NO 112 Ameriška Do kovina '/I'!%m E RIGf% HI— HO ME1 AMCRICAN IN SPIRIT JF0R61GN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 7, 1962 SLOVCNIAN MORNING N6W6PAPCB STEV. LX — VOL. LX Volivni boj v Kanadi postaja vedno ostrejši Glavni volivni boj bijeta konservativna stranka, ki je na vladi, in liberalna, ki skuša znova priti do narodnega krmila. OTTAWA, Can. — Do volitev ni več niti polna dva tedna, tako je razumljivo, da postaja iz dneva v dan volivni boj bolj in bolj oster. Ministrskemu predsedniku so nasprotniki napravili precej neprijeten sprejem na nekem zborovanju v Britski Kolumbiji, še sovražnejšega pa v Chelmsfordu in Pembroku preteklo soboto. V Celmsfordu se je skušal rešiti konservativni kandidat, znani delavski organizator Donald Gills pred razjarjenimi nasprotniki s tem, da se je spravil na avto v, katerem se je vozil predsednik vlade. Kljub temu je dobil precej udarcev in bunk. Predsednikova žena je pregnala enega izmed vročekrvnežev z močnim sunkom komolca v trebuh. Vodja liberalne stranke L. Pearson je nasilno motenje zborovanj predsednika vlade Die-fenbakerja in telesna nasilja proti njemu in drugim konservativnim kandidatom odločno obsodil, ker je treba vsakomu dati možnost, da pove svoje mnenje. Letošnji volivni boj je živahnejši in bolj vroč, ker nastopa prvič Nova demokratska stranka, v katero so se povezali socialisti in organizirano delavstvo. Ta odkrito razlaga svoj načrt za obsežnejše socialno skrbstvo in upa potegniti na svojo stran močno skupino volivcev. Tudi Social Credit stranka, ki se je uveljavila posebno v Alberti in Britski Kolumbiji, posega letos odločno v volivno borbo. Nihče ne pričakuje, da bi dosegla kake večje uspehe v srednjem in vzhodnem delu dežele. Volitve bodo 18. junija, vendar še ni mogoče dobiti jasnejše slike o razpoloženju volivcev. Večina opazovalcev je še vedno mnenja, da bodo zmagali konservativci, čeprav bo njihova večina v parlamentu močno zmanjšana, če ne celo uničena. ---------------o------ Bodočnost kanadskega dolarja še zmeraj ni jasna NEW YORK, N. Y. — Kanadski dolar se le s težavo drži na sedanjem uradnem tečaju 92.5 ameriških centov. Vendar ga bo kanadska vlada držala na tej višini vsaj do 18. junija, ko bodo volitve. Pozneje bo pa stala pred težko odločitvijo; ali naj vrednost svojega dolarja še zniža ali pa naj uvede devizno kon trolo v neki rahli obliki. V vladnih krogih premišljujejo o tem samo strokovnjaki, politiki imejo roke polne dela z Volivno kampanjo. Novi grobovi John Zorman Kakor je bilo že poročano je preminul na svojem stanovanju na 1022 E. 70 St. 67 let stari John Zorman. Bil je vdovec, soproga je preminul pred 9 leti. Tukaj zapušča bratranca Andya iSlosic in Vinka Godina. Rojen je bil Hrpeljah na Primorskem, kjer zapušča nečakinjo Štefanijo Benčič. Pogreb bo v soboto zjutraj ob desetih iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Namesto vencev bodo hvaležni sprejeti darovi za Slov. dom za ostarele. Kennedy poziva AMA, naj pove, kaj misli o Socialni varnosti Predsednik se zavzema za bolniško zavarovanje ostarelih v okviru Socialne l Mednarodna komisija o Vietnamu spregovorila Pogojna pomoč pn- SAIGON, J. Viet. — Mednarodna komisija za Vietnam, ki jo sestavljajo Indija, Kanada in Poljska, je izdelala poročilo o tamkajšnjih razmerah in vzrokih zanje. Indijski in kanadski , . . zastopnik kažeta v poročilu na varnosti (Social Security) geverni Vietnam, kot na krivca ^poziva z^r rvi I 6117 St. CU!r Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAi Za. Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 z« | mesece Z« Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 112 Thurs., June 7, 1962 Kaj bi moglo.Tajski dati več poguma in odločnosti? Vojaki in diplomatje pravijo, da samo vojaška akcija: izjava ameriške vlade, da bo branila mejo med Tajsko in Laosom za vsako ceno in tako dolgo, dokler ne odjenja komunističen pritisk. To je en pogoj. Drugi pa je: nadaljevanje gverilske vojne v Južnem Vietnamu do zmagovitega konca, pa naj vojna traja tudi desetletja. To so hude obveze za Ameriko. Če jih misli dati, naj to stori čim preje. Ako ne, naj ne okleva kot do sedaj. V tem slučaju naj državam in vsemu svetu jasno pove, kaj misli. Čim manj bo oklevanja, tem manjši bo poraz za našo politiko. BESEDA IZ NARODA Tajska se boji za svojo usodo Ko je Amerika poslala svoje čete in letala na Tajsko, je priznala, da se je težišče mednarodne politike v jugovzhodni Aziji premaknilo v to deželo. Tajska sama se tega tudi zaveda in se ne počuti dobro vkljub prisotnosti ameriških oboroženih sil. Tajska čuti predvsem, da je obdana od takih ssoedov, ki se niso naslonili na Ameriko. Na zapadu Tajske se nahaja Burma, ki je po indijskem vzgledu nevtralna in ima za tako politiko tudi dosti razlogov. Na severnem delu Burme živi kakih 5 milijonov ljudi, ki so po svoji veri, jeziku in plemenskih tradicijah zelo blizu plemen, ki živijo onkraj meje na Kitajskim in v Laosu. To prebivalstvo nima niti pojma o narodnosti, živi po svoji navadi, ki je stara stoletja in ki je ni nihče motil. Samo niti ne ve, zakaj ga je usoda vrgla v Burmo in ne kam drugam. Pri takem položaju imajo kitajski komunisti lahek posel, da podtalno širijo komunistične ideje. Burmanska vlada se tega dobro zaveda in gleda, da je v kolikor mogoče dobrih odnosih do Peipinga. Zato je uradno nevtralna, v resnici pa je bolj pod komunističnim kitajskim vplivom kot pod ameriškim. Tajska vlada torej dobro ve, da Burma ne pomeni zanjo nobenega političnega zaledja v sporih z vietnamskimi in kitajskimi komunisti. Drugi tajski sosed je Kambodža. Tudi ta kraljevina jc uradno nevtralna in dela videz, da je na vse strani enako pravična. V resnici je sprta z obema sosedoma: z Južnim Vietnamom na severu in z Tajsko na zapadu. Tajska torej dobro ve, da ne bo našla nobene opore v Kambodži, ako jo kitajska komunistična napadalnost spravi v kritičen položaj. Tajska je dalje tudi na svoji lastni zemlji zelo malo konsolidirana država. Ravno ob laoški meji ima nekaj milijonov prebivalcev, ki so po šegah, običajih, veri in narečjih čisto podobni sosednemu laoškemu prebivalstvu. Reka Mekong jih bolj združuje kot jih državna meja med Laosom in Tajsko loči. Kitajski tovariši spretno izkorišča-i jo to stanje. Zanje meja med obema državama ne obstoja. Vršijo svoje podtalne akcije, kakor da bi