ifošiniua plačana v ;otovi.n. n LETO III, STEU. 30 .VILKA 10 ____ ---------- ^mmm^^mmmmi ■; . .... V'"-. . ■ •/■<•. ,■„■ -'V-;:'v • ■ > ' i.'".-, ■ ■ ©SUv-K-VSc Iteii • gj;. J! i^.-.u-.r.::-"- mv^v. ; ■ -S • >*■» i -;; Pifir'' «Ž lil M« M v-- iCiV -.-'Vi •J H« ; : - ."""V-.'' mm ifiiii. • a ■ ' '■■-•"■ ' ' ■ ■""■- 'V Dan vstaje slovenskega naroda — zgodovinska prelomnica, dan, ki bo v naši narodni zgodovini zapisan s krvavimi črkami nadčloveških žrtev, a obenem z zlatimi črkami težko izbojevane svobode. Okupator je razkosal slovensko narodno ozemlje in družno užival zalogaj, ki si ga je po krivdi zločinskega vodstva stare Jugoslavije kaj lehko pridobil. Hlapci so klonili pred. Italijani, Nemci in Madžari, ki so računali na razsulo Jugoslavije kot na dokončno rešeno zadevo. Toda so se ušteli, ker so pač delali račune brez krt'mar j a. Slovensko ljudstvo se je znašlo Urez voditeljev, odpor proti okupatorjem pa js začelo izražati že prvi dan. Komunistična partija Jugoslavije je edina, ki je v tistem trenutku razumela svojo vlogo in se je postavila na čelo jugoslovanskim narodom ter jih vodila v oborožen boj vroli zavojevalcu. Vse, kar je bilo zdravega v slovenskem narodu, se je strnilo v motno fronto in se spoprijelo z nasilnežem na življenje in smrt s trdno vero u uspeh. In ostali smo, zmagali ter si sami krojimo usodo. Hlapce in omahljivce je pobral prvi piš, klonili so in klavrno propadli. Z obletnico Dneva vstaje bi morali vedno vzporejati in omenjati tudi zmagoslavne majske dni, ko je zadnji okupator nehal biti okupator na naši zemlji. Istočasno pa nas prav to obdobje od začetka upora do končne zmage spominja še na pot, ki smo jo takrat ubrali in si jo z lastno krvjo začrtali. Tisoči in tisoči irtev nas vedno spominjajo in opozarjajo, naj z nje nikdar ne krenemo. Dosledno izvrševanje te obveznosti nas je v svobodi vodilo iz zmage v zmago in ho tudi našim potomcem, katerim bomo zaupali borbeno izročilo, svetal kažipot. 22. julij ima za Slovensko Primor-je še poseben pomen, saj je začetek splošnega upora naznanil bližajoče se odrešenje izpod tujega jarma. Tuje imperialistične sile pa so stopile vmes in preprečile, da bi se uresničila naravna težnja svobodnega naroda. Imeli so svoje načrte in nam prizadejali novo krivico. Del slovenskega narodnega telesa je še ostal izven domovine in bivši vojni zavezniki so terjali od nas nove žrtve. Jugoslavija je tedaj pristala na žrtev samo zalo, da bi zagotovila mir v tem delu sveta. Ostalo pa je nerešeno še tržaško vprašanje. Prav ie dni je ponovno na dnevnem redu. In Jugoslavija je pripravljena sprejeti novo žrtev, ker računa, da bo ozemlje, ki je danes kamen spotike, lahko služilo kot most, ki druži dva soseda. Samo tako je ta žrtev razumljiva in sprejemljiva. Niko Pirnat.- BORILI SO SE KAKOR LEVI... □ n V zhdnjih dneh se vedno več govori za in proti rešitvi tržaškega vprašanja. Najrazličnejše vesti, ki 'krožijo med ljudmi in so jih odkrili več ali manj željni senzacij časniki in agencije, so sprožile na obeh zainteresiranih straneh ugibanja, negodovanja, razburjanja in pri raznih političnih strankah v Trstu in Italiji pa so sprožila razumljivo politično razgibanost, ker vsaka str&ika si pač želi, da bi iz te zmede skovala sebi najboljši politični kapital. Dobro je, da v tem plazu najrazličnejših komentarjev raznih vesti pogledamo, kako stojijo stvari in kakšna je pravzaprav resnica. Jugcslovanska armada je po sklepih AVNOJ, ki je proglasil Trst in Slovensko Primoro za sestavili del jugoslovanske države, osvobodila v letu JlJ''5 tudi Trst. Toda protire-volucioname sile, ki so začele delati že med našo /■magovito borbo, so začele takoj ukiepati in armada osvoboditeljica se .je morala zaradi miru umakniti iz Trsta. 10. junij 1945 pomeni prvo etapo naše borbe proti reakcionarnim silam v svetu, proti njihovim krivičnim postopkom napram naši državi. Mlada jugoslovanska država, ki se je porodila v najtežjih okoliščinah, kar jih .svet pomni, se je znašla na kupu ruševin, požgamih domov, gospodarsko uničena, a politično enotna in moralno neprekoslji.va. Tej državni skupnosti je bil potreben mir, da se postavi na noge. Zato smo tudi morali sprejeti prvo žrtev v krivičnem postopanju proti nam. Zavezniške države so takrat gledale na Jugoslavijo sovražno in s-> bivšega sovražnika začele upoštevati kot enakopravnega partnerja v spornih ozemeljskih vprašanjih. »Napredne« italijanske sile so se že takoj pokazale v pravi luči. Italijanska komunistična in socialistična partija so krivico proti nam pod-uirale in to ne same od sebe, pač pa pod zunanjim vplivom. Jugoslavija se je tako znašla med dvema ognjema, na eni strani pod sovjetskim pritiskom, na drugi strani pa pod samovoljnim ravnanjem bivših z.abadnih zaveznikov. Stvari so se vlekle in 194S. leta so zapadni zavezniki, ko so začutili porast protirevolueionamih sil v Trstu samem, prišli na dan z zloglasno tristransko resolucijo, ki potrjuje pravico Italije do vsega tržaškega ozemlja. Znano je, da so te protirevolucionarne sile v Trstu porasle prav na pobudo italijanske komunistične partije in posredno na pobudo sovjetske partije. Ne omenjamo sploh ostalih skrajno ireden-tističnih strank in strančic, ki so se lahko pojavljale in nemoteno delale v povojni profašistični Italiji. Jugoslavija je bila tedaj v najhujših naporih, da si zgradi temelje za socialistično preobrazbo, v Trstu pa so istočasno nastopali najhujši sovražniki našega socializma in nam v borbi za združitev vseh naših krajev v matični domovini ( prizadejali velikansko škodo, Trst in z njim vprašanje tržaškega vprašanja ,;e obviselo na mrtvi točki. Jugoslavija je uspela le, da s svojo dosledno politiko dokaže upravičenost njenih teženj do svoje zemlje, Pri tem pa je bila osamljena in ne samo, da ni našla pri drugih državah podpornikov, ampak je našla hude nasprotnike, posebno v Sovjetski zvezi. Jugoslovanski narodi so z velikim junaštvom premagali prve ovire. Jugoslovansko vodstvo je odločneje krenilo po svoji lastni poti utrjevanja mini doma in v svetu. Jugoslavija je na mednarodni areni postala najpomembnejši zagovornik miru in mirnega sodelovanja med narodi. S tem si je ne samo pridobila ogromen ugled, ,pač pa je tudi s polno pravico prešla v iniciativo, da se sporna vprašanja sporazumno rešujejo. Tako je tudi že kmalu ponudila Italiji roko sprave in predlagala sporazumno rešitev visečih vprašanj med obema državama, med njimi tudi rešitev tržaškega vprašanja. Italijanska vlada, Id so jo podžigali domači reakcionarni krogi in podpirali inozemski, jc odločno odbijala ter še postavljala zahteve po čisto jugoslovanskem ozemlju (cono B. Pulj, Reko itd.). Na podlagi poznejšega razvoja dogodkov je Pellova vlada računala z izsiljevanje na račun zahodnih zaveznikov. Tako je prišlo do lanskega 8. oktobra, ki je postavljal Italijo, ko bi zasedla cono A, na enakopraven, pravzaprav privilegiran položaj z Jugoslavijo, da bi se pogajali za nadaljnjo usodo cone B. Doslednost, in neomajnost jugoslovanskega vodstva, ki ga je podprlo enodušno vse naše ljudstvo, sta tc nakane preprečili, Sledilo je obdobje mrzlične diplomatske aktivnosti. Temu pa zahodni pritisk na Italijo. Od tod sedanja pogajanja. Scel-bpva, vlada je v novih razmerah prisiljena, da gleda na stvari realistično, kar ni bilo potrebno niti prejšnji De Gasperijevi, niti Pellovi vladi. Obe sta računali in uspevali predvsem z izsiljevanjem v njihovi zunanji politiki na račun Trsta, na zavajanje lastnih državljanov pa v njihovi notranji politiki, da bi s stalno napetostjo okrog Trsta pozabljali na ne preveč rožnat gospodarski in politični položaj v državi sami. V Trstu so se prav v tem razdobju združile vse iredentistične sile in postavljale demagoške in mega-lomanske zahteve po priključitvi k »madrep atriji«. Čim se je pa položaj spremenil, da je bilo treba gledati stvaii v obraz tako,'kot dejansko je, so prav te, po madrepatriji hrepeneče stranke začele prve jadikovati o propadu tržaškega gospodarstva in zahtevati uresničitev STO, ločitev Italije od ozemlja, ki so zanj vztrajno zahtevale, da mora pripasti Ita-liji- Iredentizem v Trstu s kominfor-mizmom vred izgublja pozicije, zato je glede na spremembo stališča italijanske vlade spremenil svoje zahteve in se poganja za uresničitev STO, ker na tihem računa na kasnejšo priključitev k Italiji. V tem preobratu njihovih žalitev jasno vidimo klavrno vlogo, ki jo eksponenti italijanskega iredentizma imajo v Trstu, na drugi strani pa prav tako jasno vidimo propad njihove politike. V primeru, da Italija pride v Trst, čutijo, da bi njihove pozicije že takoj popolnoma propadle s propadom tržaškega gospodarstva vred. Povsem, drugačna je vloga jugoslovanske politike. Vztrajna in dosledna pot nas je pripeljala do tega, da smo uspeli strgati italijanskemu pohlepu vsaj ta košček slovenske zemlje in obale, ki je dozdaj tvoril cono B. Italijanski apetiti se vstavljajo že tu. Porast moči socialistične države bo v najkrajšem času nujno vplival ob propadu tržaškega mesta na politiko reakcionarnih sil. Tržaško delovno ljudstvo se bo moralo orientirati na zbliževanje z zaledjem in na tesno sodelovanje z