—lj Odjemalci mesarja Jožeta Musarja, ki so nekaj časa dobivali meso na stojnici Alojzija Kocjana na Vodnikovem trgu in v mesnici Jelene Josipine na Celovški cesti št. 54, bodo odslej dobival meso spet v obeh Musarjevih mesnicah na Sv. Petra in na Celovški cesti.
—lj Pevci basisti, ki bi imeli interes sodelovati v opernem pomožnem zboru, naj se zglasi jo v opernem gledališču v ponedeljek,  25. t. m. ali torek, 26. t.  m. ob
11. dopoldne.
—lj Diplomirani dentist za zobozdravstvo in zobno tehniko VINKO SLA NOVEC Ljubljana, Gerbičeva ulica 20 (Trnovo-Kelezija), sprejema od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. 367 n
—lj O njivi sredi mesta smo brali v nekem dnevniku, češ, da je tam v Petrarcovi (prej Slomškovi) cesti, ki naj bi bila v zadnjem času znatno pridobila na svojem pomenu, ker je bila urejena Ilirska cesta. Pri branju te notice se je marsikdo zamislil, češ, da je odpravljeno ime vzgojitelja slovenskega naroda, svetega škola A. M. Slomška. Pa je šel pogledat v njegovo ulico na severni-levi strani učiteljske šole ;n videl, da se še z vseh uličnih in hišnih tablic blešči njegovo nesmrtno ime. Čudno se mu je tudi zlelo, ker po Slomškovi ulici ni prišel na Ilirsko ulico, kakor omenja notica. Zato moramo pojasniti, da nikdo nikdar ni mislil na odstranitev Slomškovega imena, pač je pa spremenjeno ime ulice na desni strani učiteljske šole v Petrarcovo ulico, ki se res tudi veže s podaljšano Ilirsko ulico. Vzornik največjega slovenskega pesnika Prešerna je ob 6001etnici svojega kronanja za poeta pač zaslužil svojo ulico tudi v Ljubljani, nikakor pa Petrarca ob tem svojem jubileju ni nameraval izpodriniti Slomška. Ob tej površnosti piscev raznovrstnih notic smo pa takoj našli tudi starinski vodnjak sredi nekdanje Zvezde, čeprav vsa Ljubljana ve, da imamo v popolnoma novi Zvezdi tu I i popolnoma nov vodnjak, ki ga je mestna občina šele pred kratkim postavila po načrtu mestnega inž. arh. Borisa Kobeta.
—lj Licitaciju v mestni zasta\ ljalnic-1. Licitacija zastavljenih predmetov v mestni zastavljalnici bo 5. in 12. septembra, obakrat ob 15. v prostorih zastavljalnice na Poljanski cesti 15.
Nesreče
Ljubljana, 25. avgusta.
Pred leti, ko je naše ulice in ceste obvladoval v vedno večjem obsegu naraščajoči avtomobilski, kolesarski in vozni promet, smo vsak ponedeljek zabeležili številne nesreče, ki so se mnoge med njimi končale z najtežjimi posledicami za prizadete. Pa tudi veselje nedeljskega počitka, izletov in včasih prekomernih zabav po okoliških gostilnah, je doprineslo k ponedeljski kroniki svoje. Sedaj pa so razmere i avtomobilski promet i nedeljsko veseljačenje močno omejile in tako se zatekajo tudi preko nedelje v našo splošno bclnico predvsem žrtve vsakdanjega dela. Nerodna nesreča je zadela 80 letno zascbnlco Franjo Derenčinovo iz Planine pri Rakeku, ki je padla z voza in si zlomila levo nogo. — 53-letno ženo delavca Nežo Krušičevo iz Vevč je napadla krava in jo sunila z rogom v obraz. — Ivan Bartol. 42 letni cestar iz Sodražice. ie padel s stavbe in dobil precej nerodne notranje poškodbe. — Stojan Pertot, 14 letni sin krojača iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levo roko. — V bolnico se je zatekel tudi Ciril Globokar, sin posestnika iz Krke. ki mu je pri delu padlo na levo nogo manjše bra.io in mu jo poškodovalo. — Anton Me h le. 30 letni delavec v tovarni Motvoz v Grosupljem, je imel opravka pri stroju. Pri tem je prišel po nesreči v preveliko bližino stroja s prsti, ki mu jih je poškodoval. — Ivan Marcel, 40 letni sin posestnika iz Cerknice, je imel opravka z domačim delom v hlevu. Pri tem ga je vol pritisnil ob ograjo in dobil je notranje poškodbe. — Edina žrtev prometa je bil S letni sin trgovskega pomočnika iz Loškega potoka Ivan Bačnik. ki ga je podrl avto. Fantek je dobil po vsem životu poškodbe in so ga morali pripeljati v splošno bolnico.