meje ne bilo. Mejo vpoštevajo le toliko, da vodijo zaenkrat vojaške operacije pod krinko “osvobodilnih bojev” le na laoškem ozemlju ne pa na tajskem. Tajska vlada se zaveda, da proti komunističnemu prodiranju sama ne premore ničesar. Povrhu prevladuje v Tajski kot v vseh drugih pokrajinah jugovzhodne Azije prepričanje, da bo ves ta del Azije zopet prišel pod kitajski vpliv, kot je že bil. Ne veselijo se tega vpliva, radi bi se ga znebili, toda čutijo, da je boj brezupen. Ameriško pomoč smatrajo le kot sredstvo, da se otepajo kitajskega vpliva, dokler se le da. To je povod, da je Tajska za ameriško pomoč, toda ne verjame vanjo. Ima zato tudi nekaj tehtnih razlogov. Najprvo ne razume ameriške politike v Laosu. Amerika je najprvo hotela napraviti iz Laosa protikomunistično državo. Ko je to spodletelo, se je začepila za idejo, da naj bo Laos nevtralna država. To idejo zagovarjajo v Washing-tonu še sedaj, toda v Tajski dvomijo, da ji bo Amerika ostaja zvesta. Imajo namreč pred očmi, kaj se je zgodilo s Kitajsko pred 10-15 leti. Tudi takrat je Washington zagovarjal sodelovanje Čangkanjška s komunisti. Kakšno polomijo je takrat doživela Amerika v vzhodni Aziji, je pozabljeno pri nas v Ameriki, niso pa pozabile azijske države. Za-i to mislijo, da je upravičen njihov strah, da se bo isto zgodilo tudi z Laosom: Amerika bo toliko časa zagovarjala nevtralno politiko v Laosu, dokler ne bodo komunisti dosti močni in naprtili deželi komunistično vlado. Na tisti dogovor med Kennedvem in Hruščevim, da naj bo Laos nevtralen, ne dajo dosti. Tajska vlada je torej v kočljivem položaju, da mora z besedami dati prav ameriški politiki, z dejanji pa nam dopoveduje, da nima poguma, da bi se popolnoma zanesla na nas. Pogoji, pod katerimi je pustila ameriškim četam, da taborijo na njenem ozemlju, govorijo zgovorno besedo o tajskem pomanjkanju zaupanja do Amerike. Najrajše bi naše čete in vojaške postojanke blokirala od domačega prebivalstva pod pretvezo, da visok življenski standard našega vojaštva rodi samo nevoščljivost in zavist med domačini. Tajska vlada nima tudi nobenega pravega zaupanja v SEATO, ki je prva poklicana, da varuje države v jugovzhodni Aziji pred komunizmom. S strahom in nejevoljo opazuje, kako se Anglija in Francija izmikata vsem obvezam in skušata zavreti vsako akcijo proti kitajskim komunistom, tako da vse breme SEATO pogodbe pada dejansko samo na Ameriko. Kaj pa, ako se nekega lepega dne tudi Amerika naveliča nehvaležnega posla, da brani neodvisnost jugovzhodne Azije in jo prepusti kitajskim komunistom? Kakšno jamstvo more dati naša administracija Tajski, da se to ne bo nikoli zgodilo? Ali ni naša zunanja ‘politika že več kot dostikrat pokazala, kako vijugasta lahko postane in kako hitro menja svoje nazore o “ameriških življenskih interesih.” Grobovi borcev niso pozabljeni! Milwaukee, Wis. — Vojna, o-kupacija, revolucija! Prišlo je kot besneči plaz, neusmiljeno in strašno se je uničevalno kolo gnetlo preko naše zemlje, in kako svetla je morala biti vera v pravico in svobodo v srcih tistih, ki so po borbah polni trpljenja, ponižanja padali od komunističnih krogelj. In še danes po tolikih letih ležijo nešteti zapuščeni grobovi, ki prosijo in opominjajo: Ne pozabite nas, ki smo dali naša življenja na oltar vere, svobode in pravice! In niso pozabljeni. Slovensko društvo Triglav se jih spominja vsako leto na ameriški praznik 30. maja s tem, da povabi svoje članstvo in prijatelje k žalni sv. maši v čast in spomin vseh padlih protikomunističnih borcev. V polni cerkvi sv. Janeza je daroval sv. mašo rev. dr. Jože Gole, slovenski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Ernesta Majheniča pa je pel za to priliko slovenske pesmi. Po cerkvenem opravilu je bila v dvorani sv. Janeza žalna svečanost, katero je pripravil Lojze Galič. Ob izredno veliki udeležbi članov in članic, je predsednik Franc Rozina v uvodnem govoru označil pomen te spominske svečanosti. Pevski zbor je krasno zapel mogočno Gallusovo “Glejte, kako umira pravični”, nakar je stopil pred prisotne poslušalce g. župnik Claude Okorn, ki je v svojem globokem in pomembnem spominskem govoru dejal sledeče: “Vedno me je globoko zadela Župančičeva pesem: “Grobovi tulijo.” Tolikšna bolečina je iz ražena v tisti pesmi, da jo človek sam čuti. Bolečina se razlije po celem telesu. Po tolikem trpljenju in žrtvovanju, pa nik jer nobenega uspeha. Počutimo se kakor onemogli in ostane nam samo vprašanje: Zakaj? Ali je bilo res vse zastonj? Potrebni so dnevi, kakor je današnji, da nas opomnijo naše povezanosti s preteklostjo. Opomnijo nas naše povezave s tistimi, ki so bili naši vrstniki, pa padli kot žrtve dolžnosti in poklica. Padli so, da bi mi imeli svoboden dom, svobodno domo- ni treba biti sram. Ne dopustimo, da nam komunisti umažejo našo častno borbo in se nam smejejo v obraz, ko se mi sami obračamo do svojih padlih borcev in tako zanikujemo njihove ideale. Naša dežela doma je posejana z neštetimi grobovi, ki jih je posadila bratomorna vojska. Komunistično nasilje, ki se je razlilo preko dežele, je zahtevalo nešteto nedolžnih žrtev, ki so, ali zakopane v množičnih grobovih, ali pa so posamezno neznano kje raztreseni po mučeniški slovenski zemlji. Zgodilo se je tako kot je že videl naš veliki mož, škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Rekel je: Velik je naš čas, ali imeli bomo še večje čase, morda bomo dobili še hujše čase. Hudobija se bo zrastla, to vidimo od leta do leta. Tudi pri nas na Slovenskem je že pričela s svojim groznim delom. Upam pa, da vas ta hudobija ne bo niti zapeljala, niti uplašila, ampak, da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju. Satan ima svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto. Bog nas sicer dolgo pusti, zato, da nas do konca preizkusi, ali smo njegovi ali ne. Zvesti bomo ostali, pa naj pride nad nas karkoli, tudi če bi morali postati celo mučenci. Po robu se moramo postaviti hudobnim silam, da se bomo izognili njihovim strahotam. Tako bomo veliki dočakali velike čase. Tako je govoril ta veliki mož nekaj dni pi’ed svojo smrtjo na taboru v Celju. Kako prav je imel. Vem, da se marsikdo vpraša: Kaj pa smo dosegli s svojo borbo? Kaj nam je ves odpor koristil? — Danes veliko govorimo o Turjaški tragediji, o Kočevju, o Grčaricah, o Teharju, o Vetrinju. Vse izgle-da, da smo izgubili na