[Mleko se ne bo podražilo Podjetje »Mleko« je že dalje časa v silnih težkočah zaradi skrajno iztro- Senih naprav, vendar zaenkrat še ni izgledov, da bi jih zamenjali z novi­ mi. Poleg tega drag prevoz svežega mleka podražuje njihove režijske stro­ ške, tako da ima podjetje pri vsakem litru mleka približno 4 dinarje izgube. Na nedavnem posvetovanju članov od­ bora za organizacijo tržišča so ugoto- CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni Krompir 16 (18), čebula 100 (100—120), česen 170 (200—250), fižol 50—80 (45 do 80), solata 70 (60—80), špinača 132 (150 do 200), cvetača 96 (—), radič 140 (150 do 250), zelje gl. 28 (40—50), zelje rib. 62 (50), repa sveža — (20), repa rib. — (30), redkev — (30—40), por 40 (—), pesa jedil. 30—45 (40), hren — (120 do 20O), petršil 60 (100—150, zelena 60 (80), koren j ček 50—60 (20—80), ohrovt 48 (40), koleraba 14 (30), sadje suho 150 (70—100), fige suhe 220 (140), limone 200 (—), rozine 400 (—), pomaranče 250 (—), kikiriki 280 (—), paradižnik kon­ zerve 200 (—), orehi celi 240 (200—250), skuta — (140), orehi luščeni 850 (700 do 800), mleko — (32), smetana — (200), maslo — (460—520), jajca — (23—27), kokoši — (400—480), zajci —• (150), pše­ nica — (50), koruza — (50), oves — (45), jabolka 42 (35—50), hruške — (50—60), nešpli — (40), vino — (140—150), žga­ nje — (400), koruzna moka — (60), koruzni zdrob — (70). vili, da bo treba izgubo, ki jo trpi podjetje, kriti, ker bi v nasprotnem primeru morali mleko podražiti na 35 din za liter, kot znašajo dejanski stro­ ški podjetja. Ce pa bi postavili eko­ nomsko ceno (36 din za liter), bi pri­ vatniki še bolj »utrdili svojo mrežo«, povpraševanje bi padlo in bi se s tem relativni stroški še povečali. Za enkrat se torej mleko v Celju ne bo podražilo. ZAKAJ NI V CELJU KRUHA ZA SLADKORNO BOLNE? »Vsa mesta posvečajo pozornost pre­ skrbi bolnih državljanov, le v Celju tega ni. V Celju ni niti dietične kuhi­ nje, niti pekarne, ki bi pekla poleg obi­ čajnega tudi kruh za sladkorno bolne; to bi bilo vendar najlaže storiti,« Tako p|^mo smo pred kratkim dobili v lu-edništvu. Priporočali bi vsem, ki bi radi tak kruh kupovali, da to spo­ ročijo na upravo mestnih pekarn, ki bo lahko na osnovi števila prijavljenih pekla tudi tak lu-uh. v časH od 5. ilo 12. juiiiiarja 195? je bilo rojenih 34 dečkov in 21 deklic. Poročili so se: Jurij Esih, topilničar in Marija Leban, go- tpodinja. oba iz Sp. Iludinje; Ludvik Flisar, dipl. ekonomist in Marijo Katarina Ilrovat, medicinska sestra, oba iz Maribora; Stanislav Franc Pilili, poljedelec iz Trnovelj in Franči­ ška Paulin, gospodinjska pomočnica iz Košni- ce; Alojzija Kožar, gradbeni delovodja in Ljndmila Kovač, gospodinja, oba iz Celja. Umrli so: Julijana Mlakar, gospodinja iz Celja, stara 83 let; Ivan Veber, zidar iz Celja, star 26 let; Uršula Vrečer, roj. Oblak, prevžitkarica iz Celja, stara "9 let; Franc Križan, upokojenec iz Celja, star 71 let; Barbara Mak, rojena Kmrzlak, gospodinja iz Marije Reke, stara 56 let; Janez Šveiger, novorojenček iz Novega Velenja, star 8 dni; Terezija Strašek, rojena Jagodic, gospodinja iz Šmarja pri Jelšah, stara 75 let; Ferdinand PtciTer, upokojenec iz Celja, star 74 let; Dragica Klinnr, otrok iz Šentjanža, stara i leto in pol; Franc Lavbič, posestnik iz Celja, star 72 let. BOLJE NlC — KOT TAK BIFE V sklopu delavsko-uslužbenske re­ stavracije Železarne Store posluje v notranjosti tovarne bife, ki je bil pred leti ustanovljen z namenom, da se pre­ preči nabavljanje malice izven tovar­ ne, zaradi česar so delavci in uslužben­ ci izgubljali mnogo delovnega časa. Bi­ le naj bi skrbel za čim cenejšo in kva­ litetnejšo malico, pijačo (brezalkohol­ no!) ter cigarete. Člani kolektiva pa so s poslovanjem tega bifeja vedno bolj nezadovoljni. Na malico čakajo v ne­ primernem prostoru več časa kot v privatni gostilni. Jabolčnik, ki ga tu dobijo, ne odgovarja kvaliteti, je slabe barve in še slabšega okusa. Na račun tega jabolčnika je med člani kolektiva mnogo ogorčene kritike. Večina naših delavcev stanuje daleč Izven tovarne, dosti pa se jih vozi iz oddaljenih krajev. V službo gredo v zgodnjih jutranjih urah, zaradi česar ne morejo pošteno zajtrkovati. Za mno­ ge je malica v tovarni najvažnejši ob­ rok hrane. Zato želijo, da bi jim bila na razpolago vsaj dobra hladna malica, če se jim že ne more pripraviti topla. Ker je pri delu huda vročina in ker mnogim zaradi tega ne gre v tek sam kruh, pijejo jabolčnik. Ob njem se zelo kislo držijo, marsikateri pa je kvarne posledice občutil že na prebavilih. Ljudje, ki so odgovorni za poslovanje tega bifeja, naj poskrbe, da bo isti služil svojemu namenu in delavcu nu­ dil čim cenejšo in kvalitetnejšo malico ob dobri in hitri postrežbi. M. J. V Levcu so našli na cesti nezavest­ nega Ivana Vebra, Pošilcodoval ga je tovorni avto. Jože Pirnat iz Plešivca pri Velenju je padel in si-zlomil nogo. V pretepu so bili z nožem poškodova­ ni in prepeljani v celjsko bolnišnico Marijan Mohorko iz Straže pri Rogat­ cu, Mirko Užmah iz Loke pri Zusmu in Stanko Jošt iz Podgorja pri Franlco- lovem. Vojak Dragiša Sarec je potoval z vla­ kom iz Maribora proti Celju. Med vožnjo je padel iz drvečega vlaka. Tež­ ko poškodovanega so prepeljali v celj­ sko bolnišnico. Pri padcu sta si zlomila nogo upo­ kojenec Anton Završki iz Šmarja in Marija Drev iz Gomilskega. Na ledu je padla in si poškodovala nogo Zofija Jeraj iz Rečice ob Savinji. Napaden je bil Slavko Resnik, za­ poslen na Kmetijskem posestu Šempe­ ter. Utrpel je poškodbe na glavi in pre­ tres možganov. Drevo je pri podiranju padlo na Ja­ neza Polaka iz Rečice ob Paki. Zlomilo mu je rebra in dobil je težje notranje poškodbe. Pri padcu s kolesom si je poškodoval glavo Janez Jager iz Marija Reke pri Preboldu. Tudi Anton Božič iz Uniš pri Ponikvi si je pri padcu s kolesom po­ škodoval glavo. Pri padcu so si zlomile nogo Marija Orač iz Hotunj pri Ponikvi, Marija Obrez iz Loke pri Zusmu in Jožica Majcen iz Celja. NOVICE IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Na letni občinski mladinski konferen­ ci so te dni člani pregledali dosedanje delo osnovnih mladinskih organizacij na področju šentjurske občine ter skle­ nili, da bodo pritegnili čim več članov mladincev v vrste SZDL. V krajih pa, kjer že obstajajo aktivi mladih zadruž­ nikov, bodo mladino pritegnili v mla­ dinsko organizacijo. Nadalje so mladinci sklenili, da bodo vsako leto meseca marca praznovali svoj praznik kot spomin na partizanko Cveto Jerinovo, ki je marca 1944 padla na Resevni. * Kmetijsko posestvo Slom pri Ponik­ vi je v tekočem letu uredilo žični hraelj- ski nasad na Blagovni, pripravilo pa je tudi nasad na Ponikvi. Gospodarsko poslopje pri Ponikvi si je preuredilo v sodobno hmeljsko sušilnico. Na Slomu namerava urediti še eno sušilnico. Kmetijsko posestvo Šentjur pripravlja vzorni vinogradniški nasad za poskus­ ne in učne namene, Kmetijsko posestvo v Loki pa je v preteklem letu nabavi­ lo precej mlade iplemenske živine. V Šentjurju je bila hrana zelo draga — abonenti so morah dnevno plačati 120 din. Sedaj se je hrana pocenila na 80 din. ČUDNA »EPIDEMIJA« V LAŠKEM Pred dnevi sem se nameril v Radio- termo Laško. Pri blagajni sem zvedel, da je kopalni bazen zaprt. »Zaradi epi- demičnih vzrokov bazen za zunanje go­ ste zaprt,« je pisalo na vratih. »Kopa­ nje v kabinah ali pod prho«. Zbral sem si kabino. Točno po 30 minutah me je močno trkanje na vrata opozorilo, da moram kopanje zaključiti, pa četudi ni bilo pred vrati nobenega gosta, ki bi se želel kopati. Od čislilke sem zvedel, da je prav, da so zaprli bazen, ker so se otroci vse popoldne igrali v vodi. Od Laščanov pa sem še zvedel, da v zdravilišču nič kaj radi ne vidijo zu­ nanjih gostov. Vse mi je postalo jasno. Vem, da poseduje moderna medicina vrsto sredstev, s katerimi bi lahko raz­ kužili »okuženo« vodo. Čudil sem se upravi zdravilišča, da se je poslužila takega ukrepa, ko vendar ve, kaj pred­ stavlja termalna voda za zdravje člo­ veka. Laško in bližnje Celje ima široko industrijsko območje in namesto da bi se s primerno agitacijo povečal obisk kopalcev, zapirajo vrata »izvoru zdravja«. Ker je zdravilna voda last nas vseh, bi bilo prav, da bi pristojni ljudje raz­ iskali vzroke te čudne »epidemije«. K. V. ZAKJ PRODAJATI HLODOVINO IZ NAZARIJ V DRUGE KRAJE? Pred dnevi je bil občni zbor občin­ skega sindikalnega sveta Nazarje, kate­ rega se je udeležilo 45 delegatov. Ugo­ tovili so, da je dosedanji občinski sindi­ kalni svet premalo skrbel za analizo stanja v svojih sindikalnih podružni­ cah in da so posvetili več skrbi tehnič­ nim problemom poslovanja, kar pa je vsekakor premalo. Po poročilu so delegati razpravljali o gospodarski in družbeni problematiki in dali več predlosov za rešitev nekaterih nalog. Kritizirali so delo nekaterih kme­ tijskih zadrug in podj^itij, ki prodajajo hlodovino iglavcev v druge kraje in re­ publike, čeprav bi jih lahko doma prav tako uspešno predelovali, saj je tu do­ volj ljudi, ki imajo v predelavi lesa že dolgoletne izkušnje. To ne bi bilo tako kritično, če ne bi ugotovili, da obstaja problem nezaposlene delovne sile. Sa­ mo v mozirski posredovalnici za delo je prijavljeno 200 ljudi, ki bi se radi zaposlili. Delegati so bili mnenja, da bi s predelavo lesa v domačem kraju vsaj delno rešili problem. Nekateri so menili, da bi bilo potreb­ no močneje podpreti razvoj gozdarstva, predelave lesa, posebno pa turizma, ki ima v teh krajih idealne pogoje. Na kraju samem so ugotovili, da je kultur­ no, ideološko in strokovno izpopolnjeva­ nje članstva nezadovoljivo. Sklenili so, da bodo temu problemu posvetili v pri­ hodnje več pozornosti. V SLOVENSKIH KONJICAH... ... je bilo pred dnevi posvetovanje o urbanistični izgradnji mesta in okolice. Izdelali so poseben načrt, ki predvideva razširitev mesta z industrijskimi ob­ jekti in novimi stanovanji. * ... je pred nedavnim upravni odbor usnjarskega kombinata KONUS na seji razpravljal o gradnji novih stanovanj. Sklenili so, da bo tovarna najela kredit iz občinskega sklada za gradnjo stano­ vanjskih zgradb. Prihodnje leto name­ ravajo zgraditi šest stanovanjskih blo­ kov. IZ VITANJA V Vitanju je pod upravo splošnega ljudikega premoženja 17 stanovanjskih hiš v, katerih je okoli 40 stanovanj. Ta poslopja bi bila potrebna večjih popra­ vil, toda finančnih sredstev zanje ni. Menijo, da bodo to vprašanje najlaže rešili tako, da bodo ustanovili en sam hišni svet, ki bo lahko uspešneje poskr­ bel za popravila. Precej problemov je tudi s prometni­ mi zvezami. Resda vozi iz Vitanja redno avtobus za Celje, toda to je v toliko neugodno, ker je sedež občine v Slo­ venskih Konjicah, s katerimi ni redne avtobusne zveze. Posebno kritično je takšno stanje v zimskih mesecih in v času važnejših konferenc. * Blizu Vitanja so na visokem hribu razvaline nekdanjega gradu. Vitanjčani menijo, da bi bilo dobro, ko bi se ti ostanki na nek način ohranili. Toda kako? NA VINSKEM VRHU PRI SLIVNICI BODO DOBILI ELEKTRIKO Prebivalci Vinskega vrha si že sko­ raj tri leta prizadevajo, da bi dobili električno luč. Kot vse kaže, se jim bo ta želja skoraj izpolnila. Zadnje dni je tu prav živahno. Delavci montažne grupe končujejo z deli pri postavljanju omrežja, monterji pa hitijo s priključki na področju Pristave. Prebivalci so za elektrifikacijo vlo­ žili preko 4 milijone din, opravili za preko 1 milijona din raznih nestro­ kovnih del ter darovali drogove za omrežje. Ker še gradnja v tem letu ne bo končana, saj bo zasvetila električna luč letos le v 4 vaseh, pričakujejo pre­ bivalci, da bo gradnjo letos podprl tudi Občinski ljudski odbor • Šmarju. F. S. JOŽE KOKOT — zgleden vojak Naše uredništvo je te dni prejelo iz Komiže zelo pohvalno pismo kapetana I. klase tov. Peranoviča o vojaku Jo­ žetu Kokotu iz Sladke gore pri Šmarju. Kot zglednega vojaka v njegovi edi- nici ga nam opisuje takole: »Tovariš Jože Kokot je s svojim pri­ hodom na odsluženje kadrovskega roka v Komiži pravilno razumel svojo nalo­ go in poziv, da častno izvršuje svoje obveze do naroda in Vrhovnega ko­ mandanta tovariša Tita. Za uspešno delo v izpolnjevanju svojih dolžnosti, za očvrstitev discipline in krepitve to­ varištva v edinici si je vojak Kokot ste­ kel ugled in spoštovanje vseh tovari­ šev, pa tudi starešine. Za svoje izredne vrline je bil večkrat ostalim postavljen za zgled in pismeno pohvaljen. Želel bi, da bi zglednega vojaka Ko- kota poleg nas spoznali tudi drugi to­ variši v celjskem okraju, saj je to sve­ tal primer, kakšen naj bo vojak JLA. Njegovi roditelji in mi vsi smo lahkO' ponosni na takega pripadnika naše Ar­ made.« Peranovič Mičo, kapetan I. klase REZERVNI OFICIRJI V MOZIRSKI OBCINI SO AKTIVNI Pretekli teden so v Mozirju na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbo­ ra 2^ruženja rezervnih oficirjev raz­ pravljali med drugim o strokovnem iz­ popolnjevanju rezervnih oficirjev v mo­ zirski občini. Govorili so tudi o delu z ' rezervnimi podoficirji in sklenili, da bodo sestavili spisek vseh teh podofi-^ cirjev in lih vabili na svoja predavanja. V tem letu bodo v Mozirju organi­ zirali večjo praktično vežteo, na kateri botio sodelovali vsi rezervni oficirji, podoficirji in obvezniki predvojaška vzgoje mozirske občine. Na prihodnji seji bodo imenovali .poseben štab, ki bo vodil te priprave. Poleg tega bodo le­ tos izvedli strelsko tekmovanje rezerv­ nih oficirjev. S tekmovanji mislijo po­ zi veti delo strelskih družin na področju mozirske občine, TUDI SAMI BODO POMAGALI Na zboru volivcev v Smartnem ob Paki so se te dni ljudje temeljito po­ menili o gradnji nove šole, o javni raz­ svetljavi ter o ustanovitvi turističnega društva. Sprejet je bil tudi sklep o uvedbi samoprispevka za popravila cest. Vsak dela zmožen volivec bo žr­ tvoval en dan za javna dela, prav taka pa bodo tudi lastniki vprežne živine pomagali s prevozi. Kdor pa bi se ho­ tel delu izogniti, bo moral dati prime­ ren denarni prispevek v te namene. ZNIŽALI SO CENE MESU Mesarija in klavnica Mozirje je pre­ teklo soboto znižala cene govejemu me­ su. Uvedla je dve kategoriji mesa — po 220 in po 180 dinarjev. Potrošniki so to odločitev klavnice toplo pozdravili. Zal pa je v mozirski občini samo V Mozirju cenejše meso. Mnenja smo, da bi se lahko meso pocenilo tudi v dru­ gih krajih občine. RAZPRAVLJALI SO O DRUŽBENEM PLANU V Mozirju se je pred kratkim sestal občinsiki komite ZKS, ki je v glavnem razpravljala o zveznem družbenem pla­ nu za leto 1957. V razpravi je sodelo­ valo več članov. Na seji so sklenili, da bodo o druž­ benem planu razpravljali tudi na se­ stankih osnovnih organizacij ZK in občnih zborih vaških odborov SZDL. »V SMIHELU ENO KAJŽICO IMAM... « V Libojah, kjer je središče keramič­ ne industrije in rudarskega okoliša, imajo popolnoma urejeno ambulanto, nimajo pa stalnega zdravnika. Na letnem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta Celje je delegat iz Liboj v zvezi s tem povedal, da je ve­ liko nepotrebnih izostankov z dela rav­ no zaradi tega, ker morajo zavarovanci hoditi drugam k zdravniku, ker pač na morejo regulirati obolenja z dnevi, ko jih obišče zdravnik. Okoliš Liboj ima nekaj tisoč zavarovancev, poleg tega tudi veliko število privatnikov, ki jim je zelo od rok hoditi na preglede in iskati zdravniško pomoč drugje. Na koncu je upravičeno dejal: »Kaj nam pomaga če imamo vzorno urejeno ambulanto, če pa v njej ni najvažnejšega — zdravnika?« Nič čud­ nega, da je spričo lega omenil še to, da se mu zdi nesorazmerno število zdravnikov v mestih z velikim pomanj­ kanjem le-teh v drugih industrijsikih krajih. STORSKI SMUČARJI BI RADI USTANOVILI SMUČARSKO SEKCIJO Na področju Štor živi preko tisoč mladincev in mladink. Preko lOOO mladincev ima kompletno smučarsko opremo in nuiogo veselja do moderne­ ga smučanja. Žalostno pa je to, da v Storah nimajo smučarskega društva. Zato so se mldinci dogovorili, da bodo ustanovili smučarsko sekcijo. V tem pogledu pričakujejo, da jim bo poma­ gal SSD »Kovinar« ter poskrbel tudi za dobre vaditelje. VESTI IZ PREBOLDA V Preboldu se pripravljajo na usta­ novitev Društva prijateljev mladine. Pripravo imajo v rokah sposobni ljudje. Pohvale je vredna tudi živahna de­ javnost mladega naraščaja pri telovad­ nem društvu Partizan. Pri raznih pro­ slavah mladi telovadci z lepimi točka­ mi navdušujejo gledalce. Da je delo steklo, je predvsem zasluga vodilnega kadra. Želeti je samo, da bi se za po­ stavitev novega telovadnega doma Y tem letu več napravilo. MLADINSKA KONFERENCA V ŽALCU Nedavno se je zbrala mladina obči­ ne Žalec, da pregleda delo mladinske organizacije v preteklem letu. Udelež­ ba je bila stoodstotna. V poročilu je bilo zelo kritično oce- njencT delo občinskega komiteja, kjer so se med letom predsedniki menjali kar petkrat in je vse delo v glavnem slonelo na požrtvovalni sekretarki, to- varišici Ulaga. V zadnjem času pa so mladinsliie organizacije — zlasti v kmeč­ kih predelih — vendarle nekoliko bolj krepko poprijele za delo. Izčrpnemu poročilu je sledila živah­ na razprava. Na podlagi dosedanjih iz­ kušenj in plodne diskusije si je mladi­ na zadala bogat in zahteven program dela za letošnje leto. E. TUDI NA PLANINI MLADINSKA KONFERENCA Mladina Planine, Dobja in Šentvida je preteklo nedeljo pregledala delo enoletnega obstoja organizacije. Mla­ dina je kar dobro delala. Na pobudo dobških mladincev so v Dobju ustano­ vili prosvetno društvo in knjižnico. Or­ ganizacije so poleg tega ustanovile ak­ tive mladih zadružnikov, organizirale (pa tudi poučne izlete. Mladina se je poglabljala v organizacijsko problema­ tiko in zasledovala politično stanje v državi in v svetu. Precejšnje število mladine se je vpisalo v ikmetijsko-go- spodarsko šolo. Na občinski konferenci je član OK LMS tov, Gradišnik izročil planinski mladini »Diplomo« za marljivo delo. T. KAKO POTEKA ELEKTRIFIKACIJA NA PREVORJU? 2e leta 1952 je bil na Prevorju iz­ voljen eleklrifikacijski odbor, ki pa je v štirih letih prebrodil mnogo težav, prej ko je za letošnji praznik repub­ like na Prevorju zasvetila električna luč. Skupno so domačini za elektrifika­ cijo prispevali 3 milijone 731.0CO din, bivši OLO Celje pa je za gradnjo dalj­ novoda primaknil še 2 milijona 312.000 dinarjev. Za dan republike, 29. novembra je zasvetila električna luč v treh vaseh, v Lopaci, Dobju in Zegru. Vasi Krivica in Straška gorca pa elektrike še nima­ ta. Vrednost do sedaj opravljenega dela znaša preko 7 milijonov, za dokončna dela na omrežju pa bo potrebnih še 4 milijone. Nekaj bodo domačini spet sami prispevali, pomoč pa so obljubili okrajna zadružna hranilnica s kredi­ tom, občinski LO Šentjur ter KZ Pre- vorje. Upati je, da se bodo obljubljena sredstva kmalu stekla v blagajno elek­ trifikacij skega odbora. IZDELALI SO ZAZIDALNE NACRTE Za vse večje kraje mozirske občine so pred kratkim izdelali nove zazidalne načrte, katere bodo v kratkem predlo­ žili v pogled državljanom, da bodo iz- nesli svoje pripombe. Tako se bodo novogradnje v mozir­ ski občini v bodoče odvijale skladno z zazidalnimi načrti. ZAVAROVALI SO SE PROTI NEZGODAM Pred kratkim so v Železarni Store v vseh obratih in delavnicah razpravljali o kolektivnem zavarovanju pri DOZ. Ob pravilnem tolmačenju referenta za nezgodno zavarovanje, so sklenili, da se vsi člani kolektivno zavarujejo z mesečnim prispevkom 50 din. Kako važno in koristno je tako ko­ lektivno zavarovanje, bo pokazala pri­ hodnost. DELO LJUDSKE TEHNIKE V SMARTNEM ob PAKI Kljub temu, da obstoja društvo Ljud­ ske tehnike v Smartnem ob Paki šele eno leto, vendar njeno delo že dosega lepe uspehe. Avto-moto krožek je v svojem tečaju usposobil deset članov za šoferje, ki so v celoti položili izpite. Dru­ štvo si je že nabavilo motorno kolo, misli pa že tudi na nabavo osebnega avtomobila, ki bi ga lahko člani upo­ rabljali za praktične vaje. Fotoamaterski krožek usposablja pre­ cej članov za fotoamaterje. Posebno pa pozdravljamo ustanovitev kmetijsko- tehničnega krožka, katerega naloga bo, da se poveže s kmetijskimi odseki in krožkom mladih zadružnikov in orga­ nizira razne praktične tečaje kot rav­ nanje in uporaba ter poprava raznih škropilnic, kmetijskih strojev in trak­ torjev. Ker je tudi med šolsko mladino pre­ cejšnje zanimanje za tehniko, se bo v •bližnji bodočnosti ustanovil tudi kro­ žek mladih tehnikov. PRVA LETOSNJ^ MEDNARODNA TEKMA HobBjisti iz Poljsbe o Celju • KTH KRVNICA - HDK CEUE (POLJSKA)