močno, napredno, socialistično domovino. Razvoj dogodkov moTa samo po tej poli. Razumljivo je, da trenutna rešitev na podlagi medsebojnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ne more zadovoljiti teženj jugoslovanskih narodov, ki se zavedajo pravic do svoje zemlje. Kljub temu pa hi pomenil sporazum velik uspeh jugoslovanske politike, ki je za oču-vanje miru na tem področju pripravljena na-nove žrtve, ker zna ceniti mimo sodelovanje in medsebojno pomoč med sosedi. NEW DELHI. — Predsednik Neiiru bo spet kandidiral za predsednika vladajoče kongresne stranke, ko bo v začetku prihodnjega leta potekla dvoletna doba predsednikovega mandata. ZAVOD a SOCIALNO ZAVAROVANJE V KOPRU želi vsem svojim zavarovancem in vsemu delovnemu ljudstvu vese1ja in zadovoljstva ob prazniku DNEVA VSTAJE slovenskega ljudstva Razvoj pogajanj v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja ni v zadnjih dneh dosegel pravzaprav vidnejših uspehov. Italijanski in drugi časopisi so polni najrazličnejših ugibanj in kombinacij, konkretnega pa ni nič. Glede na nekatere vesti, češ da je Jugoslavija zakrivila odgodi-tev sporazumne rešitve, je predstavnik zunanjega ministrstva zhnikal, da bi od jugoslovanske strani poslavljali kakršnekoli ovire. Iz Italije in iz Londona javljajo, da so tamkajšnji politični krogi polni optimizma. Gre pa zaenkrat samo za neuradne vesti, ki pravijo, da se stališči obeh držav v glavnem ujemata. Mnogo bolj je za nas zanimiv razvoj dogodkov okrog Trsta v Trstu samem. Štiri vladne stranke so že DAMASK. •— Ob obisku vrhovnega vodje egiptovske organizacije »muslimanski bratje« Iloldajbija v Severni Siriji so se spopadli kočarji in pristaši velikih posestev. Pri spopadu jc bila ena oseba ubita, več pa laže ranjenih. GUATEMALA. — Vojaška junta je u-vedla pospešeno preiskavo proti 3000 zapornikom, ki so obtoženi «komunistične dejavnosti«. Imenovali so javnega tožilca in poverili preiskavo posebni komisiji. RIM. -— Na seji nacionalnega sveta de-mokrščanske stranke so za glavnega tajnika stranke izvolili Fanfanija. Do sedaj je na tem mestu bil De Gasperi, ki bo od sedaj naprej strankin predsednik. Medtem so se že razširile vesti, da bo De Gasperi prihodnje leto kandidiral za predsednika republike, če bi sedanji predsednik Einaudi opustil to mesto. BERLIN. — Inženir Fehncr zatrjuje, da bo mogoče z ladjo na reaktivni pogon, katere prototip gradi sam, priti iz Evropo v Ameriko v dveh dneh. Ta ladja, ki bo pravzaprav novo prevozno sredstvo, bo pol ladja in pol letalo, Ob obeh straneh bo imela šest turboreaktivnih motorjev in posebne naprave za ohranitev stabilnosti in smeri. Ladja bo tehtala skupno 71.200 ton, turboreaktivni motorji bodo razvijali 72.800 konjskih sil. KAIRO. — V Washingtonu so zaključili razgovore med ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dullcsom in predsednikom libijske vlade Mustafo Ben Halimom o 20-Ietni vojaški zvezi med ZDA in Libijo. prejšnji teden protestirale v Rimu. Sledili so jim kominformisti in socialisti, ki so romali d Run in tam »dosegli sporazum proti delitvi STO«. Zanimivo je, da niso niti prvi niti duugi nikoli obsodili prihoda Italije o Trst. Na isti liniji so odkriti fašisti, katerih eden od rimskih kolovodij se je pojavil v nedeljo v Trstu in že proglasil »boj za Istro«, ki se bo začel takoj, ko bo končan »boj za Trst«. Seveda se Giorgio Almirante ne misli ustaviti v Istri, zahteva še Zader, Split in v se ozemlje, na katerem so »umirali italijanski vojaki«. Ta revež je pa res hudo lačen. Ni čudno, če se je izrazil tudi, da Jugoslavija nima pravice zahtevati jamstev za človeško ravnanje s slovensko manjšino v Italiji, ker je za to zadostno poroštvo »italijanska civilizacija«. O njej pa se ne splača izgubljati besed. V zadnjem času je bilo mnogo govora o zastoju pri pogajanjih za podpis balkanske zveze. Tako jugoslovansko kakor posebno še grško javno mnenje sta valili krivdo na Turčijo. Turška vlada se ni izrekla, vendar so turški časopisi objavili članke, v katerih pravijo, da do od-godit ve podpisa ni prišlo po krivdi turške vlade pač pa zaradi obveznosti, ki jih imata tako Grčija kakor Turčija do atlantskega pakta, obveznosti, ki jih morata obe vladi vskla-diti z balkansko zvezo. Grški zunanji minister Stefanopulos je še izjavil, da so datum podpisa predlagali izvedenci, ki so se sestali v Atenah, ni ga pa sprejela turška vlada. Na velikanski odmev o svetu je naletela vest o uspešnem zaključku konference o lndokmi. Novi francoski ministrski predsednik Mendes-France je, kakor kaže, uspel. Napovedal je, da bo dosegel sporazum do 20. julija in je .svojo obljubo držal. Sporazum je za Francijo edina častna rešitev, ker novo prelivanje krvi ne samo, da v Franciji ni več popularno, pač pa jo obenem tudi ogromno stane in ne bi privedlo nikamor. Halle Selassie na obisku V torek, 20. t. m. je prispel na uradni sedemdnevni obisk v Jugo-' slavijo vladar in voditelj hrabrega in svobodoljubnega etiopskega ljudstva Haile Selassie. Glavno mesto Jugoslavije, Beograd, mu je pripravilo sprejem, kakršnega ni doživel šc nihče. Okrašene ceste in trgi, slavoloki, etiopske in jugoslovanske zastave, tople besede dobrodošlice v našem in etiopskem jeziku, vse to dokazuje izredne simpatije našega naroda do vztrajnega borca proti fašizmu. Program bivanja visokega gosta predvideva tudi svečane sprejeme in kosila pri predsedniku naše republike maršalu Titu, polaganje vencev na grob neznanega junaka, sprejem diplome za častnega meščana mesta Beograda, ki bo napisana na pergamentu in potrjena z zlatim pečatom, svečano predstavo jugoslovanskih narodnih plesov, obisk zgodovinskim in kulturnim znamenitostim ter industrijskim objektom. Cesar Haile Selassie bo prisostvoval defileju Jugoslovanske ljudske armade, Jugoslovanske vojne mornarice, paradi beograjske gar-nizije, motoriziranih edinic, artile-rije, letalstva in drugih rodov vojske. Cesarja Haile Selassija, velikega borca za neodvisnost etiopskega naroda in graditelja nove, boljše prihodnosti, so naši narodi sprejeli z izrednimi simpatijami, prisrčno srečanje med njim in maršalom Titom pa bo še poglobilo prijateljske od-nošaje med obema državama. Pravijo, da sta se srečala dva velika borca in ustvarjalca, dva zmagovalca nad fašizmom in preteklostjo, dva branilca miru in neodvisnosti, dva velika človeka današnjih dni: cesar Haile Selassie in maršal Tito. Zmaigoviti lev iz plemena Judi-nega, izbranec božji, Haile Selassie I., cesar Etiopije — to je uradni naziv v (njegovi domovini, podedovan od 2000 let stare monarhije — in čeprav zveni še tako vzvišeno in če- prav se zdi, da je njegov zlati prestol, ki ga Italijani še niso vrnili, nedosegljiv navadnim smrtnikom, kljub temu je Haile Selassie enostaven in preprost človek. Kot vsi velik; ljudje, kakršnikoli položaj imajo v družbi, jc etiopski cesar izredno sprejemljiv, skromen in človeški. Zgodovina njegavega življenja je razburljiva in težka, dvignila ga je daleč nad njegove predhodnike in naredila iz njega legendarno figuro borca, 'ki je bil v modemi, zdodovini Cesar Haile Selassie vest človeštva in simbol zmagoslavne pravice. Zelo redko se je zgodilo, da bi komu tako prepričljivo potrdila pravičnost njegove stvari, da bi doživel tak brezupen poraz, toda tudi tako zmagoslavno pot svojega življenjskega dela kot Haile Selassie. Zasedel je prestol v času, ko je zgodovina terjala človeka velikega uma in energije, da bi pripeljal to tisočletno cesarstvo iz zaostalosti na pot sodobnega napredka. Morda se na vsem afriškem kontinentu ni zbrale toliko raznovrstnih elementov tako usodni skupni povezanosti kot orav na tem vozlišču Vzhodne Af- Franeosko javno mnenje jc vesti o tem, da je sporazum že praktično-dosežen, sprejelo z velikim odobravanjem. Vsi večerni listi so izšli z velikimi naslovi, ki javljajo, da je konec osemletne morije. Sporazum o premirju naj bi bil podpisan pred polnočjo 20. julija. Sporazum naj bi obsegal tele točke: 1. Razdelitev Vietnama naj bi se izvršila med 16. in 17. vzporednikom tako, da bi ostala v francoskih rokah cesta, ki veže Laos z morjem. Francozi izpraznijo takoj Hanoj, medtem ko bodo izpraznili Hajfong šele po nekaj mesecih. 2. Nadzorstvo nad premirjem bodo imele Kanada, Poljska in Indija. 3. Volitve v obeh polovicah bodo po enem letu od prenehanja sovražnosti. Tako lahko rečemo, da se je končala Se ena huda razprtija in da je s sporazumom o premirju dana možnost nadaljnjega mirnega sodelovanja med obema nasprotnikoma. Istočasno, ko se zaključuje konferenca v ženevi, pa se slišijo glasovi' o novi pobudi Sovjetske ,zveze za-konferenco štirih v Nemčiji. Popolnoma prav, je, da se taka vprašanja rešujejo, vprašanje pa je, če je pravilno, da se rešujejo v tako ozkem krosu kakor do zdaj. Saj imamo organizacijo združenih narodov in mnogo bolj učinkovito bi bilo, da bi' zainteresirane države prenesle obravnavo sporov, ki zajemajo večji obseg, na OZN. .Angleži nadaljujejo s pogajanji glede Sueza in delajo za to da bi ga v kratkem, podpisali. Prav tako ni več daleč sporazum med Francijo in Tunizijo. Prav nič vzpodbudne vesti pa ne prihajajo iz Kitajske. Burmanski ministrski predsednik je namreč izjavil, da možnosti, da pride do tretje svetovne vojne niso nič manjše in da obstaja napetost med' Kitajsko in■ Ameriko, ki bi lahko povzročila strašansko vojno. Upajmo, da so to le domneve in da hndo zmagale miroljubne sile v svetu ter preprečile novo svetovno morijo. rike. Krščanstvo je v obliki koptske vere prodrlo sem v četrtem stoletju-z bližnjega Arabskega polotoka so prih jdi sem mjslimansid elementi, prava, črna Afrika pa je udarila svoj pečat južnim in zahodnim pokrajinam etiopske planote. Vendar je Etiopija že pred 60 loti, točno leta 1S94 pri Adui, dokazala, da ni le geografski pojem, kakor so trdili tedanji italijanski voditelji, Toda s takratno zmago nad I tali j sni se Etiopija še ni mogla iztrgati iz dvolične igre zahodnih velesil, ki so leta 1935 odprle Italiji pot v osrčje te dežele. Ogorčen zaradi francosko-italijanske kupčije v Afriki, toda trdno prepričan, da se bo kmalu vrnil na svojo zemljo, je tedanji in sedanji cesar Etiopije zapusti» svoja rodna tla. Stopil je pred ženevski soru in niegov viharen glas je za hip prebudil vest človeštva. Toda usoda Etiopije, ene najstarejših afriških držav, je bila kljub temu za skoraj deset let zapečatena in nad Adis Abebo je vihrala italijanska zastava. Za svojo civilizatorično misijo po-osvoboditvi se je Haile Selassie dolgo pripravljal. Bil ,je prvi vladar, Id je cdprl pot vsem pripadnikom Etio-piie na najvišje položaje v državi, odpravil je suženistvo, izdelal 20-letni načrt za modernizacijo prometa, za melioracijo in elektrifikacijo dc-žee. Primdna bogastva Etiopije so zelo velika in prav zato tudi njene razvojne možnosti. Pred štirimi leti so ustanovili v Adis Abebi prvo etiopsko univerzo. Tako je Haile Selassie od vse novejših vladarjev Etiopije storil največ za nien napredek, rušil okove srednjeveškega sistema in postavil temelje novi države. Zato jugoslovanski narodi z največjim veseljem pozdravljajo dragega gosta in zato se tudi zveze med Jugoslavijo in Etiopijo, ki ju družijo spomini na boihe v preteklosti za stvar svobo-bode, razvijam .popolnoma naravno in posta;£tio čedalje tejmejfe. M Ml ¥S Konec junija 1941. leta. je CK KPS na seji v Šiški pri Bernardu ustanovil Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čeit, ki so ga v začetku sestavljali samo komunisti', (kasneje pa so bili vamj pritegnjeni tudi zavezniki. Razen tega je iz-tlal letak, ki je vse Slovence pozival, naj se »naš dosedanji odpor razvije v vseljudsko nacionalno vojno proti imperialističnim okupato-trjen.« Istočasno so tudi okrožni komiteji izdali podobna navodila. ko bedo odkrili spominske plošče CK LMS in Društva pravnikov LRS iia Suhorju, Stanetu Rozmanu na Kanižarici, Glavnega odbora RK Slovenije v Gradacu, Znanstvenega inštituta v Črnomlju, Komisije za verska vprašanja LRS v Črnomlju, spomenik XIV. 'divizije na Suhorju, spominske plošče Republiške zveze prosvetnih delavcev v Dobličah, Državnega sekretariata za notranje zadeve in UDV na Sbraižnjem vrhu, CK LMS in Javnega tožilstva v Z usedanje SNOS v Črnomlju leta poslušajo poročilo lOOF, ki Na seji 16. julija je Glavno poveljstvo sklenilo, da je potrebno hitro zaključiti vse priprave in povsod iti v dejansko vstajo. Po tem povelju so se skup;ne ilegalcev reorganizirale v partizanske čete in o-•krog 22. julija začele oboroženo fjorbo. Zato je ta dan praznik vstaje slovenskega naroda. Na drugem zasedanju vrhovnega plenuma OF 28. julija 1941. leta iso sprejeli proglas, v katerem je rečeno med drugim: »Tudi slovenski narod prehaja v dejanski odpor proti zatiiralleem . . . Osvobodilna fronta slovenskega naroda, v kateri sodelujejo vse svobodoljubne borbene slovenske skupine ne glede na politične in svetovnonazorske vidike in ki je danes upravičeni predstavnik slovenskega naroda, poziva k borbi, poziva Slovence na oborožen odpor.« * Bela krajina bo ohranila v zgodovini narodnoosvobodilne borbe in ljudske -revolucije slovenskega naroda posebno mesto. Ob sodelovanju zvestega in požrtvovalnega prebivalstva tega lepega predela slovenske zemlje so se tu izvršila važna dejanja za celotno narodnoosvobodilno g:banje, za razvoj partizanske vojske in še posebej za razvoj in utrditev ljudske oblasti. Zalo je letošnje praznovanje o-srednj ega slovenskega narodnega praznika — 22. julija, Dneva vstaje — ki je tetos posvečen Beli kralj ini, zvezano z mnogimi spomini na velike dogodke, med njimi posebno na prvo zasedanje Slovenskega n ar o dne osvofo o diiln ega, sveta, ki je/ bilo v dneh 19. in 20. februarja 1944. leta v Črnomlju. Bela krajina pa je bila priča neumornega dela in truda ter za mnoge kraj ustanovitve številnih vojaških, gospodarskih, političnih in kulturnih ustanov. Tako se ves ta: teden vrstijo v Beli krajini, v tem ali onem kraju proslave in odkritja spominskih plošč najrazličnejših ustanov. Naj naštejemo glavne. V Črnomlju je 1944. leta začel z oddajami Radio Osvobodilne ironte, v čre-šnjevcu pri Semiču je delal Svet za zdravstvo in socialno politiko, v Planini se ie v glavnem zadrževal- Invalidski pevski zbor, ki še vedno obstaja in se je že med borbo dvignil v krali.tetno glasbeno telo. Glavni dal proslav pa se bo začel po vsej Bell krajini 21. julija, 1944. Odposlanci iz vse Slovenije g a je imel dr. Marijan Brecelj Semiču, Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS v Črnomlju, spominske plošče Borisu Kidriču in spominske plošče CK ZKS na Do-.bliški gori, Narodne banke LRS v Črnomlju, Tanjug v Mahelji vasi, spomenik' v Gornj i vasi pri čre-mošnjicah, spominsko ploščo Društva novinarjev LRS na prosvetnem domu v Metliki, SNG v Črnomlju. Na sam praznik bodo odkrili še • spomenik Letalske zveze Slovenije v Črnomlju in spominsko ploščo »Leka« prav tako v Črnomlju. Ob devetih pa bo v Črnomlju slavnostna seja Ljudske skupščine LRS v počastitev desete obletnice prvega zasedanja SNOS in nato glavno zborovanje. Iz vse naše domovine se pripravljajo ljudje, stari borci in aktivisti, ki bodo obiskali po desetih le. i h v dneh proslav Belo krajino in obujali spomine na tamkaj preživete dni. Z osrednjo slovensko proslavo v Črnomlju se bo slovensko ljudstvo spomnilo vseh tistih, ki so v najtežjih dneh in velike preizkušnje slovenskega naroda, že med borbo polagali temelje kasnejš3mu političnemu, gospodarskemu in kulturnemu nemotenemu razvoju. Obenem se bomo istočasno spomnili s hvaležnostjo na belokranjsko iIjud.st.vo, ki je takrat s samopre-niagovanjem ' nudilo partizanom (vse^ kar je še si lahko odtrgalo od /ust in v vsem pomagalo naš;m osrednjim ustanovam in političnim •ter vojaškim forumom. ★ Glavna proslava, kakor smo že omenili, bo veljala obletnici zgodovinskega zasedanja SNOS. Kakšne namene in pomen je prav za prav imelo takratno zasedanje SNOS — prve slovenske ljudske skupščine? Treba je bilo storiti odločilen korak naprej v graditvi slovenske državnosti, treba je bilo na temeljih Kočevskega zbora in na zgodovinskih odlokih drugega zasedanja AVNOJ pravno izgraditi slovensko federalno državnost, poglobiti njeno vsebino in jo organizacijsko izpopolniti. To svojo nalogo jc prvi slovenski parlament na svojem prvem zasedanju v Črnomlju tudi izpolnil temeljito in odločno. Vsi sklepi, ki so bili takrat sprejeli, so ostali izhodišče vsemu nadaljnjemu razvoju ljudske oblasti ne samo za dobo narodnoosvobo Mine, borbe, ampak tudi za ves povojni čas. Sprejeli so bili odloki o razpisu volitev, ustanovljeni so bili mnogi organi za izvrševanje nalog s področja državne uprave in posebnih nalog, ki jih je zahteval vojni čas in priprave na osvoboditev. Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je bil od Kočevskega zbora pa do zasedanja v Črnomlju spojen s plenumom OF, se preimenuje v Slovenski narodnoosvobodilni svet. v vrhovni zakonodajni in izvršilni organ slovenske ljudske oblasti. To ime ohrani vse do tistega časa, ko je bila 17. januarja 1947. leta izglasovana prva slovenska pisana ustava. SNOS je skladno z zgodovinskimi sklepi II. zasedanja AVNOJ in skladno z razvojno stopnjo ljudske oblasti na slovenskem ozemlju zavzel stališče, da pripada slovenskemu narodu pravica in da so ustvarjene možnosti, postaviti si v okviru skupne jugoslovanske države svojo lastno nacionalno vlado. Zato sklene, da predsedstvo SNOS takoj pripravi ustanovitev nacionalnega komiteja osvoboditve Slovenije ter v smislu federativne izgradnje nove Jugoslavije ustvari zvezo z ustreznimi poverjeništvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Ze Kočevski zbor je slovesno priključil Slovensko Primorje zedinjeni Sloveniji in II. zasedanje AVNOJ je ta sklep potrdilo. ter proglasilo Primorsko za sestavni del nove Jugoslavije. Na 1. zasedanju SNOS pa se spoji Narodnoosvobodilni svet za Slovensko Primorje z organi, slovenske narodne oblasti in njegove pristojnosti se prenesejo na predsedstvo SNOS. V predsedstvo SNOS je pri-, šel še en član iz Slovenskega Pri-morja. SNOS je izdal tudi razne odloke in predpise o narodnem davku, o obvezni obdelavi zemlje, o zaščiti gozdov, sklenil je izdajo plačilnih bonov itd. Obenem ie sklenil, da se razširi od 120 na 1S0 članov, tako da od dodatnih članov voli Slovensko Primorje 20. Štajerska 21 in Koroška 19. SNOS je sprejel vse tiste osnovne odloke in sklepe, ki so omogočili hiter in pravilno usmerjen nadaljnji razvoj graditve ljudske oblasti na Slovenskem. V dobi desetih let smo se lahko iz leta v leto znova prepričali, da so temelji ljudske oblasti nastali kot resničen izraz revolucionarnih teženj slovenskega ljudstva. Z veliko vnemo se vse prebivalstvo Ajdovščine pripravlja na praznovanje Dneva vstaje. Glavno delo je pri postavljanju spomenika padlim borcem, ki se jim Ajdovščina še ni oddolžila. Spomenik bo pred vhodom v drevored Arturja Lokar-ja. Izdelala ga je domačinka, rojakinja iz. Ustij, ki kipari v Zagrebu. Spomenik bo visok dva metra in bo predstavljal moško figuro v uporu; podstavek pa bo visok en meter in okoli bo relief z motivom talcev. Da bi bila proslava dneva čimbolj svečana, je mestni odbor SZDL pripravil pisan spored. Meščane bo navsezgodaj prebudila budnica. Dopoldne bodo gasilske vaje, ki jih bodo izvajali domači gasilci, sledil bo mimohod. Ta dan bodo motorne dirke, tekme v balinanju, kegljanju, šahisti se bodo pomerili v brzoturnirju, mladinci bodo tekmovali v hokeju na kotaljkah, društvo »Partizan« bo odigralo tekmo v odbojki. Ob 11. uri dopoldne bo slovesno odkritje spomenika padlim borcem v NOB; govorili bodo predstavniki množičnih organizacij. V popoldanskem delu sporeda bomo najprej prisostvovali kolesarskemu kriteriju, ki bo ob 14. uri in kjer bodo nastopili najboljši dirkači Športne kategorije. Nalo bo nogometna tekma. Veliko pozornost bo vsekakor zbudila velika tombola, ki bo ob 16. uri z dobitki v vrednosti pol milijona dinarjev. Med dobitki, ki so te dni razstavljeni v poslovalnici tekstila »Hubelj«, so: kuhinjske opreme, kmečko orodje, tekstil, čevlji, likerji, špecerijsko blago in še marsikaj drugega. Po tomboli bo sledila prosta zabava s plesom. Igrala bo gasilska godba na pihala iz Vogerskega. Ajdovščina pričakuje ta dan veliko udeležbo ljudi od vsepovsod. predeli, ki je bil dosežen v gospodarstvu. Med drugim je ta gospodarski napredek viden v tovarni mila »Salvetti", kjer so nabavili nove stroje, ki jih sedaj montirajo. Sedaj tovama lahko poveča proizvodnjo in poceni izdelke, Pri bolnici za nalezli ve bolezni so začeli z deli za dokončno ureditev. Nova tovarna SOK je začela obratovati in izdeluje po-kalice, brezalkoholne pijače in led. Nekatera podjetja pa so dobila investicije za povečanje proizvodnje. Med drugim so volilci razpravljali tudi o razvoju bodoče komune. Piran, Portorož in Sečovlje se gospodarsko izpopolnjujejo v močno gospodarsko teritorialno enoto, zato imajo velike možnosti razvoja. rrJ Ir fi ran V Piranu so te dni zaključili sestanke po mestnih volilnih enotah, na katerih so volivci razpravljali o delu in uspeliili občinskega odbora v pivih šestih mesecih tekočega leta. Do podrobnosti so pregledali poročilo občinskega ljudskega odbora ■ ii na koncu dali priznanje za na- vGracišču jepodstreho V torek 27. julija bomo v Grači-sču pokrili poslopje nove osemletke. Za ta dan pripravljamo skromno slovesnost. Ko bo na slemenu ostrešja zavihrala naša zastava, pritrjena na zeleno smrečico, bo navzočim govornik v kratkih besedah pojasnil pomen nove .osemletke. V notranjosti bosta tisti dan popolnoma dokončani tudi dve učilnici, tako da bo z novim šolskim letom že lahko začel pouk v novih prostorih. Osemletka bo imela, ko bo popolnoma dokončana, osem velikih učilnic, dve učilnici za ročna dela (obrtno šolo) in telovadnici/. Stanovanjsko poslopje za učiteljstvo (3 družinska stanovanja in 2 samski stanovanji) bodo zgradili kasneje Stanovanjsko poslopje bo imelo tudi lep vrt. P- K. ¥ MAREZIGAH MLATIJO Ze od prejšnjega ponedeljka brni na trgu pred zadružnim domom motorna mlatilnica. Ves trg zavzemajo visoko naloženi vozovi snopov pšenice. Dva velika kupa plev naznanjata, da so omlatili že precej pšenice. Kmetje pravijo, da je pšenica kljub pomladanskemu in tudi poletnemu deževju kar dobro obrodila. Po navadi, kadar je letina dobra, pridelajo okrog 20 stotov zrnja na hektar, letos je le okrog 14 stotov na hektar, ali dobro četrtino manj kakor v dobrih letinah. V CENTU RJU BODO POČASTILI SPOMIN PADLIH BORCEV V nedeljo popoldne bo v Cen-turju odkritje spominske plošče sedmim padlim borcem iz. te vasi. Postavitev plošče sla organizirala krajevna Zveza borcev iz. Vanganela in občinski odbor Zveze borcev Mare-zige. Na slavnost odkritja vabita ljudstvo Ccnlurja in bližnjih vasi. Občinski odbor Zveze borcev Ma-rezige pa pripravlja postavitev spominskih plošč padlim borcem v Ma-rezigah, Vanganelu in Montinjanu. S. K. lipi . ...... • ■' ... ■•:-:■• - : 0. A .: ■■■'U-K&Ji)}*.... .. *s /: .. k-vv.-- ••••• ■ • • IM;. ■ m . r <4h ■r >->,■■}.» . s j- • - Gradnja modeme hladilnice pri Dekanih vidno napreduje. Predvidoma ho dograjena ob koncu leta JK aski i i a i n i cestiicfio vsem 0 kraj n ! k o m o v ni m ljudem okraja KOPER m&> ¥ in želijo novih uspehov pri socialistične domovine - Jugoslavije V nedeljo 25. julija bo v naši vasi velika slavnost, na katero smo se pripravljali že dolgo časa. Ob navzočnosti predstavnikov občine ter okraja in člana izvršnega sveta LR Slovenije, tovariša Viktorja Avblja bomo izročili v obratovanje modem valjčni mlin. Povabili smo tudi zastopnike večjih mlinskih podjetij iz Slovenije, predstavnike okrajnih komitejev Zveze komunistov iz Kopra in Sežane ter predstavnika Glavne zadružne zveze Slovenije. Poslopje mlina je začela gradili že bivša kmetijska delovna zadruga, Po likvidaciji je začeto delo nadaljevala splošna kmetijska zadruga v Giačišču, ker je bil tak mlin velika gospodarska potreba za več občin, ne pa samo za Gračišče. Ko bo začel obratovati, se ga bodo lahko posluževali prebivalci občin Gračišče, Črnikal, deloma iz občine Nlarezige in iz hrvatskega dela občina Opr-tiilj. Gradenj in predel Buzel. Mlin bo imel dva valjčna stroja za mletje pšenice in koruze in poleg teh šc nekaj kamnov za mletje slabšega žila. Stroški gradnje mlina, nabava strojev in ostalega inventarja znašajo skupno okrog 28 milijonov dinarjev. Vsi prebivalci občine in prav tako sosednjih občin se zelo veselijo \2 pridobitve, ki jim bo olajšala prevažanje žita v oddaljene mline, kjei so morali čakali včasih tudi ves dan in zamujati dragoceni čas. P. K. Ob praznovanju letošnje obletnice Dneva vstaje čestitamo delovnemu ljudstvu, sposobnemu | premagovati največje gospodarske težave in poglobiti pridobitve revolucije Ljudski odbor mastne občine Koper V Glemu bodo sezidali ljudski dom Težko nam je bilo, ko smo pretekla leta poslušali poročila in brali v časopisih: »Slovesno smo odprli zadružni dom. Začeli smo graditi kulturni dom, da bomo prišli do prostorov, kjer bomo imeli kulturne prireditve, zboiovanja itd. Pred kratkim smo odprli ljudski dom, in podobno. V naši vasi bi bil lep ljudski dom prav tako potreben, če ne še bolj kakor v kakem večjem središču. Zdi se, da bo sedaj prišlo do uresničenja te želje. Te dni je bila v vasi komisija geometrov, ki je pregledala proslor, kjer naj bi stal bodoči ljudski dom. Ljudje so z veseljem sprejeli to vest in so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, da bo ljudski doni čimprej dograjen. S. T. Babici Na zadnjem zboru volivcev so ljudje zahtevali, da bi stavbo, ki jo je gradila bivša kmečka delovna zadruga za skupni hlev, dobila v last vas. Okrajni ljudski odbor je sporazumno ■/. občinskim ljudskim odborom v Marezigah ustregel želji va-ščanov in dovolil, da stavbo lahko preuredijo v kulturni dom. Ze več časa se je širil glas, da bo stavbo prevzelo podjetje »Vino« v Kopru in jo preuredilo za skladišče vina. To vaščanom ni bilo prav, ker so pri gradnji precej prispevali s prostovoljnim delom. Zdaj je vprašanje rešeno in bodo lahko kmalu začeli s preurejanjem. A. P. Naj nam s uži za svetel zgled Velika dejavnost, katero je pokazal mladinski aktiv iz Budanji, ne sme kar tako mimo nas. Pokazati ga moramo v pravi luči, kakršno si je priboril med aktivi vipavske občine. Ne samo, da je eden najboljših aktivov v občini, temveč je prispeval svoj veliki delež k kulturnemu razvijanju svoje vasi. Z igrami »Razvalina življenja« lev dvakrat prikazano igro »Prisiljena ženitev«, ki je bila izključno plod in trud mladih igralcev in požrtvovalnega učiteljskega osebja v Budanjah, so želi mladinci velik uspeh. S tema dvema igrama so dokazali zopet svoje delavnosti pa tudi dobiček je našel svojo pravo pot. Nabavili so si raznih potrebščin. Knjižnica, ki je bila na pobudo mladinskega aktiva odprta, je tudi med prebivalstvo Buclanj dobila svoje stalne obiskovalce. Razveseljivo pa je dejstvo, da knjižnico obiskuje precejšnje število mladine. Resno mislijo na ustanovitev tamburaške-ga in pevskega zbora, posebno zato, ker imajo na razpolago precej inštrumentov od prosvetnega društva. Pričeli so z gradnjo nogometnega igrišča. Občinski odbor v Vipavi jim je dodelil potrebno žemljice za igrišče, mladinci so se dela resno oprijeli in takoj pričeli z gradnjo igrišča. Upam, da bo mladina iz Budanj, ki je sedaj najaktivnejša v občini, še naprej v. veseljem izpolnjevala svoje dolžnosti in gojila svoje člane v pravem socialističnem duhu, ki bodo znali spoštovati in ceniti naša socialistično stvarnost. RK V nedeljo 10. t. m. so v Vipavi spremili k zadnjemu počitku 65-!et-nega Bogo Petra - Perica. Smrt, '.i je nenadoma vzela starega bor-e.i za pravice delovnega ljudstva, je prebivalstvo Vipave zelo potila, Od njega se je na pokopališč poslovilo precejšnje število Vipavcev, med njimi tudi nekaj takih, ki so bili priča hrabrim dejanjem v borbi proti nenasitnemu italijanskemu imperializmu že med I, svetovno vojno. Pokojni je bil znan kot trd, jeklen in neizprosen mož, borec, ka-karšnega se je dobilo le v času narodnoosvobodilne borbe. Dalovni kolektiv podjetja KOPER ČESTITA K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, 22. JULIJU VSEM OBISKOVALCE M KINE M ATO GR A FO V TER DELOVNIM LJUDEM SLOVENIJE ■A- :k ir Končno bo zadružni dom tudi v Borštu gotov Gvadnja zadružnega doma sc bliža svojemu zaključku. Pleskarji belijo notranje prostore. Zadružni dom, ki ga bomo slovesno odprli v jeseni, bo ludi za našo vas velika pridobitev, Do sedaj nismo imeli niti primernega prostora za kulturne prireditve in sestanke. Z gradnjo smo začeli že pred več leti, toda morali smo prekiniti zaradi pomanjkanja gradbenega materiala in denarnih sredstev. Veliko dela smo opravili s prostovoljnim delom. Zadružni dom bo imel v notranjosti veliko dorano za prireditve, prostore za trgovino in gostilno ter eno stanovanje. J, V. h d Kmetijski tečaj za mlade učitelje v Ložah [>ri Vipavi V Ložah pri Vipavi se jc zbralo 20 mladih učiteljev in učiteljic iz vseh osnovnih šol na Goriškem na I5-dnevni kmetijski tečaj. Priznani kmetijski strokovnjaki predavajo na tečaju in seznanjajo mlade prosvetne delavce z osnovnimi vprašanji iz poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, vrtnarstva in drugim. Poleg lega bodo mlade učitelje seznanili z uporabo modernih strojev v kmetijstvu in drugimi agrotehničnimi ukrepi, ki jih mora poznati vsak naš kmetovalec, če hoče napredovati in izboljšati svoje posestvo, Tečaj je organiziral svet za prosvelo pri okrajnem ljudskem odboru Gorica. Kulturno življenje v Vzporedno z velikim gospodarskim razvojem Sečovelj napreduje tudi kulturno delovanje naše občine, Za kulturno razvedrilo so najprej poskrbeli Koprčani, ki so nam zaigrali »Carmen« v italijanščini in »Vozel« v slovenščini. Za festival pa so se pripravili tudi domači. Italijanski dramski krožek je nastopil z igro »IzgubiHa sem.jsvojega moža« v režiji tov. Kanidusove, Nastopili so tudi mlali psvci in nas razveselili z lepim programom. Med tednom so na.stcpili tamburaši, solisti in mešani pevski zbor učiteljiščnikov iz Pakraca. Ob koncu festivala pa je dramski krožek »Svobode« presenetil občinstvo z igro »Krčmarica Mi-randolina« v režiji tov. Paternosta. i*:-'."-. tudi pismo maršala Tita, v katerem jim želi mn.cgo uspehov, Na to pismo so pionirji in učitelji v Sečovljah zelo ponosni in jih bo vedno vzpodbujalo pri delu. SocerI Na konferenci Zveze borcev občine Dekani, ki je bila v nedeljo na Socerbu, je Tiilo navzočih 130 bivših borcev in aktivistov in več povabljenih gostov. Razpravljali so o vseh tekočih vprašanjih in sklenili, ;la bodo v bodoče posvetili več skrbi partizanskim invalidom, vdovam n sirotam. Govorili so o udeležbi uirtizanskih patrulj na spominskih pohodih 22. julija. Zelo živa je bila razprava v zvezi lli §118! n .-'v ■ ■* -ia-V graf " t v- vr-ij. ,. ......V . .V --...L '■ /,■..' ■-." . ■■■ « . ,'r2*' teí^.ik --vi,,»,..... «.-s'v •■> -;> A-■ ' -Vi • : v: ."i- * ; iS® - jll : "vi-"; « < •'■v/ ^ v • • i f: • ti Učcnci in predavatelji Gospodarske šole v Sečovljah Sečoveljski šahisti so sicer nekoliko popustili zadnje čase. Tov. Praček, ki je zastopal društvo na okrajnem šahovskem turnirju pa si je nabral novih izkušenj in upa, da bodo prihodnje leto bolje igrali na turnirjih. Tudi pevci in pevke so prav marljivi. Nai3tcp'li so že v Kopru in na svečani proslavi Prazmka rudarjev. Zapeli so rudarsko himno in Pe- V tem šolskem letu smo dobili lepo novo šolo, ki je med najlepšimi in najmodernejšimi pri nas. Z veseljem smo sprejeli tudi novico, da je naša šola postala osemletna in bodo učenci v domačem, kraju končali nižjo gimnazijo. V zimskih mesecih so imele mladinke gospodarsko šolo. čeprav je bil to šele pripravljalni tečaj, so se mladinke že učiie kuhanja in ročnih del. Tudi pionirji niso počivali. Mladi pevci so nastopali na vseh proslavah. Imeli so športne dneve in izlete. Vsem, ki so ,i''m omogočili izleta v Savudrijo in Pulj se pionirji lepo zahvaljujejo. Ob zaključku leta so razstavili svoje rsbe, zvezke- in ročne izdelke. Pokazali so Okrajna zad r u zna pošlo v n a zveza pru čestita k prazniku slovanskega Ljudstva Dnevu vstaje ■ napovedovanji o bližajoči se rešitvi tržaškega vprašanja. Vsi bivši borci in aktivisti so zastopali odločno stališče, da mora bili vsa njihova zemlja priključena k socialistični Jugoslaviji. Ob zaključku konferenco so izvolili delegate za okrajno konfcrenco • Kopru in poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu, kjer poudarjajo svojo pripravljenost za nadaljnjo irbo pri gradnji socializma. OličinsM odbor mastne občine Portorož čestita ob Dnevu vstaje vsem svojim občanom Na Cradišču bo proslava stodesetletnice rojstva Simona Gregorčiča Stoletnica rojstva Simona Gregorčiča je minila med grmenjem topov, ko je primorsko ljudstvo bilo najtežji boj za svoj obstanek. Zato je prav, da toliko bolj slovesno proslavimo stodesedetnico rojstva goriškega slavčka. Okrajna zveza prosvetnih društev /.a Goriško pripravlja veliko proslavo za 16. avgust. Proslava bo na prostem v Gračišču pri Renčali, tam, kjer je pesnik živel in delal. V vasi je še sedaj pesnikova hiša, od koder je lep razgled na staro Gorico in bližnjo okolico. Na proslavo bodo prišla tudi nekatera slovenska prosvetna dništva iz Tržaškega ozemlja. -ro- Muzej za Goriško se preseli v Kromberiki grad Posebna komisija' pri MLO v Novi Gorici je sklenila, da bo uredila vse potrebno za preselitev muzeja za Goriško iz poslopja osnovale šole v Solkanu v Kromberški grad. Dosedanji prostori niso več odgovarjali potrebam in namenu tako pomembnega muzeja. Kromberški gra:' ki je star več sto let in ima veliko zgodovinsko vrednost, je kot nalašč ustvarjen za muzej. Zaradi svoje vi-šinske lege je hkrati velika privlačnost za izletnike. Poslopje gradu bodo pred preselitvijo primerno preuredili, prav tako znameniti stolp. Predvidevajo, da bo delo stalo okrog 100 milijonov dinarjev. Maršal Tito — boter desetemu otroku v družini Leban iz vasi Kam 110 na Tolminskem Predsednik republike maršal Tito jc na prošnjo staršev botroval desetemu otroku zakoncev Leban iz vasi Kamno št, -11 na Tolminskem. V imenu maršala Tita je roditeljema izročil posebno darilo maršala Tita, velik zavoj z raznovrstnimi potrebščinami za novorojenčka, sekretar okrajnega komiteja ZK Slovenije tovariš Albin Dujc. V imenu okrajnega odbora Tolmin je zakoncema čestital in voščil tajnik Ciril Kos, v imenu občinskega ljudskega odbora mesta Tolmin pa Fr, Rutar. y uprava za cono B, KOPER £ (b^ čestitajo k 22. juliju, prazniku vstaje slovenskega ljudstva Pozdravlja ob 22. JULIJU vr »ČE se delovne ljudi naše domovin čestitamo k pra/.niku Dneva vstaje vsem našim občanom in vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije. iz razgovora s predsednikom 010 Sežana Danilom Fetrlnjo-Primožem KREPITEV NIŽJIH UPRAVNIH OBGANOV, V KATERIH SODELUJE 2E NAD 6000 VOLILNIH UPRAVIČENCEV. — ZA 211 ODSTOTKOV VEČJA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA OD LANSKEGA LETA. — NOVA TOVARNA BO IZDELALA PO PETIH LETIH NA LETO 60.000 MOTORNIH KOLES. — KRAŠKIM KAMNARJEM BODO DVIGNILI PLAČE. — LANI SO KRAŠKI KMETJE PREJELI NAD 80,000.000 DIN SAMO ZA PLEMENSKO ŽIVINO Tovariša Danila Petrinjo-Priinoža je kaj težko iztakniti, .posebno za novinarski razgovor. Iskali smo ga reci in piši trikrat, končno le srečno ujeli in, čeprav je imel važne opravke, je pristal na. kratek razgovor. Prav takrat se je. razgovanjal z direktorjem Industrije kraškega marmorja. Gle.de načrtov za novo delavnico se je nekje zapelo, pa je moral poseči vmes. Tovariš Primož je prav za prav povsod zraven in ima, kakor so jaam pravili, velikanske zasluge za razvoj nastajajoče sežanske industrije. V razgovoru .smo se zaradi pre-skopo odmerjenega časa omejili le na glavne probleme sežanskega stvene dejavnosti, kjer še niso raz-. .viti. Dosedaj je v našem okraju v organih družbenega upravljanja v gospodarskih podjetjih, v raznih odborih, komisijah in svetih nad 6000 volivcev, kar pomeni, da je vsak ..četrti volivni upravičenec. Vendar . moramo ugotovili, da je zlasti na področju Istre in Brkinov krog ljudi v teh organih družbenega upravljanja ozek, tako da so eni in isti ljudje v več odborih, svetih, komisijah itd. To je brezdvoma slabost, ki jo je treba vsekakor odpijiviti v tem smislu, da sodeluje v družbenem upravljanju čimvečji krog volivcev in da se vsak človek uči Kraški kamnolomi &0 dàli mèd drugim 'tudi mnogo spomenikov okraja. V • našem listu se bomo še povrnili na prikaz posameznih gospodarskih vprašanj. Ta razgovor •nam je osvetlil celo vrsto konkretnih uspehov in načrtov, ¡ki kažejo, 'kako se sežanski okraj poskuša ■otresti pasivnosti in dvigniti narodni dohodek na slovensko povprečje ter zaposliti -vso razpoložljivo delovno silo. Vprašanje: 'Želeli bi, tovariš predsednik, da nam ;najprej poveste, kako je v vašem < okraju s prenosom kompetenc iz OLO na nižje upravne organe in glede na bodoče komune. Odgovor: Po lil. kongresu ZKS .smo se bolj direktno lotili problemov okrog družbenega upravljanja, .tako da bi prenesli čimveč upravnih zadev v upravljanje širokih ljudskih množic. Imeli smo že vrsto sestankov s predsedniki občin, sejo komiteja, sejo .okranc-ga odbora SZDL in več občinskih sej. Na teh sejah in sestankih smo sprejeli osnovni kriterij, oziroma analizirali stanje samoupravljanja delovnih ljudi v našem okraju in ukrenili potrebno za njegovo nadaljnje razvijanje. Menimo, da lahko daino na družbeno upravljanje ne samo gospodarska podjetja, temveč tudi komunalna podjetja in ustanove ter kmetijska gospodarstva. To smo že začeli uresničevati. Tako postavljajo na zborih volilcev odbore za upravljanje agrarnih skupnosti (Podgrad, Herpelje), občanskih in vaških vodovodov, občinskih ooti in cest, šolske odbore itd. Izkušnje so pokazale, da je družbeno upravljanje teh komunalnih objektov zelo pozitivno, tako n, pr. v občini Sežana, kjer imajo upravne organe za upravljanje vaških vodovodov (Orlek, Po-vir), sami vodijo računa o vzdrževanju vodovoda, sami so sklenili pogodbo o dobavi vode, obračunavajo z dobaviteljem in izterja je jo od potrošnikov, tako da občinski ljudski odbor samo nadzoruje njihovo delo in jim daje pravne nasvete. Te izkušnje zahtevajo od nas, da mnogo resneje delamo na tem L, da usposobimo že obstoječe organe družbenega upravljanja, in 2., da razvijemo organe družbenega upravljanja na vsa tista področja gospodarske, kulturno-pro,svetne in zdrav- upravljati z dnižbeno lastnino ter da bi imel možnost odločati o razvoju naše družbene skupnosti in ne samo možnost, temveč da bi tudi odločal. Vprašanje: To pomeni, da ste s tem vprašanjem že precej daleč. V čem pa se bo prav za prav izražala ta decentralizacija? Odgovor: 'Ne moremo govoriti o razvijanju in usposabljanju organov samoupravljanja zlasti v občinah na vasi in v okraju sploh, če ne damo tem organom konkretne pristojnosti. \V zvezi s tem se postavlja resno vprašanje prenosa pristojnosti iz 1 OLO na svete, tajništva na občinske odbore in na njihove svete. '"OLO je preobremenjen z drobnimi .administrativnimi posli, kar brez dvoma ovira njegovo pravilno delo in j jemlje vlogo. Tako .i hladilnega dežja, je bilo tudi tvojim prebivalcem. Oropani vsega kar je človeku najbližje in najdražje, so bili zapisani počasnemu narodnemu in gospodarskemu propadu. Fašizem je kot požrešni pes trgal kos za kosom narodne, kulturne in jezikovne pravice, dokler ni požrl vseh. Le v najtišjem družinskem količku so še lahko govorili v svojem jeziku. Njihovo upanje, da bo »kambjalo« je postalo močnejše z začetkom oborožene borbe v Sloveniji. Da ne bo »kambjal« brez njihove udeležbe v tej borbi so se dobro zavedali Treba bo zgrabiti za puške in se pridružiti partizanom. To pripravljenost lepo osvetljuje dogodek iz vasi Pomjan, kjer je še pred kapitulacijo Italije deloval — ilegalec — domačin Benčič. Zbralo se je •nad 300 ljudi, ki so čakali govornika. Ta je bil ilegalec — domačin iin že med njimi. Ker govornika le ni hotelo biti, so možje naprosili ilegalca: »Pa stopi na mizo ti, Franc, in nam kaj povej, saj znaš.« In so se lepo pogovorili. Italijanov niso nikoli mogli. Teh sedaj ni več. Prišli pa so Nemci. Kaj sedaj? Z njimi?! Če se nismo dali Italijanom, se tudi Nemcem ne bomo. Vemo, da je nekje Tito s svojimi partizani, ki se borijo za svobodo. Bodimo složni kot do sedaj, naša pot pa pelje — v partizane. To je bila misel vseh. Poziv za mobilizacijo so takole napisali s svinčnikom na kos papirja: Vsi mladinci in možje od IS. leta pa do 500 let, priglasite se za partizane. Po en tak »lepak« so poslali v vsako vas. Ni jim bilo do lepo tiskanega povabila, zanje je veljala zavednost in pripravljenost. Iz vse okolice se je potem priglasilo nad 90 odstotkov vseh moških. Samo iz vasi Pomjan in Figarola je odšlo 46 prostovoljcev. - Odhajajočim |je spregovoril ilegalec Benčič, Id je med drugim poudaril: »Vedite, da se ne gremo igrat, temveč da gremo v borbo. Laliko se zgodi, da marsikoga od nas ne bo več nazaj. Ohranite nanje časten spomin.« AKCIJA PRI GLEMU Zadnje t:ri mesece leta 19-13 in prve tri mesece leta 1944 je vsak dan prihajala iz Plavij pri Trstu skupina SS-ovcev na ropanje po istrskih vaseh. Na svojih pohodih je vsak dan vzela drugo smer. Tako je ta roparska skupina prišla neki dan meseca marca 1944 po cesti proti Glemu. Spoloma je ropala v Novi vasi, Krkavčali, Ravnem (prej Šempeter), pri Flegih pa ustrela starega moža. Vsega skupaj je bilo 13 SS-ovcev s tremi vozmi in tremi pari -konj. Njihov komandant je imel svojega konja. Ljudje so partizane udarne čete komande mesta Koper, ki se je takrat slučajno mudila v Glemu, prosili, naj SS-ovce napadejo in uničijo. Partizani so res napravili zasedo na cesti pod Gle-morn, Ko so se Nemci približali z obloženimi vozovi naropanega blaga, perila, živeža in vina, so odprli nanje svoj maščevalni ogenj. Že pri prvih strelih je več Nemcev za vedno končalo svoje roparske pohode v Istro, ostali pa so sprejeli borbo, ki je' trajala le kakih 15 minut. Na bojišču je obležalo 12 SS-ovcev in vseh šest konj. Komandantu se je posrečilo, da se je, čeprav tudi sam ranjen, izgubil v grmovju. Konja pa so partizani ujeli. Maščevalna in oborožena pest partizanov je s to akcijo dokazala okupatorju, da zanj ni več prostora na tej zemlji. ce. Borci so se veselili akcije. »Ko pridejo, bomo vžgali po njih,« so govorili. Mitraljezec Crbcc je trdno stiskal svojo »mašinco«. »Danes bova pela, če bo šlo vse po sreči.« Ni. se motil. Nemci so se pripeljali s kamionom po cesti iz. Kaštela. ISili so popolnoma brez skrbi in so glasno prepevali pesem o uničenih partizanih. Prevedena v prozo, se je pesem glasila: Ne bojte se ljudje, uničili smo partizane, Ce pa je še kakšen ostal, našim rokam ne bo ušel. Kot v potrdilo teh besed, je vodja čete zaklical: »Pali! Ogenj!« Na kamionu je bilo 40 Nemcev. Še prej, kot je šofer utegnil ustaviti, :je 'kamion že gorel. Nekaj Nemcev je za vedno prenehalo peti, ostali pa so poskakali pod cesto in začeli streljali. Borba je trajala dobre pol ure, nakar so se Nemci razbežali na vse strani. Obležalo je 9 Nemcev, dva pa so živa prijeli prebivalci, ki so sodelovali s partizani. Enega sta ulovila dva moška in sta ga ukrotila šele, ko jima je prišel na pomoč tretji moški, ki je Nemca od zadaj udaril s kamnom po glavi in ga tako omamil. Drugi, težje ranjen, se je zavlekel v vinograde. Tam je opazil mitraljezca Grbca in ga hotel s pištolo ustreliti. Grbcc se je moral zahvaliti le prisotnosti duha, da ni padel pod strelom ranjenega Nem- Uitl^l s Iss sM i Ä6 i \ ■-f- Beblerjeva patrulja uči Primorskem Jeta 1943 NAPAD NA KAMION POD RAVNEM Proti koncu meseca julija 1944 so partizani zvedeli, da bo prišla po cesti iz Poreča skupina Nemcev, namenjena v Trst. Takoj so se dogovorili, da jo bodo »dostojno« sprejeli. Na zadnjem ovinku ceste, ld pelje iz Sečovljske doline na Raven •rej Šempeter), so postavili zasedo. Ze dva dni je bila v bližini v zasedi tudi četa neke hrvatske edini- ' ['M ..v .• . . ,>•. ; -. -'¿.v I »Hrabra« fašistična vojska juriša na kokoš' ca, ki je izkrvavel in umrl. Pokopali so ga kar na mestu. Prvi Nemec je med ruvanjem z istrskima kmetoma držal ves čas pištolo v roki. Zuljava pest istrskega .kmeta pa mu je zabranila, da je ni mogel uporabiti. Trikrat je sicer streljal, toda krogle so šle v zrak. Ta borba je bila na kraju, ki ga domačini imenujejo »Na Štrangi«. Partizani so imeli samo enega lahko ranjenega. Zaplenili so več pušk, polavtomatsko pištolo in več opreme. REŠITEV AMERIŠKEGA PADALCA Januarja 1945 se je čez Istro vračala eskadrila ameriških bombnikov z neke akcije nad Avstrijo. Eden izmed bombnikov je bil zadet:, ,pa je vseeno še nadaljeval pot. Najbrže se je okvara med poletom pokazala za nevarnejšo, kot so mislili, zato so se odločili, da se rešijo s padali. Eden je priletel na tla pri vasi Boršt. Padalca so opazili Nemci, ki so bili v šoli na Truškah in partizani, ki so bili v bližini Boršta. Nastalo je pravo tekmovanje, kdo bo prej prišel do njega. Seveda so tudi to pot zmagali partizani komande mesta Koper. Padalcu so omogočili varen prihod v zaledje na osvobojeno ozemlje pri Črnomlju, odkoder se je potem odpeljal nazaj na svojo bazo, Nemoi so nato še tri dni preiskovali grmovje 111 hoteli zvedeti od ljudi, kje se skriva ameriški padalec. Zvedeli seveda niso ničesar. Komandir takratnih kurirjev, ki je padalca sam spremljal,, se je z njim slikal, Fotografija se je ohranila in je dokaz našega nesebičnega in zvestega tovarištva. 30 AKCIJ V ENEM MESECU Kljub temu, da so imeli nacisti utrjene postojanke v vseh vaseh po višinah okolice Kopra, v Padni pa komando vseli teli postojank, so partizani komande mesta Koper kontrolirali vse ozemlje od Trsta do Dragonje in še čez. Vedeli so za vsak korak, ki ga je napravil sovražnik. Glavna cesta Trst—Koper ni bila za Nemce noben dan varna. Partizani so se natihoma priplazili skozi vinograde v neposredno bližino ceste in se poskrili v nasade paradižnika. Pred njimi ni bil varen ne osebni in ne transportni avtomobil. Nekoč so napravili zasedo na pokopališču v Bertokih. Čakali so na Nemce, pa so prišli na muho iT"e. fašisti. Padli so prav ■red cerkvenimi vrati. To akcijo ic bil zasnoval tovariš Bruno Bizjak - Tržačan, ki je v zadnji ofenzivi padel nekje pri Ilirski Bistrici. Drugič pa so pri neki akciji ujeli kar 18 čelnikov hkrati. Med dobro uspelo akcijo štejejo napad na Nemce, ki so prišli v Šmarje in zbrali večje število ljudi, da bi jih odpeljali v internacijo. Partizani so se nenadoma pojavili in uporabili svojo partizansko taktiko: »Prvi bataljon, na -uriš, drugi bataljon, na juriš!« V resnici pa jih je bila le majhna četa. Pri tej akciji so parti-(Nadaljevanje na S. strani) JOŽE OBLAK: NAŠ NAGRADNI NATEČAJ (Nadaljevanje in konec) Prihod Beblerjeve patrulje na Primorsko. Na sliki drugi od desne proti levi tov. Aleš Bcbler-Primož PRVI SPLOŠNI MEDNARODNI KONGRES O PROBLEMIH STARANJA Od 19. do 23. julija bo v Londonu prvi 6plošni mednarodni kongres o problemih staranja, katerega se bodo udeležili predstavniki iz kakih 50 držav. Na kongresu bodo poročali o napredku pri proučevanju starostnih problemov v njihovih državah. V raznih odsekih bodo razpravljali o vseh aspektih tega problema, od zdravstvenih in fizičnih činiteljev pa do njihovih socialnih in fizioloških učinkov. To bo že -tretji kongres to vrste, ki ga prireja Mednarodna zveza za gerontologijo. Prvi je bil leta 1949 v Belgiji, drugi pa leta 1951 v Združenih državah. PREUČEVANJE NOVIH METOD ZA UNIČEVANJE ŽIVINI ŠKODLJIVIH PARAZITOV Nedavno je bilo v Edinburgu zborovanje, na katerem so razpravljali o novih •bolj učinkovitih metodah za uničevanje obadov, ki napadajo in poškodujejo kožo živine. Zborovanja, katero je organizirala Mednarodna zveza za izboljšanje kož in trgovino s sorodnimi predmeti, so se ude- ležili znanstveniki in industrijski strokovnjaki iz 12 držav. Zborovalci so čitali strokovne razprave o . raznih vprašanjih, kot o poškodovanju kože živine z bodečo žico, cepljenju živine, vžiganju raznih znakov v kožo, metodah za ohranitev dobrih pasem živine ter odiranju živine. Ker po\'zročajo obadi v mnogih deželah ¡živinorejcem resno zaskrbljenost, je bilo Kralj jc takoj razglasil: »Kdor mi pripelje ugrabljeno hčerko, jo bo dobil za ženo in še pol kraljestva povrhu.« To je zvedel tudi carje-vič Ilrabroslav iz tridesetega car-stva. Prišel je pred kralja in rekel: »Milostljivi kralj, poiskal bom vašo hčerko, kraljično Jasno. Toda za boj s čarovnikom potrebujem biserno bodalo in zlato obleko.« Dali so mu vse, kar je želel in Hrabroslav, je šel iskat lepo ugrabljeno kraljično. Nekoč je prišel do velikega jezera. Presenečen ga je opazoval, kajti jezero je bilo zlato. Nenadoma jia se ej jezero razburkalo in carjevič se je skril za grmovje. Iz jezera je prišel mladi čarovnik s prelepo Jasno. Vlekel jo je proti prepadu in ji govoril: »Če še danes nočeš postati moja žena, te vržem v ta prepad.« Jasna pa se ni ustrašila. Pogumno mu je pogledala v oči in rekla: »Nočem te za moža, lopov grdi! Ukradel si me očku, mamici in bratu. nikoli ne bom tvoja žena!« Čarovnik jo je zagrabil za roko in vlekel k prepadu. Tedaj pa je izza grumovja skočil carjevič Hrabroslav in z bisernim bodalom prebodel hudobnemu čarovniku prsi. Jasna je nritekla k rešitelju in se mu zahvalila: T-Tvala ti. najlepša hvala, moj rešitelj!« Carjevič Hrabroslav >e z rešeno Jasno takoj hitel h kralju in kraljici. Ko je kralj zagledal svojo ljubo hčerko, je od veselja jokal, kraljica pa je vsa srečna ob-iemala hčerko in nienega rešitelja. Ko se je jirvo veselie pomirilo, je spregovoril krni i: V zahvalo ti damo našo kraljično T.isti o in pol kraljestva, kot smo obljubili.« Hrabroslav se je oženil z leno Jasno, za kraljestvo pa se zahvalil, saj ga ie doma čakalo šimo trideseto car-slvo. Svatba ie bila trideset dni in noči. Tu d a iaz sem tam bil. iz re-šeta vino pil. po bradi je teklo, v usta ni prišlo. Napisi FRANCT irRTZMAN iz ILIRSKE BISTRICE Lenega dne smo se učenci osnovne šole iz Obrova odpravili na daljšo pot — šli smo na Slavnik. Nekaj časa smo korakali po glavni cesti, to je iz Obrova do Mar- kovščine. Toda gola, tlakovana cesta nas je samo utrujala in nam ni nudila nobenega veselja. Zato smo jo mahnili po bližnjici proti vznožju Slavnika. Med potjo smo preplašili vse, kar je bilo živega. Tudi ubogega zajč-čka, ki je še globoko spal, smo zdramili, da jo je urnih nog popihal. Nič ni pomagalo, da smo imeli s seboj našega Volka iz Gradišča, ki sicer pridno lovi divjačino, tokrat mu je zajček ušel. Takrat se nam je pravzaprav šele vzbudila želja po slastni pečenki. Toda zajček je bil izgubljen, poiskati je bilo treba kaj drugega. Ko smo prišli v vas Skadanjščino, kjer imajo veliko ovac, se nam je zasvitalo. Kupili bomo jagnje. Našli smo tudi gospodarja, ki je bil pripravljen jagnje prodati. Toda ko je povedal ceno, smo se prijeli za glave. Potem smo malo »mešeta-rili« in končno smo odpeljali jagnje s seboj. Pot jc bila strma in sonce je močno pripekalo, da nam je pot curljal po obrazu. Toda nismo omagali. Še nred poldnevom smo prišli na vrh Slavnika. Prvi je bil seveda naš Volkec. Na Slavniku je bilo sveže, pa tudi pihalo je. Ker smo bili potni, smo šli v zavetje. Ogledali smo si stolpec in našli v njem skrinjico s spominsko knjigo planincev. Iz nje smo izvedeli, da bodo na vrhu Slavnika zgradili planinsko kočo. Takrat bo prihajalo nanj prav gotovo še veliko več izletnikov, saj je z vrha prekrasen razgled po Istri in Krasu, vidiš naš Trst, morje in gorovje, Snežnik, Učko in druge. Ko smo se nagledali teh lepot, smo se lotili našega jagnjeta. Slekli smo ga iz kože in ga spekli na raž-nju. Bilo je odlično! Napili smo se še čaja, ki smo ga prinesli s seboj, potem pa smo ogenj pogasili. Bilo je že popoldne in odpravili smo se proti domu. Nabrali smo si novih moči in veselja in danes še z večjim ponosom gledamo na naš lepi Slavnik in njegove sosede. Palčič A. Bila sem Da Nanosu Lansko leto sva bila z očetom za 1. maja na Nanosu. Pot po gozdu je bila zelo lepa, videla pa sem tudi veliko zanimivega. Ko smo prišli do Vojkove koče, sem šla pogledat proti Vipavi, toda pihala je tako močna burja, da sem se hitro umaknila. Ko smo se odpravili proti domu, smo šli po drugi poti, proti Razdrtemu. Izza nekega grma je skočil zajec, malo dalje pa sem zagledala srnjaka in srno, kako se paseta. Kmalu smo prišli do pašnikov in potem domov. Vesela sem bila, ker sem videla Vojkovo kočo in z atom sva sklenila, da bova še šla na Nanos. Napisala CELEDIN OLGA iz VELIKEA UBELJSKEGA Doma sem iz Bukovja V šolo hodim v Bukovju, stanujem pa nedaieč iz vasi. Naša hiša stoji v globoki dolini, ki jo obdajajo lepe, mlade smreke na eni strani, na drugi pa ostre, sive skale, po katerih se vije bršljan. Blizu hiše žubori majhen potoček, ki pozneje ponikne pod velikanskimi stenami. Ob potoku je precej široka cesta, Id pelje do glavne ceste. ~ Napisal MARINŠEK JANKO iz BUKOVJA REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE " KRIŽANKA: Vodoravno — 2. sla, 4. trata, G. plenica, 7. idila, 8. Ana. Navpično — 1. slanina, 2. sreda, 3. Atila, 4. tli, 5. Aca, LEŠNIKA: veter in drevo. - " I" I : . # •V * -v t «#' 4 •• m - f% * * Narisala BAB&EK MARJANCA. uč. 1. razreda iz POSTOJNE KRČ VRATNIH IN HRBTNIH MIŠIC (HEKSENŠUS) Te neprijetne bolečine nastanejo zaradi hitrih in nepravilnih telesnih kretenj, Hoteli ste na primer dvigniti kak predmet, pripognili ste se, se pri tem ukrivili in začutili nenadoma bolečino, ki je bila tako močna, da ste za trenutek ostali nepremično. Ta nenadni in nepravilni gib telesa je poškodoval vaše hrbtno mišičje in živce. Kdor je enkrat čutil te bolečine, dobro ve, kako so neprijetne in hude. Včasih kmalu izginejo, a vedno smo v nevarnosti, da se nenadoma vrnejo. Te vrste bolečine najlaže zdravimo z ogrevanjem nategnjcnc mišice s toplo masažo in obkladki, toda vedno le toplo in toplo. fr^ns 9 mmik^^m p its^m A V k /mm * ! Štiri ljubke otroške poldne oblekice Toda bodite prepričane, da to zlo ni prav nič nujno in da ste same krive, če boste nekaj dni morale prenašati neprijetnosti, morda celo v postelji. Vsa hišna in gospodinjska dela prav lahko opravite brez posebnega naprezanja in izpostavljanja raznim boleznim in nezgodam. KILA Neka gospodinja bi rada prenesla polno košaro mokrega perila iz enega prostora v drugi. Zdelo se ji je, da bo to delo lahko opravila sama in mislila je tudi, da bi izgubila preveč časa, če bi poklicala koga na pomoč. Vlekla je težko košaro in pri tem niti ni pomislila, kakšne posledice lahko ima tako početje. Zadovoljna, da je delo opravila brez tuje pomoči, toda zelo utrujena je nadaljevala z drugim delom. Toda prav kmalu je začutila v spodnjem delu trebuha neprijetne bolečine, ki nikakor niso hotele prenehati. Nazadnje so poklicali zdravnika. Ko mu je povedala, od kdaj čuti bolečine, je zdravnik takoj pomislil na kilo. Diagnoza je bila točna. Ver- Ce hočete, da izgubi moka duh po plc-snobi, dajte lesno oglje v bombažno vrečico in jo položite na moko. Oglje bo vpilo vlago. Prav tako porabito lesno oglje, če hočete odpraviti iz omar neprijeten duh po jedilih in oblačilih. Oglje drobno stol-pete in ga položite v kozarec vode. Tega pustite potem nekaj dni v omari. Sveže meso se v vročih dneh kaj hitro pokvari. Če ga zavijete v krpo, ki ste jo namočili v kisu, drži dva dni. Sicer pa ni dobro, da meso preveč pe-rete in namakate v vodi. ker s tem izgubi na okusu in hranljivi vrednosti. Če meso diši, ga umijte v mlačni vodi, ki ste ji dodali kisa in popra. -A- Črne volnene stvari, kakor tudi čipke, peremo v mlačni vodi, ki smo ji dodali goveji žolč. »Kurjo oko« boste odstranili, če si večji ra t zaporedoma privežete čez noč nanj košček limone. Po nekaj dneh umijte noge v vroči vodi in »kurje oko« bo izginilo. «A? jetno je bila pri tej gospodinji žo prej neka preddispozicija za to bolezen, ki se je ob dviganju težkega bremena popolnoma razvila. Zdravnik ji je priporočil, naj nosi pas, toda kljub temu je ni mogel potolažiti, da ne bo čutila bolečin in da je to ne bo oviralo pri vsakdanjem delu in vplivalo na njeno razpoloženje. Ko že imamo kilo, jo lahko popolnoma pozdravimo samo z operacijo. SRCE Vsakodnevno gospodinjsko delo ne vpliva na zdravo srcc, toda vsako pretiravanje in nepotrebni napori srce slabijo. Močno utripanje srca in težko dihanje je normalno pri težjem delu in naporu, toda če traja to stanje dalj časa ali če sploh ne preneha, je to znamenje bolnega sr- 'O*® ca. Ne vzdigujte težkih bremen, ker to kvari tudi srcc. Strokovnjaki menijo, da ¡lahko moški vzdignejo brez škode 00 kg in nosijo dalj časa 30 kg. Ženske pa smejo vzdigniti samo 30 kg in nositi 15 kg. Kontrolirajte večkrat svoje srce, kajti tudi najmanjšo srčno napako težko pozdravimo. DELAJTE PAZLJIVO IN PREMIŠLJENO Mnoge bolezni in neprijetnosti nastanejo zaradi nepravilnega in nespretnega opravljanja, dela. Ce porabi gospodinja prav toliko moči in napora pri svojem domačem delu kot delavec težke industrije, je to njena krivda. Nepotrebne kretnje in utrujevanje, ena in ista pot, ki jo prehodi gospodinja večkrat po nepotrebnem, jo tako izčrpa, da je na smrt utrujena, čeprav jc skuhala samo navadno kosilo. Seveda je potem tudi nesposobna zadostiti še drugim dolžnostim. ki jih od nje terja družina in družba. JUHA IZ KVASA 4, dkg korenja, 4 dkg peteršilja, malo zelene, 4 dkg masti, 4 dkg moke, sol, 2 do 3 dkg kvasa, voda ali zelenjavna juha. Zelenjavo narežemo na tanke liste iin najprej na masti prepražimo, nato pa še tki šini o, Ko jc mehka, pustimo, da izhlapi vsa tekočina, zelenjavo pa po-mokamo, moko nekoliko popražimo, nato pa zalijcmo z malo vode in zelenjavo pretlačimo. Prctlačeno zelenjavo zalijcmo s tako veliko količino vode, kolikor želimo juhe, Kvas razdrobimo in la/.mcšamo v majhni količini mrzle vode, nato ga pri! i jemo juhi. Vse skupaj naj vre šc dobre četrt ure. JUHA IZ RABARBAIVE 50 dkg rabarbarc, 1 1 vode, 4 dkg pšeničnega zdroba, limonina lupinica, sladkorja po okusu, 2 do 3 dkg surovega masla ali dobre margarine. Rabarbarina stebla operemo in /.režemo na koščke ter skuhamo ncolupljcne v vodi. Nato vse skupaj pretlačimo, ra-bnrbaro ponovno pristavimo, zakuhamo vanjo zdrob, jo odišavimo z limonino lupinico iin osladimo po okusu. Nazadnje razpustimo v juhi še surovo maslo ali margarino. Juha je zelo primerna za poletni čas, ker je lahka in osvežujoča. DIIOBNJAKOVA OMAKA Z JAJCI Za vsako osebo skuhamo v Irdo eno jajce. Narežemo na vrtu precej drobnja-ka, ga preberemo in zelo na drobno sesekljamo. Jajčne rumenjake zmečkamo v sklediei z vilicami in jim dodajamo med mešanjem po kapljicah olje. Količina olja se ravna po številu oseb, za katere omako pripravljamo. Ko olje z rumenjaki lepo naraste, ga razredčimo z vinskim kisom po okusu, malo solimo in mu primešamo šc sesekljan drobnjak in sesekljane beljake. Prav poseben okus dobi omaka, če razstopimo v njej se žličko sladkorja. Ce je omaka pregosta, jo razredčimo z vodo. Serviramo jo k mesu, krompirju itd. Prinaša nam v jedilnik prijetno spremembo Icr je zlasti poleti zelo o-svežujoča. Tako omako pripravimo tudi iz različnih zelišč. Sončne pege najbolj vznemirjajo rdečelase, plavolase ljudi, ker jc njihova koža izredno občudjiva za sou-čne žarke in zaradi tega se zbira podkožni pigment na določenih delih našega telesa. Naj vam jjovemo kar v začetku, da nimamo sredstva, ki bi to zbiranje pigmenta popolnoma preprečilo, kajti to nagnjenje je prirojeno, pač pa imamo sredstva, . ki pomagajo, da pege zbledijo. V najnovejšem času uporabljajo kozme-tičarji poseben način, da pege postrgajo, toda če jih je preveč, je ta način predrag in dolgotrajen. Zato rajši uporabljamo domača sredstva, ki so tudi kolikor toliko uspešna, vsekakor pa so neškodljiva in poceni. Tako sredstvo je limonin sok. S sokom si enkrat dnevno premažemo pege. Ali pa zmešamo 25 gr limoninega soka. 1 žličko boraksa in 1 žličko prekuhane vode. To dobro zmešamo in pustimo v dobro zama-šeni stekleničici en dan. S to zmesjo premažemo vsak večer pege. Za mazanje laliko uporabljamo čopič. Poleg teh »maž« moramo skrbeti tudi za druge organe. Zato spijemo vsako jutro skodelico čaja, ki čisti kri, jetra in žolč. Razen limone uporabljamo lahko tudi kumarice. Lahko stisnemo sok ali pa tudi položimo na pege koščke kumaric in jih tam družimo 10—30 minut. To naredimo enkrat dnevno. Izperemo z mlačno vodo. V vsaki lekarni ali celo drogeriiji lahko kopite že pripravljeno sredstvo za beljenje sončnih peg. Pri uporabi vseh teh sredstev (tudi če si ga. pripravite doma) ne pozabite na pripravo obraza. Pred uporabo >mum pip® kakršnegakoli močnejšega sredstva masirajte kožo 10 minut z dobro mastno kremo. In ko si sredstvo sperete z obraza, boste mogoče čutili, da se vam koža »vleče« skupaj. V ta namen položite na kožo nekaj ob-kladkov mlačne vode, v kateri ste raztopili boraks. Ce tudi to ni pomagalo, namažite kožo s cinkovo mastjo in jo pustite deset minut, potem pa obrišite. lir Čc hočemo pragnati črve iz cvetličnih lončkov, jih dajmo čez noč v posodo z vodo. Vsi bodo prilezli ven. * Zaboj za smeti ne bo neprijetno dišal, če bomo vanj dali vsak dan svež časopisni papir. Posebno važno je, da je časopis na dnu, lir Zarjaveli ključi bodo postali spet čisti in bleščeči, če jih večkrat namočite v terpentinu in zbrišete z mehko volneno krpo. v Čestitamo slovenskemu ljudstvu k praznovanju Dneva vstaje PIRAN vam nudi vseh vrst osvežujočih brezalkoholnih pijač, sodavice ter zaloge piva na proizvodnja zacitnb Delovnemu ljudstvu, cenjenim odjemalcem in našemu širokemu krogu potrošnikov, želimo ob prazniku Dneva vstaje mnogo uspehov in zadovoljstva. 7 tâ W ? p/ /'¿.j p ti fll W I< W H Ig BOJAN ŠINKO Prav nič niso vedeli, kako dolgo je trajala počasna in nadvse utrudljiva ježa skozi peščeno noč. Ko se je končno polegel, so ugotovili, da so se jim ustavile vse ure. Ce bi Dolores zdajle zagledala Ivana in njegovo družbo, bi mislila, da se ji približuje trop Indijancev. Obraz :n roke so jim bile kakor napudrane z rdečini praliom, oblek, škornjev in konjev pa se je oprijela prst debela rdeša odeja. Zrak je bil vedno nasičen s prabom, toda kljub temu je bilo nogami zopet trdna tla in še pred večerom so dosegli mogoče po soncu ugotoviti smer. Kmalu so konji imeli pod Cooper Creek, ki k sreči ni bil brez kaplje vode. Kopel jim je dobro dela in še pred sončnim zahodom so zaspali kakor ubiti. Ježa po že znani živinski poti jim ni delala nobenih preglavic. Podnevi so jezdili, ponoči pa počivali. Vsako jutro so jih sočni žarki zatekli že v sedlu. Mac Mc I ntosh ni niti slutil, da so njegovi kavboji in gonjači na povratku obiskali jezero Eyre in se borili s puščavskim viharjem, ker so se vrnili ob času, ko jih jc pričakoval. Kar so zamudili s »skokom v mrtvo srce Avstralije«, so pozneje s pospešeno ježo nadoknadili. Najbolj se je njihovega prihoda razveselila Dolores in Mac Mc Intosh, ki je pospravil v svoj žep težke funte-šterlinge, je že bil v strahu, da se bo Ivan v njenem objemu zadušil . . . 11. poglavje DEŽELA, KI JI PRIMANJKUJE ŽENA Zlasti med svojo odisejado po Avstraliji je Ivan spoznal, da so si Britanci v svoj"; zgo^ov'ni osvoji'ï ogromne pokrajine, niso pa imeli dovoli človeških duš. da bi z njimi osvojene predele tudi napoln:,i in popolnoma obvladali. Njihov Imperij se mu je zdel k"':or mogočen grad, ki je sezidal premožen, a tudi srhteven velmoč. Mnoge izmed grajskih soban so bile zato prazne in brez koristi, ker je bila družina grajskega gospoda premajhna in razen tega preveč izbirčna 1er zadržana., dn bi povabila v grad stalne goste. Avstralija ie bila najbolj prazna od vseh teh soban. Ta primerjava se mu je vsiljevala res čas njegovega bivanja na Mac Mc Intoschevi farmi, še posebej pa na potovanju v Port Pirio, k jezeru Eyro in nazaj na sever. Pokrajina je bîla namreč tako redko naseljena — če ne popolnoma prazna — da ni prišel niti en samcat prebivalec na kradratni kilometer. Kolikšna razlika meti njegovo staro domovino — Združenimi državami Amer:'na. Mikln'ir-evn 7í\. Urrjn urcrhvški odhor —■. Odgovorni urednik M*lko Stolfa — Tiska tiskarna «Jadran» — Vsi d Kopru.