LETO XXIX, ŠT. 31
PTUJ, 5. avgusta 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_ UUDSTVA
8. AVGUST 1942
Lep poletni dan. Slovenske go-
rice so se kopale v popoldanskem
avgustovskem soncu. Povsod je
dišalo po zore^em sadju, oglašala
se je že pesem pastirjev.
V malem gozdičku pri Mostju
so po naporni nočni akciji poči-
vali borci Lackove čete in nabirali
novih moči za novo akcijo. Deset
borcev je počivalo, enajsti pa je
prostovoljno ,,stražil", da bi ta-
ko vlogo izdajalca izpolnil do
kraja . . . Iškarijot ima vedno in
povsod mnogo posnemakev.
Gestapovci, policisti, orožniki
in drugi do zob oboroženi valpti
nacističnega okupatorja, so
obkolili gozdiček . . . Pesem klo-
potcev je zamenjalo regljanje
strojnic, namesto pastirskih bičev
so pokale puške, odmevale
eksplozije bomb . . . Ptice so
utihnile, prestrašene odletele, sli-
šalo se je le oddaljeno krakanje
vran . . . Ljudem je zastal dih,
temn« slutnja jim je stiskala srce,
ko so prisluhnili jeku boja . • • ^
Prvi se je pod rafali zgrudil
Franc Kramberger, bombe so
vrele življenje in premagale juna-
ški odpor Vinka in Kostje Rešs in
Alojza Zavca, nekaj borcev je
obležalo ranjenih ... Po triur-
nem junaškem odporu proti de-
setkratni premoči so: Jože Lacko,
Franc Osojnik in Mirko Reš, ra-
njeni ušli iz jeklenega obroča,
vsak svoji kruti usodi nasproti.
Franc Osojnik je iz boja rešil tudi
četni prapor, darilo ptujskih bor-
benih žena in ga kasneje izročil
Pohorskemu bataljonu . . .
Slovenske gorice so za nekaj
časa onemete . . , Pesti rodolju-
bov so se še bolj stisnile, da bi po-
stale še bolj trde, jeklene za novi
udar, zadnji in zmagoviti . . .
OBČINA PTUJ
PRAZNUJE
v počastitev 8. avgusta — praznika občine Ptuj bodo naslednje pri-
reditve:
SOBOTA, 7. avgusta 1976:
ob 10. uri
OTVORITEV SAMOSTOJNE RAZSTAVE SLIK ALEKSAN-
DRA DJONOVIČA IZ BRATSKE OBČINE ARANDJELO-
VAC
v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju,
ob 11. uri
OTVORITEV BLAGOVNE HI§E TOVARNE OBUTVE TR-
ŽIČ V PTUJU v Murkovi ulici.
ob 17. uri
SLAVNOSTNI  PRIČETEK  IV.  PTUJSKIH  KULTURNIH
SREČANJ IN OTVORITEV VINARSKE ZBIRKE ETNOLO-
ŠKEGA ODDELKA POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ
na grajskem hribu v Ptuju.
NEDELJA, 8. avgusta 1976:
ob 7.30 uri
OTVORITEV CESTE TRNOVSKA VAS — VITOMARCI
v Trnovski vasi.
ob 9. uri
SLAVNOSTNO  ZASEDANJE SKUPŠČINE  IN DRUŽBE-
NOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ
pri osnovni šoli Vinka Jurančiča v Vitomarcih.
ob 12. uri
OTVORITEV PETROLOVEGA MOTELA V PODLEHNIKU.
ob 14. uri
MEDREPUBLIŠKO TEKMOVANJE ZA PTUJSKI
PADALSKI POKAL ob ribniku v Podlehniku.
SREDA, 11. avgusta 1976:
ob 15.30 uri
OTVORITEV MEHANIČNE DELAVNICE KOMUNALNE-
GA PODJETJA PTUJ — TOZD AVTOPARK PTUJ
v Budinu
ČETRTEK, 12. avgusta 1976:
ob 13. uri
OTVORITEV NOVE PROIZVODNE HALE CENTRALNIH
DELAVNIC ZG LJUBLJANA V PTUJSKIH ŽELEZNIŠKIH
DELAVNICAH
SOBOTA, 14. avugsta 1976:
ob 10. uri
VAJA ENOT IN SI UZB CIVILNE ZAŠČITE V PTUJU
ob osnovni šoli Toneta Žnidariča.
NEDELJA. 15. avgusta 1976:
ob 9. uri
ODKRITJE SPOMENIKA Dr. PRANJU ZGEČU V DORNAVI
pri osnovni 5oli dr. Pranja Zgeča.
ob 14. uri
DRZAVNO PRVENSTVO V KARTINGU
na kartodromu v HajdoSah pri Ptuju.
DELOVNI IJIJDJE IN OBČANI, DOSTOJNO PROSLAVIMO
PRAZNIK NAŠE OBČINE! UDELEŽIMO SE VSEH PRIREDI-
TEV V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!
Naš cilj je razvoj
Praznik občine Ptuj, spomin na poslednji boj Lackove
čete, vsako leto proslavljamo z novimi uspehi na področju
gospodarske in družbene dejavnosti, z novimi dosežki v
razvoju samoupravne socialistične družbe. Pri tem vedno
izhajamo iz svetlih vzorov naših prvih revolucionarjev, ki so
začeli oborožen boj proti nacističnemu okupatorju, obenem
pa je to bil začetek socialistične revolucije.
V Lackovi četi, prvi oboroženi enoti na našem
območju, so se združili delavci in kmetje, študenti in drugi,
skratka - predstavniki vseh tistih slojev in dejavnosti, ki,
danes predstavljajo delovne ljudi naše samoupravne sociali-
stične družbe. Prav iz te naše zgodovine črpamo neusahljivo
bogastvo idej in vrednot, ki so in nam morajo biti tudi danes
glavno vodilo.
Ce letos ocenjujemo prehojeno pot, potem moramo na
prvo mesto postaviti ugotovitev, da smo po dobrem
deset-letnem stagniranju, capljanju na mestu, le krenili z
odločnimi, krepkimi koraki naprej. Ne le uspehi na
gospodarskem področju, novi objekti, večje zaposlovanje,
rast družbenega proizvoda, pomembnejše od vsega tega je.
splošna RAZGIBANOST CELOTNEGA OBMOČJA, priprav-
ljenost ljudi v sleherni vasi, v vsaki krajevni skupnosti, v vsaki
temeljni in drugi delovni organizaciji, da pomagajo, da tudi
sami prispevajo svoj osebni delež za hitrejši razvoj svojega
kraja, svoje delovne organizacije, s tem pa celotne občine in
širše družbenopolitične skupnosti.
Ta razgibanost, ki se je začela pred nekaj leti, še vedno
traja, stopnjuje v enotno usmerjen cilj ~ HITREJŠI
RAZVOJ NA VSEH PODROČJIH. Ta razgibanost in
pripravljenost je tudi najboljše zagotovilo, da bomo petletni
družbeni plan razvoja občine v celoti uresničili, na
marsikaterem področju pa tudi presegli. Lep primer je
nadvse uspela akcija vpisa javnega posojila za ceste, glavni
izpit pa bomo napravili m referendumu v jeseni, ko se bomo
odločali za gradnjo šolskega prostora, za izobraževanje
mladih pokolenj, saj so šolani ljudje glavni pogoj za
gospodarski in družbeni napredek.
Prav v tem času smo postavili temelje samoupravnega
družbenega načrtovanja na podlagi ustave. Na teh temeljih
bomo gradili naprej, kontinuirano načrtovali in uresničevali
vedno nove naloge. To je tudi najtrdnejša pot za
uresničevanje prizadevanj za stabilizacijo. Naloge bomo
lahko uresničevali le enotni, politično trdni v skupnem cilju
in ob zavessti, da je vse to, kar smo doslej storili šele.
začetek, prvi korak v uresničevanju neposrednega samo-
upravljanja in izvajanja ustave.
V prizadevanjih za stabilizacijo se moramo tudi
zavedati, da ni stabilnosti za ceno varovanja in konserviranja
obstoječega. Boj za hitrejše povečevanje proizvodnje, za
kakovostno boljše delo je naša najvažnejša naloga, vendar
mora temeljiti na stvarnih zmožnostih in možnostih. Delavci
v vsaki TOZD, delovni ljudje v vsaki krajevni skupnosti
morajo biti polno odgovorni za uresničitev svoje razvojne
usmerity'e, za svoje poslovne in druge odločitve. To je trdna
in varna pot stabilizacije.
Zato moramo te in še vrsto drugih akcij, kijih vodimo,
ocenjevati kot pomemben prispevek za izboljšanje razmer na
vseh področjih družbenega življenja. Uspeh naših prizadevanj
je in bo odvisen od celovitosti delovanja m vseh ravneh in v
vseh okoljih. Ta uspeh bo toliko večji, kolikor bolj bo vsak
občan, svojemu položaju, ki mu ga je družba zaupala,
ustrezno, dosledno in zavzeto izpolnjeval skupno dogovorje-
ne naloge.
Franc Fideršek
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ
OBČINSKI SVET ZSS PTUJ
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ
OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Ptuj
iskreno čestitamo k prazniku občine Ptuj — 8. avgustu in jim želimo
mnogo novih delovnih uspehov na vseh področjih dela ter uveljavljanja samoupravnih
socialističnih družbenih odnosov.
K čestitkam se pridružujejo tudi vse skupščine in izvršni odbori samoupravnih interesnih
skupnosti občine Ptuj.
2. stran
TEDNIK — četrtek, 5. avgusta 1976
Markovci - Formini
- največje gradbišče
pri nas
Gradnja hidro elektrarne Sred-
nja Drava II. je ena največjih
investicij, ki so trenutno v
izvajanju na območju Slovenije.
Dela, tako na gradbišču v
Mark ovali, kjer gradijo jez, kot na
gradbišču pri Forminu, kjer
postavljajo temelje strojnice,
uspešno napredujejo. Doslej ni
bilo bistvenih odstopanj od
časovno opredeljenega plana
gradnje, zato obstaja realno
pričakovanje, da bo investicija do
načrtovanega roka tudi opravljena
in bo prihodnje leto v tem času
prvi agregat že v pogonu.
Strojnica   na   Forminu
ogromno in zahtevno delo.
Foto: R
Temelji jezovne zgradbe pri Maikovdh, potvelmo bo 50 tisoč
kubikov betona in 1.200 ton betonskega železa. Foto: R
Ptujski magistrat obnav^o
Zgradbo na Trgu mladinkah delovnih brigad 1 v Ptuju, ali
ljudsko MAGISTRAT že ndcaj časa obnavljajo. Zgradba bo
dobila novo preobleko od viha kupole na stolpu do temeljev.
Foto: R
KMETIJSKI KOMBINA T
PTUJ
Delavci seznanjeni
s preusmeritvami
Javne razprave o osnutku
zakona o združenem delu se je v
Kmetijskem kombinatu Ptuj
udeležilo 85-90 % vseh zaposlenili.
Razprava je bila izvedena v skoraj
vseli 26 osnovnili organizacijah,
tudi v dislociranem obratu v
Novem Sadu, kamor so poslali
obširno gradivo.
V kolektivu so sami pripravili
seminar za razlagalce, da bi vse
odgovorne in vodihie člane
seznanih z najpomembnejšimi
novostmi, ki jih prinaša osnutek
zakona v samoupravne in
ekonomske odnose delavcev. Na
enodnevnem seminarju so prede-
lali celotno gradivo osnutka
zakona. Imenovali so aktiv 76
članov, strokovnih delavcev iz
vseh TOZD-ov. Aktiv strokovnih
delavcev so razdelili v štiri
skupine: skupino za družbeno-
ekonomske odnose, samoupravno
organiziranje združenega dela,
uresničevanje samoupravljanja v
skladu z osnutkom zakona ter
dcupino za preostala poglavja
osnutka. Povezovanje in vodenje
celotne akcije je prevzela sindi-
kalna konferenca, precejšnjo vlogo
pri usmerjanju akcije pa je
prevzelo vodstvo osnovne organi-
zacije ZSMS.
Razprava je potekala v manjših
temeljnih organizacijah in za-
obsegla celotno organizacijo.
Najprej so razpravljali po posa-
meznih delovnih skupinah, kjer so
se pripravili na zaključno
razpravo. Informacije o razpravi je
redno prinašal časopis kolektiva
„Naša pot' . Prvi del dela ob
osnutku zakona je tako končan.
Temeljita analiza stanja, poteka
razprav in pregled vsebinskih
pripomb je naslednji korak dela,
kije že v teku.
Vendar pri kmetijskem kombi-
natu ne čak^o na uzakonitev
zakona. Sestavili so komisijo za
uskladitev samoupravne prakse
kolektiva z zakonom, čeprav se ob
nekaterih vprašanjih se vedno
pojavljajo dileme, kot je: primer-
no in učinkovito organiziranje
zadružništva. V skladu z osnut-
kom uvajajo odločanje tako tistih
proizvajalcev mleka v zasebnem
sektorju kot tistih v družbenem
sektoiju. Samoupravnih odnosov v
teme^nih organizacijah združene-
ga dela na Farmi bekonov in v
tovarni močnatih krmil organi-
zacijsko ni potrebno spreminjati.
Izdelati morajo merila za delitev
prihodka skupnih služb z
vgrajenimi načeU nagrajevanja po
delu. V Tehnoservisu so potekale
razprave po sindikalnih skupinah.
Aktivno so se jih udeležili vsi
delavci.
Analiza dogajanj ob razpravah
bo pregled sedanjega stanja in kot
takšna osnova oziroma napotilo k
potrebnim spremembam, najprej k
dohodkovni povezanosti temeljnih
organizacij znotraj Kmetijskega
kombinata Ptuj.        Malči Jelen
V Kmetijskem kombinatu Ptuj tudi vzorno skrbijo za
stanovanja svojim delavcem Delavcem proizvodne enote v
Trnovski vasi bodo ob občinskem prazniku izročili novi
6-stanovanjski blok
Foto: R
ORMOŽ
Za dobre poslovne rezultate
tudi dobri odnosi
v ZADNJEM TEDNIKU SMO KRAJŠI SESTAVEK NAMENILI SKUPNOSTI TOZD
„JERUZALEM". PREBRALI SMO O NOTRANJI ORGANIZIRANOSTI TE DELOVNE ORGANI-
ZACIJE, DANES PA BI NEKAJ BESED NAMENILI RAZVOJU SKUPNOSTI TOZD
„JERUZALEM" IN ODNOSOM, KI SO MED LJUBLJANSKIM SLOVINOM IN ORMOŠKIM
JERUZALEMOM.
O SREDNJEROČNEM RAZVOJU SKUPNOSTI, JE SPREGOVORIL DIREKTOR V. D. TOZD
KMETIJSTVO, IVO VIHER:
„Ze v letu 1974 je bila imenova-
na komsija za planiranje, ki je
analizirala rezultate pretekUh let.
Formirane so Me tudi poslovne
skupnosti s področja živinoreje,
sadjarstva, vinogradništva itd. Vse
te skupnosti so imele isto'priori-
tetno nalogo kot republika. Izha-
jali smo torej iz plana republike in
se posvetili razvoju kmetijstva in
prehrane. Osnutek plana razvoja je
bil izdelan že v februarju 1976. O
njem so razpravljali vsi naši delavci
in največ pripomb je bilo na
varnost pri delu in na socialno
skrbstvo. Naš plan razvoja je bil
usklajen s plani SIS, občine in
krajevne skupnosti. ■
Celoten dohodek bi naj porasel
po stopnji 9,3 odstotka, osebni
dohodek 6,4 odstotka, dohodek
prav tako po stopnji 9,3. Osebni
dohodek raste počasneje in manj
intenzivneje zato, da lahko ostaja-
jo sredstva za razširjeno reproduk-
cijo. V pet-letnem razdobju pred-
videvamo tudi 63 novih delovnih
mest.
Mislimo tudi na investicijsko'
politiko. Obnovili bomo skupno v
zasebnem in družbenem sektorju
220 ha vinogradov, okrog 130 ha
sadovnjakov in pripravili 180 ha
zemljišča za poljedelstvo (proiz-
vodnja sladkorne pese in žita).
Nameravamo urediti in zgraditi
3000 stojišč za govedo in 4250
stojišč za svinje, 5 objektov za
vzrejo piščancev in 25 kmetij
preusmeriti v kmečki turizem.
Naši trenutni polletni dohod-
kovni in drugi rezultati niso
ugodni. Srečujemo se -z vrsto
težav, največ preglavic nam pov-
zroča sezonsko- delo in sedaj še
dva ukrepa. Prvi tak ukrep je
ugotavljanje celotnega dohodka
po plačani realizaciji in drugi je
ovrednotenje zalog nedovršene
proizvodnje po direktnih stroških.
V prvem polletju to na nas
neugodno vpliva. Ugoden vpliv bo
šele v drugem letu, ko bomo
ugotavljali, kakšni so 'bili naši
pridelki. Upoštevati bo potrebno
sedanjo sušo, morda še točo ali
druge naravne nezgode in spet
bomo morali ugotoviti naše izgu-
be, v nasprotnem primeru pa naše
dobre poslovne rezultate. Teh se
seveda bolj veselimo," je končal
svoje razmišljanje Ivo Viher.
Na vprašanje o odnosih ' med
ljubljanskim Slovinomin Jeruzale-
mom sta' nam Ivo Viher in
predsednik sindikata Maks Anto-
lič povedala naslenje:
„Odnosi med nami niso takšni
kot bi si želeU eni aU drugi.