Naše šole
— Drž. tehniška srednja šola. delovod-ska šoia, moška in ženska obrtna šola v Ljubljani. Za vpis v I. letnike tehniške srednje šole se bodo sprejemale prijave v torek, dne 2. septembra od 8. do 11. ure. Na delovodski šoli se bodo v letošnjem šolskem letu sprejemali novi učenci (zidarski, tesarski in kamnoseški pomočniki) samo na gradbenem oddelku. Za višje letnike bo na vseh navedenih šolah (odsekih in oddelkih) vpisovanje v petek, dne 5. septembra od 8. do 11. ure. Podrobni pcTOJi za vpis so objavljeni v šolskem ve-stibilu (Aškerčeva cesta 9); potrebna ustna pojasnila se dobe v direkeijski pisarni. Pričetek rednega pouka v ponedeljek, dne 22. septembra ob 8. uri. — Popravni in razredni izpiti se vrše po objavljenem razporedu dne 28., 29. in 30. avgusta. — Pokrajinska šo^a za glasbila v Ljubljani (na Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani. Aškerčeva cesta 9"). Novi učenci za I. letnik se bodo sprejemali v ponedeljek, dne 1. septembra od 8. do 11. ure. Vpisovanje v višje letnike bo v petek, dne 5. septembra od 8. do 11. ure. Ker bo v letošnjem šolskem letu večje število prostih mest, se nudi mladeničem, ki imajo veselje do izdelovanja kitar in godalnih instrumentov, prilika za izučitev te u met nohtno-obrt no stroke.
— Ohrtno-nadal jevalna šola za umetne in moške oblačilne cbrti v Ljubljani-Prule sporoča vsem vajencem, ki imajo popravne izpite, da se isti vrše 1. in 2. septembra 1941 od 14. do 16. ure. Kdor bo zamudil termin, zgubi pravico do popravnega izpita.
— Vpisovanje na mestni ženski realni gimnaziji bo v ponedeljek, 1. septembra, za učenke, ki so že bile na zavodu, in v torek. 2. septembra, za učenke z drugih zavodov. Obakrat od 9. do 11. ure.
— Mestni trgovski tceaj na liceju. Vpisovanje vsak delavnik od 10. do 11. v ravnateljevi pisarni. Tam se dobe vse potrebne informacije.
— Na I. deški meščanski šoli v Ljubljani — Prule bodo popravni izpiti dne 29. avgusta — pričetek ob 8. uri. — Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo 1., 2. in 3. septembra — vsakikrat od 8. do 12. ure. Podrobnejše je objavljeno v veži šolskega poslopja.
Obnovite naročnino!
PREVIDNI OČE Oče za možitev godne hčere vpraša snu-bača:
— Od česa pa hočeta živeti?
— Bodite brez skrbi, saj imam pred seboj veliko bodočnost.
— No, mladi gospod, ko boste imeli veliko bodočnost za seboj, pa pridite snubit mojo hčer — mu odgovori oče.
TORINO • 1835
VERMOUTH CORR
ollre 100 anni di [ama
siovir ie nad 100 ler.
C0L0M3I EXTRAO0NNJ
SOLI N G EN
PAOLO BAENZ1GER
Via Letizia IO — Bologna
rappresentante generale con deposito della antica fabbri-ca di coltellerie fine
glavni zastopnik z zalogo starodavne tovarne  finih rezil
DUE COLOMBI - SOLINGEN
cerca concessionari nella   Provincia di
Lubiana
Offerte a
išče   poverjenike v Ljubljanski pokrajini Ponudbe na
Paolo Baenziger - Via Letizia - Bologna
SOVRAŽNIK PRIHAJA
r vaše telo, da ga prezgodaj ugonobi. Pre-ženite bacile nalezljivih bolezni z uživanjem medu in zdravilne
AMBROŽEVE MEDICE,
ki jo dobite pristno samo v MEDARNI — Ljubljana, Židovska ulica št. 6. 39 T
Odpiramo prodajna in preprodajna
skladišča v vseh večjih krajih
Gre za nov, brezkonkurenčen, praktičen epohalen tehničen izdelek. Po njem se povprašuje ▼ množicah. Kupci so: vse industrije, obrti, trgovine, vsa gospodarska podjetja, zasebniki itd. Za kar najhitrejše preskrbovanje je treba ustanavljati prodajna in oddajna skladišča po vseh krajih. DOBER ZASLUŽEK in dolgoletna eksistenca. Strokovno znanje ni potrebno Vsaka resna, trgovsko sposobna oseba, ki razpolaga s kapitalom od 1900 do 7600 Lir v gotovini, naj pošlje obširno razložene ponudbe z navedbo področja, za katerega se zanima, na: »Interreklam« Zagreb, Marovska 28, pod šifro »PRODAJNO INDUSTRIJSKO  SKLADIŠTE  P. 6657«.
KAUČE
iov-1 modeli po nizkih cenah dobite pri
E. ZakrajSek,
tapetništvo Miklošičeva 34
VINO
CHIANT?
Marto Plcetel Pogglbonsi
(Siena — I tali a)
II migliore! Preferttelo:
VINO
CHIANT?