celi črti. Nikar ne mislite, da so ti neuspehi ali porazi dokaz, da je vse izgubljeno in da nismo ničesar dosegli in da so naše žrtve bile zastonj. Vsak neuspeh rodi izkušnjo, ki ob svojem času prinese bogate sadove. Sad naših skušenj bi morala biti večja ponižnost, bolj odločna volja v borbi za dobro stvar in večja povezanost med seboj. Padle žrtve nas na to stalno opozarjajo. Porazi še Kot verniki čakajo od pepelnične srede dalje na Veliko noč, tako čaka narod na svoje vstajenje. Njegova usoda in njegovo poslanstvo pa je v božjih rokah. Nam, ki smo ostali, je dana naloga, da čeprav daleč od doma, vendar v svobodi, čuvamo izročila očetov z vero v Boga in z upanjem v boljšo bodočnost našega naroda. Doma še vedno gledajo na nas. Mi smo njihova opora v boju s hudobijo in sovraštvom, ki ga seje in goji brezbožni komunizem. Največji slovenski pesnik Oton Župančič je mislil na nas, ko je zapisal: Grobovi prosijo: “Ne pozabite nas, ne pozabite izročil očetov, ne pozabite naših žrtev. Vi, ki ste živi, ste nosilci plamenice za boljšo bodočnost našega naroda. Mi smo padli, da vi živite. Spremenite naše poraze v zmago. Bodite živ dokaz naše in vaše pravice. Ne dajte prilike sovražniku, da bi zmaličil resnico. Lahko potepta naše grobove, ne pa naše ideale. Vi bodite temu priče.” Posebno danes se spomnimo vseh tistih, o katerih je zapisal pesnik Gregorčič: In vas zabij eni grobovi, kjer ne križ — ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli. V mislih pri padlih žrtvah in prosečih grobovih recimo: Ni nas sram priznati, da smo vsemu temu mi priče in kot taki hočemo ostati.” Slava padlim protikomunističnim borcem! A. G. Kulturna kronika “Novi časi” Iz Argentine smo pretekli teden prejeli nov slovenski list, ki je začel izhajati v Buenos Airesu pod dvojezičnim naslovom “Novi časi — Tiempos nuevos” in s Svečana poroka mladega slovenskega para ne pomenijo, da je potem treba vino in bi mogli izpovedovati vreči puško v koruzo z izgovo-svojo vero, tako kakor nam du-|rom: gaj tako nič ne pomaga, ša da. Ko smo hodili v šolo, so j Narod kakor posamezniki ob ta- nam radi pokazali na junaški od-.^ih prilikah pozabijo na politič- drugovali pa so George Švajger, Zanesljiva vremenska napoved še daleč Znanstveniki lahko natančno izračunajo nebesni položaj Marsa čez pet sto let, le z določenim odstotkom verjetnosti pa uganejo, kakšno bo vreme prihodnji teden. O vremenskih razmerah v prihodnji dobi rasti ne morejo povedati tako rekoč nič več zanesljivega kot povprečni prebivalec našega planeta. Dejstvo je, da so se temperature v obdobju 1850-1940 nenehno višale, tako da se je v severnih pristaniščih prej tajal led in je na Islandu začel uspevati ječmen, da na škotskih gorskih vrhovih ni več ledu in da ribe plavajo do groenlandskih obal. Pojav so že večkrat skušali pojasniti z raznimi domnevami, na primer s tem, da je človek spre-'prispevki podnaslovom “Revija o aktuel-nih vprašanjih.” Napovedujejo, da bo izhajal mesečno. Ureja ga Ruda Jurčec, nekdanji urednik ljubljanskega “Slovenca.” Prva številka ima 16 strani; od teh zadnji dve ovojnega lista potiskani, tako da je besedila samo 12 strani; sicer pa ovojne strani niso nurnerirane. Zunanja oblika lista je prikupna; oskrbel mu jo je arh. Marijan Eiletz. Kako je z naročnino, ni povedano. Notranje je 1. številka razdeljena na tri dele, če seveda ne vpoštevamo uvoda. Prvi del je opremljen z naslovom: “Problemi slovenstva” in je po dveh podnaslovih “Med nami” in “In problemi doma” razdeljen na dva razdelka. Drugi del ima naslov “Mednarodna politika,” tretji odn. zadnji pa “Listi naše zgodovine.” V uvodu, ki ima naslov “V nove čdke” in je podpisan s šifro F. K., beremo, da bo “nova revija neodvisna, nestrankarska, z namenom, da ne bo tekmovala z nobeno drugo slovensko revijo ali časopisom”; glede njenega namena pa: “tolmači svetovne in narodne dogodke, odpravlja predsodke, brusi robatosti v medsebojnih odnosih in nakazuje možnosti skupnega dela, tudi v gospodarskem pogledu.” Pod skupnim zaglavjem “Problemi slovenstva — med nami in problemi doma” so naslednji “Naša kulturna nav- minjal podnebje z uporabo fo- zočnost med tujci” (A. G.) “Za silnega goriva (nafta, zemeljski (kulturo organiziranega pred-plin), pri čemer se je sprostilo stavljanja Slovencev v svetu” in odšlo v ozračje na milijone ton ogljikovega dvokisa. Leta 1940 je temperatura ne- (France Dolinar-Rim), “Lepa manifestacija edinosti” (B. F.) in “Protipartijsko razpoloženje Nevesta Zdenka Mejač — Zakrajšek Photo Halik Studio Cleveland, O. — Kot smo že poročali, sta se dne 26. maja 1962 poročila gdč. Zdenka Mejač, iz ugledne in spoštovane Me-jačeve družine na 16015 Arcade Ave., in g. Ivan Zakrajšek, sin g. Johna in njegove žene Zakrajšek, 6617 Schaefer Ave., nekdanjega lastnika znane slovenske mesnice na Addison Rd. Poroka .je bila ob desetih dopoldne s sv. mašo v cerkvi Marije Vneibovzete. Nevestina priča je bila gdč. Marinka Ravnikar iz Brooklyna, N. Y., ženinova pa nevestin brat Stane Mejač. Družice so bile Irena Lah, Tina Urbanija, Agnes Kraljič iz Severne Dakote, Maryann 'Ger-mek, Milena Stanonik in nevestina sestrica Bernadka Mejač, por Grkov pri Termopilah. Kljub strašanski premoči Perzijcev so se postavili v bran in padli do zadnjega moža. Zakaj? Napis, ki je še danes v termopilski soteski, pravi, da zato, ker, tako je velel domovine ukaz. Že več kot 2000 let je od tega in vendar jih še občudujemo. Mi bi včasi radi, da nimamo nič opravka s preteklostjo. Radi bi jo izbrisali kakor črn madež na papirju. To ni mogoče. Če to storimo, se odpovemo samemu sebi, zatajimo' samega sebe. Častne borbe nas ni nikoli treba biti sram, pa če tudi nam je morda prinesla poraz. Naši bratje in sestre, očetje in matere, možje in žene so padali zato, ker so se zavedali dolžnosti, ker so vedeli, da le žrtve prinesejo zaželjeni uspeh. S svojimi življenji so branili kulturne pridobitve naroda, njegovo svobodo,, njegovo vero. Tega nas vendar ne razdvojenosti in nesoglasja in skušajo v edinosti najti pot do rešitve. Vsak narod ima svoje črne dneve v zgodovini. Ali junaštvo padlih borcev, jim je dajalo poguma, da niso omagali. Dolgo dobo so se pripravljali, da so dosegli dan svobode, dan, kjer si prosto volijo vero in postave. Ircem je vzelo 800 let, nam Slovencem 1000 let, da smo dosegli vsaj delni uspeh. In borba še ni končana. Vse