Pravzaprav se naši delovni odnosi
odvijajo predvsem pri vinogradni-
štvu. Več aU manj se govori o
delitvi dela, o razvoju vinogradni-
štva in o dohodkovnih odnosih,-ki
nastajajo, vendar so ti odnosi
včasih zelo različni. Trenutno pri
nas razpravljamo o temeljih plana
razvoja Slovina. Naši delavci bi-
stvenih pripomb niso imeli. Zani-
ma jili samo, kakšen je odnos med
nami in njimi. Pripombe, ki so, ne
delujejo razdiralno, temveč vzpod-
budno. Smo pač na nivoju poslov-
nih odnosov; kjer vlada kritika in
hvala. Žal še do sedaj ni prišlo do
združevanja sredstev, s katerimi bi
lahko posodobili proizvodnjo.
Problemi nastajajo tudi pri iz-
vozu, ki ga izvaja Slovin. Izvoz je
potrebna dejavnost, -je istočasno'
dejavnost, ki lahko prinaša izgube
v delovne organizacije. V misUh'
imamo izdelovanje brezalkoholnih
pijač. Z devizami namreč uvaža-
mo in kupujemo koncentrate za
Coca-colo, Sveeps itd. Tako si
ponovno ustvarjamo sredstva za
poboljšanje naše proizvodnje. Ako
ne bi bilo izvoza našega vina, tudi
deviz ne bi bilo.
Odnosi torej so, vendar le
poslovni. Le tisti,-ki pač morajo
biti Vsekakor si ž-elimo ustvariti
pogoje še za boljše odnose.'*
MaJcs Antolič je v nadaljevanju
še razložil, kako je potekalo
planiranje, kako so se 'delavci
vključevali v razprave in kako
sedaj tečejo predavanja o osnutku
zakona o združenem delu.
„Sindikat je organiziral sestanke
in zbore, na katerih so • biU
podrobno obdelani plani.Razprav-
ljali smo o planili razvoja naše
občine, samoupravnih interesnih
skupnosti in o planu razvoja naše
delovne skupnosti. • Največ pri-
pomb so delavci imeli na varnost
pri delu, na socialno skrbstvo
delavcev in na stanovanjska pro-
blematiko. Tudi o usmerjenem
izobraževanju je tekla razprava .
Delavci skupnosti TOZD ,,Jeruza-
lem" so seznanjeni z vso proble-
matiko organiziranosti naše skup-
nosti, s planiranjem in o osnutku
zakona o združenem delu. Naša
naloga je, da jih še v večji meri
seznanjamo z vsemi problemi,
napakami in da prisluhnemo vsem
njiliovim težavam."
Z. Kodrič
RAZGOVOR
ZIVOMGRANDA,
POMOČNIKOM
DIREKTORJA
SDK PTUJ:
Kmetijstvo in živilska industrija
v petih mesecih letošnjega leta
„V kmetijski proizvodnji se je v preteklem obdobju,
predvsem na področju modernizacije in novih investicij,
porabilo precej sredstev. To povečanje pa se zrcali v vedno
večjem deležu kmetijstva tako v celotnem dohodku kot tudi v
povečanem deležu za reprodukcijo. Nasprotno pa velja za
živilsko industrijo, da je sicer rastel celoten dohodek, ki pa v
končni fazi ni bistveno vplival na udeležbo v celotnem dohodku
industrije. Vzrok za to je iskati v že tradicionalni proizvodni
usmeritvi v proizvodnjo alkoholnih pijač in predelavo zelenjave
(to velja predvsem za TOZD Petovia Ptuj). Ob vsem tem pa
velja še omeniti, da ta panoga industrije ni izkoristila vseh
razpoložljivih virov surovin (predelava sadja, pridelava in
predelava povrtnin preko kooperacije itd.)
V letu 1975 je družbeni proiz-
vod v kmetijstvu dosegel indeks
129 in je bil za 5 točk nad
povprečjem, sredstva za OD so
dosegl-a indeks 134 ali za 2
indeksni točki več, kot je bilo
doseženo v občini, kar pa pomeni
le manjši odmik od postavljenih
ciljev resolucije. Tako je povpre-
čno izplačani OD na zaposlenega
v kmetijstvu znašal 3.032 dinarjev
aU indk.es 117 (v občini znaša ta
indeks 122), Petovija indeks 133
aU 2.865, Mlekarna 3.087 ali
indeks 113, Pekarne Vinko Reš
3362 (indeks 132). Skupna sred-
stva za reprodukcijo so sicer
narastla za 19 indeksnih točk,
vendar je reproduktivna sposob^
nost kmetijstva ostala na nivoju iz
leta 1974.
Za živilsko'industrijo velja, daje
ta padla tako v absolutnem znesku-
kot tudi v stopnji, razen pri
tovarni močnih fcrmU. Vzrok je
iskati v povečanih stroškili pošlo--
vanja. Za leto 1975 je tudi
značilno, da so občutno porasle
zaloge v kmetijst\'ii, indeks 220
(zaloge niso nekurantne); v Petovi-
ji je znašal indeks 139. Terjatve do
kupcev se niso povečale, obvezno-
sti po dobaviteljev pa so narasle za
18 indeksnih točkin so bile nižje
za 75 milijonov od terjatev. S
takimi značilnostmi so organizaci-
je kmetijske in živilske-industrije
krenile v leto 1976."
V letu 1976 smo prešli na
spremenjene pogoje poslovanja -
upniško dolžniška razmerja in
obračuna na plačano realizacijo.
Kako se je to odrazilo v kmetijski
in živilski industriji občine?
„Za kmetijstvo velja, da se je
na nov način poslovanja zelo
dobro pripravilo in tudi organizi-
ralo v tej smeri. Pravočasno- se je
prijavljalo za multi kompenzacijo,
t^^stavljajo menice za poravnavo
zapadlih obveznosti Kmetijstvo v
večini sproti poravnava svoje ob-
veznosti, zato se -ne srečuje s
problemom likvidnosti' To je
znova potrditev več, da se je
potrebno za b.vajanje novih za-
konskili predpisov temeljito pri-
praviti in že v začetku odstraniti
vse morebitne ovire. V ilustra'cijo
naj navedem samo podatek, da je
bilo v prvih petih mesecih pre-
teklega leta na žiro računih stanje
4 milijone dinarjev, ob koncu
maja letošnjega leta pa že kar 61
milijonov dinarjev."
Kakšna je bila investicijska- spCK
sobnost kmetijstva in živilske-
industrije v preteklem obdobju?
„Po podatkih je bilo ob koncu
preteklega leta kmetijstvo razen
Perutnine in KZ Lovrenc, investi-
cijsko-nesposobno. Za KK Ptuj pa
velja povedati, da je dosegel
ponovno investicijsko- sposobnost
s konverzijo kreditov v trajna
obratna sredstva po predložitvi
ŽR. Tako so se 7,nova odprle
možnosti za nadaljnja vlaganja. Še
vedno pa ostaja ob strani živilska-
industrija, ki te sposobnosti nima
zagotovljene. Priliv sredstev na
žiro račune iz naslova celotnega
dohodka v prvih meseciii letošnje-
ga leta je bil za 85 odstotkov višji
kot v enakem obdobju lanske?^
leta. Zabeležen je padec stanja
kupcev in dobaviteljev na skrajni
minimum (15-dnevno obdobje).
Kmetijstvo je v pretekkm letu
obračunavalo dohodek po dejan-
skili stroških, zato je tudi v
letošnjem letu pričakovati ugoden
dohodkovni rezultat. V letošnjem
letu tudi ni pričakovati občutnega
porasta zalog (indeks 118). Tako
se 'je zmanjšala vezava obratnih
sredstev; zmanjšali pa so se tudi
nekateri stroški (obresti).
Izplačani osebni dohodki v
kmetijstvu so dosegli indeks 180
(podatek za prvih [x;t mesecev
letošnjega leta), povprečni pa 166.
To je bistven premik. Na poveča-
nje indeksa so vplivala izplačila za
leto 1975, kar 10 odstotkov
i/.plačil odpade na razlike iz
samoupravnih sporazumov. Tudi v
letošnjem letu se nadaljuje z
investicijami, v glavnem so to
investicije b. preteklosti - rayen
melioracij.
K vsemu temu je treba dodati še
sklepno ugotovitev, da je kmetij-
stvo kot ena glavnih panog gospo-
darstva ptujske- občine v dokaj
ugodnem položaju. Vendar velja
povdariti, da so -odprte široke
možnosti povečanja probvodnje z
večjim sodelovanjem s privuinim
sektorjem na osnovi dolgoročnej-
ših koopcracijskih odnosov; še
posebej velja to za območje Haloz
in Slovenskih goric.
MG
Tovarna
obutve
PEKO
Trzic
bo 7. avgusta 1976 odprla prenovljeno pro-
dajalno na Murkovi 2 v Ptuju
moško, žensko in otroško obutev
in vse vrste copat
Vabimo vas v nove prodajne prostore,
kjer se boste lahko odločili za prvi jesen-
ski nakup!
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 1976
3. stran
Praznik občine Ptuj - praznili svobode
in delovnih zmag
Letos praznujemo občinski
praznik v jubilejnem 35. letu vstaje
jugoslovanskih narodov in
narodnosti nad faSizmom in
nacizmom. Tri in pol desetletja so
28 nami, ko je v Jugoslaviji počila
prva puška proti okupatorjem na-
je domovine.
V ptujski občini je upor vzplam-
tel-tudi že zelo rano. Organizator
narodnoosvobodilnega boja je bil
narodni heroj Jože LACKO s svo-
jimi sodelavci.
Slovenjegoriška — Lackova četa
je v boju z nadmočnim okupator-
jem, 8. avgusta 1942 leta izkrvave-
la v gozdičku Laze pri Mostju.
Okupator je hotel zadušiti upor,
vendar mu to ni uspelo, kajti po
padcu Slovenjegoriške — Lackove
čete se je upor nadaljeval in
pozneje vzplamtel v mogočno
narodno osvobodilno borbo do
končne zmage nad zavojevalci naše
domovine.
Naše oboroženo ljudstvo je pod
vodstvom KPJ in tovariša TITA
nnagoslavno končalo štiriletno
vojno. Naši narodi in narodnosti
so dokazali, da so pripravljeni tudi
za ceno največjih žrtev braniti svoj
obstoj in svobodo.
Tudi danes si v borbi za mir,
svobodo   in   samoupravljanje
prizadevamo ohraniti plodove
nacionalne in socialne revolucije.
Po 35. letih vstaje in že več kot 30.
letih svobode lahko danes Jugosla-
vija s ponosom pokaže svetu svoje
samoupravne rezultate dela. Tudi
v ptujski občini lahko s ponosom
pokažemo na rezultate, ki so jih
naši občani ustvarili.
Še takoj po vojni smo bili
nerazvito — skrajno agrarno
področje. V tem letu, ko praznuje-
mo naš praznik, ki je praznik vseh
delovnih ljudi in občanov, nismo
več kot celotna občina manj razvi-
li. V tem letu smo iz skupine 12
manjrazvitih občin na območju
Slovenije izpadli. V manj razvita
območja se prištevajo le še Haloze
in Slovenske gorice. Veseli in
zadovoljni smo, da smo le enkrat
prebili občinski zid manjrazvitosti
in da se uvrščamo vsaj v srednje-
razvite občine.
Naš dolg do Haloz in Slovenskih
goric pa še kljub temu ostaja, kajti
tudi ti dve pokrajini na našem
območju bota morali postati čim-
prej razviti. Rezultati dosedanjega
razvoja so plod dela naših delov-
nih ljudi in občanov ter slovenske
solidarnosti.
Na območju občine živi 67.000
prebivalcev, delež aktivnega
prebivalstva je 55%, od lega
kmečkega še okrog 45%. Družbeni
proizvod kot eden najpomembnej-
ših kazalcev gospodarskega razvo-
ja je v zadnjih letih naraščal po
poprečni letni nominalni stopnji
23,8%. Zaposlenost je zadnja leta
rasla na stopnji 4,2%, kar je
občutno več kol prejšnja leta.
Največja materialna vlaganja so
bila na področju družbenega in
zasebnega kmetijstva, v industrijo,
obrt, v cestnokomunalne objekte,
v zdravstvo in šolstvo. Po tej
zaslugi se je število zaposlenih
občutno povečalo, lako da imamo
danes zaposlenih v družbenem
sektorju občine okrog 15.000
delavcev; na delo izven občine pa
se vozi skoraj 3.000 ljudi. Zdom-
cev imamo še 3.800, ki pa se (u in
lam že vračajo.
Občina Ptuj je podpisnica
družbenega dogovora o razvoju
malega gospodarstva, zato bi žele-
li, da zraven ostalih občanov in
gospodarskih organizacij prav
zdomci nalagajo znatnejša sredstva
v obrt in druge dejavnosti malega
gospodarstva. Naš cilj je, da v
planskem obdobju do leta 1980
ustvarjamo vsaj  8%  letno rast
družbenega proizvoda, kar bo nam
zagotovilo še hitrejši gospodarski
in družbeni razvoj.
Z materialnimi investicijskimi
vlaganji moramo zagotoviti hitrejši
razvoj še zlasti kmetijske in
industrijske proizvodnje. Ob
letošnjem prazniku ptujske občine
beležimo ponovno lepe rezultate.
V enoletnem obdobju je bilo več
investicijskih vlaganj kot n. pr. v
meliorizacije zemljišč, gradnjo
predelovalnega obrata za mesne
izdelke v Slovenji vasi, gradnja
tovarne lesene embalaže, gradnja
drugega dela TCiC, gradnja motela
v Podlehniku, gradnja železniške
proizvodne hale v Ptuju, gradnja
servisno mehanične delavnice v
Ptuju, adaptacija blagovne hiše
,,Peko" v Ptuju, gradnja prvega
dela zdravstvenega doma v Ptuju,
gradnja silosov in povečava tovar-
ne močnih krmil v Turnišču.
Zgrajenih je bilo tudi več
pomembnih gospodarsko
komunalnih objektov, kot n. pr.
vodobrani, regionalni vodovod v
smeri Lackova vas — Majšprek v
dolžini 18 km. Ta vodovod je
gradila slovenska mladina v briga-
di „Haloze 1975". Mladinska
delovna brigada ,,Slovenske gorice
1976" pa nadaljuje izgradnjo
vodovoda v smeri Slovenskih
goric.
Zgrajenih je bilo tudi večje
število sekundarnih vodovodnih
omrežij (Sela, Apače, Lovrenc,
Župečja vas, Pleterje in
Majšperk). Asfaltiranih je bilo tu-
di večje število cest, med katerimi
je cesta Trnovska vas — Vitomarci
zelo pomembna. Tudi vpis cestne-
ga posojila smo presegli visoko
nad planirano vsoto tako, da lah-
ko računamo z glavnimi asfaltnimi
akcijami prihodnje leto in naprej.
Ob gradnji hidrocenirale SD2 bo
naše gospodarstvo deležno več
energije, Ptuj pa bo obogaten z
največjim zajetim jezerom v Slove-
niji, katerega površina 420 ha bo
uporabna v povezavi s TGC in z
ostalimi gostinskimi in zgodovin-
skimi objekti za nadalnji razvoj
rekreacijskega turizma.
Že iz naštetega krajšega prikaza
se vidi, da so napori materialnih
vlaganj naših ljudi veliki in njih
rezultati bodo v kratkem tudi vid-
ni. Vrsta objektov je plod
združevanja sredstev na
samoupravni odločitvi delovnih
ljudi in občanov.
V jesenskem obdobju pa stojimo
pred veliko odločitvijo, tj. pred
občinskim referendumom za grad-
njo srednješobkega centra. Za 66
učilnk bo potrebno zagotoviti za
potrebe usmerjenega izobraževanja
dokajšnja sredstva. S tem bomo v
usmerjenem izobraževanju lahko
zagotovili nove kadre, ki jih
gospodarstvo in druge dejavnosti
tako potrebujejo, istočasno pa bo-
mo tudi zagotovili, da se bodo lah-
ko vsi abiturienti osemletk poklic-
no izobraževali. Pri materialnih in
samoupravnih naporih pri
združevanju sredstev in moči, so
naši občani pokazali že vrsto
rezultatov in prepričani smo, da
bomo s skupnimi močmi tudi
tokrat uspeli.
Na dosedanjih dosežkih lahko še
hitreje gradimo našo sedanjost in
bodočnost, da pa lahko tako
gradimo, se imamo zahvaliti našim
borcem NOV, tovarišu TITU in
samoupravni socialistični ter
neuvrščeni politiki Jugoslavije.
Ob občinskem prazniku 8. avgu-
stu, čestitamo v imenu skupščine
občine in družbeno političnih
organizacij vsem delovnim ljudem
in občanom ptujske občine!
Predsednik SO Ptuj
Branko GORJUP

V krajevnih skupnostih Vito-
marci in Trnovska vas je vse
pripravljeno na otvoritev asfal-
tirane ceste, povezano s prazni-
kom občine Ptuj.
Obe krajevni skupnosti sta
mejni, med najrevnejšimi, gospo-
darsko slabo razvitimi krajevnimi
skupnostmi v ptujski občini, vsaj
na območju Slovenskih goric.
Sedaj bosta povezani z asfaltno
cesto. Pomen te ceste je velik, saj
daje prebivalstvu več upanja v
napredek, ki bo še večje, ko bo
enkrat modernizirana regionalna
cesta od Ptuja do Trnovske vasi;.
V nedeljo, 8. avgusta bo ob pol
osmih otvoritev ceste v Trnovski
vasi, potem pa bo povorka po novi
cesti v Vitomarce. Sodelovali bodo
občani obeh krajevnih skupnosti
in kmetijskega kombinata I^uj s
staro in novejšo kmetijsko meha-
nizacijo. Ob 9. uri bo v
Vitomarcih   na novem igrišču ob
OS Vinka Jurančiča, osrednja
proslava v počastitev praznika
občine Ptuj in 35. obletnice vstaje
jugoslovanskih narodov.