Marto Picclni Poggibonsl (Siena — Italia)
Najbolji«! Najbolj cenjeno!
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   Ponedeljek, 25. avgusta 1941-XTX.
Stev. 1§4
Zajčevina — surogat za goveje meso
Meščani so zaceli rediti zajce na veliko — Naval na stare
Ljubljana, 25. avgusta.
Pomanjkanje je mo^'čno gibalo Človeškega rodu. Vsa sodobna kultura. vse civilizacijske dobrine sedanjosti so njegovi zakonski aLi nc/aki:n-k■ i c: \" h<;rbi za najnujnejši obstoj se je človek navadil ceniti in pravilno izrabljati dobrine, ki jih je v času blagostanja in obilice omalovaževal. V polen ju joči udobnost . ko je imel na razpo'ago. česar si je požele!, se ni potrudi!, da bi vre.hu -r: novih virov pre-iskal. Oe pa jc zanje vedel, je našel tisoč pomislekov da mu ni bilo treba spreminjati morda Že gfc Vtia tradicionalnih običajev, dokler j»a ni prisilila nuja ki sc ji ni mogel izogniti.
Primer take neizogibne nujnosti je današnja vojna in z njo združen: prehranjevalni p goji Dva tipična dokaze, ki zgovorno pričata, kako prisili pomanjkanje ljudi, tla sežejo po doslej ornal* va/evanih dobrinah   sta soja  in zajce.
Kdaj bodo ljudje
pravilno cenili sojo
Med prvimi važnim, živili, ki so jih morali racionirati v tej vojni, sta žito in moka. Treba je shajati z ra/.poli./! jivo količino in ta ni vedno zadostna, da bi krila vse povpraševanje. Hotcč odpomoči ljudem bo napredni možje začeli propagirati uporabo soje in sojine m<kc. Soja jc bila do dana-njih dni pri nas skoro neznana, dočim jo na Vzhodu že dolgo uporabljajo m cenijo. Ko pa so gospodinje prvič uporabile sojino moko. se ie mnogim zavihal nos. če> Siij jc to živalska piča. Nič nc pomaga vse dokazovanje kako jc soja bogata na hranljivih snoveh, kako obilen sad rodi rastlina itd. Uspeh, ki so ga dosegli s prvim poskusom, jc bil skoro enak ničli! Zakaj? Odgovor je zelo preprost, doma je v predalih, oziroma na nakaznice se dobi še vedno t<-lik< enotne mokr, da je kljub omejitvi mogoče shajati
Če sc pa bo zl;< d i'o da se bo treba <e bolj omejiti, tedaj bo soji odprta pot v vse lonce. Iznajdltivc gospodinje jo bodo že   po   kratkotrajni   uporab'   hvalile, na
kupe bo receptov kako naj se jo pravilno uporablja. Ni izključeno, da bi se v takem primeru soja toliko priljubila, da bi uporaba njene moke preživela dobe stiske za nedogleden čas.
Za rejo malih živali
ni bilo treba priporočanja
Drugo živilo, ki £»a je bilo treba temeljito racionirati, je govejsko meso. torej hrana, za katen. sc je zde'--- v nrrnem času mnogim, da brez nje spV.h m mogoče shajati. Rac.oniranje g< vejskeca mc-u pa je bilo glede na knličimki obrok mnogo te-mcijitejše kakor ono žita in moke. Ljudje so se zaenkrat znašli v položaju, ko so morali  iskati učinkovitih nadomestil.
V tem položaju ni bilo treba nobenega hvaljenja in priporočanja po časopisju. Ljudje so sami segli po najuspešnejšem nadomestilu in se začeli pečati z rejo malih živali. Kolikor je bilo prej dolga leta pnpagandc brez vcči'h uspehov, toliko je sedaj uspehov brez propagande. Male živali so postale zlata jama »obljubljena dežela« ne samo okoličanov, temveč celo trdih mesčan<w
Zajčje meso je iskana delikatesa
Od junija meseca pr bližno se je sprožil na zajčerejce naval kakor na banke ob nemirnih časih. Prihajali so delavci uradniki, gospe>dje in povsod stikali in povpraševali, kje bi bilo mogoče kupiti zajkljo ali zajca §e najbolj zadovoljni bi bili. če hi bila zajklja že breja Tako z živimi mladiči pa bi prcplačali brez godrnjanja. Nek zajčjerejec v Trnovem mi je pripovedoval, da ie samo en dan odpravil praznih rok dvanajst interesentov, toda naslednjega dne so bili štirje znova pri njem. tla bi ga pregovorili k prodaji.