generacije vmes bi lahko rekle — saj se ne izplača, kaj pa imamo od tega. Nasprotno, z vsem spoštovanjem do preteklosti, do izročil; očetov, ki so jih smatrali kot božjo postavo, so nosili zaupano jim poslanstvo, po žrtvah davnih dni, od rodu do rodu, do vstajenja. Verovali so v to, kar je napisal naš pesnik Simon Gregorčič: “Pepelnični dan ni tvoj dan, Tvoj dan je vstajenja dan.” Steve Densa, Stan Štepec, Joe Delkin in John Žnidaršič. Nevestin bratec Edi Mejač je nosil poročna prstana. Svatba, na kateri se jc zbralo veliko gostov, se je vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. Nevestina obleka je bila iz svilene organce, obšita s čipkami in podložena s taftom. Poročni šopek je bil iz orhidej. Tudi družičine obleke so bile iz svilene organce in šopki iz orhidej. Novoporočenca sta se odpeljala na poročno potovanje v Evropo. Ko se vrneta se bosta nastanila na Huntmere Ave. S. ------O-------- Prijatelji mleka P. Okoli polovico odraščenih A-merikancev in Amerikank pije vsak dan mleko, sir pa je mogoče, dobiti v okoli 90 odstotkovoa-meriških gospodinjstev. hala naraščati, kasneje se je ce-^na univerzah v Jugoslaviji” lo nekoliko znižala — sicer za (-8-18). Najmočnejši med temi manj kot pol stopinje Celzija — je Dolinarjev prispevek. Namena arktičnih področjih in dru-^U&n je zlasti sloven, kulturnim delavcem. Vsebinsko soroden Dolinarjevemu in tehtno napisan je tudi A. G.-jev “Naša kulturna navzočnost med tujci.” Oba sta indirekten apel na vso slovensko emigracijo, naj že vendar ustrezno našim narodno političnim potrebam smotrno organiziramo predstavljanje Slovencev v svetu. Z dobrim poznanjem mednarodno političnega položaja razpravlja urednik Ruda Jurčec pod drugim zaglavjem “Mednarodna politika” o Evropi, ki da stopa vedno bolj v ospredje. Pod zadnjim zaglavjem “Listi naše zgodovine,” pod katerim misli nova revija objavljati “spomine, dokumente, popis6 dogodkov, dodatna pojasnila ali pripombe vseh, ki jim je ohranitev prave vsebine naše zgodovine pri srcu,” je v 1. številki msgr. Matija gkerbec opisal svojo politično pot 4. do C. maja 1945. v Zagreb. god razen ZDA, zahodnoevropskih dežel in pacifiških obal Azije. Zakaj ni dalje naraščala? Vremenoslovci zavračajo možnost, da bi bila ohladitev posledica zastrupljanja zraka z izpušnimi plini in z atomskimi eksplozijami ter dodajajo, da so bile podnebne spremembe v preteklosti znatno večje od dosedanjih, nastajale pa so brez človekovega vpliva. Ugotovili so, da bi poznavanje podnebja še vedno lahko primerjali s sestavljanjem velikega mnogobarvnega mozaika, katerega vsi elementi še zdaleč niso znani. To delo zdaj opravljajo oceanografi, zemljepisci, hidrologi, geologi in — razen meteorologov seveda — še znanstveniki številnih drugih panog. Preden bo mogoče postreči z zanesljivimi vremenskimi napovedmi, bo treba poznati vreme in podnebjč v preteklosti. Podatki so znani le za 150 let nazaj, to pa je komaj trenutek v dolgem obdobju zemeljske zgodovine. Prav zato mnogi klimatologi proučujejo stare zapiske in klasično literaturo, da bi izvedeli kaj več o vremenu v davni (po človeških merilih) preteklosti. Čedalje bolj dragoceni postajajo tudi arheološki “dokumenti”, zbrani pri proučevanju starosti na podlagi radioaktivnega ogljika 14. Neki francoski proučevalec Sahare je poročal, da je ugotovil po fosilnih ostankih cvetnega prahu, da se je saharska puščava v minulih 4000 letih raz- Prihodnost novega lista zavist po našem mnenju, od dveh fak' torjev: ali mu bo uspelo dobil1 med našo tako zelo raztreseno iz' seljensko družino za vse postav* Ijene si naloge sposobnih sodelavcev in za njegov gospodarski obstanek potrebnega števila stalnih naročnikov. Kot večina bravcev AD v5’ ureja urednik novega lista vi časi” Ruda Jurčec že luC^ “Glas Slovenske kulturne akcl' je,” podobno kulturno politico0 glasilo, ki izhaja že deveto l6*-0 enako v Buenos Airesu v “Argentini. S tem v zvezi bi i°^e tegnila približno za 2000 km da- pripomnil: po zunanji obliki se leč proti severu. V Sahari, ki cba lista razločujeta; papir Pri je zdaj največja puščava na našem planetu, je bilo nekoč trop- sko rastlinstvo s pašniki. O vzrokih, zaradi katerih se spreminja podnebje na našem “Novih časih” je mnogo boljši« tudi “Glas SKA” bi zaradi svoje vsebinske tehtnosti zašluž1! kaj takega, sicer pa: ali ne bi bilo v korist slovenski kulturni planetu, so se znanstveniki spo-jstvari, da bi se združila v eno, razumeli le v toliko, da človek če se že našim kulturnim delav-za zdaj še premalo ve o njih, dajcem res ni mogoče zbrati Pocl bi mogel dokazati to ali ono do- okriljem revije “Meddobje,” ^i mnevo. Izrazili so upanje, da ima že dobro ustaljeno tradicij0« jim bodo elektronski računski nc vseh treh krajih vendar sre-stroji in umetni sateliti v veliko čujemo ista imena; iste glavn-pomoč pri odgrinjanju tančic z sodelavce. zemeljskega podnebja. 1 Janez Sever- SHERISKA DOMOVINA ~2_SUUUULiLP_SUUULQJLSLiUL0^ o O Issued Every Thursday for the Jugoslav« in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu O O jnajuLtJUtJtOJLOJLOJLO' £ THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER _ AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY o JiTB fl o o tro~d~b d~oo~0~& bSTTb Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications to trtra~irtra-6-tns~inrtnnra-ein> Sem in tja po Milwaukee Vsako sredo popoldne se vrši v farni dvorani sv. Janeza Ev. kartna zabava pod vodstvom društva Krščanskih mater in tudi vi ste vabljeni, da se pridružite, da imate vsaj enkrat na teden malo razvedrila. Začetek igranja ob enih popoldne. * Mladinska grupa (CYO) fare sv. Janeza Ev. pripravlja umivanje in čiščenje avtomobilov in sicer v soboto 9. junija. Za delo bodo sprejemali prostovoljne darove. Ko pomagate mladiniin fare — pomagate sebi. Umivanje avtov se bo vršilo od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne in sicer v ozadju farne dvorane. Kakšne se Vaše oži! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wi*. Društvo Krščanskih mater pripravlja letno romanje k Por-cijunkuli v Burlington Wis., v četrtek 21. junija. Prijavite se takoj pri Mrs. E. Majhenich, EV 3-9416, ali pa v župnišču. Vožnja tja in nazaj stane dva dolarja. V nedeljo, 24. junija, bo v cerkvi sv. Janeza Ev. g. misijonar, ki bo prosil darov za misi- rije P. K. (West Allis) ob nedeljah samo PET sv. maš in sicer: ob šestih, polosmih, devetih, desetih in poldvanajstih (6:00, 7:30, 9:00, 10:00, 11:30). Pobožnosti, ki so bile do sedaj ob torkih zvečer bodo od 19. junija dalje ob torkih takoj po osmi maši zjutraj. (Pazite za vse morebitne spremembe v vaših oznanilih.) John Butcher, predsednik od- jonsko družbo shster, ‘‘Hčerke delka narodne ustanove “March of Dimes” za milwauški okraj poroča, da je imenoval Ray Smith, jr., za direktorja 1963 “March of Dimes” kampanje. Marije.” Misijonarja pošilja društvo za razširjenje vere v Milwaukee po naročilu prezv. g. nadškofa. Pripravite se ta dan in prosimo vas, bodite darežlji- Imenoval je tudi posebni odbor vi, ko boste dobili posebno kuverto!! z buletinom V nedeljo, 10. junija, bo po naročilu prezv. g. nadškofa v cerkvi Marije Pomočnice Kristjanov na West Allisu g. misijonar iz reda Palotincev, ki bo pri vseh mašah govoril o misijonih v prilog posebne kolek-te, ki se bo pobirala med maša- 14 članov, kateri ima nalogo organizirati prostovoljce za pobiranje darov in za oglašanje za uspešno kampanjo. Darovi, ki se naberejo tekom kampanje se rabijo izrecno le za tri vrste bolezni — zdravljenje od rojstva pohabljenih otrok, “artrajtis” in polio. Sredstva, ki se rabijo so: raziskovanje (research), bolniška postrežba in profesionalni mi. Tudi westalliški g. župnik pouk (pomoč vrednim toda rev-prosi, da po svojih močeh poma- ni m študentom da dovršijo gate. West Alliška grupa CYO priredi v četrtek, 14. junija, piknik. Bus bo odpeljal iz cerkvenega zemljišča ob pol desetih zjutraj. Začenši v nedeljo, 17. junija, pa do preklica bo v cerkvi Ma- jo predragi, ki so nas zapustili gati za ter se preselili v večnost. Pa že mora tako biti. če tudi je bridka ločitev od naših predragih — bodimo pa ponosni in veseli obenem, da živimo v deželi, kjer Se sinemo prosto gibati — smemo se javno zbirati na blagoslovljeni zemlji, v kateri spijo NAŠI večno spanje, ter smemo javno in brez bojazni — POMOLITI za nje! Spominski dan naj nas vedno spominja na naše drage, na vero in na SVOBODO, ki jo uživamo v naši domovini Ameriki! usodo svojih rojakov. Zaznala je namreč, da misli Franco poslati posamezne oddelke tujske: legije v tiste ostanke španskih afriških okolonij, ki mejijo na Maroko in ki bi jih Maroko rad dobil v svoje roke, morda kar tako, kot je Nehru okupiral portugalske luke v Indiji. Franco pravi, da tako ne bo šlo, in je začel pošiljati vojaške okrepitve v ogrožene luke, kar je zopet dvignilo burjo v Maro-lepi, NOVI ku in — kot se vidi — skrbi v Bonnu. Ako bi namreč Maroko rabil silo, mu bo španska tuj-West Alliški mestni svet je ska legija dala gotovo primeren v precej kočljivi zadregi. Vpra- pouk v resnem bojevanju na zdravniške poklice). Poročilo pravi, da je letno rojenih do 250,000 otrok, ki so več ali manj pohabljeni, za “artrajtis” pa to-časno trpi 11 milijonov Ameri-kancev. 1962 Memorial Day (Spominski dan) je za nami. V Milwaukee in predmestjih so se vile dolge parade, pokopališča so bila zelo močno obiskana ter grobovi in spomeniki okirfčani. Marsikatero oko se je zasolzilo ob pogledu na prostor, kjer počiva- <5) dr'P drh 6^ BASEMENT IH A SWEAT? Stop rust, rot and mildew with an Electric Dehumidifier...from any appliance dealer or us. WIIWNSINJLECIRICJPGWER COMPANY Live Better... Electrically šanje je kaj storiti z novo bolnišnico, oziroma z njeno upravo. Mestni kontroler Irvin Knoebel je v mestni zbornici poročal, da vse ne gre gladko ter se mora nekaj ukreniti, da se bo dolg bolnišnice $4,095,000 pričel manjšati. Mestni odbor je prejel ponudbo za oskrbovanje bolnišnice od šolskih sester reda sv. Frančiška, ki vodijo štiri druge bolnišnice v Milwaukee, župan (ne-katoličan) Klentz je z veseljem vzel ponudbo na znanje kakor tudi skoro večina al-dermanov. Pa je že smola — za to ponudbo so zvedeli protestan-tovski pastorji, 12 po številu, ki sc osebno prisostvovali seji mestnega odbora ter vložili protest: “To bi bilo v direktnem nasprotju z ustavo Združenih držav,” ki pravi da morajo biti in ostati cerkev in država ločeni. Tako so dosegli, da je bila cela zadeva preložena za nedoločen čas (upamo1, da ne za dolgo). Res je čudno, da tako mrzijo nas — katoličane? račun življenj nar jev. Župnik iz Pozabljene vasi v BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA Frank Rado Staut Devet let je poteklo, odkar Ti v hladni jami spiš, Spavaj mirno, snivaj sladko, dokler Te Angelj Božji ne vzdrami, ko zazori vstajenja dan. Tvoja žalujoča soproga MARICA Milwaukee, Wisconsin, 7. junija 1962. Takole pripoveduje zgodba: Umrl je duhovnik iz Pozabljene vasi. Nihče se ni čudil: star je že bil, onemogel; mirno je zaspal. Prav tako mirno so ga položili k počitku na skromnem pokopališču pri vaški cerkvi, med šumečimi smrekami. Brez hrupa je živel, brez hrupa umrl: prihitelo je nekaj sobratov duhovnikov, otroci so vrgli na krsto nekaj šopkov — to je bilo vse. Niso o njem poročali časopisi; še njegovi župljani so več govorili o tem, kakšen bo novi gospod, kakor kakšen je bil stari. Duša župnikova se je med tem dvigala k božjemu sodnemu prestolu. Tako majhna in neznatna se je zdela sama sebi. Kakšne zasluge naj pokaže pred Bogom? Kaj bi le mogla stori-t’ velikega in lepega pri majhni čredi vernikov, tam med hribi, v Pozabljeni vasi? Potrka na rajska vrata. Zarožljajo ključi, sv. Peter se prikaže, pogleda dušo se ji globoko prikloni. Župnik se ozre, da vidi, kdo stoji za njim, da se sv. Peter tako priklanja. Nikogar ni. Zbegan reče nebeškemu vratarju: “Oprostite, to mora biti pomota. Jaz sem samo župnik iz Pozabljene vasi.” “Vem, vem,” se smehlja nebeški vratar, “kar vstopite!” Na stežaj odpre zlata vrata, skozi katera ugleda župnik veliko množico, ki hiti k njemu in mu vzklika. Tu so otroci, ki jih je krstil; tu so grešniki, ki jih je pri spovedi prerodil in jih z očetovskimi nauki spravil na pot večne sreče. Pozdravljajo ga kot svojega rešitelja. nemških legij o- je že tako razvpita po svetu, da na njene besede ne bo dal veliko nihče, ki trezno misli. Načrt sam je proti priroden. Južno Afriko zapušča bela rasa in odnaša s seboj svoj kapital, ker se boji, da bi morala enkrat nositi posledice vseh političnih napak, ki jih dela sedanji beli režim. Čemu naj v istem času rine tja nov val evropskih imigrantov? In to ravno sedaj, ko si je Evropa gospodarsko tako lepo opomogla! MALI