Po slavnostni seji občinske
skupščine bo kratek kulturni
program Sodelovali bodo: mešani
pevski ;zbor iz Gorišnice, folklorna
skupina Jiu:ančiča iz Vitomarec.
Gostilna Rola in gasilsko društvo
pa pripravljata vse za pogostitev
naših dragih gostov in domačinov.
V Vitomarce vas vabi krajevna
skupnost in vse krajevne družbe-
nopolitične organizacge!
F. T.
Modernizirana cesta bo zbližala KS Trnovsko vas in Vitomarci
Foto: R i
„lepo cvetje in urejeno okolje" v
krajevni skupnosti Ptuj uspešno
Smo pred praznikom občine,
zato je nujno, da se naši občani
\icljučijo v nadaljnjo akcijo
urejanja svojega okolja, olepšanja
svojih oken in balkonov na
pročeljih svojih stanovanjskih hiš.
Sleherni občan se naj vključi v to
lepo akcijo, ker bomo le na ta
način prav sedaj olepšali naše
zgodovinsko in turistično mesto.
Cvetice, okras balkonov naših hiš
Komisija, kije bila imenovana v
niesecu maju in je razpisala
tekmovanje za najlepše pročelje
stanovanjske Iiiše, ima polne roke
dela, saj ■ se je veliko število
občanov vključilo v to tekmova-
nje in prav ta teden bo komisija
pričela z ocenjevanjem. Celotno
tekmovanje bo končano šele v
mesecu oktobru, vendar komisija
ima nalogo, da pregleda vsak
mesec svoje področje dela in
ugotovi, kako so urejena okolja in
kako cvetijo cvetice na balkonih
in oknih.
Občani še vedno je čas, da se
Foto: Kosi
vključite v tekmovanje za čimlepši
videz našega mesta ■ in s tem
pripomorete, da bo naše mesto in
crajevna skupnost čim lepša, da
bo turist večkrat obiskal naše
zgodovinsko staro mesto. ap
ŽIVAHNO NA SEJAH
V petek, 30. julija 1976, so se
na ločenih sejah sestali vsi trije
zbori skupščine občine Ptuj.
Čeprav so bile seje časovno
kratke, vendar precej živahne.
Sklepčni so bili vsi zbori, čeprav
so zbor združenega dela in
družbenopohtični zbor ne bi
mogla pohvaliti z dobro udeležbo.
Za vzgled pa je lahko zbor
krajevnih skupnosti, kjer je od 45
delegatov sodelovalo na seji kar 44
delegatov.
Vsi trije zbori so imeli približno
enak dnevni red, med katerimi je
bil prav gotovo najpomembnejši
predlog družbenega plana občine
Ptuj za razdobje 1976- 1980. Že v
času nastajanja idejnih zasnov
plana, predosnutkov in osnutkov,
so delegacije o tem podrobneje
razpravljale, zato k samemu
predlogu ni bilo bistvenih
pripomb.
Pač, v zboru združenega dela je
delegacija ..Perutnine" Ptaj pred-
lagala dopolnitev odstavka v
srednjeročnem planu, ki govori o
razvoju živilsko-predelovalne indu-
strije, kar so tudi dobro utemeljili
in se je s predlogom zbor strinjal.
Moralo je priti do usklajevalnega
postopka. Seje vseh treh zborov so
bile začasno prekinjene, izvršni
svet SO Ptuj se je na hitro sestal
na izredni seji in uskladil besedilo
predloga tako, da ne bi porušilo
enotnosti besedila celotnega druž-
benega plana . . ,
Po polurnem odmoru so zbori s
sejami nadaljevali. O predlogu
izvršnega sveta in o družbenem
planu so ponovno gla,sovali in
oboje soglasno sprejeli. Tako je bil
naš petletni plan sprejet z
dopolnitvijo, da je pn razvoju
živilsko-predelovalne industrije
treba upoštevati obstoječe zmog-
ljivosti in gradnjo načrtovane
klavnice v Slovenji vasi in ne v
Zlatoličju, kot je zapisano v
osnutku    plana.    To   je    bilo
potrebno zaradi tega, ker ima
,4'erutnina" že sedaj perutninsko
klavnico precejšnjih zmogljivosti
in ker bo načrtovana klavnica pri
Zlatoličju stala na zemljišču
katastralne občine Slovenja vas.
V zvezi s poročilom o polletni
realizaciji proračuna občine Ptuj
za letošnje leto, je delegacija
krajevne skupnosti Ptuj zastavfia
delegatsko vpra.šanje. zakaj tako
močno zaostaja dotok solidar-
nostnih sredstev v občinski
proračun, kdo je za dotok teh
sredstev odgovoren, kako se
oblikujejo in kje so ovire, da se
dogovor o solidarnosti ne izvaja
dosledno. Delegat KS Trnovska
vas pa je imel pnpombo glede
.sklepa o razdelitvi sredstev za
funkcionalne izdatke krajevnih
.skupnosti, vendar to m vphvalo na
sprejem sklepa.
V družbenopolitičnem zboru so
imeli pripombe tudi k dvema
členoma statuta obrtno-nabavno-
prodajne zadruge Panorama Ptuj.
zato so obvestili ostala dva zbora,
da naj njegovo potrditev začasno
odložita. Predlog je bil upoštevan
in prejet sklep, da se predlog
statuta predloži v ponovni pretres
kon^isiji za pregled samoupravnih
aktov pri SO Ptuj. K temu so v
zboru krajevnih skupnosti menili,
da naj družbenopolitični zbor
svoje pripombe k statutu tudi
utemelji.
Ostale točke dnevnega reda so
bile sprejete brez bistvenih
pripomb. Tudi pomembnejših
delegatskih vprašanj na 23. seji
zborov skupščine cičine Ptuj ni
bilo.
FF
Gradnja se bo nadaljevala
M Aadamska cesta proti Majšpeiku kliče po asfaltni prevleki    \
čeprav srednjeročni program za gradnjo cest v ptujski občini v j
obdobju 1976—SO za letošnje leto ne predvideva novih gradenj, temveč •
le dovršitev cestnih del, ki niso bila realizirana v prejšnjem obdobju, '
dobo kljub temu začeli že letos z nadaljnimi deli.
Dokaj težko je bilo ugotoviti, katera cesta je najbcdi ootrebna 1
asfaltne prevleke, kljub temu so to vprašanje uspeli praktično rešiti. Ker
bodo kmalu končali dela na 430 metrov dolgem odseku ceste ;
Ptuj-Majšerk in da bi ne bilo nepotrebnih stroškov s transportom \
gradbenih strojev, iskanjem novih prostorov za bivanje delavcev itd, bodo '
z deU na tej cesti kar nadaljevali.
Za uresničitev tega ima precejšnje zasluge kreditna banka Maribor, \
podružnica Ptuj. saj je za gradnjo odobrila republiški skupnosti za ceste )
posojilo v višini 8 milijonov dinarjev. S to letošnjo gradnjo se bo
srednjeročni načrt precej razbremenil, saj bosta za naslednje leto v i
ptujski občini ostau le dve večji cestni gradbišči in to cesta proti i
Jursincem in proti Trnovski vasi. j
Podjetje za strojno zemeljska dela in prevozništvo
AGROTRANSPORT PTUJ
Rajšpova 18, telefoni: 77-921, 77-438, teleks: 33145,
žiro račun: 52400-601-10201
Predstavništvo Beograd, Durmitorska 4, telefon: 658-152, 658-746
Dejavnosti:
- TUZEMSKI iN MEDNARODNI TRANSPORT BLAGA
- ZEMELJSKA DELA Z BULDOŽERJI IN NAKLADAČI
- SPECIALNI PREVOZI STROJEV iN OPREME
Vsem delovnim ljudem in občanom ptujske občine prisrčne čestitke
ob 8. avgustu — prazniku občine Ptuj!
Tovarna obutve PEKO
Trzic
bo 7. avgusta 1976 odprla prenovljeno prodajalno
na Murkovi 2 v Ptuju
ženske in moške torbice iz pravega in umetnega usnja, denarnice, rokavice,
pasove, potovalne torbe
Vabimo vas v nove prodajne,, prostore, kjer se boste lahko odločili za prvi
jesenski nakup! ^-
4. stran
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 197^

Še več
samoupravnega in
konkretnega dela
Krajevna skupnost Velika Nede-
lja je prostorsko skoraj največja
KS v občini Ormož, saj je v njenem
obsegu kar 11 naselij. Te dni smo
obiskali Veliko Nedeljo in se ob tej
priložnosti pogovarjali s predsedni-
kom zbora delegatov, Milanom Hr-
žičem in ravnateljem osnovne šole
Vladom Ožboltom. Milan Hržič
nam je na vprašanja o sprejemanju
srednjeročnega načrta občine Or-
mož in o dejavnostih krajevne
skupnosti odgovoril naslednje:
,,KS se strinja s planskimi načrti
občine Ormož za razdobje od leta
1976 do 1980 in smo plan na zadnji
seji vseh zborov občine tudi potrdi-
li. Pripombe smo imeli le na pro-
gram Izobraževalne skupnosti, ki
nas je ,,izločila" iz plana. No, ka-
sneje se je zadeva uredila s poprav-
kom, ki je bil že zapisan v prvot-
nem besedilu načrta razvoja obči-
ne. Kasneje je bila dana prednost
usmerjenemu izobraževanju in je
tako naš začrtani program izpadel
iz srednjeročnega razvoja. Namera-
vali smo namreč zgraditi prizidek k
osnovni šoli in adaptirati staro šo-
lo. Skupščina je kasneje sprejela
naš predlog, da naš program vklju-
čijo v dolgoročni program vlaganja
v osnovnošolski ptostor. Izobraže-
valna skupnost bo začela uresniče-
vati program takoj, ko nastanejo
možnosti za realizacijo.
Strinjam se, da ima usmerjeno
izobraževanje absolutno prednost,
mnenja pa sem, da bo v prihodnje
potrebno še več konkretnega, sa-
moupravnega in koordiniranega
dela med KS, SIS in občinskimi or-
gani. Veliko vlogo je in mora odi-
grati prav koordinacijski odbor pri
SZDL, da kasneje ne prihaja do ne-
realizacije že začrtanega programa.
V naši KS si prizadevamo, da sa-
moupravno še bolj zaživi. Pomoč
nam nudi občina in njeni samou-
pravni organi.
V krajevni skupnosti trenutno
asfaltiramo nekaj krajših cest v na-
selju Mihovci. Pripravljamo se na
adaptacijo zadružnega doma in za
zgraditev sanitarij in vodovodnega
omrežja v domu. V .letošnjem letu
bi zgradili, tudi transformatorsko
postajo v vasi Sardinje.
V prihodnosti nameravamo zgra-
diti centralni vodovod po celotni
krajevni skupnosti. Gradnja le-tega
je sedaj še problematična, čeprav je
prav na našem območju črpališče in
od tu poteka vodovodna mreža
proti Ormožu in Ljutomeru.
Naj ob koncu še povem, da se
srečujemo s problemom sestajanja
temeljne in splošne delegacije. Naši
delegati se vedno redkeje udeležuje-
jo sej in sestankov. Mislim, da je
vzrok temu neuresničevanje naših
programov, naših želja in ciljev.
Vem, da so želje eno in da je reali-
zacija le-teh drugo . . ."
Ravnatelj osnovne šole v Veliki
Nedelji, Vlado Ožbolt pa je na
vprašanje o planu razvoja občine in
o problematiki osnovne šole dejal:
Planiranje bi v kratkem takole
ocenil: Plan razvoja naše občine je
jasen, konkreten in deluje mobilizi-
rajoče, vsi družbeni dejavniki se
morajo mobilizirati in aktivirati, da
realiziramo začrtani program. Me-
nim, da je plan velik korak naprej
tako v družbenem kot na gospodar-
skem področju. Plan razvoja nas
bo tako ,,izvlekel'" iz nerazvitosti.
Prav tako mnenje imam o kra-
jevni skupnosti, ki je v zadnjem ča-
su napravila mnogo. Dokaz je
uspel referendum in mnogo drugih
pomembnih konkretnih akcij. V
zadnjem času je opaziti precej no-
vosti v krajevni samoupravi in
sploh različen interes vseh kraja-
nov. Tako nič novega ne povem, če
rečem, da je veliko zanimanja za
izobraževanje na vasi, za socialno
skrbstvo in otroško varstvo. Da je
delo steklo se moramo vsekakor za-
hvaliti novemu vodstvu v krajevni
samoupravi.
Srečujemo se seveda tudi s pro-
blemi. Šola je potrebna adaptacije
in razširitve, nimamo centralnega
vodovoda, pereče je vprašanje sta-
novanj in cest.
O problematiki osnovne šole pa
tole," je nadaljeval Vlado Ožbolt,
,,osnovna šola je osemletna, vpisa-
nih je okrog 400 učencev v 18 od-
delkih. Na šoli se šolajo tudi otroci
iz okolice Podgorcev. Ti obiskujejo
5., 6., 7. in 8. razred.
V zadnjem času smo mnogo po-
pravljali in urejevali na šolskem po-
slopju. Napeljali smo vodovod,
vgradili okna in šolske prostore
opremili s sodobno razsvetljavo.
Uvedli smo kabinetni pouk, raz-
vili otroško varstvo in pripravili
prostor za podaljšano bivanje za
dva oddelka. Novosti je torej pre-
cej. Največjo pozornost pri učenju
posvečamo sodobnemu pedagoške-
mu delu. S specializiranimi učilni-
cami tako pospešujemo pedagogijo
in učenje samo. Skoraj vsak kabi-
net ima svojo knjižnico in potrebna
učila. Na šoli deluje dramski kro-
žek, foto krožek in športni krožek.
Tesno sodelujemo z nekaterimi
društvi in seveda s krajevno samou-
pravo. Stiki s krajevno skupnostjo
so zelo dobri. Skupaj s TVD Parti-
zan smo asfaltirali igrišče. Ustano-
vili smo tudi taborniški odred, ki ga
uspešno vodi Alojz Ambruž.
Menim, da je takšno sodelovanje
dobro. Stiki so vedno dobrodošli,
kajti tako si med seboj pomagamo
in krepimo naše samoupravljanje
in socialistično vzgojo."
z kodrič
Ptujski prometni
vozel
KAKO REŠITI VSE NASTALE PROMETNE GNEČE V
PTUJU? S SEMAFORJI, S PROMETNIMI MILIČNIKI, ALI S
POPOLNO PREUSMERITVIJO PROMETA V SAMEM CEN-
TRU MESTA. NA SLIKAH LAHKO VIDIMO VSE PRO-
METNO-GORDIJSKE VOZLE, KI BI JIH SAM ALEKSAN-
DER MAKEDONSKI LE S TEŽAVO REŠIL . ..
Tekst in foto: zk
Kako rešiti ptujske prometne vozle?
Podvoz ali nadvoz?
IQe je zeleni semafor?
CIRKOVCE
Četrta delovna akcija
Mladi iz osnovne organizacije ZSMS Cirkovce sodijo med
najmarlivejše mladinske organizacije. Naj omenim, da se je 00
ZSMS Cirkovce v občini prva formirata in organizirala po
sprejetih načelih 9. kongresa ZSMS. Njihovo delo v krajevni
skupnosti je močno prisotno. Najbolj se seveda odrdraža sedaj,
ko v Cirkovcah gradijo Dom krajanov.
V osvnovni organizaciji ZSMS je
6 komunistov, mladi so vključeni
skoraj v vseh samoupravnih
organili krajevne skupnosti. V
preteklem letu so ustanovili
dramsko skupino, nekateri plešejo
pri folklorni skupini, nekateri
igrajo pn tamburaškem orkestru.
Njihova aktivnost v okviru same
krajevne skupnosti je velika,
nikakor pa ne najdejo pravih
stikov in poti z drugimi osnovnimi
organizacijami ter tako ostajajo
zaprti v KS. Z občinsko
konferenco ZSMS sodelujejo.
Jani Baštevc, predsednik OO
ZSMS Cirkovce je o delovnih
akcijali in družbenopohtičnem
delu povedal: , Pn gradnji DOMA
smo se zelo angažirali. Pripravili
smo štiri samostojne delovne
akcije. V začetni fazi gradnje smo
pripravih teren in opravili
zemeljska dela, vezali smo
armaturo za temelje, razopaževali
pododrje in opaževah južno steno.
Do sedaj smo opravili okrog 2000
prostovoljnili delovnih ur, akcij se
je udeležilo okrog 60 mladincev.
Naj ob tej priložnosti povem,
/oakaj se nismo udeležili repubh-
škili delovnih akcij. Imeli smo dva
evidentirana brigadirja, vendar sta
se preko svoje delovne organi-
zacije udeležila zvezne akcije
, Djerdap 76' . Ostalim pa je ovua
počitniška praksa in delo doma na
kmetijah.
Po spomladanskem aktivnem
družbenopolitičnem delu smo
sedaj v stagnaciji. Poletje je m
mladi se ukvarjajo z drugim
delom. V jesem bomo organizirali
krajše seminarje o zakonu o
združenem delu in predavanja za
mlade komuniste."
Sekretar OO ZSMS Cirkovce,
Jani Potočnik pa je o orgamzi-
ranosti in o drugem delu povedal
naslednje: , Takoj po devetem
kongresu ZSMS smo se organizi-
rali kot osnovna organizacija.
Imamo še dva aktiva mladili, ki sta
v tesni povezavi z osnovno
organizacijo.    Evidentuanih   je
približno 80 mladih, mladih je
sicer še več, vendar smo se
odločili, da evidentiramo samo
Bodoča telovadnica v CirkovcA
tiste, ki so aktivni in tiste, ki so do
organiziranosti pokazali mteres.
Na sestankili je prisotno od 20 do
30 mladih. Zanimivost, ki se kaže
je, da mladi več sodelujejo pri
delovnih akcijah kot pn pripravi
proslav, plesov ali drugih kultur-
nili prireditev. V prihodnje
moiamo   mnogo   laznu^ati   o
povezovanju in sodelovanju z
drugimi osnovnimi organizacijami
ZSMS.
.Naši „poslovni uspehi' so
zavidljivi. Z denarnimi sredstvi
smo zelo pomagali tamburaškemu
orkestru. 1000 dinarjev smo
prispevali prosvetnemu društvu.
Na našem žiro računu še vedno
imamo okrog 8000 din in smo na
ta „rezervni sklad' kar ponosni.
Naj zaključim, da si mladi iz
Cirkovc prizadevno urediti tudi
Foto: zk
okolje v vaseh naše krajevne
skupnosti. V prihodnje želimo še
tesneje sodelovati z vsemi
samoupravnimi organi v krajevni
skupnosti in se posvetiti mladim,
ki so končali osmi razred in
tistim, ki so letos stopili v osmi
razred."
Besedilo in sUka: zk
Mladi v TVI Majšperk
v tovarni volnenih izdelkov Majšperk je z^oslenih nad
100 mladih, vendar jih v ZSMS deluje le nek^ nad 30. Mladi
hodijo na delo večinoma iz okdiških krajev, zato se težje
vključujejo v dru2)o-politično življenje v tovarni. Kljub temu
so v letošijem letu organizirali že dve ekskurzgi. Tako so
obiskali Varaždin, kjer so se spoznali z mladimi iz tamkajšnjega
Varteks-a.
ŽeleK so se udeležiti tudi letoaije Tekstilijade, ki je bila v
Sarajevu, vendar se je zaradi pomanjkanja denarja niso mogli.
Da bi lahko še uspešneje delali, si želijo večjega povezovanja z
okoliškimi mladinskimi organizacijami. Prav tako bi radi
zagotovili čimveč stanovanj, saj bi s tem pridobili še več
aktivnih mladih ljudi. B. V.
KREDITNA
BANKA
MARIBOR
PODRUŽNICA PTUJ
HIŠA ZAUPANJA
- BANKA ZA VSAKOGAR
Vsem delovnim ljudem in občanom,
predvsem pa našim vlagateljem,
poslovnim partnerjem in sodelavcem
prisrčne čestitke
za 8. avgust     praznik občine Ptuj!
IZBIRA PTUJ - TRGOVSKO PODJETJE
NA VELIKO IN MALO
nudi vse za vas, vaš dom, za gradnjo vašega doma
— vedno
in po najugodnejših cenah v Izbirinih poslovalnicah.
Delovnim ljudem in občanom občine Ptuj prisrčne čestitke ob občinskem prazniku!
Branko Strel, rokavičarstvo,
Lovrenc na Dravskem polju
razpisuje
prosto delovno mesto
KUHARICE
za pripravo toplih obrokov delavcem
Pogoj: praksa v kuhanju, dvomesečno poskusno delo.
Nastop delovnega razmerja po dogovoru.
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 1976
5. stran
KRATKE NOVICE
APAČE:
Vaščani so znam po pridnosti pri urejanju svoje vasi. Sedaj jim je
glavna skrb, da oskrbflo vse domove za zdravo pitno vodo. Za uresničitev
tega so izglasovali samoprispevek, pa tudi s prostovoljnim delom veliko
pomagajo. Pri izkopu jarkov za vodovodno omrežje so jim veliko
pomagali tudi vojaki JLA. Tako so iz garnizije v Ptu|u delali tri dni, iz
Slovenske Bistrice dva dni in iz Maribora en dan. Vašcani so vojakom in
njihovim starešinam iz srca hvaležni. To sodelovanje je odraz tesne
povezanosti armade z ljudstvom in skupne akcije še bolj utrjujejo
resnično bratstvo in enotnost naših narodov.
F M
KIDRIČEVO;:
V zadnjem času so se sestali člani organov samoupravne delavske
kontrole v posameznih tozd TGA ,,Boris Kidrič". Obravnavali so naloge
s področja svojega dela, o posameznih slabostih in pomanjkljivostih so
sprejeli stališča in predloge, ki jih bodo posredovali samoupravnim
organom, da jih odpravijo. Sklepi sej kažejo, da bo samoupravna delavska
kontrola v TGA resnično zaživela v konkretnih akcijah.
Mladinske delovne akcije v Brkinih in drugod se bodo udeležili tudi
mladi iz TGA ,,Boris Kidrič". Žal vodstva mladinskih aktivov
ugotavljajo, da pri nekaterih mladincih ni dovolj pripravljenosti
sodelovati v teh akcijah. Samoupravni organi in vodstva tozd so sklenili,
da bodo vsem mladincem, ki to želijo, omogočili udeležbo na mladinskih
delovnih akcijah.
FM
LAPORJE:
Na popolni osnovni šoli v Laporju so lansko leto dosegli i^emen
uspeh. Šolo je obiskovalo 225 učencev in prav vsi so razred uspešno
izdelali. Poleg te^a učenci zelo aktivno delujejo v izvenšolskih
dejavnostih, v pionirski in mladinski organizaciji. Za odlični uspeh vseh
osem let šolanja sta učenca Jožica Golob in Matjaž Kavčič prejela
n^višje jugoslovansko priznanje — medaljo sklada bratov Ribar.
Na osnovni šoli uspešno deluje pionirska hranilnica, ki povezuje več
kot 180 varčevalcev in ima že cez 30.000 dinarjev hranilnih vlog. Z
obrestmi od hranilnih vlog pomagajo socialno šibkim učencem da se
lahko udeležujejo zaključnih izletov.
VH
GAJEVCI:
Gasilsko društvo je v nedeljo, 1. avgusta slavilo 5 0-letnico svojega
obstoja in uspešnega dela. Na proslavi, ki jo je društvo pripravilo so
sodelovali gasilci - veterani, v svečani povorki pa tudi sosedina gasilska
društva.
zk
GRAJENA:
Osnovna organizacija ZSMS je v soboto in nedeljo pripravila izlet na
Kočevsko. Izlet je bil nagrada vsem jjrizadevnim mladim v dramski
skupini, športnikom in v družbenopolitičnih organizacijah. Denar za izlet
si je mladinska organizacija zagotovila s prireditvflo kviza in
silvestrovanja.
zk
LESKOVEC PRI SLOV. BISTRIC:
V te|     mlajši krajevni skupnosti v slovensko-bistriški občini se vse
bolj uspešno organizirajo pri zadovoljevanju potreb občanov, tako naj
kulturnem področju kot v družbenopolitičnem življenju. Pred kratkim j
so tudi ustanovili aktiv ZK krajevne skupnosti, ki staje 10 članov.
Načrtujejo, da bo aktiv v kratkem prerasel v osnovno organizacijo ^KS. |
OPLOTNICA: i
V delovnem kolektivu LIP Stov. Konjice, TOZD Oplotnica, so;
nedavno ustanovili osnovno organizacijo ZKS, katere sekretar je postal
Anton Višnjer. Ustanovitev organizacije ZKS je rezultat aktivnosti;
dosedanjih članov pri usredsničevanju sprejetih nalog ZK. V skupnih;
prizadevanjih za uresničevanje interesov delavcev bodo komunisti
delovali tudi naprej in vključevali nove člane predvsem iz vrsti
neposrednih proizvajalcev. i
VH;
ORMOŽ: , '
Vsi zbori skupščine občine Ormož so na zadnji seji sprejeli sklep o-
imenovanju 13-članskega koordinacijskega odbora za usmerjeno
izobraževanje. Za predsednika koordinacijskega odbora je bil imenovan
Slavko KACIČNIK iz Središča ob Dravi. zk
PODGORCI:
Pri obnovi cest na območju krajevne skupnosti je investitor
„pozabil" na prometne znake, vs^ tako sklepajo, ker znakov še vedno
mso postavili Zaradi tega je temeljna delegacija krajevne skupnosti na
zadnji seji skupščine občine Ormož postavila delegatsko vprašanje o
postavitvi novih signalnih in prometnih znakov. V odgovoru je bilo
delegaciji povedano, da ^e to dolžnost investitorja, to sta pa bila
komunalno podjetje Ormož in sama kr^evna skupnost.
zk
SLOVENSKA BISTRICA:
Na sestanku OO ZKS v tovarni olja v Slov. Bistrici so ocenili, da v
zadnjem obdobju niso izvajali vseh nalog tako kot bi jih v skladu z
akcijskim programom, lastnim in občinske konference ZKS, morali. Pri
tem so ocenili delo tudi vsakega posameznega člana. Na podlagi tega
bodo sprejeli nov akcijski program, s konkretnimi zadolžitvami
posameznikov in skupin. Uresničevanje tega programa pa bodo ob koncu
leta ocenili skupno s komitejem O K ZKS.
VH
VELIKA NEDELJA:
V naselju Mihovci so v petek, 30. julija 1976, asfaltirali tri kr^še
ceste. Skupni stroški asfaltiranja bodo znašali okoli 180 tisoč dinarjev,
od tega je prispeva a krajevna skupnost 25.000 din, preostali denar pa so
se pogodbeno obv tzali, da ga bodo zbrali krajani sami in sicer znašajo
obveznosti od S dc 7 tisoč dinarjev na gospodinjstvo.
zk
Lovska
družina Ptuj
zmagovalec
v organizaciji lovske družine
Jože Lacko-Ptuj je bilo v nedeljo,
1. avgusta 1976, fxlločno
pripravljeno tekmovanje v strelja-
nju na gUnaste golobe. Nastopalo
je 17 ekip lovsklli družin iz občin
Varaždina. Onnoža in Ptuja z 61
streki-tekmovala. Tekmovanje je
bilo v okviru prireditev v
Počastitev praznika občine Ptuj;
'o več urnem tekmovanju so hia
doseženi naslednji rezultati: pre-
hodni pokal - niemonal Jožeta
Lacka je osvojila ekipa lovske
družine Ptuj, 66 sestreljenih
golobov. Ekipni vrstni red je
naslednji: LD Ptuj 66 golobov, LD
Kog 64, LD Kidričevo 62 itd.
Med posameniki pa je zmagal
Praprotnik LD Kog, 20 golobov
(100 %) Jarkovič LD Starše 20,
Jerenko LD Ptuj 19 itd.
Najboljši so prejeli dragocene
pokale in praktične nagrade. Dež
je zmotil še tekmovanje posamez-
nikov za posebno nagrado, ki pa
bo prihodnjo nedeljo.
V prijetnem gozdičku na robu
mesta ob cesti proti Dornavi je
marljivim lovcem ponagajal dež
tudi v popoldanskem času, ko je
bilo pnpravljeno za veseli- del z
bogatmi srečolovom. Tekmovanje
si je ogledalo veliko število
gledalcev, ki so dali zaslužena
priznanja najbopim.
anc
Ptuj se zadnja kta zelo hitro širi, saj v KS Ptuj živi že ena petina vseh občanov ptujske občine.
Foto: R.
Bolj ali manj uspešno izpeljana razprava
vKSPtuj
Ne sam osnutek zakona o zdru-
ženem delu, temveč njegova vsebi-
na zavezuje delovne ljudi in obča-
ne, da se vključujejo v razprave o
tem osnutku. Dvojnost, ki jo po-
gojuje dejstvo, da so mnogi občani
tudi zaposleni, da so o osnutku raz-
pravljali že v delovnih organizaci-
jah, pa ne bi smelo biti vzrok pre-
male udeležbe pri razpravah v okvi-
ru krajevne skupnosti.
Pri mestni konferenci SZDL Ptuj
so osnovali petčlanski §tab preda-
vateljev oziroma razlagalcev osnu-
tka zakona, ki so vodili razprave v
organizacijah SZDL na območju
Ptuja. Res je, kot trdijo pri krajev-
ni skupnosti Ptuj, da so bili občani
z osnutkom seznanjeni ne le v orga-
nizacijah združenega dela, temveč
tudi v drugih družbeno-političnih
organizacijah,'vendar to ni opravi-
čilo za nezadovoljivo udeležbo na
razpravah v okviru krajevne skup-
nosti. Jasno pa je, da je bilo takih
razprav premalo.
Po mnenju tistih, ki so se razprav
udeleževali, je v osnutku premalo
napisanega o vlogi krajevne skup-
nosti in njeni opredeljenosti kot or-
ganizaciji združenega dela. Odprto
ostaja tudi vprašanje o pristojno-
stih krajevne skupnosti pri združe-
vanju sredstev med občani in delov-
nimi ljudmi, zaposlenimi v delov-
nih organizacijah. Ostalo je tudi
upanje, da se bo razprava vsebin-
sko poglobila, saj bodo pri krajevni
skupnosti Ptuj po letnih dopustih
organizirali še eno javno tribuno.
Ker je bilo na dosedanjih razpravah
bore malo ljudi, je potrebno obča-
ne pred tribuno temeljito seznaniti
z namenom razprave, jih k udeležbi
ne le pritegniti, temveč tudi aktivno
vključiti v razpravo. Potrebno bi
bila temeljito pripravljena in izpe-
ljana akcija informiranja. Specifi-
čnost krajevne skupnosti Ptuj je,
da vključuje kar 12 terenskih orga-
nizacij SZDL, kar pa ne sme biti
zavora učinkovite razprave. Odgo-
vorna priprava in organiziranost
akcije je tisti temelj, brez katerega
žal nikjer ne gre.
Neodvisno od bolj ali manj uspe-
šno izpeljane akcije, ob nekako ne-
jasni predstavi preorganiziranja
dosedanjih oblik samoupravljanja
v hišnih svetih, nadomestili bi jih
naj sveti stanovalcev, uvedba sve-
tov potrošnikov in podobno, kar
vse narekuje potrebo, da v skladu z
osnutkom zakona o združenem
delu že pripravljajo spremembe sta-
tuta krajevne skupnosti.
Poleg tega že dalj časa sklepajo
samoupravne sporazume in združu-
jejo sredstva za razvoj krajevnih
skupnosti, vendar pogrešajo enoten
in v republiškem merilu natančneje
določen način zbiranja sredstev iz
solidarnostnega sklada. Ze dve leti
se povezujejo in dogovarjajo s te-
meljnimi organizacijami .združene-
ga dela in tako usklajujejo potrebo
s sredstvi, ki jih organizacije naka-
zujejo za svoje delavce, ki živijo na
območju KS Ptuj. Letos so sklenili
enotni občinski sporazum o
usklajevanju sredstev vseh petin-
dvajsetih krajevnih skupnosti.
Usklajevanje samoupravljanja z
osnutkom zakona o združenem
delu se je v KS Ptuj po delčkih že
pričelo. Uspeh ali pa neuspeh javne
tribune bo pokazal, kje in kako je
potrebno zastaviti moči še za na-
prej.
Malči Jelen
Letos kredit Še za 406
kmetov-kooperantov
Med številnimi pravilniki o
dodeljevanju kreditov ima KB
Maribor, podružnice Ptuj, še pose-
ben pravilnik o kreditiranju gospo^
darskc' dejavnosti ■ kmetov-ko-
operantov. Banka daje kredit
kmetijskim organizacijam združe-
nega dela za pospeševanje blagov-
ne proizvodnje kmetov-koope-
rantov in kmečkega turizma, upo-
števaje pri tem dogovor o poslovni
politiki KB Maribor za leto 1976
ter vzporedno z družbenim dogo-
vorom o uresničevanju dolgo-
ročnega programa razvoja kmetij-
stva v SR Sloveniji za obdobje
1976-80.
V letošnjem letu se za krediti-
ranje gospodarske dejavnosti kme-
tov-kooperantov namenja
27,200.000 dinarjev, od tega zna-
šajo sredstva KB Maribor, podruž-
nice Ptuj, 11,492.250 dinarjev,
delež v višini 2,585.000 dinarjev
pa znaša prispevek kmetijske raz-
vojne skupnosti Slovenije; razliko,
to je 13,122.500 dinarjev pa
predstavljajo sredstva kmetov-ko-
operantov in KK Ptuj zbrana na
hranilnih vlogah pri hranilno-kre-
ditni službi KK Ptuj. Tako bo v
okviru razpoložljivih sredstev v
program preusmerjanj zajetili še
nadaljnjih 406 kmetov-kooperan-
tov.
Z organiziranim kreditiranjem
zasebnih kmetov-kooperantov
smo v ptujski'Občini pričeli že v
letu 1970; doslej je kredit prejelo
že 1021 kmetov, ki so 'dobili
sredstva v višuii 43,692.902 dinar-
jev. Med kvalitetnimi cilji, ki jih to
kreditiranje zasleduje, velja pred-
vsem omeniti usmerjanja zasebnih
kmetovalcev v moderne tržne
proizvajalce mesa, ' mleka, žita,
krompirja in sadja. Doslej je
program preusmerjanja v celoti
realiziralo okrog 600 kmetov,
ostali so šele na začetku potL
Kredite so v preteklosti črpali
predvsem za naložbe v obnovo in
novogradnjo številnih potrebnih
objektov za kmetijsko' proizvod-
njo (34,3 %), v vinogradništvo
(7,6 5), za plemensko živino
(1,8 %) in za nakup specializiranih
strojev in ostale kmetijskemehani-
zacije (56,2 %) vseh' kreditnih
sredstev.
Struktura virov financiranja je
bila naslednja: bančna sredstva 40
odstotkov, 8 odstotkov predstav-
ljajo sredstva kmetijske' razvojne
skupnosti,'37 odstotkov so prispe.
vaU kooperantje sami, 20 odstot-
kov pa KK Ptuj. V letu 1975 so
skupna vlaganja za kreditiranje
zasebnega kmetijstva dosegla
16,932.000 dinarjev, v ta znesek
so zajeta sredstva banke, združena
sredstva in sredstva kooperantov.
Program preusmerjanja zajema po-
dročje celotne ptujske občine,
raz.en Lovrenca na Dravskem po-
lju, ki ga pokriva KZ „Dravsko
polje".
Povprečna doba vračanja kre-
ditov je 7,5 let; povprečna obrest-
na mera pa 3 odstotke za manj
razvita območja in 6,6 odstotka
za razvita območja občine. V
okvir manj razvitih občin spada
16 krajevnih skupnosti z območja
Halo/ in Slovenskih goric. .Med
kmeti kooperanti vlada za to
obliko kreditiranja veliko zanima-
nje.
MG
Pri razkladanju drv na tekmovanju v Koč nem
Besedilo in slika: V. Horvat
SPRETNOST
MLADIH TRAKTORISTOV
Pred nedavnim je aktiv ZSMS
Koč no na Pohorju priredil prvo
tek.movanje mladiii traktoristov
občine Slovenska' Bistrica. Aktiv
mladih v Koč nem dchije komaj
nekaj mesecev, pa ima za seboj že
nekaj pomcmbniii akcij. Deluje na
izrazito kmetijskem območju, za-
to so njegovi člani predvsem mladi
kmetovalci
Od KK, TOZD kmečka proiz-
vodnja Zg. Polskava so dobili v
najem njivo v izmeri 70 arov,
katero so posadili s koruzo. Z
izkupičkom od prodanega pridel-
ka pa načrtujejo v jeseni ali
pozimi strokovno ekskurzijo na
večje kmetijsko' posestvo, kjer bi
se -seznanili s sodobno kmečko
proizvodnjo. V tem času namera-
valo orgai-ozirati tudi strokovne
tečaje.
Kljub temu, da se prvega tekmo-
vanja mladili traktoristov v občini
ni udeležilo pričakovano število
tekmovalcev, je bUo to uspešno
tako po organizaciji kot po
prikazanih spretnostih mladih
traktoristov. Pomerili so -se 'V
spretnostni vožnji v garažo in v
menjavanju koles. •
Najuspešnejši v tem tekmovanju
je bil Alojz Meglic iz Orehove vasi
pred Milanom Korošcem iz Zg.
Polskave in Ivanom Goričanom iz
Gabernika, Na tekmovalni progi v
dolžini 12(X) metrov se je pomeri-
lo U mladili traktoristov. Organi-
zator tekmovanja aktiv mladih
kmetovalcev s Koč nega je sklenil,
da bo podobna tekmovanja or-
ganiziral vsako leto.
Slovenska Bistrica
Za 831 kmetij
posebna ureditev dedovanj
S posebnim odlokom, sprejetim na nedavni seji skupščine občine
Slov. Bistrica, so "naredili konec, že kar zaskrbljujočemu drobljenju
kmetijsko- uporabnili površin. Z odlokom so določili 831 kmetij, za
katere velja posebna ureditev dedovanja. Največje površine tako urejenili
kmetij so 'na območju Pohorja, predvsem v kiajcvnili skupnostil>
Oplotnica, Šmartno na Pohorju in Slov. Bistrica.
Za takšen odlok so se v bistriški občini odločili predvsem zaradi vse
večje ogroženosti ' smotrnejšega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in
gozdnih površin, saj je dedovanje povzročalo vse pogostejše drobljenje
površin. S tem odlokom so omogočili tudi večje možnosti za proizvodno
sodelovanje kmetov z organizacijami združenega dela in utrdili interes
družbe za ohranitev določenili kmetijskih in gozdnih gospodarskih enot
v cilju varstva narave, njene pomembnosti v SLO ter ohranitve kulturnili
in zgodovinskih posebnosti na območju občine.
V. Horvat
Tovarna obutve PEKO Tržič bo 7. avgusta 1976
odprla prenovljeno prodajalno na Murkovi 2
V Ptuju
— moško,   žensko   in   otroško   usnjeno
konfekcijo
Vabimo vas v nove prodajne prostore, kjer se
boste lahko odločili za prvi jesenski nakupi
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj in
STANOVANJSKI SERVIS,
Osojnikova 1, Ptuj
Vsem delovnim ljudem in občanom, predvsem pa sodelavcem in poslovnim
partnerjem prisrčne čestitke ob prazniku občine Ptuj!
6. stran
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 1976
SIGMA
INTAP
USPEŠNO
ZDRUŽENA
AGIS - novo ime
starih znancev
Znani ptujski delovni organiza-
cji Sigma in Ta p, ki ju je do
nedavnega ločil le „korak preko
ceste", poslujeta od 1. julija letos
pod skupnim imenom AQS, kar
Naši sogovorniki od leve: Edvard Hojnik, Zdravko Veldin in Ivan Nahberger
je kratica polnega naziva firme:
Avto-oprema, Gumijevi Izdelki,
Servisi.
Nova delovna organizacija tako
zaposluje nekaj manj kot 1500
delovnih ljudi, sestavljena je iz
osmih TOZD-ov in skupnih služb:
TOZD Avtooprema, TOZD fteciz-
na mehanika, TOZD Gumarna,
TOZD Kovinska predelava, TOZD
AKG (izdelov^je po licenci),
TOZD Servisi, TOZD Orodjarna in
TOZD Orodna centrala.
Generalni direktor AGIS-a je
magister strojništva, Vaclav Vra-
bič, naš znani strokovnjak, ftetež-
na dejavnost nove delovne organi-
zacije pa je vezana na avtomobil-
sko' industrijo in nadvse uspešno
konkurira vsem jugoslovanskim
proizvajalcem na tem področju in
je kooperant vseh proizvajalcev
avtomobilov pri nas.
Povedati je treba, da so oine-
njeni delovni organizaciji izvedU
referendum o združitvi že novem-
bra lani in da so jx) družbenopoli-
tični in organizacijski plati združe-
ni že precej dlje, kot v poslovanju.
Zanimalo nas je predvsem, kako
so družbenopolitične organizacije
organizirane v novi delovni organi-
zaciji in kakšna je bila njiiiova
vloga do sedaj. O tem smo govorili
z sekretarjem osnovne organizacije
predsednikom OO ZSMS in pred-
sednikom konference osnovnih
organizacij sindikata delavcev in
zabeležili naslednje;
EDVARD HOJNIK, sekretar
osnovne organizacije ZKS skupnih
služb: „Na nivoju celotne delovne
organizacije smo že od novembra
lani združeni v . konferenco z
osnovnimi organizacijami ZKS po
TOZD-ih in v skupnih službah. Do
sedaj smo se sestali že trikrat in
smo delali predvsem za integri-
ranje kolektivov. Ukvarjamo se
tudi s kadrovsko politiko, pred-
vsem pri usmerjanju kadrov. Tudi
letos jeseni bomo poslali v srednjo
politično šolo 2 predstavnika naše
organizacije, to bo že četrta
generacija za to šolo. Sic-er pa je v
vrstah ZK v AGIS-u sedaj 128
članov in moram reči, da so
primerno aktivni, saj jih zanima
prav vse kar se tiče naše delovne
organizacije in naše družbe kot
celote. Tako pripravljamo skupaj z
ostaliini družbenopolitičnimi or-
ganizacijami pri nas javno raz-
pravo o osnutku zakona o združe-
nem delu, ki bo trajala do 15.
dvgusta letos. V ta namen smo
pripravili gradivo z obrazložitvijo
tega zakona."
IVAN NAHBERGER, predsed-
nik 00 ZSMS v AGIS-u: „Tudi
mladi smo se reorganizirali, kot
nam to določa statut ZSMS, in
sicer 12. februarja letos. Tako
imamo sedaj osem osnovnih orga-
nizacij ZSMS po TOZD-ih in
koordinacijski svet, kot najvišji
organ. Nova organiziranost je že
pokazala pozitivne rezultate. Kva-
liteta dela v organizaciji mladih se
je močno povečala, s tem pa tudi
odgovornost do celotnega član-
stva. Dosledno razvijanje samo-
upravnih odnosov obenem omogo-
č a kunkurenco sposobnosti, omo-
goča napredovanje in pravilno
kadrovsko' politiko, to pa so
elementi, ki so za mlado genera-
cijo v delovni organizaciji živ-
Ijenskega pomena. Mladih v
AGIS-u je 541, to je ena tretjina
vseh zaposlenih, od tega pa je 198
članov ZSMS in 48 mladih komu-
nistov. Tudi mi, mladi podpiramo
akcijo o osnutku zakona o združe-
nem delu. Menim, da je po
sprejetju nove ustave uvedba tega
zakona, nov, pomemben korak in
da bo delavec tako zares dobil
tisto vlogo in mesto ki mu jo
zagotavljajo ustavna določila."
ZDRAVKO VELDIN, predsed-
nik konference osnovnih organiza-
cij sindikata v AGIS-u: „Usta-
novno konferenco sindikata v
AGIS-u smo imeli že januarja
letos. Organizirani smo tako, daje
vsak član 10 osnovne organizacije
informator v svoji delovni skupini.
Te štejejo od 20 do 30 ljudi. Tako
prihaja na seje in sestanke vsak
sindikalni poverjeni poverjenik ta-
korekoč iz svoje delovne skupine
in pozneje neposredno prenaša
delovne zaključke centralnih raz-
prav. Konferenco sindikata pa
tvori vseh osem petčlanskih izvr-
šilnih odborov osnovnih organi-
zacij sindikata. I*ri tem so v
izvršnem odboru konference vsi
predsedniki osnovnih organizacij.
Moram reči, da tako uspešno
delujemo in se tudi uspešno
postavimo proti vsakemu še naj-
manjšemu problemu in ga posku
samo sproti odstraniti. Sedaj nas
čaka malce težje delo, kajti 30.
julija letos smo dali v javno
razpravo sistematizacijo delovnih
mest in mislim, da bomo to
nalogo uspešno opravili, čeprav
pričakujemo okrog tega malce
toplejše razprave."
Iz vsega tega smo lahko zaklju-
čili, da so delovni ljudje v AGIS-u
dobro povezani, tako poslovno,
kot družbenopolitično, in lahko
povsem upravičeno pričakujemo
prve pozitivne rezultate, čeprav je
vsak začetek težak, kot pravijo.
Delovni ljudje nove delovne orga-
nizacije so se tega uspešno lotili in
prav je, da jim ob letošnjem
občinskem prazniku mi vsi zaželi-
mo mnogo delovnih uspehov in
zmag!
Besedilo in slika: M. Ozmec
Nogometaši Panonije in Izbire tik pred ,4ntegracgo" na
zelenem po^u.
Srečanje na zelenem polju
V neposredni bližini novih Mer-
catorjevih skladišč ob Rogozniški
cesti v Ptuju, so delavci Merca-
torjeve TOZD Panonija slovesno
izročili športnemu poslanstvu na
novo urejeno nogometno igrišče.
Pobudnik in nosilec graditve tega
športnega  objekta je bil aktiv
Dušan Dostal, začetni udarec!
Besedilo in slika:
J. Slodnjak
mladih v Panoniji. Z velikim
razumevanjem so jim priskočile na
pomoč tudi druge organizacije v
tem kolektivu na čelu z organi-
zacijo sindikata. Mladi in drugi
delavci Panonije so prijeli za
krampe in lopate in z geslom „Po
napornem delu tudi rekreacija"
kmalu uresničili postavljeno na-
logo.
Slovesno otvoritev novega -
prepotrebnega športnega objekta
so združili s prijateljskim sreča-
njem nogometašev Panonija in
trgovskega podjetja IZBIRA.
Otvoritve so se udeležili vodilni in
drugi delavci obeh trgovskih ko-
lektivov, športniki pa so se na
zelenem p^olju uspešno ,,integri'
rali". Začetni udarec na tej
prijateljski pa vendar ,,konku-
renčni" tekmi je izvedel bivši
dolgoletni nogometaš Dušan Do-
stal, vodja komerciale pri Panoniji.
Videm pri Ruju
Uspela vaja enot in služb
civilne zaščite
Zadnjo nedeljo v juliju je štab civilne zaščite krajevne skupnosti pri
Vidmu, skupaj z enotami civilne zaščite iz KS Podlelmika, Zg. Leskovca
in Dolene, izvedel praktične reševalne vaje, ki si jih je ogledalo precejšnje
število prebivalcev Haloz in od drugod.
Točno ob 15. uri je letalo ptujskega aerokluba v nizkem letu
nekajkrat preletelo Videm in , bombardiralo" nekaj strateških objektov.
Videm je bil kmalu ves v dimu, slišale so se detonacije „bomb". Takoj
nato so že nastopile tehnične ekipe, ki so prve razkužile zastrupljeno
zemljišče, nakar so stopili v akcijo gasilci, ki so liitro požare lokaliziiali
in pogasili. Posebej so se izkazale enote civilne zaščite v novih oblekah,
ki so gled^cem priJcazale reševanje poneševanje ponesrečencev.
Celoten potek vaje je gledalcem sproti pojasnjeval in povezoval
Herbert Sorec, da se je tako s potekom reševalne akcije seznanil vsak
gledalec. Da je vaja potekala brez večjih pomanjkljivosti, gre zasluga tudi
Alojzu Korošcu, načelniku občinskega štaba CZ iz Ptuja.
Zapišemo lahko, da je združena vaja štirih krajevnih skupnosti s
haloškega območja v celoti uspela. Vse tehnične enote so skupaj z gasilci
pokazale, da so zelo dobro pripravljene, da obvladajo svoje delo in da so
vedno pripravljene na reševanje ljudi, ki so kakorkoli ogroženi, potrebni
hitre in učinkovite pomoči, ko gre za življenje, še posebej, če bi resnično
prišlo do nenadnega vdora agresorja na naše oženile.
V Moškanjcih lukarsidprazniki
Te dni se v Moškanjcih
pripravljajo na 4. lukarski praznik.
V program, ki bo 8. avgusta v
Moškanjcih, vključujejo tudi
otvoritev adaptiranega gasilskega
doma. Praznik lukarjev se bo začel
v nedeljo popoldne. Po pozdrav-
nem govoru, bo krajša kronika o
luku in lukarjih, mimohod
lukarjev na vozovili, prikaz starih
folklornili plesov, tekmovanje v
pletenju vencev luka in izbor
lukarske lepotice. Prireditelji torej
obljubljajo bogat in raznovrsten
program lukarskega praznika, ki
postaja za Moškanjce že tra-
dicionalna oblika ljudskih obi-
čajev in ljudskega veselja.
Ob tej pnložnosti bodo gasilci
adaptiran gasilski dom, ki so ga
financirali: kjajevna skupnost s 30
tisoči dinarji, gasilsko društvo s 75
tisoči in mladina s 15 tisoči
dinarji. Prostovoljnih prispevkov
in prostovoljnega dela je bilo za
okrog 55 tisoč dinarjev. Dom bo
dobil novo zunanjo podobo,
uredili bodo notranjost, povečali
Obnav^anje gasilskega doma v
Moškanjcih.
Foto: R
dvorano, napeljali vodovod in
preuredili sanitarije.
Dela do sedaj tečejo normalno.
Lahko bi še bilo bolje, pravdo
organizatorji, če bi se v delo
vključih vsi krajani. Seveda se
moramo ob tej priložnosti
zahvaliti Kmetijskemu kombinatu
Ptuj, ki je pri pripravi lukarskega
praznika m obnovitvi doma
sodeloval tako organizacijsko kot
Mar^ivim organizatorjem zato
želimo pnjetno vreme in dobro
„nasoljen luk". zk
Specialna četa pieizkuje dcužen teren, njej pa bo sledila četa za
dekontaminacijo zemljišča.
Reševalke prve pomoči nesejo »ponesrečenega' otroka v
postajo pn^e pomoči. B^^^ilo in slika: O. K.
industrijsko
in trgovsko podjetje
Ptuj
RAZPIS
Svet za medsebojna razmerja TOZD trgovina
RAZPISUJE
dve učni mesti za izučitev prodajalca v prodajalni
na Bregu v Ptuju
Pogoj končana osemletka. Razpis velja do 20. avgusta 1976.
VAS VABI IMA SVEČANO
OTVORITEV
POVEČANE IN ADAPTIRANE
PRODAJALNE OBUTVE „PEKO"
V PTUJU, MURKOVA 2
OTVORITEV BO V SOBOTO, 7. AVGUSTA 1976, OB 11. URI
f EDNIK — četrtek, 5. avgusta 1976
7. stran
Po dobrem desetletju
bo v Ptuju ponovno
razstavljena vinska
zbirka
Med številnimi dogodki, ki letos
sovpadajo z 8. avgustom, prazni-
kom občine Ptuj, bo prav gotovo
izredno zanimiva tudi otvoritev
vinarske zbirke v prostorih nekda-
nje žitnice na ptujskem gradu. O
tej ponovni kulturni pridobitvi, ki
bo za Ptuj z njegovo vinorodno
okolico velikega pomena, smo se
pogovarjali z ravnateiljico Pokrajin-
skega muzeja v Ptuju, dr. Štefko
Cobljevo, ki je poudarila, da je
vinarska zbirka v Ptuju že obstaja-
la neposredno pred II. svetovno
vojno. Od leta 1940 je bil namreč
v grajskem stolpu ob Dravi odprt
vinarski muzej in je takrat veljal za
enega od prvih na Balkanu. Nič
čudnega torej, če je v zadnjem
času, kar je bil muzej zaprt,
publika cesto spraševala, kaj seje
z zbirko zgodilo, zato jo je želela
zopet videti.
Do ukinitve muzeja je prišlo
zaradi velike poplave, ki je bila
leta 1963 v Ptuju, ko je voda vdrla
tudi v grajski stolp in so bili
razstavljeni predmeti precej po-
škodovani. Zaradi vlage je bilo
treba prostor preurediti za občas-
ne razstave, rriedtem, ko je morala
vinarska zbirlča čakati na druge
čase in prostore. Ta prilika se je
ponudila sedaj, ko je bila bivša
grajska žitnica dodeljena Pokrajin-
skemu muzeju za etnološki odde-
lek. V velikih kletnih prostorih na
površini 1.300 kv. m bo nekdanji
vinarski muzej odslej imel svoje
boljše in brez dvoma tudi efekt-
nejše mestO' na grajskem hribu v
Ptuju.
Za ureditev prostorov in tudi za
izpopolnitev zbirke smo imeli na
voljo le malo časa, če pomislimo,
da smo z deli pričeli šele februarja
letos. V tem času je bilo potrebno
vse obstoječe predmete dopolniti
- konzervurati in jih temeljito
zaščititi pred propadanjem, ftav
tako pa je bilo potrebno na terenu
poiskati še dosti manjkajočih
rekvizitov, ki so zbirko dokončno
zaokrožili. Tako si bo ob njenem
ogledu obiskovalec lahko predsta-,
vil delo v vinogradu od gnojenja,
kopi, vezanja, škropljenja, do
trgatve, potem v kleti - zorenje
vina po prešanju, vretje, pretaka-
nje in nato skladiščenje vina po
sortah in letnikih. Opozoriti bi
želeli še na amfore iz antične
dobe,  ki  prikazujejo, kako so
hranili in transportirali vino v
tistili časih. Razen tega so tu še
sodi z lepo izrezljanimi reliefnimi
podobami iz 18. stoletja ter
sodobnejši iz časov med obema
vojnama.
Posebna zanimivost je sod veli-
kan, ki meri 37.000 1. Vso doslej
našteto stanje si bo obiskovalec
lahko ponazoril ob ogledu treh
velikili dvoran v katerih bodo
predmeti smiselno razstavljeni. V
zadnjem, četrtem delu muzeja, bo
prostor za točenje vina v katerem
so mize, klopi in posode, ki so
služile za prinašanje vode ter
tekočo porabo pgač. Tu je še
Zganjam a in posoda za shranjeva-
nje prehrambenih proizvodov, kot
so tunke, keramične posode za
olje ter kadi za kisanje zelja in
repe. V eni dvorani pa smo
{ffedstavili še del sodarske delav-
nice, ki je bila pri tako veliki kleti
potrebna za sprotno popravilo
posode.
Ob tej priložnosti je Pokrajinski
muzej izdal tudi poseben katalog,
ki obsega zgodovino vinograd-
ništva, vinarstva in trsničarstva,
problem viničarstva in viničarjev,
z bogatim slikovnim gradivora
Tako bo tistim obiskovalcem, ki
se tudi strokovno zanimajo za to
področje, dana priložnost za pre-
gled, kaj vse se je dogajalo na
našem območju in kako se je
razvgalo vinogradništvo in vinar-
stvo pri nas.
Avtorji kataloga so: dr. Borut
Belec, dr. Vladimir Bračič, etno-
loginja Majda Cehova, Jožef Cuš
in Sovjaka, ki je v domači
terminologiji opisal doživljanje ob
trgatvi in ob prešanju vina,
ing. Anton Skaza, ter
ing. Zupanič.
Otvoritev vinarske zbirke je
Pokrajinski muzej vključil v pro-
gram prireditev ob letošnjem
8. avgustu, prazniku občine Ptuj,
kar je bilo načrtovano še posebej
zaradi tega, da si ljudje laliko
razstavo ogledajo še pred pričet-
kom trgatve. Ob tej priliki bo
podan tudi {irogram, v katerem bi
naj poleg glasbenih točk nastopila
še folklorna skupina iz Obreza, ki
bo ponazorila trgatev, kakršna je
bila v prejšnjih časih, izvajali pa
bodo tudi stare plese, kot so jih
nekoč plesali ob trgatvi. Po
otvoritvi bo v zadnji, četrti
dvorani, kjer je točilnica, še vinska
poskušnja, ki jo bo pripravil
kmetijski kombinat, TOZD Kle-
tarstvo ,,Slovenskegorice."
Ob tej priliki se uprava pokrajin-
skega muzeja želi posebej zahvaliti
kolektivu KK, TOZD Slovenske
gorice za izredno sodelovanje in
pomoč, ki je zelo obogatila
vinarsko zbirko, Vinagu iz Mari-
bora, ki nam je odstopil precej
predmetov, potrebnih za dopolni-
Hvainica §utomerskim vinom 1682
Foto: Kosi
tev razstave in avtorjem, ki so s
svojimi prispevki pomagali so-
ustvariti katalog, ki bo izšel ob
razstavi. Prav tako pa je bilo
dragoceno razumevanje nekaterih
delovnih organizacij, ki so • z
denarnimi sredstvi podprle priza-
devanja za izdajo kataloga.
Pokrajinski muzej vljudno vabi
vse bralce Tednika, ki ne bodo
mogli priti na otvoritev, da si ob
priliki ogledajo vinsko zbirko."
Mislimo, da se tako priijaznemu
povabili zares ni odreči, zato na
svidenje v soboto popoldne ob 17.
uri ali pa morda kdaj kasneje, na
grajskem hribu v Ptuju.
S. BRODNJAK
VSKULPTURO STA ZABELEŽILA
TRENUTEK AKCIJE
Naš sestavek začenjamo z zna-
čilnim stavkom za umetnika:
, Vsak umetnik ima svoj čas,
trenutek, ko nastaja njegova izpo-
ved v takšni aU drugačni obli-
ki .. .' To velja tudi za naša dva
.umetniška samorastnika", bn-
gadirja, Roberta Peršoljo m Rajka
Kerševana iz Šempetra pri Gorici.
Iz starega hloda lipovine, last
bližnjega soseda, sta v enem
tednu, izklesala veliko leseno
skulpturo z obeležjem akcije.
Skulptura ostaja simbol dela mla-
dih rok, je najlepše darilo mladih,
poleg njihovega nesebičnega dela,
ob jubileju 30-letnice mladinskih
delvonih akcij v svobodni Jugosla-
viji. V sebi bo nosila bogato
izročilo akcije, saj je postavljena
pred vhod v brigadirsko naselje v
Dornavi, v kraju, kjer so pred 30
leti krenili v obnovo porušene
domovine prvi brigadirji.
Robertu Peršolji ta skulptura ni
prvenec; že lani je ob sodelovanju
na mladinski delovni akciji Suha
Krajina 75, v naselju Prvole, prav
tako ustvaril podobno skulpturo v
podobi kmečkega puntarja, Matije
Gubca. Kot sam pravi je ,,umetnik
iz ljudstva", "sedanje delo mu
daje navdih in vsebino za umetni-
ško stvaritev. Robertov „umet-
niški trenutek" pa šele prihaja. Že
prihodnje leto bo znova ,,spre-
menil usodo' nloda, - tokrat bo
postavil ,,spomenik" akciji v Kož-"
bani. V nas pa ostaja prijetno
spoznanje, da akcija zdaleč več ni
samo delovišče, temveč šola življe-
nja, ki daje slehernemu možnosti
za izpoved svoje osebnosti.
MG
Folklora
v Zgornji
Ščavnici,
Pri kulturno-prosvetnem društvu
Prežihov Voranc v Zg. Ščavnici so
pred kratkim ustanovili folklorno
skupino. Skupino sestavljajo sami
mladinci in mladinke, ki so pod
vodstvom Nataše Dregarič že resno
začeli z delom.
Vaje imajo v prostorih osnovne
šole in v telovadnem domu. Vadijo
predvsem moderne plese. Ker zaen-
krat še nimajo svojih folklornih
oblek, si jih bodo za nastope spo-
sojali v gledališčih.
J. Lorber
Robert Peišolja in Rojko Kei^evan, umetnica samorastnika, sta j
d(^(Mičala skulpturo. Slika: R. i
i
Slike Aleksandra Djonoviča
razstavljene v Ptuju       j
Proslavam v okviru letošnje-
ga praznika občine Ptuj, se
Pokrajinski muzej priključuje
z dvema prireditvama v obliki
razstav. Med večje štejemo
stalno vinaisko zbirko etnolo-
škega oddelka, druga pa je
razstava, organizirana istočas-
no s ptujskimi kulturnimi
srečanji, ki je izredno
pomembna, saj se nanaša na
zamenjavo razstav spodbrate-
nim Arandjelovcem. Ta zame-
njava bo v Ptuju, v paviljonu
Dušana vedra, obeležena s
samostojnim nastopom aka-
demskega slikarja Aleksandra
Djonoviča, Pokrajinski muzej
Ptuj pa bo v arandjelovs^
galeriji 15. avgusta 1976 odprl
razstavo petnajstih umetnikov
iz severovzhodne Slovenije.
Naš razstavljalec Aleksandar
Djonovič, ki živi v pobrate-
nem Arandjelovcu, kjer dela
kot direktor muzeja in smotre
jugoslovanske umetnosti
,>lermer i zvuci' , je med
drugim zelo zaslužen, da je
mesto v podnožju planine
Bukolje, blizu vinorodne
Topole v Šumadiji, zaslovelo
daleč po svetu (znano sicer po
kisli vodi in dobri keramiki)
po mednarodni kiparski ko-
loniji, ki deluje v tem mestu v
zadnjih dveh desetletjih.
Vsako leto se tam srečujejo
umetniki iz vsega sveta, kjer iz
čudovitega belega mannorjav
bližnjem Venčacu oblikujejo
umetnine in z njimi krasijo
razsežno površino (24 ha)
parka Bukovičke banje.
Ti plemeniti okrasi in pester
kulturni program vsakoletnih
prireditev v času trajanja
kolonije, ki se nanaša na
skrbno izbrane, zelo obiskane
in kvalitetno visoko cenjene
umetniške razstave, gleda-
liške, opeme in baletne
predstave, folkloro, srečanje
amaterskih skupin, hteratov
in udeležencev raznih kongre-
sov, posvetovanj in tekmo-
vanj, so doprinesU, da je
Arandjelovac v Srbiji postal
ne samo zanimivo umetniško
središče, temveč tudi prime-
ren prostor za srečanje in
kontakte na kultumo-znan-
stvenem področju.
Tudi Ptuj se kot pobrateno
mesto Arandjelovca ponaša s
skulpturo iz njihove kiparske
kolonije, .ki jo je dobil v dar
leta 1972 kot potrditev sklepa
o pobratenju obeh občin (leta
1971). Gre za skulpturo
„Suženj" iz belega venčačke-
ga marmorja, ki krasi del
parka ob železniški progi v
Ptuju in je delo kiparja Matije
Vuicoviča iz Beograda.
Aleksandar Djonovič kot
slikar razstavlja doma in po
svetu. Zato je prav, da v času
kulturnih srečanj tudi Ptujča-
ni vidijo njegove slike in tako
izkažejo gostoljublje umetni-
ku, ki je že večkrat kot
delegat sodeloval na proslavah
medobčinskih srečanj v Ptuju,
kjer se naliaja tudi nekaj
njegovih slik.
Djonovičevo ustvarjanje že v
času njegovega formiranja ni bilo
odraz realnega stika s konkretnimi
motivi in oblikami v smislu
klasičnega pojmovanja slikarstva.
Umetnik je od začetka svoje
slikarske poti do danes posebno
pozornost posvečal spedučnemu
žanru modernega oblikovnega
sistema, ki ga imaginativno
obravnava na podlagi raziskovanja
sodobnili vizualnih razmerij in
mislenih problemov. Zato je
njegove motive mogoče poisto-
vetiti z vsemirskimi predeli, ki nas
po fantazijski poti zanesljivo
dovedejo v stik z oblikami
zveznega sistema, različno ob-
cutljiviiTU na svetlobne spre-
membe, kot jih v vesolju
posredujejo goreča in ugašajoča se
telesa.
Ta pomembna lastnost Djono-
vičevega tolmačenja mikro in
makrokosmičnih predstav v obrav-
navanju strukture materije, znova
opozarja na fenomen vzajemnega
pulsiranja narave m človeka.
Obenem pa odkriva v umetniku
pnsotno posebno kategonjo
iskonske vizije. Vzporedno s tem
je potrebno poudariti, da
Djonovič v svojem slikarstvu na
ekspresiven način aktualizira svoje
ideje, ki im^o končani izhod v
hrski abstr:ikciji z občutno
primesjo nadrealnega.
Dr. Štefka Cobelj
Traf edlia Sagadinovlh
na domačiji v Srečah
pri Makolah
Spomini Ženke Sagadinove
15. nadaljevanje
Kmalu po osvoboditvi smo nad zidovi pogorišča postavili le
streho. Leta 1956. pa smo hišo v celoti obnovili in skupno z
organizacijo ZZB NOV v njej uredili krajevni muzej
narodno-osvobodilnega boja, ki se imenuje ,,Sagadinova domačija v
Srečah".
.Kjajevni muzej v Srečah prikazuje razvoj narodno-osvobodilnega
gibanja celotnega območja Makol in okoliških krajev. Muzej v Srečah
ni le spomenik Sagadinovim, temveč so njegovi eksponati spomenik
in spomin na vse padle, ubite in umrle za svobodo, vsem, ki so s tega
obsežnega območja žrtvovali svoja življenja v boju proti krvnikom
slovenskega naroda.
Sam kraj Sreče in „Krajevni muzej Sagadinove domačije"
pogosto obiskujejo učenci raznih šol od bUzu in daleč. Prihajajo pa
tudi odrasli. Ogledajo si lahko tudi bunker, v katerem so se nekoč
zdravili ranjenci. Krajevni muzej „Sagadinova domačija v Srečah"
spada pod republiško spomeniško varstvo.
IZDAJALEC
Dejanski izdajalec Sagadinovih, povzročitelj tragedije Sagadinove
domačije, ni bil odkrit. Ljudje so po osvoboditvi marsikaj govorili,
šušljaM, na marsikaterega namigovali, a dejstev, na katera bi se človek
laliko oprijel, ni bilo. To se pravi, ni bilo človeka, na katerega bi
lahko človek s prstom pokazal in rekel: Ta je izdajalec! Pa tudi, če bi
kdo bil to napravil, bi se bil sam sebe izdal, saj bi se morali vprašati:
Kako pa ti to veš, kaj si takrat ti delal zraven?
Ljudje so celo govonli, da je nek človek iz soseske, ko so Nemci
začeli požigati hišo, vlekel komandujočega Nemca za rokav, rekoč:
, Nikar ne zažgite hiše, saj ste jo vendar meni obljubili ..." A imena
tega človeka ni hotel nihče povedati, niti namigniti, kdo bi naj to biL
Tako nismo mogli takrat ničesar ukreniti, čeprav smo sumili, da
je moral biti izdajalec v neposredni soseski Sagadinovih. Z gotovostjo
smo lahko sklepali, daje bil domačin, saj je lahko le domačin nemici
pohciji opisal in pokazal vsako najmanjšo stezico, "sako potko proti
Sagadinovi domačiji. Šele dobrih dvajset let po zločinu se je začelo
nekaj govoriti. Ve^etno je bila to resnica, toda takrat je veljala že
amnestija in izdajalca ni bilo mogoče več prijeti tako kot si je
zaslužil.
Na mali kmetiji, pol ure hoda od Sagadinove domačije, je
domoval s svojo družino domačin, ki je bil lovdd čuvaj. Po domače
so mu pravili Libek, pisal pa se je Mesaric. Vemo, da je ta Libek pred
drugo svetovno vojno večkrat prišel k Ludviku Sagadinu v Sreče.
Včasih po kakšen nasvet glede sadjarstva, večkrat pa je priliajal brit
ali stric Ludvika, kadar je ta bil več dni ali tednov na svojem
posestvu. Ne vem, če je bil ta Libek že pred vojno petokolonaš ali
hitlerjanec, če bi to bil, oziroma javno kazal, bi za to prav gotovo
zvedel Ludvik Sagadin in se z njim ne bi družil.
Po napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo je ta
Mesaric-Libek pokazal pravo barvo. Naenkrat ni več znal govoriti
slovensko. Govoril je le nemško, l:ot da bi ga rodila nemška mati,
čeprav je bila njegova mati doma iz Stoperc in ni znala niti besedice
nemški. Libek seje nemščine naučil, ko je služil v avstroogrski vojski.
Imel je dva sina, oba sta padla v nemški vojski, „dala svoje življenje za
firerja", eden celo kot prostovoljec v SS. Ljudje so se takrat
nemčurja Libeka bali . . .
Skoraj po dvajsetih letih smo zvedeli naslednje:
Žena tega Mesarica ali Libeka je bolehala že precej let. Sihio je
trpela pri svojem možu, kije bil surov, hudoben in brezsrčen človek.
Žena ni bila hitierjanka, bila pa je prava sužnja svojemu nasilnemu
možu. To ženo je hodila na dom zdravit tudi zdravnica dr. Rožca
Sagadinova.
Ko se je marca 1945, zaradi bombardiranj in od bomb porušene
hiše v Mariboru, Ludvik Sagadin z ženo preselil v Sreče na svoje
posestvo, kjer so takrat živeli: ajegov nečak Gojko z ženo Rožco in
prijate^em Lavickim, je Libek-Mesarič ponovno začel hoditi na
Sagadinovo k Ludviku. Hodil gaje baje brit .
To dejstvo nam je dalo misliti, kaj vse se lahko zgodi, če obiskuje
hišo, kjer se dnevno oglašajo partizani, človek, ki je bil takrat se
vedno zagrizen hitlerjanec. Da je Libek hodil takrat Ludvika brit, se
je po dvajsetih fctih spommjala tudi Lenika Aman. Lenika ga je
narmeč takrat srečala, se z njim pogovarjala in takrat ji je Libek tudi
povedal, da hodi na Sagadinovo brit Ludvika. To je toliko bolj
verjetno, ker je Libeka vcSila pot mimo Amanove domačije. Prav to
britje je najbrž postalo usodno za vse Sagadinove.
Zdravje Mesanč-Libekovi ženi se je z leti tako poslabšalo, daje
postala nepokretna. Takrat je mož dal polovico posestva v najem
zakoncema Tacingaijevima, s pogojem, da Taangarjeva žena
prevzame skrb za nego in strežbo Mesaričeve. Že prej sosedje, še bolj
pa najemnika Taangarjeva, so sami pogosto videli in slišali, kako je
Mesaričeva žena zaradi okrutnega moževega ravnanja veUko trpela.
Večkrat seje jokala in si želela smrti. Kljub temu je še nekaj let živela
in hudo trpela. Ob neki priložnosti je ta nesrečna, bolna in obupana
žena spregovorila. Tadngarjevi je zaupala, da verjetno zato ne more
umreti, ker nosi v spominu skrivnost, zaradi katere tipi, češ: ,,mož je
izdal Sagadinove ..."
Tacingarjeva je to izpoved bolne žene zamolčala. Mogoče jo je
tako pretreslo, iznenadilo in prestrašilo, da si izpovedi Libekove žene
ni upala nikomur povedati . . Nekaj dni za tem je Mesaričeva umrla.
Tacingaljeva je z možem kmalu po tem z^ustila Libekovo posestvo
in odSa na delo v Nemčijo. Po dveh letih sta se z možem iz Nemčye
preselila v Kanado, kjer sta menda še danes. Tacingarjeva žena je iz
Kanade poslala v Mostečno pismo, v katerem je podrobneje opisala
izpoved Libdcove žene, ki ji je na smrtni posteči zaupala sknvnost o
izd^stvu njenega moža na Sagadinovem.
(Se nadaljuje)
8. stran
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 1976
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 1976
9. stran
„Le predi dekle, predi"
Včasih so ljudje v naših
krajih gojiU lan in iz njega
pridobivali domače platno.
Ko so lan požeU in posušili, so
ga na poseben način obdelali
,^ihlaU" in ,,plehali" za na-
daljnjo obdelavo. Po večkrat-
nem obračanju na soncu in
spet namakanju na dežju je
lan postal „plehen", to je
pomenilo, da se je dal leseni
del ločiti od vlaken.
Tako pripravljen lan so
pobrali v snope in jih zložili v
poseben prostor, imenovan
„lenišnica". V lenišnici je bilo
preprosto orodje „trUce", na
katerih so trU lan. V enem
delu lenišnice je bila tudi peč,
kjer so kurili ogenj, da se je
sušil lan. To peč so navadno
kurili  fantje  en  dan  pred
začetkom končne obdelave
lanu. Šele okrog polnoči so
prišla dekleta - „terilje".
Fantje so jim podajali snope
lanu, dekleta pa so med seboj
Preprosto orodje „triice" na katerih so dekleta trla lan.
Foto: R.
tekmovala, katera bo prej
strla lan.
Po trtju so ločili boljše in
slabše predivo, ga obesih na
khne nad trhcaini, da se je
spet malo posušil.
Lan so po prvem trtju
ponovno trli, seveda ko se je
dovolj posušil in za tistim
vezali lan v bale. Na tak način
so dobili laneno ,,grobo"
predivo, ki so ga pred nadalj-
njim obdelovanjem, „prede-
njem", očistili in počesah, da
so dobih lepo gladko predivo.
Slabšo predivo so s posebnim
orodjem, „pilami", stresali
nad rešeti, da so ločili laneni
drobir od prediva. Iz tega
slabšega prediva so potem
izdelovali vreče, rjuhe in vrvi.
Stari ljudje v Slovenskih
goricah in morda drugje še
vedo povedati, da je bilo trtje
lanu izredno zanimivo in
veselo opravilo, čeprav je
zahtevalo spretne roke. Obi-
čajno je veljalo, da so ,,terice"
uganjale norčije in se veselile
že štirinajst dni pred in
štirinajst dni po trju lanu.
Včasih je bUo bolj veselo na
teh delih kot danes, so dejale
ženice, ki so bUe včasih
„terice".
Naslednji dve takšni delovni
navadi, nekakšni nadaljevanji
trtja lanu, sta bili predenje in
tkanje. V starih časih so
namreč imeli skoraj pri vsaki
večji pa tudi na manjših
kmetijah v Slovenskih goricah
še kolovrate, s katerimi so
predli prej pripravljeno laneno
ah volneno predivo. Tako so
se v dolgih zimskih večerih po
domačijah v starih kmečkih
kuhinjah ali kamrah vrtela
lesena kolesa kolovratov, zra-
ven pa se je slišala pesem žena
in deklet - predic, ter fantov,
ki so dekletom krajšaU čas.
Sploh so bili fantje pri tem
opravilu bolj za zabavo kot za
pomoč pri delu. Zato so tudi
rekh, da so prišU „svetit za
kolovrat".
S predenjem so napravili iz
preje ,Jdopke", ki so jih
oprah in osušili na krušnih
pečeh. Iz volnenih klobčičev
so običajno izdelovali doma
pletene puloverje, nogavice in
rokavice. Lanene klopke pa so
dali dalje v obdelavo, in sicer
na „tkanje"v tako imenovane
tkalnice.
Na obisku v Cerkvenjaku v
Slov. goricah so ljudje poveda-
li, da je še pred nekaj leti bila
v njihovem kraju taka stara
tkalnica ali kot soji sami rekli
„tovarna pod Pečenim vr-
hom". Tam je bil tudi še edini
takrat aktivni tkalec Anton
Kocuvan, kjer so imeh kar
troje statev. Danes takšnih
tkalcev ni več, ostale so le še
tu in tam kakšne stare zapra-
šene statve; ki bi lahko
povedale, koliko metrov plat-
na so nekoč natkale.
Delovni postopek pri tkanju
je potekal nekako takole:
tkalski mojster je klopke prej
stehtal na posebni tehnici ,,na
funte". Prinositelju je izdal
posebno potrdilo imenovano
„tkalski špan". To je bila na
Stara dcalnica, danes tu in tam le zaprašene statve.
Foto: R
Kolovrati, s katerimi so predli laneno ali volneno predivo v niti,
ki so jih zvijali v klopke.
Foto: R
leseno, običajno lipovo dešči-
co urezana številka, količina
prejete preje. Zanimivo pri
tem je, da je tkalski mojster
po napravljenem urezu v deš-
čico, to prelomil po dolžini in
dal eno polovico kot potrdilo
lastniku prinesene preje, sam
pa obdržal drugo polovico za
nekakšno ,Jcnjigovodstvo" v
tkalnici.
Ko je bilo platno izdelano,
ga je laliko dvignil v tkalnici
samo tisti, ki je prinesel v
dokaz drugo polovico potrdi-
la. Tkalec je s klopčičem
najprej navil niti na navijal-
nem kolesu na posebne cevke
— valje, imenovane tudi ,,mot-
ke", motki pa so se potem
namestili v statvah. Na statvah
je bilo običajno ,,ducat", to je
12 takih motkov. Niti so se
potem na poseben način na-
peljale po statvah, če pa so
bile preveč kosmate, jih je
tkalec „škrobil" s škrobom,
skuhanim   iz   ržene   moke.
Vešči mojstri te stare obrti so
znali napraviti prav čedne
izdelke, skorajda bi laliko
rekli umetniško izdelane. Po-
leg platna za rjuhe so izdelo-
vah še brisače, prte, vzorčasto
blago in vrečevino.
V Ščavnici, Benediktu in
nekaterih  krajih  v   okolici
Glavniki s katerimi so „česa-
K" predivo
Foto: R
Ptuja so še pred nekaj leti
(ponekod pa še, sicer bolj v
enostavni obliki tudi danes)
poznali smukanje — po doma-
če rečeno ,,cajzanje" kokošje-
ga perja ki so ga rabili za
blazine - pernice.
JANEZ LORBER
85-letnica osnovne šole na Zg. Ložnici
pri Slov. Bistrici
Vasica Zgornja Ložnica pri
Slov. Bistrici leži na južnih obron-
kih Pohorja, ki se odlikujejo po
mehkem podnebju z veliko sonca.
V tej vasici, o kateri govori pisani
vir že 1251, stoji osnovna šola, ki
praznuje letos 85-letnico svojega
obstoja in dela.
Otroke so sicer poučevali že
prej, vendar neredno. Leta 1785 je
postala cerkev sv. Venceslava na
Zg. ložnici samostojna kuracija in
duhovniki so pričeli zaradi verskih
potreb poučevati nekatere otroke
branja in pisanja. To je bil prvi
začetek poučevanja otrok. Kmalu
je bilo več staršev, ki so želeli, da
bi se njihovi otroci naučili
umetnosti branja in pisanja.
Nastala je takozvana ,,nedeljska
šola". K temu pouku, ki je bil po
dvakrat na teden, je hodilo kakih
40 otrok. Poučevali so v glavnem
duhovniki, včasih pa tudi
cerkovniki — organisti.
Ker je število otrok, ki bi mora-
li v šolo iz leta v leto naraščalo, je
nastala vse večja potreba po šoli
na Zg. Ložnici (Venčeslju). Leta
1880 so tako pričeli graditi prvo
šolsko zgradbo v vasi. Naslednje
leto, leta 1881, je bilo poslopje
dograjeno in šolske oblasti so
nastavile začasno prvega posvetne-
ga učitelja Gabrijela Majcena. Ta
je 11. junija 1881 pričel redni pouk
in sicer trikrat tedensko. Naslednje
šolsko leto je bil nastavljen prvi
stalni učitelj Ivan Povh, ki je v va-
si poučeval in živel do svoje smrti.
Enorazredna šola je postala
kmalu pretesna in leta 1902 so šolo
na željo krajanov (med njimi je bil
tudi narodnjak dr. Josip Vošnjak)
razširili v dvorazrednico, na šoli pa
nastavili še eno učno moč. Učen-
cev je bilo vedno več in kljub
nerednemu obisku se je kmalu
pokazala potreba po ponovni
razširitvi šole. Zato so leta 1935
šolo razširili v trirazrednico.
Delo slovenskih učiteljev pa je
kmalu prekinila okupacija. Nemci
so slovenske učitelje izgnali in
organizirali nemški pouk. Toda ta
pouk ni bil priljubljen. Otroci niso
radi hodili v nemško šolo in so bili
veseli, ko so morali slovenski
partizani v noči od 7. na 8. avgust
1944 šolsko poslopje zažgati.
Nemci so namreč nameravali v
njem urediti vojaško postojanko,
da bi tako preprečili kurirske poti
med Pohorjem in Hrvatsko, ki so
potekale prav tu.
Po osvoboditvi se je slovenski
šolski pouk nadaljeval kar na
prostem, pod stoletnim hrastom
ob rečici Ložnici, ki pa so ga žal
pred leti podrli. Na zimo 1945/46
pa so zgradili zasilno leseno bara-
ko, da se je lahko odvijal pouk
tudi v slabem vremenu. Ker baraka
ni ustrezala šolskim namenom, so
leta 1954 začeli graditi novo šolsko
poslopje, ki so ga 28. novembra
1955 svečano predali namenu. V
tej zgradbi se še danes odvija šol-
ski pouk. ^ola pa ni samo učilnica
za učence, je tudi središče vsega
kulturnega in političnega dela na
vasi.
Edmond Pogorevc
Tovarna obutve PEKO Tržič bo 7. avgusta 1976 odprla pre-|
novljeno prodajalno na Murkovi 2 v Ptuju. ]
Potrošnikom bo trgovina ponudila širok prodajni
program.
Vabimo vas v nove prodajne prostore, kjer se boste lahko
odločili za prvi jesenski nakup!
LESNO INDUSTRIJSKO iN TRGOVSKO
PODJETJE PTUJ,
ROGOZNIŠKA CESTA 4,
s svojimi temeljnimi organizacijami
združenega dela
Čestitamo delovnim ljudem in občanom občine Ptuj ob prazniku
8. avgustu!
Cenjenim strankam in poslovnim prijateljem se še v naprej priporočamo!
V naših poslovalnicah
TOZD trgovina vedno kvalitetno blago, bogata izbira, zmerne cene!
10. stran
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 1976
Naši sodelavci - paniki
Naši zvesti sodelavci nam pogosto pošiljajo svoje prispevke
tudi v verzih. Ker je Tednik družbeno angažiran informativni
časnik, ki zaenkrat nima literarnega kotička, žal takih
prispevkov ne moremo objaviti, izjema so le tu in tam mladi
dopisniki.
Ker je današnja praznična številka, ob prazniku občine
Ptuj, izšla v nekoliko povečanem obsegu, smo na tej strani
prihraniU nekoliko prostora za naše najprizadevnejše pesnike.
V Slovenskih
goricah
Ob občinskem križišču, na razglednem griču,
tu steka se četvero hribčkov, četvero dolin,
tukaj ob kmečkem ognjišču,
razmišlja nešteto družin . . .
Delegatsko se razgovarja, dogovarja tudi pri nas,
različno samoupravlja v štiriti krajevnih skupnostih,
iz vsake skupnosti tu sliši se glas,
da četveromejci na poslednjih smo mestih.
Že od davna tu drevesa cvetijo, sadje rodijo,
zdaj pa zanj kmetje nič ne dobijo,
nekoč bilo je tu vinca za trg in prodajo
pa še doma ga je dosti ostalo.
Danes pa kmetje po tej hribovski trati,
vse več živine redijo, jih suše pestijo,
da pogosto se znajdejo v zagati,
ker za živino premalo dobijo.
Krave tu vozijo, manj mleka imajo,
zato ga malo je za odkup,
prinašalci le potnine imajo,
in še več podobnih izgub,. ..
Mnogo blatnih še imamo cest,
vodo vlečemo iz studenčnih globin,
potujmo daleč, kilometrov pet
do naših uradov in trgovin.
Elektriko smo šele nedavno dobili,
pozneje še traktorje in priključke,
dela sposobni so dnigje se zaposlili,
doma pa delo muči starčke.
Makadamska cesta na široko je odprta,
fantov doma vse manj ostaja,
za njimi odhajajo dekleta,
cesta pa dvatisočletnico obhaja.
Mar res bo sredi Slovenskih goric,
prazni domovi, prazna slama ostala,
življenje bo le v pesniški in ščavniški dolini,
kjer bomo živino redili, sladkorno peso gojili.'
MonikaMatjašič, Sakušak
ZINKA
Izgnancev
spomin
Povrnil si se zopet mesec junij,
slovenskih izgnancev si grenak spomin,
ko so fašisti tukaj divjali
in nas oropali naših dobrin.
Kot divja strašila so pridrveli,
da bi zbudili v nas strah in trepet
praznih rok so iz stanovanj nas izgnali,
s kap njihovih pošasmo zrla je smrt.
Kakor zločince so nas voditi
za nami bila je puška, nasajen bajonet,
vendar ponosno smo glave nosili,
[saj upali smo, da se vrnemo spet.
Dolina Pesnice
Foto: R\
Marija Belovič
Ptujski grac
Zidal te je brezpravni tlačan,
okras si ti starega mesta.
Nato se ozira s ponosom meščan,
pedala tod je rimska cesta.
Drava ob tebiprijetiio šumi,
kot da šepeče spomine davnih dni
ko v strugi so njeni iskali zlato,
ko flosarji pluli so ~~ oh, že davno je to.
Stojiš ti mogočno nad mestecem Ptuj,
bil priča si ponemčevanja.
Si videl kako prihrumel je sovrag
in vrgel rodoljuba čez domači prag.
Odmeval po tebi je krik mučenega trpina,
ob vznožju strmega grajskega hriba.
V ulici z imenom slovenskega poeta
številka mučilnice bila je petin tridesta.
Selili so zavedno meščane
naši bratje sprejeli so k svoji mizi pregnane.
Ko pa dočakal je narod osvobojenje,
se vrnil nazaj je v svobodno živ^enje.
Krog hribčka so njive in trate zelene
mesto se širi, z napredkom hiti
in v bloku ima delavec danes svoj stan,
veseli se življenja delavni občan.
Še zadnje besede tebi na hribu,
ki hraniš zgodovino prastarih dni.
Če zopet sovražnik nad mesto prihruje
razsuj se, pokoplji v ruševine ga ti
Foto: R
Marija
Belovič
Bukov gOZC
Mehak mah krog bukve zelene,
počitek prijeten pomiku nudi.
Mlad par ob bukvi se vsede
golob prijeti!o v vejah gruli.
Ptiček v vejah gnezdeče spleta
dekletu pa fant zvestobo obeta.
Deklica fantu ljubezen verjame,
mlado srčece zanj se ji vname.
Razšla sta se, lažnjiva je bila obljuba,
on druge je ljubil, se z njo poročil.
Kaj njemu obljuba dekletu pri bukvi,
kaj njemu, če devi srce je stri?
A deva ob bukvi obuja spomine,
o ljubezni, ki tako hitro mine,
o fantu, ki ob njej je zvestobo obetal,
takrat, ko si ptiček je gnezdo spletal
TEDNIK - četrtek, 5. avgusta 1976
11. stran
Janez Barborič obiska/Ptuj
v četrtek, 29. julija 1976 je
ptujsko občino obiskal predsednik
Zveze sindikatov Slovenije, Janez
Barborič. Spremljali so ga
Humbert Gačnik m Matjaž Vizjak,
sekretarja v republiškem svetu ZS
Slovenije, in Anton Jereb
predsedmk republiškega odbora
sindikata delavcev kmetijstva ter
živilske in tobačne industnje
Slovenije.
Med svojim obiskom v Ptuju so
si ■ ogtedaM tudi klavnico in
valilnico Mesokombinata Perut-
nine Ptuj, ki je največji
proizvajalec perutninskega mesa v
državi. Še pred tem pa so se z
občinskim sindikalnim vodstvom,
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij občine, izvršnega sveta
in skupščine občine, pogovarjali o
družbeno-ekonomskem razvoju
občine in o nalogali sindikata v
letošnjem letu, s posebnim
poudarkom na nalogah sindikata v
javni razpravi o osnutku zakona o
združenem delu. Sindikalni delav-
ci so ■ predsednika Barboriča
seznanili s potekom javne
razprave, ki poteka dokaj uspešno
v vsej 'Občini in bo predvidoma
končana do konca avgusta; javno
razpravo pa morajo ponovno
opraviti povsod tam, kjer je bila ta
opravke na le informativno; rok je
5. september 1976.
Po obisku v obeh obratih, se
je Janez Barborič zadržal v
pogovoru s predstavniki podjetja
in sindikalnimi delava Perutnine.
Ob tej priložnosti se je posebej
zanimal za obliko dohodkovnih
odnosovmed posameznimi temelj-
nimi organizacijami združaiega
dela. Ki temelje na internih
prodajnih cenah. Posebna pozor-
nost je veljala tudi problematiki
sestavljene organizacije perutni-
narstva Slovenije, ki jo tarejo
podobne težave kot ostale
SOZD-e  v  Sloveniji in  v širši
družbeni dcupnosti. Se vedno je
prisoten močan podjetniški inte-
res. Delavci Perutnine vidijo
njegovo življenje v praviiii
razvojni usmeritvi, proizvodni
specializaciji. V prvi vrsti gre za
primarno delitev dela, ki pa mora
biti obeležena z novo kvaliteto in
s kakovostnim napredkom vseh, ki
jih povezuje SOZD.
Razprave o osnutku zakona o
združenem delu morajo temeljiti
na    primerjavi    -    soočanju
trenutnega samoupravnega stanja
z osnutkom in v obratni smeri; je
med drugim povedal tovariš
Barborič. V Perutnini Ptuj so
javno razpravo po prvi oceni
kvalitetno , opravih; ostaja pa še
vedno vrsta ■ nerešenili vprašanj,
kot jjrimer navajajo še nerešeno
vprašanje vrednotenja minulega
dela in podobno.
Letos je republiaci svet Zveze
sindikatov Slovenije že tretjič
zapored podelil zlati znak Zveze
sindikatov Slovenije kot najvišje
priznanje zaslužnim sindikalnim
delavcem. Med letošnjimi prejenv
niki zlatega znaka je tudi 76-letni
Štefan Matjašec iz Ptuja, ki je v
ptujski občim opravil pionirsko
delo na področju sindikalnega
organiziranja delavcev; tako pred
vojno kot prva leta po
osvoboditvi, danes pa njegovo
aktivnost onemogočata visoka
starost in bolezen. Predsedmk
Janez Barborič je na svečanosti ob
Janez Barborič v razgovoru s strcJtovnimi delavd ,J*erutnine"
i^tuj Foto: Ozmec
priložnosti svojega obiska v Ptuju,
v ptujskem hotelu izročil zlati zna
Štefanu Matjašecu in se mu
zalivalil za njegovo požrtvovalno
sindikalno delo. Svečanosti • so
prisostvovali vidni sindikalni
delavci in drugi predstavniki
ptujske'občine. MG
ZA NJIMI
BO PRITEKLA
VODA
Voda je neusahljiv življenski vir
in eden od temeljnih pogojev za
uspešen družbenoekonomski raz-
voj določene sredine. Problem
vodooskrbe je v ptujski občini še
vedno prisoten, predvsem velja to
za vode žejno območje Haloz in
Slovenskih goric. Že v lanskem
letu je brigadir zasadil lopato v
haloško zemljo, letos v Slovenskih
goricali, v želji, da tem ljudem
priteče najpomembnejše   - voda.
Za letos je načrtovanih 11 km
ročnega in strojnega izkopa jarkov
za vzporedni vodovod Skorba-
Ptuj - Podvinci. Ročni izkop bodo
v celoti opravili brigadirji mla-
dinsket delovne akcije Slovenske
gorice 76, okrog 550 do zaključka
akcije v mesecu avgustu. Doslej so
brigadirji izkopaU nekaj čez 2000
m jarkov, zasipah pa okrog 1000
ra
Mladi so kreko presegh vse
predvidene norme, nekohko je
bila slabša le prva izmena, ki je
dosegla samo 98 odstotni uspeh,
že druga 165 odstotkov, za tem pa
ne bo zaostala tudi tretja izmena,
ki je že sedaj zabeležila 140
odstotni delovni uspeh.
Za delovne uspehe je že v prvi
izmeni 10 brigadirjev bilo pro-
glašenih za udarnike, v drugi
izmeni že 18 in obe brig3di, v
tretji pa kot vse kaže bo številka
še višja. Tako je pričakovati, da bo
tudi akcija Slovenske gorice 76
izpolnila predvideni plan dela.
Mladi bodo odšli na s'voje domove
z zavestjo solidarnosti, da so
znova pomagali pri odpravi še ene
ovire na poti v boljši jutri.
MG
Ribiče bodo zamenjali padalci
Minulo nedeljo je bilo na podlehni3cem jezeru meddružinsko ribiSco
tekmovanje, ki se ga je udeležilo 195 ribičev iz Hrvatskein Slovenije, to
nedeljo pa bodo ribiče zamenjali padalci, ki letos že tietjič zapored
tekmujejo za padalski pokal Ptuja.
Lepo nedepko jutro je kazalo, da bo dan kar primeren za ribolov,
vendar so nato oblaki že dopoldan naznanili slabo vreme in kaj kmalu je
bilo počutje gostov in domačih gostiteljev malce manj prijetno kot ribam
v vodi.
Kljub vsemu je nedeljska prireditev uspela, podeljeni so bili pokati in
nagrade, doseženi pa naslednji rezultati:
Prvo mesto'in prehodni pokal - Ribiška družina Ptuj; drugo mesto
- Ribiška družina Varaždin; tretje mesto - RibiSca družina Brestanica -
Krško.
Člani posamezno: 1. Viktor Hostruk — RD Ptuj; 2. Štefan Ambrož
- P.D Maribor; Štefan Ferk - RD Mura-Sladki vrh. Med ženskami je
bila najboljša Julijana Micič iz Slovenske Bistrice.
Mladinci so se po ekipah takole zvrstili: 1. RD Mura—Sladki vrh; 2.
RD MurskaSobota; 3. RD Maribor.
Mladinci posamezno: 1. Jože Lenart; 2. Boris Mikša; i. Slavko
Amuš - vsi Ribiška družina Ptuj.
Ptujski ribiči želijo, da bi lahko že prihodnje leto organizirali zvezno
ribiško tekmovanje, ker bo Podlehnik z novim motelom pridobil tudi
potrebne nočitvene zmogljivosti. Upajmo, da se jim bo želja uresničila.]
Osankarica
z uiejanjem spominskega
muzeja NOB že septembra
Akcija zbiranja sredstev za razširitev spominskega muzeja NOB, v
planinskem domu Osankarica na oplotniškem Pohorju uspešno
napreduje.
V posebnem odboru za dograditev in razširitev tega muzeja, katerega
letno obišče 30-40 tisoč'ljudi iz Slovenije in drugih republik ugotavljajo,
da se je zbralo že toliko sredstev, da bodo lahko pričeli z deli že v
letošnjem septembru.
Do sredine julija se je v te: i skladu zbralo že čez 930.000 dinarjev.
Akcija zbiranja sredstev pa še r. zaključena, saj pričakujejo, da bodo v ta
sklad prispevale dogovorjene ^ ;ote še vse občinske- skupščine, katere
Planini^ dom na Osankarici, muzej partizanskega gibanja na
Pohorju. Besedilo in slika: V. Horvat
obdajajo Pohorje in tiste,' katerili zgodovina NOB je tesnO' povezana z
dogodki in boji pohorskih partizanov.
Program razširitve muzejskih prostorov na Osankarici predvideva
tudi razširitev njene vsebine. Razen prikaza poslednjega boja
legendarnega Pohorskega bataljona bodo muzej razširili z dokumenti in
zbranimi gradivi celotnega narodnoosvobodilnega gibanja na Pohorju in
njegovi širši okolici. V preurejenih prostorDi muzeja na Osankarici pa bo
imel svoj delovni prostor tudi kustos.
TOVARNA AVTOOPREME,
GUMIJEVIH IZD£LKOV,
SERVISI o. sol. o.
Vsem delovnim ljudem in občanom
občine Ptuj,
sodelavcem in poslovnim prijateljem
prisrčne čestitke ob 8. avgustu —
prazniku občine Ptuj!
STRAN ČRNE KRONIKE
Stebih Alojz iz Bratonečič (Jur-
šinci) je vozil motorno kolo iz smeri
Hlaponc proti Dornavi, ko ga je za-
radi neprilagojene hitrosti, zaneslo
na levo stran cestišča na bankino,
kjer se je prevrnil. Pri nesreči seje
poleg voznika, hudo telesno poško-
dovala tudi sopotnica, Ivana Kre-
snik; nastala je materialna škoda
2.000 dinarjev. Nesreča se je prip>e-
tila 26. julija ob 17. uri na cesti IV.
reda v bližini naselja Hlaponci.
Na cesti v bližini naselja Podleh-
nik se je 29. julija, ob 4.40 zgodila
prometna nezgoda zaradi nepravil-
nega prehitevanja. V nesreči so se
tri osebe lažje telesno poškodovale,
nastala je materialna škoda 31.500
dinarjev. Jovič Drago iz Zagreba je
vozil tovorni avtomobil, ko ga je
pričel prehitevati voznik osebnega
avtomobila turški državljan, Karr
Slaherr Juvadž Peteris Izmet, kate-
remu je nasproti pripeljal neznan
voznik osebnega avtomobila.
29. julija ob 19. uri se je v kraju
Suha veja zgodila prometna nezgo-
^da zaradi neprimerne hitrosti. Vo-
znik osebnega avtomobila Franc
Potočnik iz Kicarja je vozil iz smeri
Vidma proti Ptuju, ko ga je v levem
blagem ovinku zaradi neprimerne
hitrosti začelo zanašati, na kar je
zapeljal izven vozišča in se prevrnil
na streho. V nesreči sta se poškodo-
vala voznik in njegov sopotnik, Ja-
nez Marinič; materialna škoda zna-
ša 15.000 dinarjev.
TRAKTOR ZNOVA
ZAHTEVAL ŽRTEV
Štefan Fišer iz Cermožiš pri
Zetalah se je s traktorjem odpravil
k teti po žganje. Ker z njim ni znal
dobro upravljati, se je na mehkem
terenu prevrnil in Fišerja pokopal
pod sabo. Fišer je izdihnil na kraju
nesreče; našli so ga šele naslednji
dan.
MG
Ormož
Soglasno
potrdili družbeni načrt
razvoja
Preteki teden so na skupm seji delegati zbora združenega dela,
zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora SO Ormož
soglasno- sprejeli in potrdili dogovor o temeljih družjenega plana in
družbeni načrt občine za razdobje od leta 1976- 1980.
V uvodnem poročilu, ki ga je podal načelnik za gospodarstvo in
urbanizem, Franci Križmančič, je bila dana ocena vsklajevanja in
sprejemanja družbenega načrta ormoške občine. V poročilu je bilo.
poudarjeno, da je srednjeročni načrt takšen samoupraven akt, v katerem
so zajeti vsi gospodarski in družbeni dejavniki, ki so odgovorni za
realizaajo tega načrta. Vsi nosilci se morajo zavzemati, da se stopnja
razvitosti med občino in SR Slovenijo čimbolj zmanjša. Dinamika
družbeno-ekonomskega razvoja mora biti hitrejša od poprečne slovenske-.
To bomo dosegli, je nadaljeval Franci Križmančič, z mobilizacijo in
organiziranjem vseh dejavnikov v občini in s sodelovanjem republike.
Kasneje so zbon na skupnem zasedanju potidili m sprejeti družbeni
načrt razvoja in dogovor o temeljih družbenega načrta ormoške občine.
Zbori so kasneje zasedali ločeno. Vsi trije zbori so potrdili in sprejeli
sklep o imenovanju Ivana Gorjupa za namestnika družbenega
pravobranilca samoupravljanja s sedežem v Mariboru. Prav tako so zbori
sprejeli in potrdili sklep o imenovanju 13-članskega koordinacijskega
odbora za usmerjeno izobraževanje občine Ormož. Za predsednika
odbora je bUimenovan Slavko Kačičnik iz Središča ob Dravil. zk
Odbor za druiieno samozaščito
že deluje
Pri Kmetijskem kombinatu Ptuj
deluje 15-članski odbor za družbe-
no samozaščito, ki je na svoji seji
izvolil tudi strokovnega tajnika od-
bora, obravnavali pa so tudi osnu-
tek zaščitnega načrta za primer
izredne varnostne situacije ter pre-
gledali vzdrževanje in zavarovanje
službenega orožja.
Obravnavali in sprejeli so tudi
poslovnik za delo odbora za druž-
beno samozaščito in program dela
do konca leta 1976. Odbor za dru-
žbeno samozaščito pri Kmetijskem
kombinatu Ptuj je hkrati tudi ko-
ordinator dela na področju družbe-
ne samozaščite in deluje v tesni po-
vezavi s komisijami za družbeno
samozaščito v posameznih temelj-
nih organizacijah združenega dela.
šm . . .
Tovarna obutve PEKO TRŽIČ bo 7. avgusta 1976 odprla pre-
novligno prodajalno na Murkovi 2 v Ptuju.
Potrošnikom bo trgovina ponudila ši-
rok prodajni program:
— moško, žensko in otroško obutev
in vse vrste copat
— moško, žensko in otroško usnjeno
konfekcijo
— športne artikle: copate, trenirke,
drese, šolske torbe
— ženske in moške torbice iz pravega
in umetnega usnja, denarnice, ro-
kavice, pasove, potovalne torbe
— lesene otroške igrače, dežnike
Vabimo vas v nove prodajne prostore, kjer se boste lahko odlo-
čili za prviiesenski nakup.
osebna Uronika
RODILE SO:
Vesna Curin, Ptuj, Kvedrova 3
— Aljaža, Otilija Zebula, Podgorci
45 — Janka, Marija Kaučič, Or-
mož, Skolibrova 13 — dečka, Juli-
jana Pintarič, Pristava 35 — Davo-
rina in Roberta, Vida Košič, Sredi-
šče ob Dravi 133 — deklico, Ivanka
Martine, Polenci 7 — Mirana,
Marta Možina, Velika Nedelja 8 —
Dragico, Anica Roškar, Zagorci 13
— Alenko, Angela Korbšec, Ptuj,
Potrčeva 56 — Mojco, Milena Gaj-
. zer, Zetale 31 — dečka, Irena
Siker, Ptuj, Prešernova 32 — dekli-
co, Danica Kumer, Lovrečan 115
— Sabino, Alojzija Soškič, Ptuj,
Cesta Olge Meglic 4 — dečka, Elica
Baum, KokolanjSčak 12 —deklico,
Anica Roškar, Gabrnik 51 — dekli-
co, Gizela Jakop, Biš 68 — Mihae-
lo, Štefanija Fridauer, Ptuj, Zagre-
bška 78 — deklico. Slava Turk, Mi-
hovce 46 — deklico, Albina Črni-
vec, Ptuj, Vodnikova 2 — dečka,
Katarina Pavič, Lukovčak 45 —
Danijelo, Marija Novak, Hranji-
govci 9 — dečka, Marija Sipek,
Dubrava 12 — Smiljana, Štefanija
Šešerko, Dornavska cesta 17 —
Gorazda in Aleša, Katarina Maj-
cen. Kicar 57 — Anito, Ana
Vaupotič, Barislavci 15 — Boštja-
na, Ana Vindiš, Tržeč 16 — Anito.
POROKE:
Franc Kšela, Žihlava 5/a in Tere-
zija Tašner, Mezgove! ob Pesnici
49, Ivan Belavič, Sčulac 36 in Lju-
dmila Petrovič, Hrastovec61, Du-
šan Pernek, Naraplje 33 in Marija
Sečkar. Odranci 223, Jožef Pola-
nec. Trnovska vas 46 in Dragica
Dominko. Ločič 16, Tomaž Ke-
lenc, Ptuj, Ob Dravi 2 in Nada
Smigoc, Brstje 16, Ivan Založnik,
Vojnik 99 in Martina Belšak, Voj-
nik 99, Boris Krivec, Rogaška Sla-
tina, Celjska 14 in Marija Tašner,
Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 14,
Janez Sodeč, Pobrežje 25 in Marija
Malek, Draženci 59.
UMRLI SO:
Franc šacer, Placarovci 5 — roj.
1920. umrl 25. 7. 1976, Terezija
Blažek, roj. Kostanjevec, Muretin-
ci 45, roj. 1887, umrla 26. julija
1976. Franc Munda, Stanovno 28,
roj. 1915, umrl 28. julija 1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj,
Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureiuje uredniški odbor,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava telefon (062) 77-079. Celotna naročnina
znaša 100 dinarjev, za tupno 200 dinarjev 2iro račun SDK Ptuj
52400 - 603 - 30453 Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK
med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.
vreme
do nedelje, 15. avgusta 1 976.
Polna luna bo v torek, 10.
avgusta ob 00.44. Okrog 7.
avgusta so verjetne nevihte in
plohe, v času od 8. do 15.
avgusta bo lepo in sončno. V
Tedniški štev. 29. smo omenili,
da bo v začetk avgusta začelo
deževati, kar bo trajalo 8 dni.
Računamo, da bodo do 9.
avgusta še padavine. Z 10.
avgustom bo nastopilo lepo in
sončno vreme, katero bo držak)
vs^ 14. dni. Sušno obdobje je
odšlo, ostale pa so posledice.
AJojz Cestnik