Tako so se zajci naglo »plodili« in danes je zajčjereja v mestu in okolici »chcf d'ocuvre« prostega časa delovnih ljudi. Kjer imajo dovolj prostora in hrane, nastajajo prave za'čje farme. Take lastne farme za zajčjerejo uvajajo zlasti nekateri
večji mestni prehranjevalni obrati. Trdijo, da bo tudi mesrtna občina z nagibom, da podpre zajčjerejce s kvalitetnimi živalmi, na pobudo oblastev. ki ta pokret podpirajo z vso uvidevnostjo, organizriala zajčjo farmo Tako je domači zajec postal iskana delikatesa vseh slojev
To dejstvo jc menda novo za Ljubljančane — razen tistih, ki so zajce že prej redili prvem t v en o iz športnih nagibov — ni pa nič novega v drugih evropskih deželah. Redilnost pravilno pripravljenega zajčjega mesa je drugod že davno priznana, 2e pred davnimi časi so Francozi samo z zajčjerejo zaslužili vtomilijenske zneske, Belgijci izvažali zajčje meso v velikih količinah ter je zajčje meso bilo pomembna postavka v mesni prehrani vseh zapadnoevropskih dežel
Večja zajčarna je bila v Ljubljani Ze med svetovno vojno
Današnjemu podoben položaj je bil tudi v presek!; svetovni vojni. Tedaj so se ljudje zatekli k raznim nadomestilom za goveje meso. Da bi odpomoglo pomanjkanju, je poveljstvo avstrijske vojske ustanovilo Podrožnikom blizu današnjega strelišča veliko zajčarno. ki je redila nad 1000 zajcev in jih oddajala manjšim zavodom in zaj-čjerejcem zaradi razploda in oplemenitve. »Kapaciteta« zajčarne je bila pomembna: saj je mogla prirediti do 50.000 kg mesa na leto.
Zajčarna je bila zaradi propagande dostopna vsem, ki so se želeti seznaniti z zajčjimi farmami, njih rejo m koristnostjo. Na siredi velikega ograjenega prostora je stala dolga pritlična stavba, kjer so bili poleg najnujnejših stanovanjskih predorov in pritiklin za potrebna orodja hlevčki za zajce. Ker tedaj Rožna dolina še ni bila pozidana, kakor je danes, je zajčarna imela mnogo prostora na razpolago. Vodja zaj-čarne je bil stotnik dr. Štefan Voszka, ki ni bil samo poznavalec praktične zajčje-re;e, temveč tudi izpod buden pisec propagandne knjižice, ki je v prevodu Alojzija lamnika izšla pred 25 leti v slovenskem prevodu.
eiia naših športnikov
Odličen uspeh plavalne prireditve na Ljubljanici
Med senior ji je s prav dobrim časom zmagal Žižek, med juniorji izborni Ldser, Draguša Finčeva pa ni imela so-
tekmovalke
Po pardnevnih pripravah je včerajšnjo nedeljo dopoldne izvedla SK Ilirija plavalno tekmo na Ljubljanici, ki naj bi po uspešno prestanem krstu postala vsakoletna prireditev. Zamisel je zelo posrečena, kakor je bilo mogoče že včeraj presoditi, kljub temu da je pri nagli organizaciji in ob pomanjkanju primernih denarnih sredstev prirediteljem marsikaj ušlo, kar bi moglo celotno tekmovanje še bolj dvigniti in mu dati že letos tisti propagandni efekt, ki ga bo odslej nedvomno vsako leto v večji meri dosegalo. Ko bo enkrat regulirana Ljubljanica, utegne tekmovanje izvedeno skozi sredino mesta pritegniti na bregove na tisoče gledalcev in bo tekma sijajno propagandno sredstvo za ves naš plavalni sport, ki že sedaj uživa ob požrtvovalnosti številnih delavcev SK Ilirije veliko simpatij in privržencev.
Na startu pri Mokar ju
Vreme prireditvi včeraj ni bilo najbolj naklonjeno. Sicer se je oblačno nebo tik pred startom toliko usmililo, da je za nekaj časa posijalo solnce, vendar je nagajal veter. Pozneje se je solnce spet umaknilo in pusta sivina oblakov je učinkovala z medlo dolgočasnostjo.
Ob 11. se je na startu do 300 m stran od gostilne Mokar ob Ižanski cesti zbralo nekaj gledalcev, ki so imeli srečo, da so slučajno iztaknili skrito mesto vzdolž barjanskega odvajalnega jarka. Po Ljubljanici pa je priveslalo za celo mornarico čolnov z gledalci, plavalci starterjem, časo-merilcem in vso žirijo. V prometu je bilo precej motornih čolnov, ki so imeli hvaležno dolžnost, da so pomagali tistim, ki so zasedli velike čolne in bi morali veslati.
Ko je bilo vse na mestu, kar je tod imelo opravka, je starter g. Kogovšek dal plava-čem zadnja navodila glede starta in cilja. Start bi naj bil pravilno izveden tako, da
bi se bili plavači nekaj sekund pred začetkom razporedili v črti čez vso širino Ljubljanice, ob žvižgu pa nato krenili na dolgo pot. Res se je močna skupina plavačev, med njimi vsa moška seniorska in juniorska elita SK Ilirije in kot edina zastopnica žensk korajžna rekorderka Draguša Finčeva, podala v mrzlo vodo. kakor je bilo dogovorjeno. Toda ob žvižgu ob Četrt na dvanajst jih je bilo nekaj, ki imajo tudi v takih zadevah že skušnje, nenadoma močno spredaj in so si tako pridobili nekaj metrov važne prednosti že pri prvih zamahih.
Od Mokarja do špice
Proga od startnega mesta do cilja, ki je bil pri zatvornici na špici, je dolga 2400 m in se je mnogim plavačem zdelo, da je za uvod dekoliko prenaporna, saj mnogi, zlasti med juniorji, niso imeli pravega treninga za take podvige. Ker se pa ni dalo več pomagati, so disciplinirano zaplavali in se borili, dokler so jim dopuščale moči. Devetorici pa je zmanjkalo sil. volje in sape že med progo in so odstopili, ostali pa so vzdržali.
Žižek si je že kmalu od začetka pridobil precejšen naskok, kasneje pa se mu je močno približeval izborni Močan, za njim Mi-halek, junior Lbser in Pelhan. Gledalci in spremljevalci v čolnih so tudi posegali v dogodke, pa bi bilo za v bodoče primerneje progo za vse privatnike, razen žirije in onim, ki bi bili v pomoč onemoglim, zapreti.
Žižek zmagovalec
Zaradi odročnosti in težje dostopnosti vzdolž proge na bregu Ljubljanice ni bilo veliko opazovalcev. Na cilju pa se jih je zbralo kar lepo število obojega spola in vseh starosti. Zaposedli so terasi na sami špici, vse »pristanišče«, zlasti   pa je
mnogim ugajal sicer težko dostopni hodnik na zatvornici, odkoder je bil najlepši razgled daleč gori po Ljubljanici, pa tudi na sam cilj pod njimi.
Četrt ure po startu se je pripeljala žirija v motornem čolnu na cilj, ki ga je označevalo na zatvornici razobešeno platno z napisom Ilirija. Tudi Čolni kot prvi znanilci bližajočih se plavačev so prihajali in se razvrstili ob levem in desnem bregu. Seveda ni manjkalo vnetih fotoreporterjev in amaterjev, ki so imeli v vodi in ob vodi ter na zatvornici izredno hvaležne motive.
Na zatvornici so že opazili prve plavajoče kapce daleč gori na ovinku Ljubljanice. Ljudje so ugibali, kdo vodi in skoraj nedelj ena je bila sodba, da ima največ izgledov na zmago dolgoprogas Žižek. Res je 2ižek prvi priplaval do cilja, svež in pri polnih močeh. Po privatnem merjenju je potreboval za progo 2400 m 31 min., 29.6 sek., kar je prav dober rezultat. Dvajset metrov za njim mu je sledil Močan, ki je pokazal, da je velik talent. Sprejel ga je močan aplavz gledalcev. V manjših razdaljah so nato udarjali po čolnu Mihalek, Ldser in Pelhan. Za to elitno skupino je bil
precejšen presledek, ko so v majhnih razdaljah priplavali juniorji Smrkolj, Roter, Kerševan, seniorja Hudnik in Herzog, ter kmalu za njimi še junior GraSek in plavalka Finčeva. Njen prihod na cilj je ostal skoro neopazen, čeprav je čas zelo dober in zasluži kot edina sodelujoča ženska vse priznanje.
Razdelitev pokalov in plaket
Takoj po zaključenem tekmovanju so se tekmovalci, ki so bili postreženi z okrep-čilnim čajem, zbrali v gostoljubnih prostorih Ljubljanskega športnega kluba in predsednik plavalne sekcije SK Ilirije g. čerček je imel kratek nagovor, v katerem fpe je spomnil pokojnega požrtvovalnega člana Borisa žirovnika. Njemu v spomin je kljub priredil tekmovanje in podaril dva prehodna pokala: seniorskega si osvoji trikratni zaporedni ali petkratni zmagovalec v presledkih, juniorskega pa dvakratni zaporedni zmagovalec. Prvi štirje v posameznih skupinah prejmejo plakete. Obenem j"e razglasil naslednje rezultate, ki jih je ugotovil sodniški zbor:
Senior ji: 1. Zliek 31:55, 2. Močan 32:49, S. Mihalek 33:20,   4. Pelhan 33:57,
5. Hudnik 37 : 10, 6. Herzog 37 : 29, 7. Petek 40 : 18 in 8. Andoijšek 41 : 12.
Juniorji: 1. Lbser 33 : 32, 2. Snier-kolj 37 : 14, 3. Roter 37: 24. 4. Kerševan 37 :29, 5. Jovanovic 39 :48, 6. Vlaeh.v 39 : 59, 7. žigon I. 41 : 48, 8. Sovre 42, 9. Gorazd 48 : 07 in 10. Dežman 53 : 38.
2 e n s k e :   1. Draguša Finčeva 38 : 19.
Po izrečenih čestitkah je predsednik izročil pokala Žižku in Lbserju Seniorski je statua plavalca na marmornatem podstavku, juniorski pa kovinski pokal. Čestitkam
zmagovalcema so se pridružili tudi vsi prisotni in je bila odlično uspela prireditev v zadovoljstvo vseh zaključena.
V splošni klasifikaciji pripadajo prva tri mesta seniorjem, četrto juniorju Loserju, peto in šesto seniorjema, sedmo, osmo, deveto juniorjem. na dvanajsto mesto se je plasirala Finčeva itd. Diskvalificiran je bil Primožič, ki se mu je zdelo, da gre s plavanjem prepočasi naprej, pa si je skušal pomagati s hojo po plitvini.
Nekaj prijateljskega nogometa za trening
Ljubljana je preizkusila nekatere nove moči in porazila
reprezentančno moštvo
Ljubljana, 25. avgusta. Čeprav je še v petek kazalo, da po odpovedi finalne pokalne tekme med Ljubljano in Hermesom včerajšnjo nedeljo ne bo nogometnega sporeda, so klubi in med njimi tudi SK Ljubljana, ki so ji kakor nalašč šli na roko zvezni funkcionarji, vendarle izrabili prost termin za prijateljske in trening tekme. Ena med njimi pa je marala biti odpovedana — Grafika-Hermes —. da je Ljubi iana imela za trening dobrega partnerja.
Zvezni kapetan je odločil, naj nastopi proti Ljubljani posebno iz najboljših igralcev ostalih klubov sestavljeno moštvo. Povabil je v ta namen na igrišče ob Tvr-ševi cesti nekaj igralcev Marsa. Hermesa. Jadrana. Most. Mladike in Korota na. Vsi se sicer niso odzvali, toda bilo jih je vendar dovolj, da so potem na licu mesta šesta vili moštvo tako imenovane reprezentance.
SK Ljubljana: reprezentanca 3:1 (2:1)
Ljubljana je postavila moštvo, ki so ga sestavljale mnoge nove akvizicije poslednjih dni. Imenovala so sc znana imena kakor Stare I, Stare II, Vesnaver. Krise in še nekaj drugih. Po prvi tekmi je o vrednosti posameznikov težko reči kaj dokončnega. V skupni igri je včerajšnja kombinacija zlasti v napadu pokazala še močne porodne bolečine dolgo časa ni prišla do veljave krilska vrsta, oba branilca sta proti odličnemu napadu reprezentančnega moštva imcJla zelo težavno delo Vratar je branil prav dobro in ne nosi krivde pri sprejetem golu. Eno pa je gotovo: tud! včerajšnja posrtava bo ostala poskus! Jasno je namreč, da nekaterih včeraj manjkajočih igralcev, novi ljudje nc morejo nadomestiti polnovredno.
Reprezentančno mo-štvo je pokacalo prav lepo igro in po povezanosti, smiselnih kombinacijah, startu in pravilnem postavljanju je zlasti v prvem polčasu mnogokrat močno nadkriljevalo svojega nasprotnika ter ga potisnilo v defenzivo. Pozneje
so reprezentativen popustili, vendar so bili Še vedno nevaren nasprotnik. Poraz v številkah je previsok.
Iz poteka te trening tekme, ki jo je so-dfl inž. Mrdjcn. bi bilo v glavnem navesti naslednje:
Vse do 30. minute prvega polčasa t« očitna premoč rcrrrezentativcev in moštvo Ljubljane prihaja le sporadično prod nasprotni km- gol. Streli na vrata so p/len sigurnega vratarja reprezentance. V 30. minuti doseže reprezentanca kot. Ix*p strel pobere z glavo K u mer m žoga obsedi ne>-ubranjivo: 1 : 0 za reprezentanco. Premoč reprezentance traja še naprej vse do šibkih trenutkov v 40. in 42. minuti, ko se Ljubljani nasmehne — sreča. Iz dveh naglih prodorov padeta zapovrstjo dva gola: prvega je realiziralo desno krilo, drugega pa je odločilno pripravil srednji napadalec m podaljšal v mrežo Pepček. Do konca polčasa je iifra odprta.
V drugem polčasu še vedno prevladujejo reprezentativci toda moči in elan pri njih že prej popuščajo. Ljubljana prihaja vse bolj do veljave, nc pokaže pa nobenih
lepih potez. Mnogo nevarnih akcij pokvari napad z začetniškimi napakami in z obotavljanjem. Igra je raztrgana in dolgočasna. Tik pred koncem se Ljubljani posreći zaslužen gol. Lah poviša na 3:1, pri čemer ostane.
Jadran : Moste 3:1 (1:0)
Kot uvodna k gornji jc bila odigrana prijateljska tekma med Troovčana rn M<>-ščanr. Na teren« so prevladovali Jadra-novci in odgovarja rezultat poteku igre. Pri Jadranu sta se odlik ovala desno krilo in srednji krilec, pri Moščanih pa notnmji napadalni trio.