OGLASI milost zveličanja!” Še bolj pa se začudi duhovnik, da se k njemu sklanjajo vse vrste svetnikov in vse ga hoče imeti za svojega. Spozna-valci mu kličejo: “Kakor mi tudi ti nisi tekal za denarjem in častmi... Bil si reven na zemlji, zato boš bogat v nebesih!” Sveti puščavniki zatrjujejo, da je župnik, ki js toliko let preživel v Pozabljeni vasi, malo tudi njihov ... Še cerkveni učeniki ga hočejo med se, saj je bil v svoji župniji edini učitelj večne resnice ... In ubogi župnik, ves zmeden Sicer, toda sijoč od sreče, prehaja od vrste do vrste, od stopnje do stopnje, do. samega prestola Jezusa Kristusa. A Jezus ga sprejme z veliko in nežno ljubeznijo, kot svojega zastopnika, kot svojega prijatelja, še več, kot drugega Kristusa, ki je nadaljeval njegovo poslanstvo in njegovo delo in njegovo ljubezen ... Posadi ga na časten prostor v svoji bližini, kjer bo pozabljeni župnik iz Pozabljene vasi užival zmagoslavje na veke ... (Po Montilletu) Južna Afrika išče letno do 50,000 imigrantov JOHANNESBURG, Juž.Af. — Južno-afriška vlada še zmeraj misli, da bo mogla ohraniti politično premoč nad domačini, da-siravno je ljudi bele rase tam le dobre tri milijone, domačinov pa štirikrat toliko. Da da premoči bele rase tudi trajno podlago, bi rada z leti spravila v Južno Afriko toliko belih priseljencev, da bi jih bilo tam začetkom prihodnjega tisočletja celih 12 milijonov. Napravila je načrt, da mora zvabiti tja vsako leto okoli 50,000 evropskih imigrantov. V ta namen je zaenkrat namenila V proračunu ne-xaj nad $4,000,000. Nove imigrante bo brezplačno prepeljavala v Južno Afriko in jim za začelek dajala tudi posojila na dolge obroke in nizke obresti. Ustanoviti misli posebne agencije v večjih evropskih državah. Želela bi seveda imeti imigrante samo iz severne Evrope. Načrt je sistematičen, toda fantastičen. Južno-afriška Vlada Naši vojaki iz Tajske bodo hodili na orožne vaje v Vietnam SAIGON, Viet. — V Tajski imamo menda okoli 5000 vojakov, ki zaenkrat samo stražijo mejo med Tajsko in Laosom. Da ne bi samo lenarili, je poveljstvo sklenilo, da jih bo v posameznih skupinah pošiljalo na vojaške vaje v Južni Vietnam. Ideja ni slaba, toda ni pa tudi prijetna. Biti na vojaških vajah v vietnamskih džunglah in v nevarnosti, da se vaje lahko vsak trenutek spremenijo v spopade s komunističnimi gverilci iz Severnega Vietnama, to niso nobene šale. Zanimivo bo, kako bo naša javnost reagirala na take vrste “vojaške vaje”. DELO DOBIJO Cook wanted Male or female Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje in garažo oddajo na 712 E. 159 St. zgoraj. Kličite MU 1-0977. (113) V fari sv. Vida Naprodaj je 2-stanovanjska hiša, z novimi plinskimi pečmi za ogrev, dvema garažama in nizkimi davki — za $14,900. BARAGA REALTY IV 1-9998 530 E. 200 St. (113) V najem Oddajo se 5 sob zgoraj na Holmes Ave., zraven cerkve Marije Vnebovzete. Kličite FA 1-2579. (113) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite tony KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-09G5 ali UT 1-4234. Naprodaj Štiristanovanjska hiša po zelo ugodni ceni, na 987 E. 67 St., telefon HE 1-7591. _ -(113) Hiša naprodaj 6-sobna lesena hiša za eno družino; polna klet, zidana garaža za 2 kare, velik lot. Blizu Holmes Ave. Kličite PO 1-6562. (113) Hiša naprodaj V Euclid blizu Lake Shore Blvd., Colonial hiša, 4 spalnice, 2% kopalnice, ognjišče za drva, jedilna soba, večja jedilnica pri kuhinji, razvedrilna soba v kleti. Lastnik RE 1-8431. (115) Delikatessen naprodaj Pivo in vino — 1242 E. 74 St. Dobra prilika za podjetnega človeka. Cena zmerna. Kličite zvečer HE 2-9896 ali IKE 1-6804. —(6, 7, 8, 11, 13, 15 jun) Hiša naprodaj 4 spalnice, dobro zgrajen bungalow, velike sobe, na novo de-korirano. Predeljena klet, lepo dvorišče vodi v gozd. — Samo $20,900. Kličite WY 1-9872. -(113) Hiša naprodaj za preseliti na vaš lot, cena $6,200. Štirisobna moderna hiša je sedaj na vogalu Eddy Rd. in Orchard Dr., 'Willoughby Hills, Ohio. Lot se lahko kupi v bližini. Kličite od 7-9 zvečer odvetnika Wm. J. Kennicka, 943-3670. (113) Sobe se odda Dve opremljeni sobi in kopalnica se oddajo. Privatni vhod. Kličite HE 1-1829. Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDE.LOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOM so lig/i f, so right, and oh, so refreshing! Franco rekrutira Hemce za špansko tujsko legijo MADRID, Sp. — Tudi španska ima svojo tujsko legijo, ki pa pi tako slavna kot francoska, zato jo bo pa preživela. Ko je De Gaulle sklenil, da razpusti svojo legijo, so legijonarji začeli gledati po drugem gospodarju. Ponudili so se Španiji. Španija ni dolgo premišljala in jih začela sprejemati v svojo legi-Tu je mnogoj mnogo neznanih jo. Največ kandidatov za špan-duš, ki se mu zahvaljujejo: “Ne' poznate nas, a me vas dobro poznamo. S švojitrti molitvami ih daritvami ste sko legijo je med dezerterji francoske tuske legije, med de-_ _ zerterji zopet je največ Nemcev, nam priklicali [Nemčija se je sedaj začela bri- li / enjoy STROJ I S and taste i . what fire-brewing does for beer flavor! 1 Premium quality always . . popular prices everywhere! • fr - ••• I 'x'V-iA!'/::v IvXvw.vXbX': MEIE Trie Stroh Brewery Co., Detroit 26, Michigan AMERICA’S ONLY FlflE-BKEWED BEER I AMERIŠKA DOMOVINA mm ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ RENE BAZIN: IZ VSE SVOJE DUŠE ■ ■ ■ n ROMAN m m m On, ki je bil v drugo šel v vojake in je skoraj tretjino življenja pospaval po vojaških spalnicah, poslušal vojaške pogovore in v duhu doživljal lahkotne, nesramne ali samo abotne zgodbe, ki so duševna hrana obiskovalcev vojaških beznic, on je vedel, da je bolje, ako tako dojemljivega otroka, kakršen je bila Henrietta, ne požene prezgodaj v pokvarjenost delavnic. Njemu se je imela Henrietta zahvaliti, da je v priličnem zatišju preživela tisto dobo od desetih do štirinajstih let, ko se razum razbohoti in se polašča izgrajenega značaja. Prav nevedna je bila ostala in se je baš zato rada smejala, dasi je v dnu resna. Razvila je svojega duha, kolikor je mogoče dekletu njenih razmer in okolja. “Mala rada bere”, je pravila sestra prednica Madiotju, ki je hodil povpraševat. “Rada se uči.” In ponižne sestre so jo bile naučile vsega, kar so znale: aritmetike, zemlje-pisja, zgodovine, mnogo šivanja, krpanja in celo vezenja. Kakor je rastla, pa se je skrivnostna sila razvijala v njej in bilo je deklištvo, tisto, ki je dru- CH1CAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE HARVEY — BY OWNER 163 West 158th Place, 2 Blocks W. of Wood St. 3 Bedrooms, gas heat, stove, washer, dryer, triple track storm windows inch Chose to schools and shopping center. $.13,500 or best offer. ED 3-9752. (112) OWNER TRANSFERRED — Choicest spot in Park Forest. 6 rms. plus gar. Extras. BIt.-in elec. kit. W-W crptg. Washer and dryer. Refrig., patio, 1 blk. to pool, grammar, H.S. and shopg. cntr. 15 E. Rocket Circle. PI. 8-6829. (112) OAK LAWN — For sale. 3 Bedroom Cape Cod home. 1X- car garage, lot 60x230, landscaped. $16,000. 6318 West 92nd St. GA 2-6274. (113) WINSTON PARK — BRICK BEVERLY Split-level. 3 bedrooms, 2(4 baths, rec. rm., fin. basement, W-W crptg., drapes,' fretshly dec. By owner. Asking $31,500. 1410 N. 5th Ave. FI. 5-4043. (113) MELROSE PARK — WINSTON PARK — BY OWNER 7 rm. tri-level. 3 bdrms. Newly decor. Liv. rm.-din, rm. Cab. kit. Bsmt. Att. 2)4 car gar. 65x130 ft. lot. New vinyl floors. Alum. S & S. Gas ht. Priced in low $30’s. FI. 4-0362. (113) BELLWOOD — BY OWNER Neat Georgian. 2 bedroom, 1 large. Separate dining rm. Living rm. Cabinet kitchen. Overh’d sewer-pump. Water sftnr. Gas ht. New hot water heater. Lovely hedged yard. 2 car gar. Nr. paroc. & pub. schls., Hillside shopg. Low taxes. Sacrif. for best offer. LI 4-1532. (113) BUSINESS OPPORTUNITY SPORT, HOBBY & TOY SHOP Established 10 years. Sacrifice due to illness. GA 2-5420 (112) MEAT MARKET Rent or sell. Excellent location. No stiff competition. Call LI. 9-2600 (112) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPING — CHILD CARE 1-6 yrs. & 1-4 yr. old. Light ironing. Reliable experienced woman. Must like children. Stay, own room & bath. In North Shore home. Good Salary. References req. ID 2-7012. (114) COOK — HOUSEKEEPER — Experienced. Must have recent references. Per-mament. Good salary. 2 adults. Go nights. Phone weekdays, 8:30 to 4. WAbash 2-6342. (113) ga duša, katere vpliv prodre povsod, v nasmeh, v pogled, v besede, v kretnjo roke, ki jo ponudi. Deklištvo, ki je sladko in katerega te je strah, tisto, ki ne pozna zla in ki vendar zaradi ene same misli umre, ki mu je vse razkošje sveta nasprotno in ki gre preko vsega, ker ima znamenje božje na čelu. Da, v Henrietti je bil ta čar deklištva, ki ga male iz šole nimajo vse. Zato so jo dečaki imenovali “gospodično”, čeprav je bila revna kakor druge. In vznemirjenje, kakršno še ni bil občutil nikdar, se je vzbudilo v stricu Madiotju, kadar ga je pogledala s svojimi svetlimi očmi in rekla: “Znala sem v šoli.” Pa je pomislil: “Dobro jo moram čuvati.” Videti je bil divji, kadar se je sprehajal z njo, pa je videl moškega iz pristanišča, mornarja, kogarkoli, ki je šel mimo in mu je ugajala, pa je to tudi pokazal. Podvizal se je na večer, kadar je šel iz Lemariejeve tovarne, da je otroka našel čim prej in nikdar ga niso pripravili prijatelji do tega, da bi ponočeval z njimi. Včasih ji je napravil majhno pridigo, kakršno pač zna napraviti star vojak, kratko in zagonetno: “Ti si moja čast”, CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE MORTON GROVE — BY OWNER 6 rm. bi-level. 3 bdrms. IV2 baths. Finished rec. rm. w/stone frplc. Hot water ht. Many, many extras. Priced for quick sale. YO 6-3560. (113) ORLAND PARK — By owner. Lge rambling 8 rm. brk. veneer on Vz acre wooded. Sewer, water, 4 bed-rms. 2% cer. tile baths, mod. kit. and fam. rm. din. & sunken liv. rm. 3 fireplace, att. 2 car gar., full panel bsmt. with rec. area & bar, gas hot water radiant concealed ht. Thermopane throughout. Swim, pool 20x40. FI 9-3459. (113) SOUTH HOLLAND —~Owner transfd. Approx. 2 acre, 9 yr. old 2 bdrm. brick. Tile bath, cab. kit. 2 firepls. Sem-fin. rec. rm. Full bsmt. Nr. expwy.. preserve & schools. $17,500 or best offer. VI 1-2812. (114) CLARENDON HILLS AREA — BY OWNER Large 3 bedroom quality ranch. Attached 2 oar garage. Vz acre landscaped lot. Low down payment. — $19,500. FA 3-8631. (113) LOMBARD — BY OWNER Bi-level. 3 bedrooms. Separate di ning room plus fin. recreation rm. 4 yrs. old. Many extras. $19,900. MA 9-1763. (113) HIGHLAND PARK — Sunday 2-5. Woodlands area. By owner. Brick cape cod. Liv-din. comb, with fire-pi. Panld. den 3 bdrms. IVz baths. Tiled bsmt. Crptg. Air-cond. Upper $20’s, 724 Old Trail. ID 2-6695. (113) GLEN ELLYN — Countryside Ests. Pay just $20.900 for well bit. brick ranch. Pan. fam. rm. overlooking lge. scrnd. porch on % A 2 bdrms. Crpt. liv. rm.. ofc., att. gar. 2nd car incl. See today. MO 8-2743. (113) NAPERVILLE — BY OWNER Stone & frame ranch. 3 bdrms. IV2 baths. Fam. rm. Lge. kit. Full bsmt. Patio. Attchd. gar. Carpet. Water sftnr. incld. V2 A lot. Lawnmeadows. Priced to sell. Immed. poss. — EL 5-2084. (113) ROUND LAKE — BY OWNER 7 rm. Cape Cod. Full bsmt. IV2 baths. Panld. TV rm. Ample storage & closet space. Alum. comb, storms thruout. 2% car gar. Beaut. Ind-scpd. 100x135. $17,000 for quick sale. KI 6-4854 or KI 6-3110. (114) je pravil. “In čast, vidiš, Henrietta, je kakor salva: taka mora biti, da ji oporeči ne moreš, pa prav nič ne.” A to je bila mala reč. Kar pa je storil najboljšega za varstvo male Henriette, je bilo, da jo je ljubil. V tem je bil zares neoporečen. Zaradi nje je postal skorajda trezen. Štedil je. Prelomil je s starimi tovarišijami, ki bi jih bil radi sebe sicer obdržal, a ki so mogle žaliti malo. Pregrešil se je celo tako, da se je naučil še kuhe. Mar to ni bilo skorajda potrebno? Henrietta je bila pravkar stopila v uk. Za svojo starost je bila nekam visoke rasti in je bila zvečer tako izmučena, ko se je komaj ob osmih vračala iz delavnice. On je bil prost od polsedmih dalje. Pa si je mislil: “Najsi se še zamudim, če pospremim kakega tovariša, kadar grem iz tovarne, sem vendar, če se podvizam, tri četrt ure pred malo doma. Kaj, če bi ji skuhal večerjo? Mar ne bi bilo lepše tako, kot da večerjava vsak zase v mlekarni? Pri njenih letih je dobro, če jo kdo posebka.” Posebkoval jo je. Učil se je pri materi Logeretjevi, sosedi iz prvega nadstropja, ki je bila nekoč kuharica v graščini. Prav tako so mu služili spomini iz vojaških let. Tako je Henrietta vsak večer, ko je odprla vrata v stričevo stanovanje, našla mizo iase pogrnjeno in dvoje lončenih skled na štedilniku, poleg pa dobričino, ki je sedel na stolu in ji dejal