Mars : Mladika 3 : 2 (2:1)
Dopoldne so Marsovci povabili v goste za Kolinsko tovarno Mladiko'. Nastopili pa so tokrat brez igralcev, ki so bili odrejeni v reprezentanco, in tako jim je bila Mladika precej močan nasprotnik. Gol naskoka, ki so si ga priborili v prvem polea.su, so obdržali do konca in zmagali.
Horoskop m tekoči tmm
od 2S- avgusta
do 1. septembra 1941 — Tranziti planetov s Solncem od rojstva
Ljubljana, 25. avgusta Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: V sredini znamenja rojeni naj se razgibajo, smehlja se jim takozvana, drobna sreča.
Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Raznih težav poln teden v vsakdanjih zadevah. Vse pridobljeno bo zaradi tega tem dražje.
Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Za drugo polovico rojstev srečen teden v denarnih in uradnih zadevah, kritično pa kaže za zdravje.
Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Dobri strategi naj stopijo na plan in gredo sreči nasproti. Nepričakovano veselje.
Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Oni v trgovskih poklicih bodo s trudom kaj dosegli, dobra pa se obeta umetnikom, finančnikom in — zaljubljencem.
Rojeni med 22. junijem m 21. julijem v
Raku: Posrečen teden in celo v vseh živ-ljenskih opravkih, pač pa je zadnja tretjina ogrožena v zdravju. Ognite se tudi prepihom.
Rojeni med 22. julijem ki 23. avgustom v Levu: Vsi naj bodo v vsem prividni. Obeta se sreča v sredini rojenim v financah in uradnih zadevah.
Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Spretni računarji lahko znatno napredujejo v svojih razmerah. Za denarne zadeve v splošnem ne kaže dobro.
Rojeni med 24. septembrom m 23. oktobrom v Tehtnici: Pravcata zlata doba za preusmerjevanje razmer, predvsem za finančnike, umetnike. Srečen razplet v sporih, razprtijah in podobnem.
Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v škorpijonu: Ne kaže na znatno zboljšanje, pač pa se obeta olajšanje sedanjih težav.
Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Ako le morete, ostanite v zatišju; ako pa se morate pomešati mel svet. ne bodite preveč aaupljivi.
Rojeni med 23. decembrom bi 21. januarjem v Kozorogu: Zadnji tretjini grozi obolenje in teden prepirov. V poslovnih zadevah pa se obeta vsem sreča. Nekaj bodo dosegli, čeprav po ovinkih. — B. K,
Ljudska knjižnica
Renato Muce i je zasnovad in obdelal načrt ljudske knjižnice pod imenom Biblio-teca per Masse. Njena naloga bo širiti med ljudstvom temelje ljudske izobrazbe. To bo prava popuLama enciklopedija, ubfcegajcča, vse panoge znanosti in dostopna vhem ljudem. 2Sbirka, ki jo izdaja založnik T urinu kine! Li, bo na meni ena. kmetom deLavcom, vojakom, motrnarjoin. obrtnikom in maflira uradnikom. Z njeno pomočjo bodo Lahko izpopolnili svoje znanje. V ta namen jim bodo Služili jasno pisani zvezki, ki jih bodo lahko kupovali zelo poceni.
PROKLETSTVO
8
DEMANTI«
Roman.
Pogosto se mu je pripetilo, da je prišel na ulico brez klobuka, da je pozabil svoj plašč ali pa da je pustil šoferja taksija več ur dolgočasiti se pred vrati. Tako raztresen človek najbrž tudi pravega reda ni poznal. Pri njem je moralo biti vse razmetano kakor pri starinar ju. Očka Benoni je živel sam s starim služabnikom, hudim pijancem, ki je v odsotnosti svojega gospodarja rad zahajal k vinskemu trgovcu. Le ta je imel svojo trgovino na vogalu bulvarja in ulice Desrenandes.
Brž sem se seznanil s tem služabnikom, ki mu je bilo ime Alcide. Komaj je minil en dan že sva bila najboljša prijatelja. Dobro sem ga pogostil in zgovorno mi je povedal vse, kar je vedel o navadah in manijah očeta Benonija.
— Moj stari — mi je pripovedoval Alcide —, je cvet gospodarjev. Nikoli mi ničesar ne očita. Delo pri njem ni težko. Tu pa tam primem malo za omelo in že je vse opravljeno. Prost sem kadar in kolikor hočem, kajti moj gospodar hodi pogosto z doma zlasti zvečer... Pomislite, že sedeminsestdeset let je star pa še vedno bega za dekleti... Mar ni to sramota — mož v njegovih letih... Toda meni je
to dobrodošlo, ker lahko hodim vsak večer v kino ... Za kino sem zelo navdušen . .. Kaj pa vi ?
Ne da bi se tega zavedal mi je Alcide odpiral stanovanje svojega gospodarja. Sicer je bil pa dobra zverina ta Alcide. Ce mu je človek malo laskal in če mu je dal za pijačo, je lahko spravil iz njega vse, kar je hotel.
Proti večeru tistega dne ko sem prišel prvič v Benonijevo stanovanje sem določil Alcidu sestanek v kinu des Ternes. kamor je prišel Alcide že nekoliko pijan.
V pričakovanju začetka predstave sva malo po-kramljala in moj prijatelj mi je pravil ne samo o svojem gospodarju, temveč tudi o stanovanju, kamor sem hotel vlomiti. Tloris stanovanja bi moral kmalu imeti v rokah in bil sem prepričan, da tam ne bom zakrivil nobenega prestopka. V pogovoru Z dobrim Alcidom sem previdno preiskal njegove žepe. Upal sem, da ima v njih ključ od gospodarjevega stanovanja. Čeprav sem pa žepe temeljito preiskal s svojo običajno spretnostjo, sem našel v njih iamo pipo, mošnjo tobaka in vžigalice.
Kar mi je šinila v glavo nova misel... Jel sem tipati po žepih in se obračati na svojem sedežu. Potlej sem pa dejal svojemu prijatelju navidez ves potrt:
— Ah, kaj se mi je pripetilo... Pomislite, svoje ključe sem izgubil...
— Torej se ne boste mogli vrniti domov?
— Bojim se, da ne... Ah, kaj, pa najamem sobo
v hotelu ... Ti vražji ključi! ... Očividno sem jih izgubil v vozu cestne železnice,
— Tudi jaz sem bil preje tako raztresen, kakor ste vi — je dejal Alcide. Vedno sem izgubljal svoje ključe . . . navzlic nevarnosti, da bi me mogel moj stari odpustiti iz službe.. Zdaj se mi pa kaj takega ne pripeti več, kajti ključe pustim vedno pri hišnici.
Vedel sem, kar sem hotel vedeti in moj naklep je bil takoj zasnovan. K sreči sem imel pri sebi vse potrebno vlomilsko orodje.
Predstava se je pričela. Alcide je bil navdušen in ves srečen sem izvedel, da je na sporedu senzacijo-nalen film »Rdeči mokasin«.
— Ah — je dejal, — to je čudovita igra___že trikrat sem videl ta film in nikoli se ga ne morem dovolj nagledati. V njem igra imeniten dečko, detektiv, hudoben kakor vrag in pes, ki igra kakor človek.
Prizori so se vrstili zelo hitro, kajti film je bil dolg in treba ga je bilo končati točno ob enajstih.
Ko je bil Alcide ves zatopljen v tragičen prizor, sem tiho vstal, se izmuznil » temi po ozkem hodniku med stoli in kmalu sem bil zunaj.
Od kina des Ternes do številke 210 na bulvarju de Courcelles je samo nekaj korakov. In ta čas, ko je Aleide pozorno sledil razburljivim prizorom »Rdečega mokasina« sem jaz že mirno stopal po stopnišču, vodečem k Benonijevemu stanovanja. Ta stari trgovec je stanoval v tretjem nadstropju in bil sem prepričan, da ga ne bom srečal doma, ker sem bil
zvedel od dobrega Alcida, da namerava Benoni preživeti tisti večer pri nekem dekletu v Batignollos,
V prvem nadstropju sem srečal neko damo in umaknil sem se nekoliko v temo. Ozrla se je name in opazil sem, da sem ji všeč. Toda šel sem počasi naprej in ko sem prišel v tretje nadstropje sem se sklonil čez ograjo stopnišča. Nikogar ni bilo. Prisluškoval sem nekaj časa in ker nisem zaslišal nobenega ropota, sem stopil k trgovčevim vratom.
Tiho sem odprl vrata in prižgal svojo žepno svetilko. Bil sem v podolgovati predsobi, kjer je pokrivala tla mehka preproga. Pohištvo, ki ni kazalo nič starinskega, je stalo ob steni in čudil sem se, da nisem opazil nobenega zaboja, nobenega kovčega, in nobene skrinje, ki navadno krase stanovanje zbiralcev starinskih dragocenosti. Čudil sem se tudi čistoti stanovanja, kjer sem mislil najti vse razmetano. Velika belo lakirana vrata z medeninasto kljuko sem zagledal pred seboj. Po načrtu, ki mi ga je bil neprostovoljno izročil Alcide, bi moral biti za njimi Benonijev kabinet. Delati je bilo treba hitro, ker nisem vedel kdaj se Benoni vrne.
Krepko sem pritisnil na kljuko in vrata so se odprla. Lahko si pa mislite moje presenečenje, ko mi je zažarela v obraz luč in ko je zaklical trd glas s Čudnim prizvokom: še korak in mrtvi boste!
V naslednjem trenutku sem zagledal grozečega moža. Stal je v ozadju za pisalno mizo in v roki je držal name namerjen samokres. Bil je mož štiridesetih let, krepke visoke postave, zelo zagorelega obraza in kakor električna žarnica žarečih oči
Urejule Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Pran Jeraa H Za opravo tu tnmratni del Usta Vlad. RegaJlv tj Val ▼ LJubljani