vsak večer enako: “Kako pozno prihajaš, dete.” Kakor je skrbel za Henrietto, ki ga je zato vzljubila, tako je skrbel spočetka za Antoina. Trudil se je, da bi vzdržal ravnotežje med bratom in sestro. Ali Antoine je imel tako čudno naravo, ki se je le prav nerada koga oklenila in je bila tako nestalna! Bil je vidno razumen in spreten, a tudi ponosen. Odpustil ni nobenega ukora in nobene graje. V prvih letih je sprejemal avtoriteto strica Madiotja, v poznejših letih pa, ko otrok ponavadi razumeva smisel svoje odvisnosti, je bila njegova podložnost stricu zgolj zunanja. Ni uspelo stricu, da bi si pridobil zaupanje vase zaprtega dečka, ki je poznal vsakogar in vse v okraju. Fant je težil za tem, da se izmakne vsakršni odvisnosti. Tudi on je začel zgodaj delati v Lemariejevi tovarni. Potem pa je s petnajstimi leti nenadoma zapustil fabriko, zapustil hišo v ulici Ermitage, najel podstrešno sobico v mestu in šel k mehaniku v uk. Odtlej so bile vezi med njim, Henrietto Ma-diotjevo in starim Madiotjem skoraj pretrgane. Ni prenehalo le družinsko življenje. Antoine ( celo nikdar ni prestopil praga v j stanovanje, kjer sta stanovala sestra in stric. Srečaval ju je na ulici, govoril za trenutek z njima, se izgovarjal z opravkom in se izmuznil. Ta nepojasnjena ločitev, ta prikrito sovražni preokret, ki se je zgodil tako nenadoma in ga niso mogli zmagati niti Henriet-tini poskusi za spravo, niti njene prošnje, niti njeni mehki očitki, sta bila njena velika bolest. K sreči ni vedela za vzrok. Zakaj vzrok je bila ona sama. Antoine je bil izvedel za zgodbo svoje lastne rodbine slučajno v gostilni, ko je nekega dne pil z nekim delovodjem iz fabrike, s človekom, ki mu je vino jezik razvezalo. Zgodba je segala več nego dvajset let nazaj. Sličila je mnogim drugim, žal, neznanim ali le nejasno domnevanim zgodbam, ki postavljajo v nevarnost in sramoto samo revčže. Tedaj je bila njegova mati lepa mlada delavka, vsa rdeča in plavolasa. Prišla je bila iz Quimperleja, kjer so dekleta bolj lahke glave, s staro materjo Melierjevo, da si služi kruh v slavnem mestu Nantesu. In ker se je pomlad nagibala koncu, je v naglici dobila mesto med štiri sto ženskami, ki so luščile grah za konzervno tovarno gospoda Lema-rieja. Bila je to sumljiva družba, ki se je v stiski pritepla iz vseh vetrov. Rado se je vse smehljalo lahkoživosti gospodarjevi, ki je pogosto prihajal med ženske. Bil je dokaj čeden mož, precej mlad še in bogat, bogat! Pravile so imena tistih, ki so bile njegove ljubice. Več jih je bilo in vedno so bile najlepše. Jacquelina Melierjeva se je čutila skorajda počaščeno, ko je opazil tudi njo. Delavka, ki grah lušči, reva; tujka brez varstva in malce koketna — zmaga je bila prav lahka. Njegova je bila, kakor si je bil pridobil poprejšnje z ljubeznivostmi, s pozlačenimi zaponkami in za majhen denar. Toda skoraj takoj se je zgodba preokrenila v zlo. Komaj nekaj tednov je preteklo, ko je Jaque-lina Melierjeva opazila, da je noseča. Vse bi se bilo odkrilo, nečast bi bila javna, sramota neizbrisna. Tekla je k njemu, ki jo je bil zapeljal, se mu vrgla k nogam in ga rotila, naj jo reši. Dal je dva tisič frankov. In za dva tisoč frankov se je tudi našel revež, blodeč delavec, ki se je bil priklatil z obal okrog Bresta s trebuhom za kruhom, ki je privolil, da vzame dekle za ženo. Dete se je rodilo po šestih me- EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl IzberiteI HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlD KE 1-8187 Z VETROM — Takole smo ise nekdaj igrali s kobulji zrelega regrata. V tem pogledu se svet ni spremenil, mladi Craig Estes v Topeka> Kan., nadaljuje staro izročilo. secih zakona, bila je Henrietta Madiotjeva. Mati se nikdar ni potolažila radi svojega greha. Ob njem je počasi umirala, ko da jo použiva sam pogled na malo, ki je rastla in ki jo je oboževala. Nobeno skrbneje vzgojeno in globlje bitje ne bi znalo samo sebe mučiti z bolj veščo spretnostjo kot se je ona. Eno samo misel je imela skozi deset let. Ponižna, nežna, udana žena, ki je šivala ves dan v kotu ob oknu, je imela svoj kes pred očmi in drugega ni videla. Vse svoje življenje, vso svojo življenjsko silo je potrošila, da bi jo ljudje pozabili. Ona sama pa pozabiti ni mogla. Rekla je koj ob začetku zakona svaku Eloiju Madiotju: “Rotim vas, da ostanete v Lemariejevi tovarni. Če ostanete tam vi, stari vojak, ki o vas vedo, da vam je čast had vse, bo | konec zlobnim jezikom. Obljubite mi, da ostanete. Naj mala tega ne izve! In tudi drugi ne, če jih bo še kaj!” Obljubil je. Obdržal je svojo službo kot polnilec v fabriki. Iz iste želje, da bi sumničenja izbrisal, je pozneje poskrbel, da je Antoine začel delati z njim v tovarni. In tako morda spričo za- držanja Madiotjevega, ki so se ga vsi bali, in spričo njegovih ponovnih preklicev sramote ni bilo in jeziki so brž utihnili. PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd. EX 1-1419 Naše posebn BABY BEEF IL LIVER l*k osti ta teden: BOILED QQm IL HAM HOME MADE -jq IL PROSKY IP« BONELESS m IL PORK ROAST ^C IP. MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. ^Hlinim...............................................m...... = POGREBNI 1= 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 = COLLINWOODSKI " " * " |= 452 E. 152ml STREET 5 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago s = Mi smb vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo E wiimiiiuiiiimimmuiMnimiiiiiiimniiiiiiiiimimMiimiMmiiiiiimiiiiimimiiimi. JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD T< URAD Tel.: IVanhoe 1-3118 EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE B.V.D. in May kletna trgovina vam skupno nudita ogromno izbiro praktičnih daril za očetovski dan različno izdelane s kratkimi rokavi Beli oxford gumb na ovratniku Enobarvni broadcloth običajni ovratnik • modre • drap • sive Beli pike Običajni ovratnik Enobarvni broadcloth s pasico na ovratniku • modre • olivne • bambusove Beli broadcloth Običajni ovratnik Beli broadcloth s pasico* Enobarvni pike običajni ovratnik • modre • drap • sive Izbirajte med 8 različnimi kroji in barvami. Bisernasti gumbi. Na rokavih posebni poudarek. “Peri in nosi”. Enobarvne ali bele z vtkanimi vzorci. Mere 14-17. KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL ... THE MAY COMPANY VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE