Edini slovenski dnevnik •:v Zedinjenih državah* s-
Velja za vse Ho. • • $3.0(1 Ima 10.000 karočnikov
list slovenskih delavcev v Ameriki
The oni? Slovenian dai-.
In the UrJčed Sta«*>-
m trn m
Issued every daj eacup* |j Sundays and Holidays
rXLBFOlf FI1AMCM: 4887 CORTLANDT.
NO. 227. — ŠTEV. 227.
■ntere* u leeond-Cla« Matter, September II, 1M1, aft tka Foil Offlee At Haw York, K. T.
the Act of Congress of Marek 8, 1879. TXLKFOM PISARN*; M87 60RTLAJTD*
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 27, 1915. — PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUMK XXHL — LETNIK XXLD
BOLGARSKA NE BO NIKOGAR NAPADLA, PAG PA HOČE IMETI "OBOROŽENO NEVTRALNOST."
SITUACIJA NA BALKANU ŠE SEDAJ NI POJASNJENA. — KONFERENCE IN POSVETOVANJA. — IZ NIŠA POROČAJO, DA SO SE ŽE ZAČELI NA MEJ I SPOPADI. — POGODBA MED TURŠKO IN BOLGARSKO. — SRBOM SE MORA POMAGATI! — JE DEVIZA ZAVEZNIKOV. — BOLGARSKI POSLANIK PRI RUSKEM ZUNANJEM MINISTRU. — KRALJ KONSTANTIN IN VENIZELOS. — POMA NJKANJE V PETROGRADU. — TURŠKA KRIŽARKA "SULTAN SELIM."
Boji pri Vilejka.
Poroča se, da se je odbilo vse ruske naskoke. Avstrijci poročajo o ruskem porazu.
Z zapadnih bojišč. Zmage zaveznikov.
Bitka na Haiti.
Srbi in Avstrijci.	sodnik je rekel poročevalcu neke-
Dunaj, Avstrija, l>f>. sept. —; pi nemškega časopisa sledeče: — Vrhovna poveljstvo avstrijske ar-' Bolgarska mora braniti svoje in-made poroča: — Naša artilerija terese na Balkanu, če ne jo bodo Je uspešno obstreljevala srbske I popolnoma uničili. Samo zatega-trenske kolone v bližini Belgrada del j je tudi začela mobilizirati, in srbske postojanke na TopČide- Zaenkrat se še ne ve, komu bo liani. V splošnem je položaj neiz- povedala vojno. Ona vedno stoji pn nirii jt ii.	na stališču, da mora imeti od voj-
ne dobiček.	„
Situacija na Bolgarskem. ,
Berlin, Nemčija. 25. sept. —	, . N°ta-
NVki tukajšnji časopis je dobil London, Anglija, 2o sept. -Is Sofije poročilo, da so se skoraj Bolgardca vlada je poslala danes no v s.'h bolgarskih mestih vršile zaveznikom noto, v% kateri pravi.
da ne mobilizira proti zaveznikom, ampak zato, da čuva narodne interese.
Iz Aten poročajo: — Bolgarski
lik<
demonstraeije. Ljudstvo je j navdušeno pozdravljalo Nemčijo j in zahtevalo od vlade, da naj prej-k o mogoče napove vojno.
Rumunska. Amsterdam, Nizozemsko. 25. s«»pt. t4Koelnisehe Zeitung" je priobčila članek, v katerem pravi
ltrro
ilrugim tudi sledeče: Hnmunska je zaigrala svojo pa naj se zgotli na Balka-nu karkoli hoče. Prej j«' bila nekaka posredovalka med Avstrijo iii Tuivi jo. za<lnji čas je pa čisto izpretnenils svoje stališče. Avstrijci in Nemei bo<lo šli skozi Sofijo in nt* skozi Rumimsko. S tem ji hočejo pokazati, da je ne smatrajo več za svojo prijateljico, — par pa za sovražnico, ki se je pridružila zaveznikom.
Kralj in Venizelos.
Atene, Grško, septembra. — Danes dopoldne sta se kralj Konstantin in ministrski predsednik Venizelos dolgo časa posvetovala in sta baje sedaj v vseh točkah na jasnem.
Grška.
Atene, (trško, 25. septembra. — o je zadovoljno, ker je od-vlada splošno mobilizaei-ij deželi ne preti tako ve-irarnost. kakor ji je preti-(irška se bo le tedaj ume-ojno, če bodo njeni intere-varnosti.
London, Anglija, 26. septembra. Današnje nemško oficijelno poročilo se glasi:
Armadna skupina Hindenburg: Iztočno od Yilejke se je odbilo ponovne ruske naskoke. Zapadno od Vilejke pa se nadaljuje s srditimi boji. Pri Smergan in Višnev smo prodrli na več točkah skozi rusko bojno črto.
Severozapadno od Sabresina trajajo boji naprej. Vsled našega naskoka so se umaknili Rusi preko reke Berezine.
Nadalje južno smo dospeli do reke Njemen, ujeli 200 Rusov ter zaplenili dve strojni puški.
Armadna skupina princ Leopold: — Ruse se je pognalo nazaj ter ujelo 500 mož.
Armadna skupina Mackensen: Položaj neizpremenjen. Dogodilo se ni ničesar važnejšega.
Dunaj poroča o ruskem porazu.
Dunaj, Avstrija, 26. septembra. V ofieijelnem poročilu se glasi, da so Rusi zopet skušali prodreti skozi avstrijsko fronto pri Alek-siniko. Večdnevna bitka se je končala s popolnim porazom Rusov. Začasno se je Rusom enkrat posrečilo prodreti v avstrijske za-kope, a se jih je odbilo nazaj ter so imeli velike izgube.
Na fronti ob lkvi se je zmanjšalo delovanje Rusov.
Angleži so napredovali južnoza-padno od Lille, Francozi pa v di-striktu Champagne.
V bitki, ki se je unela na Haiti, je bilo ubitih 40 ustašev. — 10 Amerikancev ranjenih.
Situacija v Mehiki.
Ameriški uradniki so zaplenili veliko množino municije. — Situacija v glavnem mestu Mehike.
IZPRAZNJENJE SOUCHEZ.
L j ud
pre, lla v
ne
Vojno stanje v Macedoniji.
Pariz, Francija, 25. sept. — *ukajšnja Ilavasova agentura je lohila iz Aten sledeče poročilo: 'arlanient s<> bo najbrže že pri-odnjo sredo sestal. Vlada bo ta-;oj zatem proklamirala v Maee-loniji vojno pravo in če bo tre-tudi obležno stanje. Narodna tanka iina na razpolago dovolj lenarja in bo z lahkoto pokrila anje stroške.
■ I«
'1 Oborožena nevtralnost.'' Sofija, Bolgarsko, 25. sept. — Poluradno se poroča, da je Bolgarska samo zato mobilizirala, tla bi bila pripravljena za vsak slučaj. Bolgarska ie moblilizirala z isto pravico, kakor sta Švica in Nizozemska. Bolgarska vlada se bo tudi za naprej pogajala z zavezniki t»*r z Avstrijo in Nemčijo.
Bolgarska in Srbija. London, Anglija. 25. sept. — Situacija, ki je zavladala zadnje dni na Balkanu, še sedaj ni popolnoma jasna. Bolgarska vlada je rekla, da nima mobilizacija nobenega agresivnega pomena, bolgarski ministrski predsednik Ra doslavov je pa izjavil, da niobi Ii/.acija ni naperjena proti Grški in Srbiji. I/, tega je razvidno, da bo Bolgarska napadlo Srbijo in si bo poskušala zopet osvojiti Ma-cedonijo.
Izjava Radoslavova. Amsterdam, Nizozemsko 25. sept. — Bolgarski ministrski pred-
Cape Haitien, Haiti, 26. sept. — Štirideset haitskih ustašev je bilo. j ubitih in deset ameriških mornariških vojakov ranjenih, v bitki, Zavezniki poročajo, da so ujeli | ki se zavr»ila danes nekako 2 nad 20,000 Nemcev ter zaplenili; i1"^1 od tega mesta- Neka ameri-, veliko lopov	Patrula Je kila presenečena od _ " j močnega oddelka ustašev. Ame-1
Berlin, Nemčija, 26. septembra J rikanci so tako-i v P^tku spopa-j Današnje oficijelno poročilo se ! d,a Poslah semkaj sla za ojačenje. „lasi.	Ko so prišla ojačenja, so poiska
Keir Hardie mrtev.
"Na večjem dqlu fronte se nadaljuje z bitkami ki tvorijo an-gleško-francosko ofenzivo, na ka-
li ustaši zavetja v fortih, katere so nato Amerikanci obstreljevali. Poročila, ki so došla danes sem-
tero so se zavezniki že več mesecev 1 kazej°> da korakajo ustaši pripravljali. Napadalcem pa se ni' Protl Haut du CaP- kl Ieži v rav" posrečilo priti do eilja, katerega imm v severozapadnem delu deže-so si zastavili. Ob obali so se skušale angleške bojne ladije, poseb-
poslanik je rekel, da Bolgarska ne bo napadla ne Srbije in ne Grške. —
Kralj Ferdinand.
Sofija, Bolgarsko, 25. sept. — Ministrski predsednik Radosla-vov je bil včeraj celi dan pri kralju Ferdinandu v njegovi poletni rezidenci pri Varni. Ministrski predsednik se je šele proti večeru vrnil v Sofijo. Vse vojaštvo je dobilo nove uniforme in nove čevlje. "Narodna prava", glasilo bolgarske vlade, poročajo, da se je včeraj podpisalo v mestu De-motiki. dvajset milj južno od Dri-nopolja. pogodbo glede ozemlja, katerega je odstopila Turčija Bolgarski.
Sazanov na delu. London, Anglija. 25. sept. — Iz Petrograda poročajo, da se je tamošnji bolgarski poslanik dol-«ro časa posvetoval z ruskim zunanjim ministrom Sazanovom.
Prvi spopadi. Niš, Srbija, 25. septembra. — Bolgarska vlada je izdala danes dekret, v katerem določa, da se morajo začeti takoj sovražnosti s Srbijo ter da se ne sme s sovražno deželo vršiti nikak promet. Na nekaterih točkah so se že začele sovražnosti.
Grška.
Pariz, Francija, 25. septembra. Grška vlada je izdala povelje, da se morajo vse grške ladije vrniti v grška pristanišča.
Zavezniki in Srbi.
Pariz, Francija, 25. septembra. "Times" poroča, da je Srbija vse potrebno odredila, da ne bodo mogli Bolgari zavzeti železniške proge, ki vodi iz Niša proti Solunu. Zavezniki morajo na vsak način pomagati Srlriji. iii če bo potreba, uničiti Bolgarsko.
Časopisje zahteva, da naj pošljejo Francija, Anglija in Italija v Grško 150.000 vojakov, ki bi imeli nalogo napasti Bolgare od strani, zatem pa prodreti na Ga-lipolis.
"Matin"7 piše: — Čc pridobimo enkrat Grško na svojo stran, potem je. naša naloga takorekoč rešena. Zavezniki bi prodrli skozi Grško na Galipolis in napadli Turke s severne strani.
V "Guerre Sociale" piše Gustav Ilerve: — Zakaj se Francija, Anglija in Italija tako obotavljajo? Zakaj ne pošljejo 150,000 vojakov proti Solunu?
Fernand Merklin, ki se je pred kratkim vrnil z Galipolisa. pravi: Bolgarska je postala zahrbtna in zato je potreba, da se ji pošteno odgovori. Grška, Italija in Srbija so dovolj močni- da se zoper- V mestih in vaseh, ki leže ob stavijo vsaki armadi, ki jo pošlje Železniki progi Petrograd-Dvinsk
Odhod dveh municijskih parai-kov.
Parnik "Tuscania" Anchor črte je odplul včeraj iz New Yorka ter imel razven par potnikov na krovu veliko zalogo municije. "Tuscania" je bil oni parnik, ki je prihitel na pomoč grškemu parniku "Athinar". ki je zgorel na visokem morju. Med potniki se nahaja pet Amerikancev.
Iz New Yorka je odplul tudi parnik Atlantic črte 'Minnehaha' do vrha naložen z municijo. Potnikov ni imel na krovu.
Fcrdova reklama.
Albany, X. Y.. 26. septembra.— Henry Ford zanikuje, da je kedaj ponudil $1,000.000, da se ustavi priprave za vojno ter baje tudi ni nikdar ponudil $10,000.000, da pospeši propagando za mir. Tozadevno izjavo je podal včeraj zvečer tekom kratkega bivanja v tem mestu ter je dostavil, da je nasprotnik posojila za zaveznike in da bo Fordova družba potegnila svoj denar iz katerekoli banke, ki bi bila vdeležena pri posojilu.
Dementi o potopu križarke.
Berlin, Nemčija, 26. septembra. Prekmorska agentura pravi, da je priprosta izmišljotina londonsko poročilo, da je neka nemška kri-žarka na višini pred Falsterbore zadela na mino ter se potopila.
Carigrad za nas izgubljen. Svojih postojank ne smemo pod nobenim pogojem izročiti Turkom. Preveč smo že žrtvovali, da bi storili kaj takega.
Italijansko poročilo.
Rim, Italija, 25. septembra. — "Idea Nazionale" poroča, da je Avstro-Ogrska ponudila srbskemu prestolonasledniku Aleksandru — premirje. S tem bi bil napravljen začetek mirovnih pogajanj. (To poročilo je zelo nevrjetiio. — Op. ured.)
Revščina v Petrogradu.
Berlin, Nemčija, 25. sept. — Iz ruskega časopisja je razvidno, da so zavladale v glavnem mestu Rusije naravnost strašne razmere. Večino pekarn so morali zapreti, ker primanjkuje moke. Prebivalstvo potrebuje vsak dan 150 vagonov moke. Meseca maja jti dospelo •• gin v m o mesto 2I.T2 *.' p.nov t:v «•■ • meseca avgusta rtamo 1*3 vi a ■ nc-i
no pred Zeebrugge, vdeležiti napada, a niso imele nikakih uspehov.
Pri Ypres je imel sovražnik težke izgube ter ni ničesar dosegel.
Južnozapadno od Lille se je posrečilo Angležem vreči v Loos eno naših divizij iz njenih zakopov prve vrste. Ta divizija je zavzela nato postojanke v drugi črti. Mi smo imeli težke izgube ter smo tudi izgubili vojni materijal vsake vrste. Protinaskok se razvija na zadovoljiv način.
Prostovoljno smo izpraznili vas Soueiiez. Številne druge naskoke na tej fronti se je popolnoma odbilo ter je imel sovražnik težke izgube.
Posebno se je odlikoval 39. domobranski polk, ki se je izkazal že v maju, pri Neuville. Ta polk je moral vzdržati glavni naskok.
V	bojih med Rheinis in Argoni. severno od Perthes, je izpraznila ena divizija svoje pozicije po obstreljevanju, ki je trajalo 70 ur. Ta divizija je zavzela pozicije dva do tri kilometre za prvo fronto.
Drugače pa so se izjalovili vsi poskusi sovražnika, da prodre našo fronto.
Posebno ostri so bili boji severno od Mourmelon-le-Grand in zapadno od Argonov. Naskakoval-ci so imeli zelo težke izgube.
Južno od Metza se je izstrelilo iz zraka dva fraucoska aeropla-na, ki sta se nahajala na poti proti Freiburg. Tretji aeroplan je u-šel nepoškodovan.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 26. septembra. Današnje popoldansko poročilo se glasi:
"V Artois smo vzdržali tekom noči včeraj osvojene postojanke. Všteto v to je grad de Carleul, pokopališče Souchez ter zadnji za-kop, katerega so držali Nemci iztočno od utrjenih postojank, imenovanih "labirint".
V	Champagne se nadaljuje z o strimi boji na celi fronti. Naše čete so prodrle nemške Črte na ce-
: le. Morency, voditelj ustašev, poživlja prebivalstvo, naj se ustavi poskusom Amerikancev, ki hočejo razorožiti prebivalce ter jih prisiliti, da se podvržejo vladi predsednika Dartiguenave.
Današnja bitka je bila najbolj resni spopad med ameriškimi četami ter ustaši, odkar so se Amerikanci izkrcali pred dvemi meseci. po umoru izvoljenega predsednika Guillaume.
Nemčija na Balkan. Boji na Gali polisu ue smejo prenehati. Kakor-hitro prenehajo le za par dni, je
ni dobiti ne petroleja, ne tobaka, no soli. Kot kaže, bo pozimi še slabše, kakor je sedaj.
Z italijanskih bojišč.
Rim, Italija, 26. septembra. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da so zavzeli italijanski planinski lovci v distriktu nad Ortlerjem ter Monte Civedale neko strategično pozicijo, na katero so postavili top v višini 3621 metrov. Odtam so naskočili ti lovci sovražne postojanke z bajonetnim naskokom.
Tudi v distriktu Tonale so zavzeli Italijani tekom nočnega napada neko važno postojanko.
"Citta di Jesi."
Korcspondenčni urad javlja: Uradno italijansko poročilo o uni eenju zračne ladije "Citta di Je si" pravi, da je ta ladija napravila z dobrim uspehom polete nad Puljem in metala bombe, potem pa iz neznanih vzrokov padla v morje.
Beg kaznjencev.
Dva italijanska kaznjenca sta pobegnila iz jetniškega taborišča pri Elmer, Cumberland County. N, J. Dosedaj jih še niso ujeli.
Odklonitev vojne dobave.
Pottsville, Pa., 26. septembra. Pennsylvania Saw Co. v Frank-ville je odklonila ponudbo angle ške vlade za dobavo 1:000;000 bajonetov iz jekla.
Na celi fronti so ujeli zavezniki v teh dveh dneh preko 20,000 Nemcev.
Proga
J®
Neufchatel-Varennes cilj.
li fronti 25 kilometrov ter v globi- Toliko poroča oficijelno poro-_ i -------------i	je vzbudilo v Parizu veli-
kansko navdušenje in iz katerega se povzema, da se je v resnici pričela že dolgo časa obetana velika ofenziva.
Cilj Francozov je železniška proga, ki vodi iz Neufehatel v Varennes.
Francozi so oddaljeni sedaj le še dve milji od te železniške proge in če bo ta enkrat zavzeta, je splošno umikanje Nemcev v tej o-kolici neizogibno.
Umakniti bi se moral potem tudi del armade nemškega prestolonaslednika v Argonih.
Boji severno od Arras kažejo zopetno zavzetje ofenzive Francozov, s katero so započeli spomladi. ko se je Nemce istotako po tisnilo nazaj.
Kljub številnim naskokom se Angležem ni posrečilo zavzeti nemške pozicije pri La Bassee, severno od Arras. Sedaj se je pričelo s poskusom, da se odreže La Bassee, severno od juga. Če se bo to Angležem posrečilo, bo tudi usoda mesta Lille v njihovih rokah. Angleži so prodrli glasom njih poročila do vasi Loos in Hullugh, vendar pa preostaja še dosti dela, dokler bodo postale nemške postojanke pri La Bassee nevzdrž-Ijive.	,___,
ni od enega do štirih kilometrov. Tekom noči so naše čete vzdržale v vseh osvojenih postojankah.
Število ujetih Nemcev preseda 12.000.
Z ostale fronte ni poročati ničesar novega, razven to, da je naša artilerija nenadoma napadla nemške utrdbe v okolici Lanois, pri Ban-de-Sapt.
Napredovanje v Champagne.
V	večernem poročilu se glasi, da so Francozi nadalje napredovali, da so zavzeli celo vas Souchez ter prodrli v smeri iztočno od Givenchy. Nadalje južno so prodrli do vasi La Folie ter ujeli pri tem 1000 Nemcev.
V	Champagne so pridobili Francozi nadalje na ozemlju ter prisilili Nemce, da so se umaknili na drugo vrsto zakopov, ki leži tri do štiri kilometre zadaj. Na celi fronti se nadaljuje z boji.
Nemci so imeli velikanske izgube vsled francoskega ognja ter pri bajonetnih spopadih. V zako pih so pustili veliko vojnega materi jala, katerega se dosedaj še ni preštelo. Dosedaj se poroča, da se je zaplenilo 24 poljskih topov. — Število jetnikov presega sedaj 16 tisoč neranjenega moštva, med te mi najmanj 200 častnikov.
Laredo, Tex., 26. septembra. — Ameriški carinski uradniki so zaplenili danes na meji veliko poši-Ijatev orožja, ki je bila namenjena v Mehiko. Zaboji so vsebovali pol milijona patron in več sto pušk. Municijo je bil naročil Car-1 ranza. Nekateri so mnenja, da Združene države ne bodo zana-prej pustile izvažati orožje v Mehiko, kar bi bilo edino pravilno.
Washington, D. C., 26. sept. — Državni department je dobil iz zanesljivega vira poročila, da so se razmere v glavnem mestu Mehike nekoliko izboljšale. Na meji se ni ničesar posebnega pripetilo. Konštitucionalna vlada je poslala zadnje dni v glavno mesto 1000 vagonov živil, ki bodo zadosta-vala za prvo potrebo.
Laredo, Tex., 26. septembra. — Generala Lucia Blaneha, ki je interniran v Torreonu, ne bodo u-strelili, pač ga bodo pa postavili pred vojno sodišče. Generala Gu-tierreza so pustili na prosto.
Brownsville, Tex., 26. sept. — Ameriške straže na meji so danes sporočile generalu Funstonu, da se ni ničesar posebnega pripetilo. Yojaka Richarda I. Johnso-na, katerega pogrešajo od petka, še dosedaj niso našli. Najbrže so ga Mehikanci odpeljali seboj.
Ob mehiški strani Rio Granda je vse polno Carranzovih vojakov, ki se pa mirno obnašajo.
\
Nemški častniki ušli.
Parpignan, Francija. 25. sept. Iz francoskega ujetništva je ušlo več nemških častnikov, ki so bili internirani v Villefranche de Confient. Francozi so jili zasledovali do španske meje, pa niso nobenega vjeli.
Pogodba s Haiti. Washington, D. C., 26. septembra. — Glasom danes sem dospelih poročil bo komitej haitskega kongresa, ki ima v rokah pogodbo med Združenimi državami in Haiti, predložil parlamentu to pogodbo v ponedeljek ali torek. Nihče ne dvomi, da se bo glasilo poročilo komiteja v ugodnem smislu ter da bo kongres odobril pogodbo. Slednja bo veljavna za deset let ter se jo bo lahko tudi podaljšalo. seveda s privoljenjem obeh vlad.
Posip v panamskem prekop«.
Panama, 26. septembra. — Potekel bo še cel teden, predno bo prekop zopet odprt za splošni promet. 55 parnikov je bilo ustavljenih in veliko teh se je obrnilo.
Zadnji posip je najhujši v zgodovini prekopa ter se računa, da bo trajalo 18 mesecev, predno se bo izkopalo iz struge materijal, ki je padel vanjo. Na Taboga otoku v Panamskem zalivu se vrše sedaj merjenja, ker se bo zgradilo na tem mestu utrdbe.
Stolp se je podrl.
Boston, Mass., 26. septembra. 312 črevljev visok stolp iz jekla za brezžično brzojavljanje, katerega se je zgradilo pred kratkim v Tuft College, se je podrl danes vsled viharja, ki je divjal z veliko silo. O stolpu se je domnevalo, da je eden najmočnejših te vrste.
Dunaj odgovarja.
Dunaj, Avstrija, 26. septembra. Dunajska vlada je na poslanico iz Washingtona z dne 16. avgusta odgovorila na -dvorljiv način ter ponovila nazore katerim je dala izraza v avstrijski poslanici z dne 22. junija. Izjavlja se. da se ni nikdar nameravalo naprositi Zdr države za prepoved izvoza orožja in municije. Hotelo se je le prote stirati proti temu, da se je narod no gospodarske razmere v Zdru ženih državah postavilo na glavo in to z namenom, da bo imela de žela kar največji eksport orožja in municije. Iz tega je razvidno da puščajo Združene države na stran vse druge ozire, samo da imajo kar največji materijalni do biček.
V	Glasgowu na Škotskem je umrl James Keir Hardie, znani angleški delavski voditelj.
__ »
London, Anglija. 26. septembra.
V	starosti 59 let je umrl v Glas-gowu, Škotska. James Keir Hardie, znani socijalistični član parlamenta ter delavski voditelj. Podlegel je pljučnici.
Keir Hardie je bil rojen leta 1S56 na Škotskem. V njegovih mladih letih so se preselili njegovi stariši v Glasgow, kjer je mladi James kmalu nato pričel življenje priprostega delavca. Po dveletnem bivanju v Glasgowu se je preselila njegova družina zopet na deželo in mladi Hardie je pričel delati v premogokopu.
Hardie, ki je bil pozneje eden najuglednejših parlamentarcev in katerega so spoštovali vsi kot voditelja delavske stranke, ni imel nobene šolske izobrazbe. Njegova mati ga je naučila citati in kakor hitro je imel za seboj to umetnost, se je lotil tudi pisanja. Pozneje se je izvežbal tudi v stenografiji in polagoma je bil domač tudi v drugih vedah in znanostih.
Leta 1892 je bil prvič izvoljen v parlament, a je pri poznejših volitvah propadel. Leta 1900 je bil zopet izvoljen in od tedaj je bil neprestano član zakonodaje.
Kot politik je bil neomajen ter je v interesu delavstva dvignil svoj glas proti roparskemu pohodu Anglije proti burski republiki.
V	sedanjem konfliktu je istotako dvignil glas ter izjavil, da so za vojno le oni stanovi, ki pričakujejo od nje velikih dobičkov.
S Keir Hardie-jem je izgubilo angleško delavstvo enega svojih najboljših mož.
Jubilej danskega kralja. Kodanj, Dansko, 'Zo. sept. — Danes je praznoval danski kralj Kristjan svoj 45. rojstni dan. V imenu Združenih držav, mu je čestital ameriški poslanik Egan.
Astorjeva žena. Rim, Italija. 25. septembra. —-Zena ameriškega milijonarja Johna Astorja. je odpotovala v Francijo in vstopila kot bolniška strežnica v neko bolnišnico.
Pozor, {jošilieielji denarja'
Denarne pošiijatve v hodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno par« ko HOLANDIJB in SKANDTS* VIJ*.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiijatve ne ii plačujejo v južni TIROLSKI, hb GORIŠKEM, DALMACIJI in d& loma v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vso in enak« spodnji &TAJER in druge netra nje kraje pa pocluje požta k&koi v mirnih časih, seveda traja poši 1 j anje in izplačevanje kaka dv» tedna dalj, nego v mirovnih ras merah.
Od tukaj se vojakom n« wort denarja pošiljati, ker jih vtdm prestavljajo, lahko pa ee po£lj* sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo rojaku, akc vedo t* njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome «tic Postal Money Order", ter pri loiite natančni Vaš naslov in ob osebe, kateri se ima izplačati
IM
K
10.... i5..:. 20.... 25.... 30.... 35.... 40....
53____
5j.... 60.... 65.... 70.... 75.... 80.... 85.... 90 ... 100.—« 110....
$
.90
I.75 2.60 3.40 4.25 5.05 5.90 6.70 7.55 8.25 9.10 9.90
10.75
II.55 12.40 13.20 14.05 14.85 16.50 18.15
«1
K 130. 130_» 140.... 150.... 160.... 170.... 180.... 190.... 200.... 250.... 300...» 350..., 400.... 450...« 500....
600____
700....
800____
900.... 1000____
I
19.8" 21.45 23.1' 24.75 26. W 28.C5 29.70 31.35 33. OH 41.25 4H.ro 67.75 66.0C 74.25 82.50 99.00 115.501 132.CC I 148.5» I 163.0J
Ker se cene sedaj jako sureml njajo, naj rojaki vedno gledajo naš oglas.
TVRDKA FRABK BASSES, 81 Oortlamdt »t. In jžftš, %
IMS NARODA"
taMkk Dally.)
••r.tr «ud	by Cm
'' > r :«», Publishing Co,
<4 •. Ci^por^tioo.)
.	videti t.
■m^ bLNEDIK, Treasurer.
**<rncm >f Bo^neas of the corporation anč
of above officers : < C" ' iMi.it Street, Borough of Man-oar tmi New York City, N. Y.
U 0*ic 'etu fe'ja Ust Ameriko in
Cana<l, . . .. ...............$3.00
po let* . .................... 1.50
*	bto i a meatc New York........ 4.00
! .»> iitu u meito Nev York ... 2.00
*	Icr>l«ottV4t leto...........4.BO
'ccllfcta ............2.55
*	* »-trti..........1-70
- N \RODA" izhaja vsak dan '.»^reniAi nedelj in praznikov.
-I JkS naroda-
V 'J^eof the People") mk wj >»axsept Sundays iod tioLuaya.	,
-n 5 eariy $3.00.
leta 1933, ko je napačno računala ter konec no raditega tudi plačala stroške.
Pod križem.
tJ>«rtiMiiMnt or agreement
-s: vsa in osobi-osti ee ne
j^-oSujejo« t «« bit^vc)! pošiliad po — Meaey Orier, -»mecLbi krnj a naročnikov prc-* . aa b« nam tudi prejšnj«, ■	naznani, da hitrega
nnjfieiao naslovnika.
Vjpi»oGS It poenjatvam naredite ta cultf •
r3lv<*> NARODA"
-tia^dt St., New York City
'JVf'ou 4*87 Cortlandu.
Zastonj uinrl si. Gospod, zastonj si šel na strašno pot! Za dneve naše. polne zmot. umrl si. da v nas živiš. Na bojnem polju teče kri. po bojnem polju smrt kosi. na bojnem polju so te vsi pri bdi drugikrat na križ.
Oltarje zidajo, cerkve; stoletja, tisočletja že tvoj nauk uče od dne do dne: nauk o ljubezni bratovski. Zločinom vsem se smejejo, srd žanjejo, srd se je j o. Bogu ljubezni pa solze teko krvave iz oči...
Iz nemškega J. T.
Nekoliko o blaznosti,
Dopis,
Sheboygan, Wis. — Z delom se je obrnilo nekoliko na boljše. Kljub temu. da se v nekaterih tovarnah dela preko navadnega časa, se ne sprejema novih delavcev. Zima je pred vrati in ta ne obeta nič dobrega. Vsak naj ostane na svojem mestu in naj ne hodi sem; kajti to trenutno zboljšanje delavskih razmer je prispodobiti le z viharjem. Upajmo, da se v
se ie
nekoliko oliabila, kar pa ni nem svetu blestečih imen, je sto-j aprovizacijo
bila krivda pevcev samih. Poliva- pila prfHi"javnost,krasno' okinSa-l sodelovali tudi poslanci. Ta urad Kr3Sll8 POijSkfi SllkOp k! fill liti moram bariton, ki se je kljub ua y u0Vimi visokimi odlikovanji. 1)0 imel pravico zapleniti živila in t .........
Nemci niso dobili,
pri katerem bodo id in!
disharmoniji vzdržal in tako rešil Nekateri teh mogočnih gospodov -i*1 izročati komunainim organi-', zbor pred polomom. Grajati rao-'so povzdiguj-ai *v plemski stan.I zacijain.	j
rain I. bas. ki hoče vse prevpiti.' llrugi so bili uvrščeni v izbrane'
Pogum, pridno obiskovanje pev- bataljone odličnih redov. To je si- Brat srbskega kralja težko ranjen skih vaj. pa bo dovolj uspeha.—'jajno izvedbo drugega vojnega Cul sem od raznih strani, da se posojila, ki naj ne bo nikomur zahoče ustanoviti še eno pevsko dru- vidano. Nekaj skeptikov se bo pač Moje mnenje je, da zaen-|dobilo ki se jim bo malo £.ut]n0
štvo. Moje mnenje je. da
krat deluje eno društvo in se do- zJelo. t}a se je med p(>dpisova bro vkorenini. naj ima ime tako njem vojUega posojila o bančnih ali drugo. Prepričan sem. da bi funkcijonarjih znatno manj sliša-ustanovitev oziroma obnovitev lo kakor po p odpisa vanju.' Nika-pevskega zbora št. 2 zanesla v na- kor naj ne bo zmanjšovana zaslu-
Poljaki so ponosni na svoje ua-I rodne umetnine, in celo Rusi so v Bazileji priznali, da so njihove slike vredne. da se jih reši pred prodirajo-
kratkem povrne toliko zaželjeni
mir. ki nam donese zopet normal-! selbino zopet prepir in nesporaz ne razmere. — Naj omenim nekaj um. čemur bi bil konec, da bi na
malega o predstavi, ki jo je pri-j tem polju zopet pozebli in ostali žavodi So imeli precej dela. Se-redil tukajšnji 'Dramatični klub*j brez slehernega pevskega dru- veda ga niso s sodelovanjem novo ustanovlje- štva. — Upam. da sem sodil ne-' nega pevskega društva 4Danica j pristransko, in če se dozdeva v nedeljo dne 19. septembra v igralcem oziroma pevcem kritika cerkveni dvorani. Da se ne bo na- preostra, se morajo prihodnjič šel kak hudomušnež in smatral1 pač bolj potruditi, da bodo en-
ga teh gospodov za zbiranje podpisov na posojila, kajti banke in
opravili za božje
na bojišču.
'i Na t io 11 a l-Ze i t u ng v Švici poroča iz Petrograda: Brat srbskega kralja, princ Arsen čimi Nemci. Karagjorgjevič, je bil pri kavah--, Rusi so namreč vzeli najlepše rijskih bojih med Narevom in Bu- in dragocenejše od teh slik "iz migom težko ranjen. Spravili so ga lerij v Krakovu in Varšavi že po-v Kijev.	I proj. predno se je sovražnik pri-
bliževal tem mestom.
Angleške sufražetke agitatorice za vojno.
Angleške sufražetke. ki so svoj čas z demonstracijami, z meta-j plačilo in množine denarja niso| "jem bomb, z atentati na mini (
prišle, kolikor se je slišalo, i/. že-j stre iu s požigi vzbujale pozor-(umetnikov. Njihovi najboljši sli-po\ governerjev, prezidentov, j nost P° vsem svetu, so zdaj po- kar j i so vtelesili v svoja dela ne-ravnateljev in upravnih svetni-' St*kno vnete agitatorice za vojno, kaj, kar je čisto poljsko in njihov kov, kakor tudi niso sijajnih od-1 se zlasti trudijo za priredbo de-, poseben dar.
Na Poljskem prevladuje mnenje, tla so posebno njihove narodne slikarije zelo lepe in da se njihovo del«) precej razlikuje od delu francoskiii, nemških in ruskih
moj dopis kot nekako kljubovaj krat brali kritiko, polno hvale. iikovanj dobUi vlli delničarji, monstrativnih obhodov, ki se pri-1 Nekateri tuji kritiki so trdili.
a izražajo poljski slikarji samo 'bojevanje in plakanje", in do-im je zgodovina tega nesrečnega 'je pa pričakujemo zanesljivo tem-jteh demonstracijah nosijo zastave'naroda
.	*	.	_	............ 1 .......... utvo\aiij uooiu vrii aeimearji. --------tvi	j
nje takim prireditvam, hočem vjTakrat se bodo lahko smelo potr- Xaj priznanje za zasluge vrlih' rejajo po angleških mestih, da bi da j kratkem obrazložiti pomen bese-(kali na prsi in rekli. češ. zelo smo delničarjev le veseli predsednike, i ljudstvo podžgalo za vojno in "t ;de: "Kritika". Kar je abecednik se potrudili, pa zato tudi nekaj y siu^aju n0Ve kreditne operaci-1 pridobilo čim več vojakov. Pri čii za šolarja, je kritika za igralca, znaino. Pozdrav! — Kritik.	n,^.,!,,,;.,,^	i teh demonstraeiiuh nosiio v«st:iv.>' na
Časopisje, ki stoji v službi kapitalizma, se kaj rado norčuje iz delavskega gibanja in natoleeva-
za šolarja, je kritika za igralca, znamo. Pozdrav! Iz abecednika zajema šolarček prvi vir k učenosti, iz kritike se uči diletant podrobnosti o nastopih. Ako je kritika stroga in nepristranska, mu daje prvi pouk| in mu pomaga k napredovanju
Iz Avstrije,
...ANASSOCMJJJ«!
MffUBO
-
Tudi Grška.
res zapeljala mnogo teh
peramentnejšega osebnega pose-' vse^ držav, ki se vo ju jejo ol» slikarjev, da so predstavljali sv..-ganja v bogato napolnjene denar-1 strani Anglije. Takih obhodov se je junake na bojiščih, ali pa vd,.-| nice bančnih mogočnikov. kakor; udeležujejo same ženske.	ve in sirote v solzah, vendar so
si- mnogi ognili teh skrajnosti t'ir slikali tudi druge motive, ki jih
smo je doslej videli. Imena teli
Poljski ujetniki v Kijevu.
gospodov slišimo radi, ali n«' post
nego ante subseriptionen. Priča-! Neki varšavski pisatelj, ki se'moremo staviti v	vrsto z n-
... .	kujemo, da bo število ničel za no- Je kratko pred zavzetjem Varšave metninami drugih modernih naro-
ojna je povzročila, da v mno-, yo 5tevilko od goveruerjev pre_ mudil v Kijevu, je priobčil zdaj dov.
Pomožna akcija za begunce \
nja delavskih listov, kateri vedno	Oim strožja kritika, tem boljši so
dokazujejo, da prihaja največje	uspehi igralca, ako ima resno mi-
gorje človeštva od sedanjih soei-	sel lia tem p0iju napredovati. Ho-
jalnih razmer, katere so krive, da	gem torej igrati ulogo kritika, ne-J moglo ostati v svoji hnavadnih
so slučaji bolezni blaznosti, zloči-	pristransko, a ]>rvič zelo prizanes-1 bivališčih, marveč je bilo te ljudi	Popisane s%oie
nov, samomorov itd. vedno bolj ijivo. Moderno opremljeni oder je'spraviti v druge kraje. Že cesar-' . t ° l,olwo	. J
mnaorrwStpvilrn	________________.....A- -	i ..............7 Jn i _______J kakor .1° Je posvedocila ona roka, "J?-
krajih civilno prebivalstvo m' zidentov> ravliateljev, upravnih poročilo o tistih Poljakih, ki so Ko j,- slišal dacek Malczev
I rt	ufi i* ci'im ninwiiltn i	1	**i t-v - t »-i- -	i • • •	-	. „
svetnikov itd. ]>odpisane svote iz- iih Kusi odpeljali iz Galicije. O- svojega "Derviša".
mnogoštevilni.	j krasen. Kako se v sredini glavne-' ska naredba z dne 11. avgusta , •
Kako malo vzroka pa ima ime-' „a zastora divno zrcali Blejsko' 11*14 je zaukazala posebne odred-j novano časopisje norčevati se iz jezero z očarujočo okolico! Pri bo, da se take ljudi v varnost
delavskega gibanja in nazorov de- t(.m seill se sp0innil neke prejšnje spravi in jim omogoči zaslužek, lavstva, nam pa dokazujejo dan kritike. eeŠ. nekaj reklamnih na-'Z ministrsko naredbo z dne 11 za dnevom preiskave priznanih pjsov je smešnih in potujcenih. j avgusta 1914 je vlada za prehra-učenjakov. O takih preiskavah vendar nisem videl ničesar, kar no beguncev določila podpore, in širši sloji ljudstva običajno molče, bj me bodiD v 0či. Kar je prav, je'sicer 1 K za odrasle in na 60 vin. ali pa vsaj ne izvajajo posledic tudi reSiiiea; doticni dopisnik si za otroke na dan. Za begunce

ni pisatelj je dobil dovolje- vis cisto <!rugaeen. da obišče v Kijevu internira- navadno slika. Imel sedaj napeljala dež redov na neSa muzejskega ravnatelja dr. ha Poljske in s svojimi dvignje-
ni
je bil ta der-kakor se jih ji v sel>i du-
finančnih velikašev
Raznoterosti o vojni,
n
Situacija v zadnjih zapletijajih . takih preiskovanj, katere se nio- je £e davno osnažil prah s svojih brez lastnih sredstev je država L Kalkaiiu je priprosta. Izmed rajo logično mislečemu človeku i čevljev in mi pojemo za njim 'Mi-'napravila taborišča z barakami;'
»triktov v Macedoniji, katert je označila Bolgarska kot svoje, ji vzela (inška najbolj zaželjive. Solun so vrata Macedonije in tudi e,- vzame liolgarska celo srbsko Macedonijo, je to kaj malenkostna pridobitev brt*z tega pristani-š»'-a. Grška je tudi vzela Kavalo, fci tvori naravna morska vrata v Sofijo ter notranjo Bolgarsko.
< e dobi Bolgarska Bitolj ( Mo-nastir ter omeji (Jrško do Strum-nice i;i do jezera Prespa, potem ho Griks za vse čase izpr^stavlje-na nenadnemu napadu oil strani Bolgarske, tako po Vardar dolini j št
same vsiliti
K objavi tega članka nas ie na-
Upanje francoskega ministra.
Francoski municijski minister Thomas je v tovarni za orožje in
serere' itd. Scenerija pri igri takim beguncem, za katere ni bilo municijo v Creusotu imel na de- to je 34.4% vsega učiteljstva. Za tribur kralju Sigismundu I..
iki ''mere gojeni, da gredo v obi-ine, ki jihf no in je dognal, kakor poročajo.i(Polk generala feldmaršala Hin-»jst. -k do- jo vlada določila. Z ozirom na te-; listi: Govorimo o zmagi, ker nam	denburga".
denburga
Ob obletnici bitke pri Tamien-berpru v Prusiji (koncem avgusta
i "Naša kri"' je bila zadovoljiva prostora v barakah, pa je naka- lavce nagovor, v katerem je po-j častnike je bilo povišanih potilo Čitanje zanimive razprave izjeiuo je delala razsvetljava, ki zala stanarino prvotno 70 vin., j udarjal, da je izdelovanje vojnih1 učiteljev, o zemljepisnem razdeljenju blaz-,j0 dvakrat uopolnoma obešala I pozneje na fO vin. na dan. a s po- potrebščin popolnoma organizira-! nosti v Združenih državah, katero Glavno ulogo je občinski razpravo je bil objavil neki (^pan, g. Virant) mo
zdravnik od vladne bolnišnice za' Vi-šil, ker je deloval ne le telesno j žave pri aprovizaeiji velikih mest \ trajni napor naših sil daje upanji blazne v \\ashingtonu.	| temveč še bolj duševno. D bro gi- .so bili begunci poslani največ v j na zmago. Kdo bi mogel še dvo
Dotični zdravnik je prišel po-. banje in močan glas ga je napra- \ mala mesta in na deželo. Načelo| miti o zmagi, ko vidimo, da nara-j 1914), v katei i je maršal Ilinden-toni svojih preiskav do zaključka.! vj]0 da bjj kns svoji ulog*.. Hči je bilo. da se ločijo begunci po ščajo materijalna sredstva, da se burc da je najti največ blaznih ljudi jPrica j^ra zelo mikavno, ulogo narodnosti in po veri. \
tam, kjer so ljudje gosto naselje-1 dobro naštudira. vendar s glavne ščih z barakami se je do konca'jajo in vedno novi stroji postavni in kjer vlada najhujše gospo-j napake, bojazni pred občinstvom 'junija nastanilo dosti nad 100,000 Ijajo. Nemčija poskuša Rusijo od-darsko tekmovanje. Tudi podedo- nj znebila. Se to proč in zasi-1 beguncev, in sicer v Gmiindu na ločilno poraziti, ker ima zavest, vana blaznost v mnogih slučajih, gui.aua ji je lepa bodočnost na Nižjem Avstrijskem 30.000 rusin-jda mora hitro zmagati, sicer ji boj Viljem je o tem obvestil maršala se ne vodi do prave blaznosti, ako domačem odru. Z materjo smo i skih, v Volšpergu hi pri Sv. An- to nemogoče. Iz tega sledi, da je Hindenburira v laskavem lastno-
(—------------------------, — — umig prvič občutno porazil Ruse.
tabori-( municija množi, delavnice razšir- je določil nemški cesar, da se naj
147. (mazurski) nemški pešpolk za vedno imenuje "polk generala feldmaršala Ilindenburga"Cesar
hit oljski železnici. Vsled tega j dotičnik živi v miru in ne muči j bili, zadovoljni, želeti je le hitrej-; dreju na Koroškem 10.000 rusin- j Nemčija izgubljena. Zakaj zdaj' ročne • I,, popolnoma ločena od svoje svoje živce. Uni zdravnik namreč šega gibanja telesa. Kapitan J .e- skill, v Lipniei na Štajerskem 30' mobilizira mogočna Anglija vse' ezniee Srbije.	trdi, da se podedovana, še nepo-jnard se bo z dobro šolo *u prid-j tisoč poljskih, v Choenu na Če-' industrije, Rusija se oborožuje in!
Dandanes ima Grška v posesti mnogo teritorija, kjer stanujejo liolgari. Razdeliti Balkan po na-rodnostnih mejah pa je skoro nemogoče.
Nasprotno pa je v ozemlju, katero so dobili Bolgari, med Mesto m Marico, veliko Grkov in Dede-:. ,mč je bil pred letom 1913 grško mesto. Grške in bolgaj-ske zahteve bi se torej lahko zenačilo z izmenjavo teh zemlja.
B"!garska pa nima nobenega namena sprejeti določbi, pogodbe, sklenjene v Bukarešti z ozirom na mejo. Ona hoče imeti Solun in Kavalo, Bitolj in Ištip. Ce hoče ton j <ir*ka rešiti samo sebe, mora v boj proti Bolgarski in na frtran zaveznikov. To je stališče, kat>to zavzema Venizelos ter ve-eina grškega naroda. Francija in V elika Britanija sta bili vedno popularni v Atenah.
Grški kralj
polna blaznost kaj lahko spremeni v pravo blaznost, ako ima dotičnik mnogo poslovnih skrbi, ako so njegovi duševni napori preveliki in prenaporni itd.
Vse drugače pa je z ljudmi, ki žive na deželi, kajti tu je blaznost le redkokdaj najti, izvzemši v vlažnih, močvirnatih krajih ali takozvanih morostih. Vendar pa blaznost, katero je najti v takih krajih, nikakor ni v zvezi z boleznimi civilizacije, kajti na deželi so vzroki blaznosti povsem drugi, kateri so od vsakdanjega življenja na deželi odvisni.
Tudi zamorci, kateri žive običajno v nezdravih in močvirnatih krajih, so z ozirom na njihov duh zdravi, dokler ostanejo na deželi
n ost j o priučil in upamo, da po- škrm 20,000 poljskih, v Mikulovu. organizira in naše Creusot-indu-stane dober igralec. Hitrejše se Pohorelicah in Kvjovu na Morav-j strije stvarjajo nova sredstva. — gibati, glasneje govoriti je ,a-vi skeni 20.000 židovskih in v Bru- ^ Očividno je imel municijski mini-pogoj do iziboljšanja. Ako prid_> oku ob Litvi 3000 židovskih. Na ster Thomas s tem govorom naše kdaj taka uloga. se mora ko- Dunaju je kakih 200.000 begun-'men podžgati municijske delavce renito vaditi v orožju, da se mu cev brez lastnih sredstev; v Brnu,'na skrajni napor njihovih sil. revolver ne bo prehitro izprožil. v Pragi in v Gradcu jih je skoroj
to se pa spremeni, ako morajo za-|nos ne boin omenjal. Igrali so v morci svoje duševne in fizične sile splošno zadovoljnost. Da se ni rabiti v mestih severa. Kakor hi-hgra končala s takim uspehom kot
Le pogum in vse bo šlo. Kapita-j 100,000. Na Češkem je nad 100. nov pobočnik se je obnašal prav tisoč poljskih in židovskih ter nad; po vojaško in je sposoben za večje uloge. Hlapec j t; pokazal prav dober talent za oder in želeti je. da ga v obnašanju kolegi posnemajo. Jeričin zaročenec Štefan je bil ulogi kos, z izjemo, da kot poglavar in zaročenec lepe deklice bi moral biti pogumen, glasan. urne hoje, sploh bi moral kazati, da je nekako vzvišen nad drugimi tovariši. Manjših ulog za da-
tro mora pričeti zamorec na scve-
pa Je unet pristaš ™ tekmovati z belim delavcem.
u>i£i ira cesarja, kojega sestro ka?5ri ** du«evno nadkrdjuje, se
pricno množiti slueaji blaznosti.
i i a za ženo. On je bil v stanu obdržati Cirško nevtralno, kljub naporom Venizelosa, in to do današnje ure. On bo mogoče še nadalje uspešen v tem prizadevanju, a naloga bo zelo težka, ker je !iolgar>ka naravni sovražnik Gr-ške ter pomeni razširjenje moči Bolgarske smrt vseh grških nad.
Z ozirom na Bolgarsko nevarnost se je posrečilo kralju Konstantinu, da niso odšle grške čete ua Galipolis. On pa ne bo mogel zadržati naroda in ministrskega predsednika sedaj, ko se pripravlja Bolgarska na napad na Srbijo ter javno izjavlja, da bo pomagala Turkom ob Zlatem rogu.
Grki in Bolgari so se tepli med •seboj skoro tisoč let. Nadvlada ^nega dela pomena poraz drugega dela. Vojna proti Bolgarski bi bila najpopularnejša vojna, kar jih je kdaj vojevala Grška, ker bi bi In vojna za obstanek.
Balkanska situacija je preveč za iiotana, da bi sedalo kaj ugibati gledp izida tega eventuelne-ga f'oja. Če pa stopi Bolgarska v vojno na strani Nemčije, bosta stopili Grška in Rumunska na sti m zaveznikov in Bolgarska bi fctala pred veliko nevarnostjo kot
Tako je n. pr. prišel v Georgiji leta 1880 na 1764 zamorcev le eden blazni, dočim je prišel istega leta na severu po eden blazni na 333 pametnih zamorcev.
Skratka: tam, kjer vlada dolar neomejeno in kjer velja geslo: "Najprej dolar, potem šele drugo", tam je opažati tudi največ slučajev blaznosti, kajti to geslo vpliva najbolj uničevalno na živce.
Kar velja o blaznosti, to velja tudi o samomoru, to tudi o zločinih vseh vrst in načinov, katero trditev za more potrditi nešteto dokazov.
Ponesrečen italijanski avijatik.
Na letališču Miafiori pri Turinu se je poročnik Bongiovanni smrtno ponesrečil. Letalo tipa Bleriot mu je naenkrat začelo goreti in padel je z višine 100 metrov.
D'Annunzio tožen.
Proti oboževanemu italijanskemu pesniku Gabriele d'Annunzio sta podani pri sodišču v Bologni dve tožbi radi prestopka proti nravnosti in razžaljenja.
bi se morala, je kriv g. režiser oziroma prireditelj igre. kdorkoli je že bil. Režiser ni pravočasno signaliziral igralcev k nastopu, tako da so morali pred odprtim zastorom, ko so svojo ulogo dovršili, nemo čakati na odrešitelje. To napravi mučen utis na občinstvo, še bolj na igralce same. ker jih spravi iz ravnotežja in ob pogum. To je glavna točka, ki je zakrivila, da uspeh ni bil popo-len. Igralcem svetujem, da naj se popolnoma vglobijo v igro. ravno tako, kot se je avtor vgiobil. lz-ostati bi smel in moral tudi grozni ropot in šum. ki ga uprizarja občinstvo med igro. To igralce same jako moti in ne morejo ulog dovršiti tako korektno, kot bi jih. če bi občinstvo mirovalo. Mali pa-glavčki so lepo čitali bajke, pisane v slovenskem jeziku. Prepričan sem, da je domača šola nujno potrebna, ako hočejo stariši ohraniti svojo deco zvesto materinemu jeziku in jo obvarovati pred popolnim potujčenjeln. Triperes-na deteljica mladih gospic je angleško pesem zapela brez pomote, dasiravno jo je spremljev^nje nekoliko oviralo. Novoustanovljeno pevsko društvo •'Danica", dose-daj najmočnejše v naselbini — upati je, da bo tudi tako ostalo — je zapelo tri pesmi. 4'Na straži"(
Vojni stroški.
Nemški finančni minister je v 20,000 italijanskih beguncev; na'državnem zboru povedal, da velja Moravskem je kakih 50,000 polj-'sedanja vojna vse udeležene dr-skili, slovenskih, italijanskih in'žave na dan 300 milijonov mark židovskih beguncev: na Gornjem'(72 milijonov dolarjev). Na me-Avstrijsrkem je 15,000 slovenskih'sec velja vojna vse te države S000 in italijanskih beguncev; v nižje-'milijonov mark. Človek si takih avstrijskih kmetskih občinah je svot še predstavljati ne more, še nekaj tisoč nemških, slovenskih.! pojma nima, koliko denarja je to. rusinskih in romunskih beguncev. J Vojna traja že nad eno leto in ve-Konečuo je na Ogrskem, a na lja doslej že dobrih stotisoč raili-stroške Avstrije, preskrbljenih jonov. Te svote, porabljene za 40.000 slovenskih in židovskih be-j vojno, nam kažejo, kako velikan-, g u n cev. Vseli beguncev je bilo ska bogastva imajo države na
razpolaganje. Seveda je v isti seji rekel tudi nemški državni kance-lar: Ta vojna bo zapustila iz ti-
nad 600,000 že koncem junija. Vojne podpore.
Vlada je priobčila izkaz o voj- soč ran krvavečo Evropo. Po vojnih podporah, ki so se že izpla-jni bodo vsi narodi — zmagovalci čale, oziroma, ki jih je bilo izpla-: in premaganci — morali obveza-čati do konca junija t. 1. Izdatek vati svoje krvaveče in drhteče raza vse kronovine znaša v tem ča- ne in pretekla bodo desetletja, su 512,!K)7.095 K 2 vin, in sicer po( predno se bo obnovilo gospodar-krouovinah razdeljeno: 1)3,907,866 sko stanje, ki je vladalo pred kron 57 vin. za Nižje Avstrijsko. I vojno. 12,778.691 K 58 vin. za Gornje Avstrijsko. 4.076.717 K 82 vin. za Svetovna vojna in socijalno vpra-Solnograško. 21.955,547 K 53 vin.	sanje,
za Štajersko, 7.103,671 K za Ko-j "Frankfurter Zeitung" pise: roško, 10,136.606 K 30 vin. za Dnevni vojni stroški vseh vojsku Kranjsko,, 32,639,294 K 21 vin. za'jočih se držav znašajo 300 milijo Primorsko, 29,207.149 K za Tirol-jnov mark. na mesee več kakor 8 iko. 193,459.837 K 98 vin. za Če- milijard, in na leto okroglo 100 ško, 62.786,752 K za Moravsko.'milijard. To pa so šele neposred-20,328,184 K 94 vin. za Šlezijo.' ni vojni stroški. Koliko je vojna 24.526,776 K 18 vin. za Dalmacijo, j uničila življenj, ki so tudi vendar Izkaza o podporah za Galicijo in J gospodarska dragocenost, koliko Bukovino ni in se je torej zgorej milijard kapitala bode zahtevala navedena skupna svota podpor Še'preskrba invalidov ter vdov in si-za znatne milijone povečala. Za rot. koliko obnovitev vojnega in podpore avstrijskim državljanom drugega materijala, to še rfi po-
v inozemst vu-se je do konca apri-j vedano v teh velikanskih številki izdalo 10,669,300 K 92 vin. Te 'kali. Velik del socijalnega vpra-svote kažejo, kako ogromne žrtve'sanja bi bil že lahko rešen, če bi doprinaša država za podpiranje se bilo v mirnih časih porabilo le tistih, ki so prizadeti po vojni. del tega, kar je vojna uničila v
enem letu.
Centralni urad za aprovizacijo v Nemčiji.
Nemški državni zbor je sklenil
Czelowskega in je pri tej priliki nimi rokami je predstavljal nav-izvedel, da je interniran velik del dušenost in entuzijazem poljske-gališko-poljske elite, med njimi ga naroda.
grof "Wodzieki. grot' Potočki, pro-j Jan Matejko je eden od naj-fesor Dunikowski, jezuitski prior znamenitejših poljskih umetnikov. Sopucli in še drugi.	Rad predstavlja v svojih slikah
pravne narodne svetnike, ali pa Nemški učitelji na bojnem polju. kak. velikanske zgodovinske sku-Nemški listi poročajo, da služi pine, kakor ono. ki nam kaže pru-v nemški armadi 54.518 učiteljev.' skega princa Albrehta, ko daj"
dne
10. aprila 1525. Patrijotični Poljaki kaj radi stoje krog t«* slike ter se naslajajo ob spominih na oni dan, ko je bila Poljska tako znamenita in mogočna, da ji j ; morala plaeevati Prusija tribut. Toda to je bilo pred skoro štirimi stoletji.
Jožef Cehnonski je tudi eden znamenitih umetnikov Poljske. Njegova oduševljena slika tipične "Trojke", trojica v sani vpre-ženih konj, s pogledom na katedralo v ozadju, je pač h njegovega dela.
Ena najpopolnejših slik. ki nam predstavlja življenje Poljske je J. Falatova slika "Pred lovom na medvede". Pasji oskrbnik se peča s svojimi psi ter jih spušča na sled. dočim čakajo lovci in Po-
ročnem pismu.
ep primer
V osvejeni Varšavi.
Deutsche VTarsehauer Zeitung" poroea: Ker se varšavski tovarnarji in bankirji upirajo navezati z nemškimi državljani kup- njači. postavljeni v dolgo vrsti čijske stike.jih je dal gubernatorj nestrpno znamenje za začetek. Tu
se nudi pogled jirave poljske i>o-
von Etzdorff spraviti v koncentracijske tabore ter je zaeno ukazal zapreti njihova podjetja.
Nemška železniška uprava je vpeljala s 15. septembrom direkten brzovlak Berlin-Poznanjsko-Lodz-Varšava. ki bo prevozil <o progo v 13 urah.
Grške priprave.
Z ozirom na morebitne dogodke v bližnji prihodnjosti je grška vojna uprava postavila pri Solunu tabor šotorov in koncentrirala tam 30,000 mož.
Deviška,
Dež redov na finančni svet.
Dunajska "Information" piše: Prebivalstvo je doživelo posebno presenečenje: mala četa bančnih funkcijonarjev, nosilcev v fiuanč-'ustanoviti "centralni urad za
C. Golar.
Sadila sem lilijo, beli cvet. sadila sem rožmarin mladih let — in v vas prižgolele so tiče iz neba na moje gredice.
Cvetela je lilija, beli cet. dehtel mi je rožmarin mladih let: Kod hodi neznani moj ljubi? Naj pride in naj me poljubi!
Ctrga naj lilijo, beli cvet. utrga naj rožmarin mladih let! Jaz hočem ljubezni ognjene, v njej moja mladost naj ovene!
Kje so moji štirje prijatelji: ANTON TURK. JOŽEF TUDE-ŠKO. JANEZ BURDEN in JANEZ LENGEn Pred dvema letoma so se nahajali v Trinidad, Colo. Za njih naslove bi rad izvedel : Carl Pobega, c o Joseph Kalan, 6101 St. Clair Avenue, Cleveland, O.	(25-29—9)
MAZNANILO. Rojakom ▼ Lorain, Ohio, in o-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMSE, ki jo pooblaščen oobirati naročnino za list Giab iNaroda. S ipoštovanjem
Upravništvo Gia« Naroda,
krajine ter si moremo morda živo predstavljati ostrosti zimskega bojevanja po teh krajih, ki so jih prebrodili borilei lansko zimo in ki jih bodo morda še enkrat, če ne bodo Nemci dovolj trdno držali svojih črt.
Kot umetniki drugih narodov, predstavljajo tudi poljski slikar ji vojno in mir. ljubezen in sovraštvo. Izvršili so krasne zgodovinske slikarije in mnogo pesniških motivov. Vedno jih navdaja upanje in večina jih gre z zaupanjem v bodočo svobodno Poljsko. Poljsko. na katero bodo ponosni, če bi dosegla to. kar je drugim narodom pomagala doseči, posebno Združenim državam.
ROJAKI, NAROČAJTE SE S A "GLAS NARODA NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE vrNIK.
NAZNANILO.
Bojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš aastopnik
k.
Mr. FRANK MT.TT
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in is-dajati pravoveljavna potrdila. Bojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda',
sosednimi srbskimi in bolgarskimi; največ pa so delovali izmed vseli fiiologi, ki so iskali značilno karakteristiko jezika in dialektov ma-cedonskih in ki so izkušali, kateri strani je bolj soroden, ali srbski
Zemljepibna in statistična slika današnjega sl0vanstva.,al1 bolgarski. Ta prepir je rodil znatno znanstveno literaturo, po-
I sebno v zadnjih 20 letih, toda vkljub temu ni poravnan in še dolgo časa ne bo. ker v njem navadno ne gre za znanstveno spoznanje,
Napisal prof. Lubor Niederle.
'(Nadaljevanje)
V zadnjem času vidimo tudi v priseljeniških statistikah Amerike Bolgare, toda še te skupaj s Srbi, tako da se ne more podati točno število. Približno 50,000 jih bo tam. Valjavec jih je naštel samo 4000. kur je pač malo.
3. Statistika. Iz zgoraj navedenih vzrokov, glavno pa vsled popolnoma neznanih narodnostnih razmer Slovanov v turški državi, je zelo težko podati tu pravilno statistiko Bolgarov. Njih število se more samo ceniti in o ostalih statističnih razmerah lahko sodimo po uradnih podatkih bolgarskega kraljestva, žalibog do sedaj tudi nepopolnih -
Skupno število Bolgarov je bilo na koncu leta 1000 približne to-le: —
V	Bole kraljestvu (štetje 31. XII. 1900) ........
V	turški Rumeliji, v Albaniji, v < arigradu in v Mali Aziji x približno ........................................
V	Makedoniji (po Kančovu) približno..................
Na Ruinunskem ■„ skupaj /. Dobrudžo) ..................
Na Ruskem ........................................
2,885,379
(>00.000 1,200.000 90.000 50.000
ampak predvsem za politiko.
In tu se vedno zopet najdejo vzroki, da bi ostal prepir neodločen. Srbi potrebujejo morje, in ker ne morejo priti sedaj do Adrije, kjer jim je vzela Avstrija prehod čez Bosno in Hercegovino, upirajo proseče oko k Belemu morju, speeijalno k ustju Vardara. k Solunu, in se iz teh vzrokov trudijo kar najbolj povdariti vse značaje stare in danešnje Macedonije, ki spričujejo. da spada k srbskemu narodu. Bolgari pa nasproti temu nočejo opustiti tega, kar danes taktično eksistira in kar tudi pretekle dobe izpričujejo, to je ožjo zvezo Macedonije z Bolgarsko. Poleg teh dveh glavnih preten-dentov pa se oglašajo s svojimi silno pretiranimi zahtevami za Ma-cedonijo tudi druge politične države. Grško. Rumunsko in seveda tudi Turško, ki sedaj pravno ima to deželo. A tudi druge, oddaljenejše velesile ne pustijo Macedonije iz sfer svoje koristi, glavno Rusko. Italija in Avstrija.
Iz te mešanice literarnih teženj in političnih in znanstvenih del sledi danes za objektivnega opazovalca za sedaj tile vidni zaključki :
(Nadaljuje se).
in vojna.
Nemci o usodi Poljske.
Skupaj____ 5,005,379
Na Bolgarskem je bilo po zadnji statistiki 2,864.735 Bolgarov iu 20,664 Pom a kov. pri čemer je treba pripomniti, da je statistika kombinirala materinski jezik in arodnost.
N i Romunskem noče uradna statistika domačih Bolgarov po-zuati, šteje jih. kolikor mi je znano, za Rumune in navaja v številu 7810 s; 1111 o Bolgare, ki spadajo v kneževino. Weigand pa jih (domačih | ceni na 50.000; številu Bolgarov v Dobrudži pa je cenil Kan-čov na 40,000. Iširkov na 30,000. Na Ogrskem jih je bilo leta 1900 približno 12,000 V. Cintula i. Leta 1856 jih je naštela tu statistika 23.000, toda takrat so bili za Bolgare pomotoma šteti drugi Slovani, na pr. srbski Krašovani.
V	Ameriki je naštel Valjavec -5000 Bolgarov, toda gotovo malo. ker s t * - kupno s Srbi nahajajo v novejših statističnih podatkih vedno tudi Bolgari.
V	.-vropski Rusiji jih je naštela uradna statistika leta 1897 točno 172 659. Najteže jih je ceniti na Turškem. Za Macedonijo sem se dr/al Kiinčova v ozirom na svoje stališče napram macedonskemu vprašanju. Tudi Cvijič je v novejšem času cenil "Slovane" v kosovskem solunskem in bitoljskem vilajetu skupno na 1.300.000 (450 + 500 t 340 tisoč . Brankov je naštel skupaj s Skopeljskim 1.172,000 Bolgarov.
V	turški Rumeliji prištevam k Bolgarom tudi Pomake. V adria-nopoljskrin vilajetu je cenil Mach na 370.000 pravoslavnih in 115 tisoč muKulmanskih Bolgarov.
Daijš. statistične podatke lahko nevedemo iz znanih vzrokov samo o Bolgarih, ki prebivaj« v Bolgarskem carstvu, zakaj samo od tam imamo nekoliko zanesljivih statistik (iz 1. 1881, 1888, 1893. 19O0; I. D70 je bilo štetje sani« površno). Zato se tudi dalje navedena data raznih statističnih razmer stikajo samo Bolgarov v care-vini. »ko ni posebej omenjeno, in tam. kjer nisem dobil do sedaj razdnjih rezultatov, navajam rezultate statističnega dela Vrbaniče-vega iz leta ls!>6 < na temelju štetja iz leta 1888).
'I'u hi še pripomnil, da eksistira na raznih mestih Bolgarske vrsta občin. za . arnavtskih (Arnautlar . n. pr. v okraju varnenskem, provadjjškem, razgradskem, kemanlarskem. Njih prebivalci so sicer delonia m •dovaiiskejjH postanka (Albanci al' Grki), toda deloma so to tudi > sti liolgari, katere so imenovali Arnavti samo zato, ker so prišli j/ Macedonije iz okolice Kostura in Vodena (tako na ]>r. Arnavti od Silistrije. Razrada. Bracifjova). Z.ito primanjkuje vedno ponavljajočemu se mnenju o slovanskem (bolgarskem) postanku ( akonov in Majtonov iz južnega (irskega potrebnih dokazov.
O mohamedaiiskih Pomakih smo govorili že zgoraj in ravno tako tudi o drugih krajevnih imenih musulmanskih Bolgarov. Ahrja-ni, Cečenci.
V	'vernovzhodnem kotu Bolgarske živijo zopet t. zv. Gagavzi — kristjani ki govore turško. To so pravi, ki se razlikujejo od dru-g»-ga dela. ki govori iu čuti bolgarsko in ki jih imajo nekateri za ' ^ pot p. r«'»i i e Bolgare. Primorski Gagavzi prebivajo v Varni in v nekateri) .*!il» (Kestrie Kara-llussein. Dževizliji. Džaferliji. Ala-Klise, Gjaur Si jutčuk, Ein-Kji.j. Kavarna. Ujela . bolgarski v nekaterih selih v . koliei Varne in Provadija in glavno v selu Bejdautu v Dobrudži (Babadag).
.»Im-žica bolgarskih (iagavzov se nahaja tudi v Besarabiji v bend e rs k em okraju, kjer so osredotočeni glavno v okoli«-] Komrata.
Moškov jih et ni na 70,000. toda v oficijalni statistiki so bili šteti za Boi/are. Za slovanske Bolgare v Besarabiji navaja Zanetov ime Tukani.
Tudi z antropologičuega stališča razlikuje najboljši bolgarski strokovnjak <lr. S. Vatev posebne skupine v celem bolgarskem narodu. toda ne moremo jih dosedaj spojiti z jezikovnimi,
Očividno pa je. da se tudi vzhod Bolgarske razlikuje od zahoda. posebno od sofijskega kraja in od Macedonije in da ima tudi jut? svoje posebne znake. Celotno je prišel Vatev na temelju mer-jenj i 320.000 šolskih otrok. 36.000 vojakov in 1330 lobanj do sledečega zaključka o bolgarskem tipu: tipični Bolgar je srednje visok (razmerje 166.5 eni pri možeh in 156.7 pri ženah) in danes pretežno brunet (50 otlst. temnega proti 5 odst. svetlega tipa; ostanek je
,.om,šau, Toda treba je uvaževati da je stopnja temnejše barve ske j^^oni A^ci^]^^ naj\ ecja na vzhodu, v močno ]»omesanih krajih, dočim je na zahodu iu v Macedoniji — vstarem centru bolgarskih Slovanov — temni tip že r-dek. Nos ima Bolgar raven, visok zgornji rob očesne votline in tudi glavo ima visoko; kar se tiče širine glave, je tu 77 odst. mezoeefj luih. Srednji indek je bil pri vojakih 79.65 (v Macedoniji 79.46) pri lobanjah <7.97. Dolihoidne oblike so glavno na "
Trenotno se nahajajo vsi trije deli Poljske v rokah Nemčije iu njene zaveznice — Avstro-Ogr-ske.
Ce ostane Ruska Poljska v rokah Nemcev za vedno, bo pokazal izid vojne. Toda v tem hipu ima faktično pravico govoriti o usodi Poljske le Nemčija, hi ta govori skozi usta kancelarja Beth-man-Holhvega.
V svojem govoru v "Reiehsta-gu", ki ga je imel dne 19. avgusta t. 1.. je rekel nemški kancelar:
"Nadejam se, da znači zavzetje vzhodne Poljske začetek novega gibanja, ki bo razrušilo starodavne sovražnosti med Nemci in Poljaki. Osvobojena ruskega jarma, pojde Poljska sedaj naprej k svetli bodočnosti, v kateri bo mogla razviti Poljska svoj individualuo-nacijonahii značaj. '
Iz teh besed nemškega kancelarja zveni cela legija upanj in možnosti za Poljake. Razlagati se jih more celo kot obetanje polne neodvisnosti. Toda kancelar sani hiti. da razblini ta upanja v nic. V istem govoru pravi dalje:
"Nočem ponavljati zapeljivih obetan j sovražnikov."
Te besede takoj ohlade liade na neodvisnost. Niti delna avtonomija se ne obljublja v njih. "Zapeljive obljube", o kojih govori Bethmann-IIolhveg, se očividno nanašajo na ruske manifeste, v katerih sta obljubljala Nikolaj Nikolajevič in celo car Nikalaj Romanov sam Poljakom avtono mijo.
Kaj pa naj v tem slučaju pomenijo besede kancelarja o "indi-vidualno-nacijoneliiem razvitju" Poljske ?
Skupaj postavljene s kancler-jevim drugim stavkom ni nič drugega. kakor prazno frazerstvo.
oda v drugem delu govora nahajamo nekako liamigavanje o pomenu te fraze, dvigajočih se in padajočih nad to označenje, pa je tudi zelo prenejasno, da bi se moglo napraviti kako končno sodbo.
"Od nas zavzeti kraji", — je rekel kancelar, — "bodo upravljani s sodelovanjem njih domačega prebivalstva".
Neglede na to nejasnost, podirajo te besede nemškega kancelarja. v zvezi s splošuonemškimi administrativnimi ideali, skoro \sako nado na poljsko avtonomijo. Prej govore o tem, da bo sedanja vojna uprava zavzetih krajev potem, po vojni, nekoliko razšir-jna v tem smislu, da bodo Poljaki sami sodelovali v njej do gotove mere. Verjetno je, da bo usoda Polj-
kratke na severo zahodu, na jugu Macedonije pa stopi poprečni indek na 85.
gije po francosko-pruski vojni. Po videzu je največ, kar morejo pričakovati Poljaki od Nemcev, ravno tako upravno stanje, v katerem se nahaja Alzaeija-Lotaringija^ t0 zastopstvo v parlamentu iu senatu, toda faktično. osebna u-pravna kontrola cesarja.
O polni avtonomiji Poljske nima govora. Res je, da bi bilo to u-
- godno za Nemce do gotove meje. ■je. dalje od Osogovskc ni Rilske planine in ; ker bi tvorila avtonomna Poljska •ste (Karasa) predmet ostrih prepirov med: varno obrambo mvd možnim
da bi jih mog čejo prvi. bodi? rem se niso mo«r
narodnostno pripojiti bodisi Srbom, kakor ho-* bi bUo za si Bolgarom po mnenju drugih. V ta prepir, v kate-1 kraljevestva" 'potrebno, 'da" b? s gh tudi najboljši znanstveni delavci otresti enostran- NemČiia in Avsh-h*	p.
o. Slovani v Macedoniji. Kakor je bilo še zgoraj naznačeno. so postali Slovani v Macedoniji in v Stari Srbiji, tj. j. v kraju površno menjenem na zahodu od Ohridskega jezera. Drina, Šardaghom, na severu od srbske me'
na vzhodu o,1 reke Me^c < ivarasa , preamet ostriti prepirov med j varno obrambo pred možnim ru Srh, in Bolgari zakaj obe stranki menita, da imata dovolj vzro- skim upadom. Z druge strani pa
kov <Ja In lili mogli narodnostno nrinonti hodisi Srhmn LruL-,... v,« I u:	__ __ .	,. ,
poljskega
se
, , ....	..	, .	------ .Nemčija in Avstrija odrekli Po-
Skega sta lisca, so posegli pogosto m v celoti objektivneje tudi dm- znanskega in Galicije Na tako'algi slovanski m neslovenski raziskovalci, glavno Rusi in iz kroga teh ! t mističen" korak pa ie težko je nastala celo tretja teorija, po kateri niso macedonski Slovanski' pričakovati soglasja z Berlina in niti Srhi niti Bolgari, ampak posebno, samostojno slovansko pleme'Dunaja
Mae^ioneev	I	' (Po "Ruskem Slovu".)
/i l 7o,r ■	• TI)i;Mpranova ,eta 1887- v tem smislu' Podate mora biti to gotovo
je izdalo leta 1*90 tudi petrogradsko Slov. blagotvor. obščestvo na-jhudo razočaranje Prav ob izbru-
rodopisno karto Balkana, ki sta jo izdelala Komarov in Zarjanek, hu vojne so se drli vsi trije na vse
m ravno to stahsce zavzema danes znameniti srbski geograf-etno- grlo, nemški cesar, avstrijski ee-
gra. dov. Mjic.	| sar in ruski car. da hočejo odreši-
Simpatije Poljakov so se zelo delile, trpeli so pač od vseh teh treh in so bile sve te tri dinastije krive na tem, da so prišli Poljaki ob svoje kraljestvo. Morda bi imeli Poljaki še največ pričakovati od Rusov, ne od carja — ta je sam nedobrodošel veČini Rusov in njegova dinastija je skrajno nedemokratična in germanska — pač pa od ruskega naroda samega, ki je v epohalnem razvoju in ki bo delal po vojni prava čuda napredka. Ruski narod kot tak ni nikdar sovražil Poljakov. — o tem priča ruska ogromna literatura. Morda so bila nasprotstva le prav ob meji obeh narodnosti, negovana od ruske birokracije, ki je ravno taka. kakor nemška, avstrijska ali katerakoli, ki pa je imela v preteklosti lažje delo. ker masa ruskega ljudstva še ni bila zbujena.
Slovenci se lahko mnogo učimo od usode Poljakov.
Škodovi 42-niki,
Z imenom "42 cm", v označbo največjih topov v vojni, smo se že preee seznanili. Druga imena za podobne 'aj-strijske topove so "Škodovi 42-niki" po njihovem iziiajditelju. ter "Pilzenci". ime. ki so jim ga dali v zakopih. Razne slike so nam kazale velikanske ■ztrelke. ki jih meče, nad eno to io težke ter velikosti, ki se zdi na videz nemogoča.
Kakor pripovedujejo očividci, je učinek Skodovih (avstrijskih) dvainštirideset centimetrskih topov. ki so znani pod imenom Pilzenci" hujši, kakor pa učinek Kruppovih "debelih Bert ', S k.-lovi izstrelki tehtajo 2800 funtov. Njih normalna daljava, ki jo dosežejo, je sedem kilometrov, in v mehkih tleh se zarine granata dvajset čevljev globoko, predno eksplodira. Eksplozija nastane dve minuti po udaru. "Pilzenci" so havbice ter niso veliko podobni Kruppovim 42-centimetr-skim možnarjem.
Izstrelek iz "Pilzenca" ubije vsakega, ki je v okolici 150 jar-dov. Že sam pritisk plinov zdrobi v kosce strehe proti bombam utrjenih skrivališč. Mnogo mož. ki uide kovinskim drobcem, kamenju iu množini zemlje, je ubitih, razmesarjenih ali oslepljenih od pritiska plinov. Vojaki, ki so le malo oddaljeni, so raztrgani na kosce. Plin prodre v telo, kjer se razširi ter raztrga meso.
Ce je izstrelek zelo blizu, ra-stopi eksplozija puškine cevi. kakor če bi jih zadela strela. Možje, ki izginejo v takih eksplozijah, se naznani kot pogrešane, ker ni nikakega dokaza o njih smrti.
Na polju znanstvene literature so se pečali predvsem zgodovi-' šiti poljski narod, dobro se zave-narj. z razmerjem Macedonije napram srbski in bolgarski državi v dajoč. da ni vseeno če je poljsk? m mu I osi i, etuograli so primerjali običaje macedonskih Slovanov s narod na njihovi strani ali če ni*
:A-\ ....... "v'
Odkritosrčna beseda.
V Mannheimu na Nemškem o-možena žena, ki se mudi .sedaj v svojem rojstnem kraju, je pisala mannheimskemu županu naslednje pismo: Velecenjeni gospod župan! Obrniti se moram do Vas v posebni stvari. Moj mož J. H. je že od meseca februarja v vojni. Prosim Vas, gospod župan, napravite prošnjo, da bi enkrat tudi moj mož dobil osem dni dopusta. Moj mož mi je namreč pisal, da bo cesar čez dvajset let zopet rabil vojake in da bi zato rad domov prišel. E. H.
Rezervistova drama.
Rezervist Rosemann v Berlinu je moral na fronto. Poslovil je je od svoje žene in se odpravil na kolodvor. Spotoma pa so ga obšle zle slutnje in vrnil se je v stanovanje. Tam je pri svoji ženi zasačil ljubimca in ga v svoji jezi z rokami zadavil. Zena je pobegnila, še predno se je mogel mož tudi nje lotiti. Rosemanna so seveda zaprli.
Večkrat se sliši trditve, da bo ena najvažnejših posledic evropske vojne veliko razširjenje soci-jalizma. Za to se navaja dvoje vzrokov. Veliko povečanje državnih delovanj, ki so bila potrebna radi vojne so baje privedle do razmer, ki so si v marsičem podobne s socijalizmom v večini bojujočih se držav. Težko bo izpremeniti to stanje iu pravice, tako ustanovljene. Na drugi strani pa se bo pokazala večja iu izdatnejša učin- j kovitost skupnega delovanja in ; splošno se bo dajalo prednost skupnostni industriji pred posa-mieznostnimi podjetji.
Nihče ne oporeka dejstva, da so se v resnici znatno povečale aspiracije vlad, kot naravna posledica vojne, niti se ne taji sile in moči navade nadaljevati podjetja. ki se jih je enkrat započe-lo. Vendar, socijalizei o hudo trpel od evropejske vr i ž njo zvezanih dogodkov in . .opuiki socijalizma sami so zadali njegovemu razvoju in gibanju najbrže še najobentnejše udarce. Že izbruh vojne kot tak je vrgel kaj slabo luč na gibanje socijalizma. posebno še. ker so trdili soeijalisti že leta dolgo, da bo mednaroden značaj njihovih organizacij preprečil vojno. To je bila v resnici ena kardinalnih doktrin evropej-skih pisateljev, .ki so se pečali s socijalizmom. A kljub temu so glasovali socijalistični člani zakonodajnih skupin v večini evropoj-skih držav kot en mož za prve vojne kredite ter so tudi kasneje kaj malo ugovarjali še večjim izdatkom. Ta dejstva se tudi odkrito priznavajo ter tvorijo kaj občutna razočaranja za strankine voditelje. Kajti priznati so morali. da so imeli motivi za narodni ponos in povečanje daleko sil-nejši pomen v preprostem ljudstvu. kakor pa načela mednarodnosti.
Pač treba dobro preiskati, če je bil socijalizem uspešnejši narodno ali mednarodno. Skupna podjetja in skupna odgovornost niso napravili pravega utiša. — Strokovni unijonizem je bil morila še najbolj resna ovira angleškim uspehom v nadaljevanju vojne. Unijska načela in linijske organizacije so ovirale vlado precej občutno, da njena podvzetja niso dosegla pravega uspeha in narodne ter družabne zadeve so bile bi •ez obotavljanja podrejene v prilog onim raznih delavskih skupin in njihovih voditeljev. V drugih deželah se je zdel socijalizem skoro mrtev. To pa ne radi prenehanja poskusov nagajanja in nadlegovanja vlade, pač pa radi pomanjkanja pravega sestavijajočega programa. — Zadnjih par tednov se je sicer nekoliko oživilo delovanje soeijali-stov v nemškem parlamentu, a imelo je le malenkostno važnost ter očividno ni prav nič pospešilo rešitev zamotanih problemov, ki obkrožujejo njihovo deželo. Brez dvoma je. da so bili socijalistični voditelji po celi Evropi. — razen par sijajnih izjem (Liebknecth — sebični ali pa primeroma neuspešni v veliki narodnostni in družabni krizi preteklega leta.
Sicer pa ostane pribita resnica. da je precej naraslo tlelo viatic. česar se je tako dolgo zastonj iskalo, namreč te prilike, da se pokaže prednost in izdatnost javnega dela v primeri z onim posameznikov. Morda ga ni razvoja tekom vojne, ki bi bil bolj pouč-ljiv v širšem socijalnem- in gospodarskem smislu, kakor so ravno nova polja delovanja večih vlad. V prejšnjih vojnah o. pr. je bilo pridobivanje in razdeljevanje živil in drugih potrebščin ena najnevarnejših težkoč in izvor velikega trpljenja in tratenja. Cene so se dvigale nezaslišno in trgovina se je vodila brez ozira na osnovne zahteve in pojme umnega gospodarstva. Potek dogodkov bo morda pokazal, da je bila vladna intervencija potrebno zlo v j skrajni sili. toda pokazal se je že pravi značaj tega zla do stopnje, neznano poprej. Ukorenil se bo strah pred osredotočenjem prevelike moči v rokah katerekoli skupine uradništva. ki bi zamogli zopet pognati narode v nepričakovane konflikte, kakor je sedanji. To bo morda še najočividnej-ša posledica vojne.
Dogodki vojne do danes pa kažejo polom socijalizma rajši, kakor pa zmago. Prvič je pogorel v začetku, ko ni mogel uničiti tega. kar so obljubljevali in zatrjevali njegovi voditelji, da lahko doseže — ustanovitev splošnega — "razrednega čuta" med delavstvom vseh narodnosti, ker bi moglo preprečiti vojno. Potem pa
Slovens ko
[■F
katoliško
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1S02 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 05, Willoek, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Rox 547, Forest City, Pa.
H.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, III
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 9C0 Chicago St, Jollet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASXIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kan«.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANClČ, Box 7S, Franklin, Kans.
H.	porotnik: MIHAEL KLOPČlO. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport. O
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton. Ta. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glastto: "GLAS NARODA/'
je bil miren in nedelaven, mesto • na prilike iu zmožnosti, da bi pre-napredujoč in sestavljajoč, ko se ' gledal dovolj hitro ves horizont, je bila vojna že enkrat začela. | Pet do deset seknud je potrebnih, Morda bo. in najbrže bo pov-lda se napravi popolen krog. Po-zročila ta vojna gibanje za bolj- i leg tega se mora opazovalec sam še in vestnejše ohranjenje ljud- premikati naokrog. Da se odstrani skill pravic v mnogih deželah. A I ta nedostatek. treba je uporabiti sodeč po sedanjih znakih, ta gi- j še druge prizme, ki povzročijo, da banja bodo zasledovala cilje in 1 ostane slika jasna in na enem me-načine socijalizma, kakor smo ga \ stu. Da si' more zaporedno prepoznali doslej.	• gledati ves horizont, se samo za-Xa Nemškem, kjer je evetel so- obrne kljuko in opazovalcu ni cijalizem še skoro najbujnejše. • treba spreminjati svojega mesta, so se voditelji njegovi še najprej Kljub temu se pa nc more pre-
vrgli vladi v naročje. In Lieb-kneelit. — je bil edini pokazal iu dokazal svojo značajnost in zvestobo do načel, ki temelji na njih socijalizem.
Je pač še dolga, dolga pot. ki jo mora prehoditi človeštvo, predno bo v vseli slojih tako daleč napredovalo, da bo razumelo mednarodnost in koristne posledice, ki bi jili imelo za vse.
Toliko časa pa. dokler bodo mislili. da je "mednarodnost ' !•* preprečiti j nekak privilegij kakega posebnega naroda, ki bi se mu morali drugi podvreči, pa tudi socijalizem ne more uspešno napredovati.
R. F. D.
0 periskopih.
Pri gradbi podmorskih čolnov se lahko izbira razne vrste periskopov. V pariškem listu "La Na -ture" opisuje Ernest Constet nič manj kakor deset raznih vrst in tem pač še niso izčrpane vse mož nosti. Preprost, kakor se na prvi pogled zdi ta inšturment, vendar je delala njegova konstrukcija optikom velike preglavice.
Xajnavadnejsi periskop obstoji iz kakih dvajset čevljev dolge navpične cevi. ki ima na vrhu odbijajočo prizmo, na dnu pa povečevalne leče. Ko prihajajo žarki skozi prizmo, se prelomijo ter pridejo i/, vodoravne v navpično lego. Ta instrument pokrije naenkrat 45 stopinj horizonta, oziroma eno osmino celega polja. Ce pa se obrača cev krog njene osi. se more videti zaporedno še ostali del polja.
Ta periskop daje precej jasne i ji čiste slike. toda. ker se ga more rabiti samo z enim očesam naenkrat, se ne more razločiti raznih plasti prav dobro ter se gledalčevo oko kaj hitro izmuči.
Takozvani kombinirani periskop dovoli pogled obema očesoma. vendar ima zato druge napake. Prava slika pada na temeljno stekleno ploščo, podobno oni pri fotografičnem aparatu. Gledati so more z obema očesoma, vendar ne daje nikakega utiša o globini in prostoru. Plošča prepreči preveliko utrujenost, toda rabiti se metre samo pri veliki svetlobi. Tudi velikost slike je premajhna, da bi se moglo razločiti posameznosti. Da se doseže večjo velikost, ne da bi se zmanjšala jasnost slike, je treba uporabiti povečevalne leče.
Vsi ti periskopi pa ne morejo
dati poveljniku podmorskega čol-9,375,000 frankov
gledati vsega horizonta naenkrat. Io pa se doseže s periskopom z okroglim gleda lom. Xa vrhu cevi so okrogle leče. ki lomijo žarke iu svetlobo proti dnu cevi. ki jo dosežejo potem žarki od vseh strani naenkrat. Tako nastane pano-raiuična slika, ki obsega tudi oko-listoječe predmete, dasi se vidijo nekoliko manjši in oddaljenejši, kakor pa s prostim očesom. I'<>l»-rr tega vidi opazovalec v središču panoramične slike del polja, nekoliko povečanega.
Koliko se je potrošilo municije nekdaj in koliko se je sedaj?
Sc leta 1870 do 1 šT 1 ni nemška artilerija. ki je tedaj daleč nad-kriljevala franeosko, tekom ene bitke izstrelila več nego "J00-krat z enega topa. V rusko-japonski vojni se je ta povprečna poraba več n«*g<» podvojila. V vsej vojni letž' 1^-70 do 1871 jc nemška artilerija izstrelila okoli >17.000 granat in sicer 479.000 na fran *oske trdnjave in o'J^.000 na kopno. Deseti del ravnokar omenjenega šte-v'iia odpada na boj pri Priva-■ u. kjer je bilo porabljeno največje število granat v vsem času vojne. V rusko-japonski vojni, ki je lalje trajala, v kateri pa so sodelovale veliko manje vojne sile in so po bojih sledile dalje pavze, je bilo izmetanih 954.000 granat. — Glede sedanje se seveda ne morejo še priobčiti točni podatki. Ali iz nekaterih uradno potrjenih dejstev je razvidno, da je io pot poraba municije daleko večja. — Dogodilo se je n. pr., da so vojskujoči v enem samem dnevu izme-tali 100.000 granat na eno fronto — osmih kilometrov. Na tej podlagi se more računati, da v današnji vojne na en meter fronte prihaja povprečno šestkrat toliko granat nego v najhujših bojih v letu 1S70 do 1871. — Iz ruskih poročil je znano, tla so Nemci pred svojim prodiranjem v Galicijo porabili 700 tisoč granat, ki so jih dovozili na 1000 želez, vozeh. Po francoskem poročilu oil 17. julija francoska artilerija severno Ari asa v 21 urah izmetala 300 tisoč granat, torej skoraj toliko, kolikor nemško poljsko toništvo v vsem času vojne leta 1870. in 1871. Teža teli 300.000 granat se moro ceniti na 4.500.000 kg t*>r j^ trebala za njihov transport 300 velikih tovornih voz. torej najmanj šest jako dolgih železniških vlakov.
Za prevoz k fronti je trebalo 1000 voz s šestimi konji vprege za vsakega. Troški takega transporta se morejo ceniti na približno
EF
Jugislovanska
a
Katol. Jednsta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKIJ
S
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87, Bradi
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Dl.
NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER §PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOB:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Stev. 2, Ely,
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Milan Pugelj:
Sredi izgubljenih.
(Konec.) II.
Pomenek se plete naprej
—	Tudi s počitnic, kajiu vpraša mati in se ozre po sopotnikih.
Tudi. tudi. kimajo vsi.
Mene že ni bilo deset let doma. Vse se je silno izpremenilo. Pro j ni razumel nihče nemško, zdaj bo pr.tv kmalu narobe. Vidite, ta'e moja najstarejša hčerka ni znala, ko je bila majhna, niti besede nemško, zdaj pa slovensko niti v»m' m- razume. Tudi sama že težko govorim. Kar jezik mi je nekako trd. —
—	Tudi jaz, govori ženska, ki je najedla in otepa drobtine
iz naročja — tudi meni se zadira, ko pridem med domače ljudi. To j«1 pa res. Naj reče kdo, kar hoče, nemški jezik je vse pTajši. In koliko besed ima! Vsako reč lahko imenuješ na deset načinov.
—	Tako. nadaljuje mati, kakor 7. mojo hčerko, je tudi pri nas. To prim se čas, nič drugega ne. Ne-kaj je še takih, ki se upirajo, pa ni<" ne izda.
—- Pri nas, pravi mož, je prišla neka gostilna v nemške roke, kar je prav. Postrežba zdaj in prej veste, to je kakor noč in dan. Prej po kmetiško, nepregr-njene mize in tako. a zdaj vse mestno kakor pri gospodi. In — kakor ste omenili — tisti, ki se upirajo, so se tudi pri nas pokazali. Prej so hodili redno vsak večer v gostilno, naenkrat ne in ne. Zato, ker jo je prevzel nemški krčmar. Poteče teden, dva. nobenega ni na spregled. Ali kako so z<rodi? Po t rob tednih pride prvi. Par dni za njim drugi in pet dni nato sedijo vsi skupaj kakor prej. In še smejejo se drug drugemu. Pravijo: Poglej, saj ta nemški krčmar ne grize! In eden se šali: Saj še zob nima. Vidite, vse gre samo od sebe, ker je le tako naravno.
In mati prične naenkrat gledati na najstarejšo hčerko in se smejati.
No. Maridelj, obljubila sem ti, da se bom maščevala nad teboj, zdaj se bo pa zgodilo!
Ilčerka se ozre vanjo s svojimi
lepimi, čistimi očmi in zardi preko ušes in vrata.
—	Ne. pravi, ne!
—	Obljuba dela dolg. Bodi ti za kazen!
Hčerka vstane in stopi na hodnik.
—	Veste, pripoveduje mati, v našem kraju je bil tudi študent
vs' b i \Y višjih šol. eden izmed tistih.
ki se upirajo. Dosti čeden fant in tudi ne slabega redenja. Ali neko neumnost je gonil brez konca in kraja. Ni si dal iniru. Nemško je znal — kako bi bil drugače mogel priti na višje šole — a ta trmasti človek ni hotel govoriti drugače kakor po slovensko. In naenkrat prične hoditi okoli naše hiše, okoli vrta in sploh na ta način. Ce mi napravimo kak izlet, je tudi on v tistem, kraju, če gremo mi v gorice, je tudi on nekje v goricah. In mladi mladi ljudje — nič slabega ne — se naenkrat najdejo. Moja hčerka — ta le Maridelj — in on. Zvečer sedim tako za rožami pri oknu in slišim z vrta smeh, govorico, zopet smeh. Skrivaj pogledam, pa jih opazim na vrtu za trto. A kaj slišim? Študent govori nemško! In še kako sadi rožice!
Žena in ženska se smejeta. — Mož poseže v besedo.
— Taki so. ravno taki. ITnese-jo se, da sami ne vedo kdaj.
—	Ne! Čakajte! Zdaj pride glavno. Takole čez tri ali štiri dni stopi predme Maridelj in me vpraša : — Ti, mama. zakaj pa me nisi dala v slovensko šolo? Slovenka sem in še slovensko ne znam! Kaj si ti. sem se norčevala iz nje, kaj si ti? A ona je gledala resno in govorila naprej, češ. saj sem jaz. njena mati. Slovenka, torej je tudi ona. moja hči, Slovenka. In kaj je še rekla : — Kri moje krvi! Da, prav zares, tako je dejala Kri- moje krvi! A jaz v smeh in nazadnje sem jo nagnala.
Hčerka se je pojavila med vrati in vprašala: No. ali si že gotova?
—	Že!
—	Nekaj lepega smo čuli od vas. je poprrtila prijazno mlada žena in vzela v naročje svojega fantka, ki je zadremal.
Hčerka je zamahnila z roko.
—	A tisto? Malenkost. Saj je vendar to res. kar sem rekla jaz materi, in ne tisto, kar je govorila ona meni. Ko pridem v mesto,
si kupim slovenske knjige. Goto-' vo. Naučim se slovenščine.
—	Čemu? vpraša mož. Kam ' boste pa potovali z njo. Povsod ! vas prodajo pred zajutrkom.
—	To je moja materinščina.
—	Jaz govorim vendar nemško! je rekla mati. Kakšna je torej tvoja materinščina?
—	Veste, gospodična, je povzel mož, jezik je sredstvo. In čim bolj je to sredstvo razširjeno, tem dalje pridete z njim, tem bolje se okoristite. Slovenščina je za par vasi, a nemščina, ta je za svet, za ves svet.
—	Hehelie. se razgregeče ženska in poseže naglo in vedro v besedo. Naš gospod pravi, da bodo Kranjce, "zavedne Kranjce", tako pravi on. zapičili v zelnike za fižolnike, da se bo fižol ovijal po njih. Za drugega niso. Šali se, da so še daleč za Tirolci. A ti, Tirolci, so neumni do štiridesetega leta; takrat jih nenadoma spreleti pamet, a samo za en dan. Drugi dan pa so spet bedasti, kakor so bili prej. Ivakor poje tista pesem:
Jaz pa pojdem na Tirol, tam ti kupim parazol!
Mož nekam misli, kakor bi hotel vprašati, kam spada ta pesem, zamahne naenkrat z roko in prične važno, zroč v mater med hčerkami.
—	Veste, kaj se je pripetilo v mojem krajuj
—	Ne! odgovore vse z očmi.
—	Poslušajte, tole: — Pred blagajno na postaji stopi mlad boljši človek in govori slovensko. — Uradnik ga vljudno opozori, da ga ne razume. A ta, dasi zna nemško, govori nalašč slovensko in se naenkrat razrepenči nad uradnikom, češ, kakšna nesramnost je to, ker ne zna slovensko.
—	Da! pravi mati. Take stvari so kar na dnevnem redu.
—	In naprej! Ta predrzni človek vzame pot pod noge in se tebi nič ii meni nič pritoži na direkciji.
Ženska se zgraža: Glejte si. glejte si! O ti rogovilež rogovila-sti!
—	In zdaj pride najhujše! Direkcija mesto da bi ga naznanila oblasti in dala zapreti, kaznuje nedolžnega uradnika in ga prestavi nekam v hribe.
Mati maje glavo in reče prijazno.
—	Tak slučaj mi je znan. Samo konec je bil pri nas drugačen. Uradnika so na zunaj nekaj pokarali. a v isti sapi so ga imenovali za načelnika večje postaje.
—	Pokarali, kaj? In na zunaj? se začudi mož. Koga se pa bojim' mi nemško misleči v nemški državi? —
—	In še neki tak slučaj poznam, pripoveduje mati. Prišel je mlad železniški uradnik, tak, ki se upira, in naenkrat je zbral krog sebe ljudi. Shajali so se zvečer. Rekli so. da so pevci, on pa da je dirigent.
—	Poznamo take pevske zbore!
—	No, poslali so ga po svetu, predno je mogel prirediti otvoritveni koncert.
—	Mama, se je oglasila naenkrat najmlajša hčerka in rekla po slovensko: Prosim grozdja.
Vsi so se spogledali. Stari in tihi popotnik v kotu je globoke zasopel, kakor bi si oddahnil.
—	Odkod se je pa ta vzela? — je vprašal mož.
—	Kdo ti je pa velel, tako prositi? se je čudila mati.
—	Gospod Brodar!
—	A tisti; ki je govoril z Ma-ridljem?
—Da. gospod Brodar! -— Hahaha, se je smejala mati, da se ji je treslo telo ln so se svetili veliki in lepi zobje. Vse mi je zmešal ta presneti študent. Dobro, da nisem še jaz ponorela. Ta bi bila lepa!
Vsi se smejejo.
—	Mala, ne smeš tako reči, uči ženska. To ni lepo, to je grdo. Če bi naš fantek tako rekel na Dunaju, ne bi dobil nikoli več cu kerčka. Poslušaj, kako moraš re-r-i i —
smeje mati. Ta je pa res celo fa-, mučno, kakor bi zrak davil in du-milijo postavil na glavo. No, Mim-' šil. Vsi se zamislijo in vlak ro-či, tako ni lepo. moraš drugače za- poče v hladno gorsko noč. peti!
Punčka pogleda začudeno po obrazih, našobi drobne in rdeče Vojni vjetniki na oddihu v Švici.
ustnice in prične vnovič zardela Človekoljubni ljudje so sproži
in zmedena:
Kje je tista deklica, pisana in bela?
li misel, naj se bolne, ali oddiha nujno potrebne vojne vjetnike, ki bi jim klimatične razmere v
— Ne te, ne te, jo lovi mati gviei dobro ^^	za ne.
za roke in se vije od smeha. Ono kaj časa tja. - Diplomatično ie daj o svetem Avguštinu ^_____j vsc ure-jeno ker je Anglija. Francija. Belgija in Nemčija temu pritrdile.
Vojni vjetniki se bodo pošiljali v Švico vedno v malih kontigen-
In deklici gre že na jok, a poje vseeno:
O ti ljubi Avguštin, Avguštin, Avguš — In naenkrat se ji nagrbanči obrazek, ustne se raztegnejo jok se zagrize po kupeju.
m.
tih in le na kratek čas.
Iz zgodovinskih predavanj profesorja Zelodkarja.
Izmed mnogih atentatov, ki so bili storjeni na Cezarja, se je koj prvi posrečil... .
Končno je Vitelj zasedel rimski prestol, pa ne tisti, ki je bil
Plttsbnrgfe, rs.: Ignacij Podvajalk Ifnta Magister, Z. Jakle In U. K. Ja-kobtek.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Valty SUl, Pa.: Joseph SkerlJ.
West Newton, Pa. ia okolica: Jod j, Jot an.
Willoek, Fa.: Frani Seme ln Jossp* PeterneL
Toele, Utah: Anton Paid«.
Wlaterqn&rters, Utah; Loots Bla lleb.
Black Diamond, Wask.: Gr. P o renta
Bavcnsdalc, Wask.: Jakob Bom HSL
Da lis, W. T a. la ekeilea: Joka Br*
■teb.
Thomas, W. Ts. fa okolica! Fraa|
Kocijan ln A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln Frank Meh.
{Sheboygan, Wis.: Frank Seplch 14 Heronlm Svetlin.
West Allis, Wis.: Franfl Biol 1* Louis Lončar!
Rook Springs, Wyo.: A. Justin, YaL Stalieh iji Valentin Mareina. Keaamcrer. Wye.! Joda Motali
Mraei se.
Vlak stoji izredno dolgo na postaji, kjer gore že luči. Sprevodniki prižigajo drobne svetiljke,
vdelane vnizke lesene strope. Sko-1 deset "fet prej "umorjen zi odprta okna prihaja oster in mrzel zrak, da se potniki zavija jo v ogrinjala. Okrog in okrog molči zelena gorska krajina, porasla s tihimi, visokimi in strme-čirni smrekami. Naprej se pno mračna rebra više in više in se izgubljajo v somraku nekje visoko zgoraj kakor tik molčečega trd.
in oblačnega neba.
Vlak se zgane, zadnja vrata loputnejo v zatvor, vozovi se stresajo in prehajajo v enakomerno guganje in drdranje.
Popotnik v kotu je še bolj mrk, kakor je bil. Ne gleda več po sopotnikih, ne posluša jih več. sloni v znak in strmi nekam kvišku gor proti stropu. Nenadoma mu zvihrajo pred očmi domači kraji, rodna tla, vinske gorice, bele zidanice po njih, tista množica solnca, ki se razliva med hol-rni, naenkrat mu je, ko da posluša domačo pesem, ki jo pojo dekleta nekje med mejami, ki se raztaka po zraku otožna in mi-
Kje se nahaja moj prijatelj JAKOB PRINCE. Bila sva skupaj v Bisbee. Ariz., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se sam javi. ker imam mu poročati nekaj važnega. — John Maydich. Box 48r», Herminie, Pa. (25-28—9)_
KAČI ZASTOPNIKE, kateri so pooblaščeni pobirati naro& nico aa "Glas Nir-<Ja" ln knjige, kakor tudi za vse aruge v našo stroke spadajoče posle:
Jenny Lin d, Ar k. ln okolica: Mlchae Clrar.
8aa Francisco, CaL: Jakob Loviln Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Janinik. Pueblo, Colo.: Peter Cnllg, J. M Bojts, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Go stello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftieh. Clinton, Ind.: Lambert Bo la kar. Indianapolis. Ind.: Alois Bndman
Woodward, la. in okolico: Lukas
la. In sliši svoj jezik, brni mu po < Podbregar.
In skloni se k njej in izgovarja počasi isto po nemško: — Prosim lepo, mama, daj mi grozdek!
Punčka ponovi, mati ji da lep košat grozd in jo pohvali: Ti si jako pridna, jako, jako pridna, ti si moja bebiea! In še k drugi manjši hčerki se obrne, stisne ji obrazek in jo vpraša: Kaj pa ti tako molčiš, Mimči? Zapoj nam. pokaži kako znaš!
Punčka zdrsne naglo s klopi, stopi na sredo in prične peti z drobnim in tenkim glasom kakor komarček:
Kje so moje rožice, pisane in bele?
In vsi prasnejo v smeh.
ušesih materina beseda, kakor bi vstala iz groba pokojna mati, iztegnila roko za njim in tekla k njemu iz neke silne dalje, neprenehoma kličoč: Sin sin, sin! In vidi svoje dekle in sliši njen prvi. sladki "ti'' in "ljubi", kakor bi ne bilo to že davno, temveč kakor bi se godilo v tem hipu. In svojega sinka sliši govoriti prve besede in vsi trije — mati, žena in sinček, gledajo vanj iz stene, in vsi govorijo milo in blago in vsi ga kličejo v jeziku njegovem. O jezik očetov, o jezik materin, ti jasni, zveneči zvon, ti mila pesem. ki te duša pije z žejnimi xist-mi. ti odmev srca, ki te uho srečno sreblje, kdo jo, ki te meče iz svojih ust. ki ti zatiska uho. kdo je, ki odklanja tvojo milino? Kdo izdaja svoje dede, kdo so. ki teptajo grobe svojih mater, molče kričeče ruše. visoke žalne križe, ki se iztezajo iznad rakev naših milih? Zemlja, zemlja, naše solnce, tebe prodajajo za judeževe gro-še, ljubezen pre iz src, izseljuje se in nas pušča revne in izgubljene. Sreča naša ostavlja naše domove, preko praga stopa naš ponos in se izhlapeva pod nebo kakor plaha meglica.
Popotnik misli in misli in iz o-či mu nenadoma prisili solza, zdrsne po razoranem licu in se posveti v siveči bradi. In za njo že teče svetla sestrica iz za sestrico zopet grenka sestrica.
Najprej opazi to mati. potem mož in njegova žena in vsi umolknejo. Luč trepeče izpod stropa, a solze tečejo.
—	Vprašajte, pravi mož, kaj je gospodu!
In mati vpraša nemško, a popotnik s je brani z roko.
—	Vprašajte slovensko!
Mati vpraša in popotnik se oglasi, dušeč se s sapo in jokom.
—	Kaj mi vemo, kaj je na mejah .... Saj si ne moremo predstavljati! Zdaj sem vas slišal, — zdaj vem.
—	Ne razumem, pravi mož.
—	Tudi jaz ne. branim se, nočem razumeti, ali moram. Kako zabada v nas tujina svoje kremplje, a mi doma se bijemo med seboj, brat bratu koplje oči in razmesarjeni smo od lastnih rok. — Kam hočemo, ljudje, kje je naša rešitev, kam teko naši dnovi? O. mi nesrečni, o mi zaslepljeni, ki nam veže slepa strast oči, ki se pijanimo s strupom lastnega sovraštva, ki kopljemo sami sebi bobneče grobe!
In vsi molče, vsi ga razumejo, le ženska vpraša: Ali bi mu dali malo žganja? Imam naturnega.
Mladi mož zamahne z roko in se ozre jezno na svojo ženo. — Drobni hčerki, ki sedita tik ma-
EcENIK KNJIG
katere ima v zalogi
(( SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. . NEW YORK, N. Y. (/
__/
MOLIT VENIKI:	
Duhovni boj	t—.60
Evangelijska zakladnica	r-.50
Gospod usliši mojo molitev	
z pesebno velikimi črkami $1.00	
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	t—.60
Marija Kraljica	f—.60
Skrbi za dušo	r—.60
Vrtec nebeški	ir-.40
Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po Naseljenci
tere, pričneta jokati nenadoma — To je zopet on7 študent, se na ves glas ^ v kupeju je tesno in
Aurora, m.: Jernej B. VerbiC. Ojrlesby, 111.: Math. Hribernlk. Chicago, I1L: Frank Jurjovec, Depne, 111.: Dan. Badovinae. La Salle, DL: Mat Komp. Joliet, HL: Frank Lanrich, John Za letel ln Frank Bamblch. Mineral, Kana.: John Stal* Wankegan, UL: Frank Petkoviek 1» Math. O grin.
So. Chi cage. III.: Frank Černa h Budolf Požek. Springfield, IIL: Matija Barbortt Frtstesux, Kans. In okolica: Fran) Kerne.
Mnlbery, Kuu. la skoliea: Marti* Cos.
Calomel, Mlek. la okolica: Para
■Shalt* In M. F. Kntw
Manistlqnc, Mick« Is okolica: £ Kotaian.
So. Kance, Mick. Is efceUea: u Ukovli. tur«?*. Mbm.! loato rcslm. Ckifcbolm, Minn.: KL Zgone. Jakot Petrlch ln Frank Žagar. Dulnth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonič M. L. Kapsch, Jos. J. Peshei in Lonif M. PernSek. Eveleth, Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel Ribbing, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okolico: Jo« Axlamich. Nashwank, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlck 8fc. Louis, Mo.: Mika Grabrlan. Aidridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont: Math. IT rich 8409 N. 6 th Ave.
Red Lodge, Mont.: J. Koprivšek. Roundnp, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J MarinCIC, Chas. Karllnger In Jakot Beanlk.
Barberton, O. ia okolica: Alois Ba
(ant.
Bridgeport, 0.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kua 4a 173S B. 33. St. Tonngston, O.: Ant. Kikeij. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Fa. la okolica: M. K3a rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Budolf Pleterfiek. Bnrdine, Pa. ia okoliea: John Ksx Ulnlk.
Con email gh. Pa.: Ivan Palk. Garidge, Pa.: Anton Jerina. Canonaborg, Pa.: John Kokllch. Broagbton, Pa. la okoliea: A. Dem tar.
Davragb, Pa.: Dragatln Slavi«. Donlo, Pa. in okolico: Josip Sahor. Export. Pa. In okoliea: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fx Leben. Varefl.	Into*
Greensburg Pa. In okoliea: Josepb Novak.
Irwia. Pa. la akaliea: Frank Dem far.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlieher. Meadow lands. Pa.: Georg Bchnlts Monessen, Pa.: Math. Kikelj.
Pa. la skoliea: Fran!
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po
-.50
;—.30 .40 s—.40 —.70 $3.00 :—.50
;-.50
r— .45 j —.40 :—.40 :-.15
$1.20 $4.00 $1.00 :—.50
$1.00 —.20 —.25
s—.391 t—.30 -—.20
—.28 t—.20 —.15 ^-.20
t—.20
f—.30 —.25 t—.20 fe-.25 —.20
^-.43 t—.20
O jetiki
Odkritje Amerike, yea. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz
Revolucija na Portugalskem —,40 Senila
Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. rvezek po	^-.80
Sveta noč	t—.20
Srečolovec	=—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	.—.20
Sanjska knjiga, velika	—-.30
Štiri povesti	t—.20
Tegetthof	—.25
Vojan na Balkanu, 13 zve«.	$1.83
Zlate jagode, vez.	:—.30 Življenjepis Simon Gregor-
1 čiča	;—.50
Življenja trnjeva pot	;—.50
Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviČa Rudolfa
(Tragedija v Meverlmgu)	—.79
$1.20
ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE:
Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Cesar Jožef H. Ciganova osveta
SPILMANOVE POVESTI:
$1.20 1. zv. Ljubite svoje sovraž-
$2.00 nike	—.20 $1.20 2. zv. Maron, krščanski
deček	—.23
—.60 4. zv. Praški judek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indij-$1.00 skega kneza	r—.23 —.40 7. zv. Sultanovi sužnji	—.25 —.40 8. zv. Tri indijanske pove-—.50 &ti	—.30 —.50 9. zt. Kraljičin nečak	:—.30 10. zv. Zvesti sin	=—.30 —.50 11. zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30 DRUGE 12. zv. Boj in zmaga	^.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	;—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	z v. Pr?ganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	r—.30
—.20
—.20 r—.20
—.30 —.30 —.15
T—.15
—.25 r-.15 —.20 —.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	—20 Don Kižot	^.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oee železnic	—-20 Grizelda .10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	'—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	*—.20 Izlet v Carigrad	i—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	!—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—-20 Jeruzalemski romar	■—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	>—.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič i—.20 Na divjem zapadu, vea. e—.60
OPOMBA: Naročilom je prilo
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	t—.23
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	;—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
dueat po	s—.23 Z slikami mesta New Yorka
po	^.23 Album mesta New Yorka
krasnimi slikami, mali	—.33
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.23
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.13
Evrope, vezan '	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih
držav po	s—.2|
žiti denarno vrednost, bodisi v srtu tovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah, Poštnina ie pri vsaki nsah ie vračunana!
iMiMl
IZVRŠEVALM ODBOR: rraok Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T, Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
daleko več, kakor je treba bilo.! znani pisatelj italijanskih poro-saj je mesa vsak dan toliko pre- V drugič so dospela letala ka
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
VOJAŠKE VESTI
Odlikovani slovenski častniki.
Viteški križec Frane-Jožefovegu ivda je dobil višji intendant 2. razreda Ivan Antolič. — Signuin laudis sla dobila žaudaruierijski major Akserdar Srebre in stotnik 27. domobranskega polka Julij Lampič. — Srebrni siguum laudis je dobil poročnik li. črnovojniške-ga polki« .Fosip Lešnik. — Signum laudis so dobili: črnovojniški nad-pjio.-nik Josip Panna 33. topničarskega polka, poročnik Gustav Jlošt-k 27. pcšpolka, nadporočnika Fran Šega in dr. Makso Obersnel t'7. pcšpolka. — Zlati zaslužni kri/.co s krono na traku hrabrostih' svetinje je dobil asistenčni zdravnik Albin Blažic gorske top-ničarske divizije. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrost ne sve-tinj«- je dobil veterinaree dr. Kuno Kranjc. — Vojaški zaslužni križce z vojno dekoracijo je dobil stotnik generalnega štaba Fran Janša. — Siguum laudis so dobili: nadporočnik 7. lovskega bataljona E. Goinbae, nadporočnik v rezervi 17. pcšpolka dr. Avgust Apih in poročnik 39. topničarske-gu polka Dolenc.
Imenovanja v armadi. Za majorja je imenovan stotnik artilerijskega depota v Ljubljani Ka-rol Grebeu. — Za stotnika je ime-novau nadporočnik 10. artilerijske divizije A. Petrič. — Za nad-poročnike mi imenovani poročniki
* l
ca; 37. II«
V račko 37. topničarskega pol-Pavel I^H-nikar 13. havbične-lka. Fran Vrečko 24. topniškega polka. Al! ert Ravnihar topničarskega polka, Valter 13. gorskega topničarskega ka, Makso Pogačnik 1. trd-v-kega artilerijskega polka in dol t' lVrko ]. trdnjavskega mičar>kega bataljona. — Za ofnike so imenovani: dr. Fran pan 4. havbičnega polka. Fri-ik Kopir 2. te/.ke havbiene di-ij", Adolf Orač 3. težke havbie-divizije, Anton* Konečnik 5. iijnvskega topničarskega pol-A loj-/, j j Arzcnšck 3. trdnjav-■ga topničarskega polka. — Za Iporor-nika poročnik Otokar iviT s. t renske divizije. — Za •očnika Friderik Detiček 3. nskc divizije. Pri saniteti .j«' •iiovan poročnik Josip Pavlin nadporočnika. — Za stotuika-ivijantnika Hi. pcšpolka je ime-;in nadporočnik E. Košar. —
Lika - provijantnika sta
pri 47. pri 8. 1 fortifiki Pni ju j, Košir. -nika »r
Zi
IV
Za
pw
bra oik
Lf .
poročnika Ernest Pakiž pcšpolku in Ivan Maše k ivsikem bataljonu. — Za •ijski'ga nadporočnika v imenovan poročnik Josip Za a si sten č nega zdrav-garnizijski bolnišnici št. icnovan Mavrici j Matja-vojaškega plačilnika 1. vda je imenovan nadoficijal vokošinek.
snovanja v domebranstvu.
podpolkovnika v generalnem n jimenovan major Karol iota. — Za podpolkovnika sta lovana majorja Karol Marti-1. polka deželnih strelcev in t Franičevič 5. domobranske-»olka. — Za majorja je iineno-major po naslovu in značaju i Kramaršič v Ljubljani. — poročnike so imenovani pra-ičaki Julij Gustin 26. domo-iskcga pcšpolka. Ivan Piber-Teodor Pibemik in Robert »■rič 27. domobranskega peš-Za nadporočnika je ime-ročnik 4. domobranske-ie^a polka Karof Lav-niti Zaplaz.
polka. -novan p ga ulan rič nlem
KRANJSKO.
Žrtev vejne. Milan Planinec, »sol v. eksportni akademik iu loletni prostovoljec c. in kr. peš-idka št. 58. je dne 13. junija paid v boju v Smuli pri Przewor-cn v Galiciji. Doma je bil iz jubljane.
Ustreljen po prekem sodu. l,ai-lcher Zeilung poroča: Ivan renče, posestnik in krčmar v ovjem št. 10 na Kranjskem, je I dne 24. avgusta 1915 radi raz-lijenja veličanstva in državi so-raznih izjav od poljskega sodila c. in kr. 5. armadut-ga etapne it pveljstva jk> prekem sodu u r?ljen.	\ ...	«.
Vojaki umrli. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Ciprijan Francek, pešec. — Demetcr Kauda, četovodja. — Sandor Na gy s tok, Madžar, pešec. — Fran Šorejs, praporščak. — Josip Krhovna, saper.
Umrli so v Ljubljani: Amalija Podreberšek. hči policijskega a-genta in posestnika, 7 let. — Josip Falle, krojač, 48 let. — Julija Schariach, hči tovarniškega uradnika. 8 let. — Karol Bechmann, slaščičarski poslovodja. 53 let. — Josip Pehani, gostilničar in posestnik, 52 let. — Leopold Jeran-čič, delavec, 32 let. — Fran Šu-belj, delavec, 22 let. — Gabrijel Meglic, delavec, 45 let. — Marija Hirundovic. žena nadognjičarja in knjigovodkinja, 26 let. — Anton Vadnal, železniški poduradnik v pokoju, 71 let. —- Gdč. Mici Zrimšek.
V zastavah. Povodom zavzetja velike trdnjave Brest-Litovsk. pri katerem uspehu je zlasti avstrijska armada znamenito sodelovala, je bilo v Ljubljani 28. avgusta poleg javnih in mestnih tudi jako veliko število zasebnih poslopij okrašenih s cesarskimi, nemškimi in turškimi zastavami. Tudi v Novem mestu in drugih večjih mest ill so razobesili zastave.
Čebula je prišla v Ljubljano. Začetkom sezije in celo. ob tako-zvani porcijunkoli ni bilo dobiti na trgu čebule, dasiravno se je vedelo, da so jo prekupovalci pokupili pri producentih kar na domu in jo vozili v Ljubljano. Ko jo je pa mestni aprovizaeijski u-rad dobil cele vozove ter jo začel takoj prodajati, so bili prekupci kar razočarani in so jo jeli tudi ti, radi ali neradi, postavljati na trg. So pač še ljudje, ki bi radi kupujoče občinstvo z visokimi cenami kar zadavili. Pa je popolnoma umestno, da se jim take špekulaciji* preprečijo z maksimalnimi cenami. Čebula se ne sme dražje prodajati kakor po 60 vin. kg. Kdor jo noče dali za to ceno, se ga mora takoj ovaditi.
Maksimalne cene za slamo. V s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do preklica, da se pri prodajanju sleme v deželi Kranjski naslednje najvišje cene za meterski stot ne smejo prekoračiti, in sicer: za pre-šano slamo 7 K. za rahlo slamo 6 K. Prestopki te odredbe se kaznujejo, v kolikor ne prihajajo v pošte v strožja določila, z denarjem od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Iz ljudskošolske službe. Učiteljica Albertina Vajdič je imenovana za začasno voditeljico ljudske šole v Ilrušici. ker je naduči-telj Lokar premeščen v Horjul. Nadučitelj Ivan Golob z Rake j< odšel k vojakom. Solo tam vodi učiteljica Terezija Peršič. Učitelj Fran Zalar je odšel v vojno, zato je imenovana za suplentinjo na enorazrednici pri Sv. Trojici, kjer je služboval, izprašana učiteljska kandidatiuja Josipina Korbar.
ŠTAJERSKO.
Od mrtvih je vstal učitelj Krot-kv i/. Poljčan. Uradno se je javilo, da je dne 9. septembra utonil v Drini, te dni pa se je oglasil iz Proseka pri Trstu, kjer služi pri vojakih. Zakaj se Krotky svojim Poljčancem ni medtem prav nič oglasil, se ne ve.
Nazadovanje živinskih sejmev. Iz Maribora poročajo: Cesar se je bilo bati že pred meseci, to se sedaj do pičiee izpolnjuje: živinski sejmi postajajo od tedna do tedna slabše obiskani, to od strani prodajalcev živine. Doslej sicer pri-ženo še kakšnih 150 repov, a kar se prižene, to se uiti primerjati ne da teanu, kar se je pred meseci prignalo, odnosno ob prieetku vojne. Še pred meseci so šteli naši živinski sejmi po 400 do 500 re-
ostajalo, da je bil ž njim dober del nižjih slojev mesta brezplačno in v izdatni meri založen. Drugi vzrok je bil, oziroma je. da se je kar spočetka plačevalo neverjetne s vote za prignano živino. S tem se je pač doseglo, da je vsakdo prignal svoje živinče na sejem, a likratu se je s tem neverjetno pognalo cene živi in mrtvi teži, poleg vsega pa so se pričeli mahoma
kor prvikrat tudi spustila dosti bomb, a resne škode ni bilo velike. Kakor navadno, so jo italijanski zrakoplovci hitro odkurili, ko so naši topovi in strojne puške začeli pošiljati uničevalen ogenj nanje. Jako smo radovedni, kaj si bode tokrat izmislil Cadorna. Najbrž bo povedal, da je zgorelo 10 letal, 1 balon in mnogo trave.
Način bojevanja na Goriškem.
prazniti po deželi hlevi tako, da Gorice poročajo: Najbolj se
se je konečno moralo izsekavanje omejiti na tedensko po petkrat. Ko je konečno cena pričela nara-
boje na ši vojaki na Goriškem zdrobljenega skalovja, pred katerim ni človek nikoli varen. Kadar
ščati še bolj, pa se je pograbilo za pade granata na skalo in jo zdro-neverjetno sredstvo, da se je pri
čelo begati živinorejce s tem, da se bode moral prodajati kilogram po kroni in prišle so vesti o maksimalnih cenah za govedino. O-boje je učinkovalo še huje kakor
bi, se to kamenje naravnost zapi či v meso ter je uspeh granate trojen. Ravno take težave in nevarnosti groze tudi Italijanom. V okopih dobi vsak vojak prazno vrečo, katero napolni s peskom;
najboljše sredstvo
Prav rad bi izvedel, kje se nahaja rojakinja MARIJA KRIŽ-MANČIČ. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da ga mi naznani, ali naj se sama javi, za kar bom zelo hvaležen. — Charles Udovie, 414 Avenue S, Bogalusa, La.
(25-28—9)
Kje je moj bratranec MIKE LENARČIČ .' Doma je iz vasi Na-danjeselo pri Št. Petru na Notranjskem. Zadnja štiri leta je bil v državi New York v šumi. kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Ako je kateremu rojaku znan njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zgla-si. — Anton Lenarčič, 719 East 160. St., Collimvood, Cleveland. Ohio.	(25-28—9)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po najnižjih cenali, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po deln ka-keršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WEN ZEL, 101? East 62nd St.. Cleveland. Ohio.
Za vsebino oglasov si odgovorno n« OTftdsiitvo se uDrmvniltv4>
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Milwaukee
in Sheboygan ter sploh v državi Wisconsin naznanjamo, da rojak J. VODOVNIK ni upravičen pobirati naročnino za naš list Glas Naroda. Torej, rojaki, ne vročite mu niti centa, ker za njemu izročeno svoto odgovarja on sam. Mi odgovarjamo le za svote, ki so poslane nam ali pa izročene našim' zastopnikom, ki so v listu o-značeni.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
pa naravno številno padanje go- taka vreča je vedine, kajti živinorejec — in tu'proti letečemu kamenju imamo žalibog opravka tudi s pre-J <-*iji je bilo vse to enostavneje, ker cej duševno nezrelimi ljudmi — se je mogel uporabiti za kritje si pač misli: pod ceno ne dam in tudi kakšen kos lesa. Zanimivo je. za ceno. ki bi mi jo predpisaval! kako težko pričakujejo naši voja-kdorsibodi, tudi ne. Kakor je bilo'ki na teh višinah vesti iz drugih pričakovati, bi bila morala zlasti-bojišč. Vsak dan proti večeru jim
NA PRODAJ
imam dve peči, ena za front room V Gali-'za o!'eti sobe in ena za kuhinjo za kuhati itd. Natančneje se izve pri
Frank Klemenčič, 123S E. 58. St.. Cleveland, Ohio. 25-28—9)
v prvem obeh poslednjih slučajev poseči vmes oblast in skušati bi bila morala izslediti one, ki so raznesli za živinorejca vznemirljivo vest, a stala je tiho in še doslej se ni napravil korak, da se ljudstvu nesmisel takega besedičenja razjasni. Maksimalne cene se pri nas doslej, hvala Bogu, še niso uvedle, če bi se pa, bi se nam gotovo isto primerilo v enem mesecu. kar se je v Gradcu, kamor se je naprimer prignalo še koncem junija čez 800, sredi julija še do 500, a sredi avgusta jedva še 11 (enajst) glav goveje živine, pa še od teh jih je bilo dvoje nezdravih. Kar pride danes na sejem pri nas. je po veliki večini čisto mlada živina — med njo le malo telet — tretjina pa docela stara. Že skraja se je vse tolažilo s tem, da je vsega dovolj. Morda se je računalo tudi s tem, da vojna ne bo trajala dolgo. Čudno pa je, da se
pošilja vojno vodstvo na Krn in tudi druge postojanke vesti z bojišč in vse te vesti pričakujejo z največjo nestrpnostjo. Ako kakšen večer vojna oblast ne pošlje pravočasno poročil, se takoj brzo-javi poveljništvu, kaj se je dogo-. dilo. da ni nobenih poročil. Kadar dobe poročilo o kaki zmagi.1 tedaj gledajo, da o tem obveste Italijane. Nasprotnika drug dru-' gega slišita, kadar obedujeta, ker žvenkeče jedilno orodje in tedaj jim naši glasno pripovedujejo najnovejše vesti, ali pa napišejo
Izranredna ponudba za bolne.
To je zadnji mesec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z
X-ZARKI VSE ZA $2.00.
Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti.
Pridite takoj. — Odlašanj« je nevarno.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Perm Meat Bldg. 746 Euclid Arene, Cleveland, Okie.
vest na kakšno ploščico, na kate-^ ro obesijo bel robec, pa jo posta-^
vijo med eden in drugi okop ter, '	—
odnesejo v svoje postoj ai1 lic.
i PRVA HRVASKO-SLOVENSKA
dobite "GLAS NARODA" skozi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-»tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.



EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW Y0RKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženL

HRVATSKO.
Obesiti se je hotel
ni pričelo misliti vsaj po preteku
pol leta na to. da bi se porabo u-'^edo in pomanjkanja, redilo. Površnost se že sedaj težko1
se je noiei v Zagrebu 281etni, iz Ljubljane došli trgov-J ski pomočnik Fran Libolius. Bil j je brez dela in hotel se je rešiti'
l'oklicani
.redar pa je še pravočasno prere-j občuti, maščevala pa se bo šele zaJ yn. in nesrei;Mlika s0 prepeljali]
prav po preteku nadaljnega pol bolnišnico, kjer bo okreval, leta. Tako smo lahko pripravlje-| Ruski ujetniki so v Zagrebu za-ni, če ne bo kakšnega čudeža, da posleni tmU pri regulačnih delih bo spadalo uživanje govejega me- v gavj
Reka Kclpa proglašena za infi-cirano. Hrvatski listi javljajo:
sa med davno minule bajke KOROŠKO.
Reka Kolpa, oil Karlovca do i/.li-Nezgcda. Dne 23. avgusta je na va v Savo, je proglašena za infi-dvorišču celovške trgovine Jože- cirano od bacilov kolere. V Karta Maurerja sinovi zadela kap lovcu in v drugih krajih je pre-doigoletncga Maurerjevega uslu- povedano se v reki kopati, prati, žbenca Valentina Saria. Pri pad- loviti ribe. Kolera se je pojavila cu se je pobil na glavi in so ga najprvo v dveh ob Kolpi stoječih prepeljali v deželno bolnišnico, hišah v Karloveu. Iliši sta strogo kjer je zjutraj 24. avg. umrl. izolirani.
Okraden je bil Lojze Bach- Sadna letina. Na Hrvatskem so mann. natakar na celovški kolo- letos, glasom zanesljivih poročil, dvorski restavraciji. Spal je v ne- jabolka jako dobro obrodila. Tudi zaklenjeni sobi in mu je tat iz slive so dale dobro letino, suknje ob postelji potegnil denar-j	~
nico s 340 K ter raznimi listina-) POZOR, SLOV. KROJAČI! mL Prazno denarnico so našli pod Prodam lepo urejeno krojaško lesom na skladišču glavnega kolo- delavnico z vsem potrebnim orod-dvora.	'jem za 4 delavce. Cena je $300 in
Kolera. V Beljaku so bili zopet na zahtevo naučim kupca tudi štirje slučaji kolere; oboleli so krojiti. Če kdo izmed slovenskih vojaki, ki so došli tja z bojišča, krojačev želi postati samostojen.
{ ima tu najlepšo priliko, ker v o-
TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
priporoCa ae vsein Slovenskim tam>
buraSkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki lju*
bijo tarabuie. V tej tovarni se iide-Injejo tambare pc najnovejšem sutc-■u in aajpopelnej-lih umetniikih načrtih.
Okrašene bo z biseri in vsakovrstnimi roiaml.
Velika saloga vsakovrstnih godal in najboljših pra mofonov ter finib slovenskih plošč i. t. d.
Veliki ilnstrova-ni cenik ■ slikami polljem vaakcma zastonj.
Ivan Benčič
4054 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Kadar je kako draitvo namsnjano^ kopiti bAodero, sestavo, r*»g*i;a fOdb«ne instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebnjste uro, variiico, priveske pretma itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene sacere vprašitc. Tprafsn'.e Vpb stane le 2c. pa Bi bodete.prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brexplaCno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemau?h, Pa. Box 328
PRIMORSKO.
Pšenični kruh v Trstu. Aprovizaeijski odbor naznanja, da. ker so izčrpane zaloge moke za kruli, mešan s koruzo, se bo sedaj izdeloval samo kruh iz čiste pšenične moke; prodajal se bo po vseh dosedanjih prodajalnah po 60 vinarjev kilogram kos.
Bergogna — vergogna. Naš slovenski Breginj za Kobaridom je sedaj tudi pod italijansko oblastjo. Ves kot kobariški je slovenski seveda, ali Italijani so mu že dali italijanski pečat. Breginj se imenujejo po italijanski Bergogna (ta spalca je tudi že prej strašila po uradih) in Italijani so napravili italijanski poštni pečat: Bergogna, poste italiane. Tako torej ! Pripovedovalo se je, da boji če-tverozveze so boji za narodnostni princip; vsakemu svoje, kar mu gre. oni, Italijani, pa že sedaj, ko so komaj stopili na slovensko zemljo, kažejo, kako bi Slovence poitalijaučili, ako bi jim prišli v pesti. Bergogna je italijanska '•vergogna" (sramota).
Zrakoplovi nad Ajševico. Iz Aj ševice poročajo: V soboto 28. avgusta zjutraj so nas italijanski zrakoplotci obiskali v drugič. Pr-
kolici Thomasa biva do 1500 Slovencev. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na:
Anton Fortuna, (24-27—9)	Thomas, W. Va.
NAZNANILO.
i Cenjenim maroenikom v Pen-. »y Ivani j i sporočamo, da jih bo t ' kratkem obiskal maš potovala! aa-■topnik
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNIC LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijonov kron.
pov, da. še celo pričetkom junija vikrat je bil njih polet čisto brez-
smo imeli preko 300 in danes je komaj za potrebe vojnega erarja. Vse se vprašuje, kaj je temu krivo. Stvar ima več vzrokov. Prvič se je pričetkom vojne postopalo naravnost potrutuo z doguauo živino. Stotine iu stotine glav go-
Hranilnih vlog nad
44*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
II O
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
4
o
uspešen, čeravno pripoveduje Cadorna v svojem poročilu z dne 22. avgusta, da so njih letala pri ponovnem napadu na sovražno letališče pri Ajševici vrgla 60 bomb tffla. ter povzročila s tem grozno veli-1 Sedaj M mudi kansko škodo. Ni treba posebej ftj^ gg jpfr^lifrfj
Mi. nono
ki pooblaižen pobirati aarol »dajati toaaderaa p#tr
v Pllliburgk,
brez odbitka.
Ne vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, p or j enih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
frank: sakser,
\
4 ^
vedi se je poklalo v enem dnevu opozoriti, da je to pisal Cadorna,
6 I I i inn.Tjf.i i	.	. • •
UswdPIXQ ^fikc HMČH™,
82 Cortlandt SLt NEW YORK.
3104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND, 0.
r
| Marija Grubbe j
Spisal J. P. JAKOBSEN.
Za Glas N a r o d a pre vel G. P.
7	(Nadaljevanje)
—	Naj pride Mette sem! — se je kliealo nazaj. — Stopite na stran, na stran; Mette naj ga zasliši
M- jr stopila naprej. — Ali hoč-e vzeti nazaj svojo peklensko pridigo? Ali hoee. vražji sin?
Nikdar, nikdar! Boga je treba bolj poslušati kot ljudi. — Tako j»* zapisano. ...
—	Ali naj uporabimo to? — je vprašala Mette, sezida eoklje ter pri«"ela groziti. —- Ljudje imajo eoklje iz lesa, ti si pa hudičev hlape«-, ne božji. Obdelala te boni, da ti bodo ostali možgani tu na zidu ! in udarila ga je s eokljo.
N«- zagrešite se. Mette. — je stokal magister.
—	Hudič naj te vzame, — je sikala ona.
Pst. pst! Tiho! — se je kliealo. — Napravite prostor in ne gru-iiti- be tako skupaj. Tu prihaja Gueldeloewe, generalni poročnik!
Mimo je prijahala visoka jiostava.
Dolgo naj živi Onelrleloe^ve! Junaški Gueldeloewe! — je kričala množica. Vihralo se je s klobuki in čepicami in klicanja ni bilo kom *. Jezdec je izginil v smeri proti okopom. Bil je generalni poročnik miliee, polkovnik na konju in peš, TJIrik Kristijan Gueldeloewe. polbrat kralja.
Množica s«- je razkropili, vedno manj jih je bilo in koneČno jih je bilo le še par.
Pravzaprav gre čudno ta stvar. — je rekel Geert barvar. — Tu tepemo eloveka, ki nas poživlja na mir ter obenem kričimo Živio onemu, ki je največ kriv, da je prišla vojna.
V. Bogom. Geert Pieper, z Bogom, — in lahko noč! — je rekel trgovce ter odhitel.
—	On misli na Mettine eoklje! — je mrmral Geert ter odšel tudi on. Na stopujicah pa je sedel Jesper Kiim. čisto sam ter si podpiral z obema rokama razboljeno glavo. Na okopu pa so hodile straže počasi semintja ter zrle ven v temno deželo, kjer je bilo vse mirno, tiho, dasiravno je ležalo zunaj na tisoče sovražnikov.
ČETRTO POGLAVJE.
IM rt-mn iii prameni luči so zablesteli nad sivkastimi zagri-njali nn ■_:!■• na obzorju ter uiedi zrak nad seboj, da je gorel v milem, rožnozlntc- m plamenu, ki se je vedno bolj širil, vedno bolj bledel. navgor k dolgemu, ozkemu oblaku, kojega rob je prijel ter za-palil s svetim žarom. Nad Kollebo bregom je bilo svetlo od violet-iirga in rdečkastega odseva oblakov, prepojenih s solnčno lučjo. Kosa i ■ !ilestela v visoki travi AVester-akopa in vrabci so čivkali mi strehah zadaj ter \ vrtovih spredaj, tako, da je bil zrak nepre-stano napolnjen s truščem. Iz vrtov se je dvigal laliak, fin vzduh in drevje je pripogibnlo svoje s sadovi obložene veje proti tlom.
V. Wester okopa je zadonel trikraten signal z Tngom. na kate-r 'ja mi odgovarjali signali iz drugih delov mesta. Samotne straže of> okopu so pričele hitrejše korakati gorindol. Stresale so svoje sukuj ter spravljale v red pokrivala. Sedaj je prišel čas izmenjave.
Zunaj na basliji. v bližini "SVester-vrat je stal lirik Frederik Guel<'<']oe\ve !• r zrl na bele galebe, ki so krožili semintja v lahnem pob tu preko vodnih ravnin.
11'tro io lahno. s';daj motno in megleno, sedaj zopet pestro, močno živahno in jasno so šli mimo njegove duše njegovi dvajsetletni spomini. Prihajali so v vonju svežih, zelenih gozdov, v zvo-I i lovskih rogov, v tonu vijolin in šumenju krhke svile. Pohitela • :>t!Mo otroška leta v holštajnskem mestu z rdečimi strehami; videl je visoko postavo svoje matere, gospe Margarete Pappens, njen erni molitvenik in bele roke: videl je pegasto sobarico s tenkima nogama in zabuhlega učitelja z modrordečim obrazom ter ])ftši'vniina nogama. Poliitel je mimo vrt Gottorp in travniki ob r ki in sveži ske«Uiji. In tam je sta! kratkonogi lovcev Henrik, ki jt znal kikirikati kot petelin in loviti deklice. Prišla je cerkev s svojim polmrakom, hučečimi orgijami, s skrivnostno železno ograjo 1er podobo Krista. ki je držal v roki rdečo zastavo....
Od Wester vrat je zopet zadonel zvok roga in obenem je pri-sijala sf>hiena lin . ostro in gorko ter pregnala vse megle ter n<j-jasne slike.
....Nato je prišel lov. ko je ustrelil svojega prvega jelena in stari Bettmer. ki mu je napravil na čelu križ s krvjo tega jelena, dočim so lovski pomočniki trobili fanfare kot obsedeni. Nato je priš. ! Šopek za Maleno, hčer grajskega oskrbnika in prvi nastop s hišami mojstrom. Nato je sledilo potovanje v inozemstvo s prvim dvobojem v svežem jutru, z bučnim smehom Anete ter samotnim i/prehodom zunaj pred mestnimi vratmi. kjer je povedel na izprehod svojega prvega mačka. Nato je prišla zlata megla s zvon-kimi čašaiui ter duhtečim vinom in tu je bil blesteči vrat Lote, Lize in Marte in bile so tudi okrogli roki Adelajde. Konečno potovanje v Kodanj, milostni sprejem od strani njegovega kraljevskega očeta; žival, r i o-d nI sočasno življenje na dvoru; divje noči, ko je teklo vino v potokih in ko se je divje poljubovalo.
Bolj jasno kot vse to pa je videl pekoče črne oči Zofije Urnes, veliko bolj ga je prijel spomin na njen mehak, lepi glas, ki je kot z mehkimi rokami vlekel poslušalca k sebi....
Iz njegovih spominov ga je vzbudilo šumenje v grmovjih ob okopu. ■—
—	Kdo tam? — je zaklieal.
Le Daniel je. gospod Gueldeloewe, Daniel Knopf. — se je glasilo nazaj iz grmovja in prikazal se je majhen, od protina zlomljen človek, ki se je globoko priklonil.
Kaj? Vi ste? Peklo in hudiči, kaj dela on tukaj?
Mož je pobesil pogled.
- Daniel! Daniel! — je rekel Flrik Frederik ter se smejal. — Danes ponoči gotovo ni prišel nepoškodovan iz ';Goreče peči." — Nemški pivovar mu je gotovo dobro zakuril.
Možki je prič. 1 plezati po okopu navzgor. Daniel Knopf je bil bogat veletržec, star nekaj nad dvajset let ter je bil ravnotako znan radi svojega bogastva kot radi svojega ostrega jezika in dobrega sabljanja. Veliko je občeval z mladim plemstvom, to se pravi z gotovim delom tega. ki je bil znan pod imenom "le cerele mourant" — umirajoča družba. — Ta družba je obstojala povečini iz mladih možkih. ki so bili v ozki zvezi z dvorom. lirik Frederik je bila duša t ga kroga, ki je bil bolj razposajen kot inteligenten, bolj na slabem glasu kot priljubljen, a ravnotako občudovan in zavi-dan kot očrnjen.
N i pol dvorni mojster, napol dvorni norec je živel Daniel v tej družili. On ni občeval z njimi na cesti ali v plemenitaških hišah: v borilnicah. v vinarnah in navadnih gostilnah pa ga niso mogli pogrešati. Nikdo ni mogel govoriti tako znanstveno o metanju žog ali o posebno spretnih migljajih pri sabljanju. Nikdo se ni razumel tako dobro na vino. Imel je globoko zasnovane teorije glede kockanja in ljubezenske umetnosti ter je lahko govoril na dolgo in široko o tem, kako slabo bi bilo križati domačo konjsko pasmo s balcburško. Imel je na razpolago anekdote glede vsake stvari in
kar je dragim mladim najbolj imponiralo: imel je glede vsake stvari določeno mnenje.
Pri tem je bil v veliki meri pristopen in uslužen, ni nikdar pozabil razlike med seboj in plemstvom ter je bila njegova zunanjost tak čudovito smešna, posebno tedaj, kadar se ga je v pijanosti ali porednosti našemilo. Pustil se je zmerjati in psovati, ne da bi se razsrdil ter je bil v splošnem nad vse dobrodušen.
Vsled tega mu je bilo tudi mogoče občevati s temi ljudmi in on je moral občevati z njimi. Za njega, napol pohabljenega meščana. so bili ti plemenitaši napol bogovi, kajti le oni so živeli, le njih jezik je bil človeški jezik, le preko njih žvljenja je bdel dan luč in opojnosti, dočim so drugi stanovi preživljali njih življenje v brezbarvni temi ter topem uživanju. Da je bil rojen kot meščan je proklinjal kot veliko večjo nesrečo kot svojo poliabljenost in kadar je bil sam. se je žalostil raditega s silo, ki je bila slična blaznosti. —
—	No, Daniel, — je rekel Lirik Frederik, ko je prišel mali k njemu. — Ni bila prav majhna megla, ki je danes ponoči tako močno krila njegove oči, da je zajadral sem na Wester-okop. . . .
—	Princ Kanarski, vi govorite zmešano, če mislite, da sem bil včeraj med vašimi kumpani.
—	A. sto hudičev, kaj pa je torej z njim? — je vskliknil Lirik Frederik nestrpno.
—	Gospod Gueldeloewe. — je odvrnil Daniel resno ter se ozrl vanj s solzami v očeh. — Jaz sem zelo nesrečen človek.
—	Kramarska duša je on. Ali so slaniki, za katere se boji. da bi jih Šved ne vzel? Ali pa jadikuje, ker bi morda trpela njegova trgovina? Ker bi izgubil žafran na moči ter bi splesnil poper? — Kramar! Kot da bi dober meščan sedaj, ko grozi pogin kralju in državi, ne imel misliti na nič drugega kot na to. da bi ne šla njegova kramarija k vragu.
—	Gospod Gueldeloewe!
—	Naj gre k vragu s svojim stokanjem,
—	Ne. gospod Gueldeloewe! — je rekel Daniel svečano ter stopil korak nazaj.
(Nadaljuje se).
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
OBOO
° ° DELO OKUSNO, . • •
O O C •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
a e • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIG PUBLISHING GO.
32 Cortlandt St., New York, N.Y.

Cenjenim naročnikom ▼ Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiakal nas potovalni zastopnik,
Veliki vojni atlas
I vojskujočih se evropskih držav in pa koloni^ i
1	B	.	■	m M	£
Mr. OTO vi ja pooblaščen pobirati naro^n*, uo in izdajati tozadevna potrdila. Upravniatvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacijo priseljenem
fki Bares* of laAaeWf* ii3kifjratiom" «a 4riave f >rk varuje im pomaga prieelje*
ki m bili od ep ar j asi, oropt o i ali c katerimi se je slabe »r? aale.
Brezplačno se daje aasvete p» •eljemeem, kateri so bili oslepar jemi od bankirje t, odvetnikov, tr goveev z zemljišči, prodajalec-parobrodnlh listkov, epremljev*; '6T, caiipotov ia posestnikov gt> rtfia.
Daje se tafotrmasije t aatvrali «a*ijskik zadevah: k&ko jorta* 4.rfcavlj*a, kjer se oglasiti za ^avljaasks lietiae.
Sorodniki n&j bi se esatali s pri *eije»§5 na Ellis Islaa4« ali pr Offlee. ^fcŽAVNI DMLATM3 DEPARTMENT ž tate Department of Lafco« BUREAU OF INDUSTRU*
AND IMMIGRATION. D rad v mestu New York«: M Sast 29£h St., odprt vsaki dam e£ S ure sgatraj do 9. popeljal ts epe** arelei -A 8. 4* lfl. ase
& I
skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zem'jev?do?. ■a lOtib straneh in vsaka stran je 10i pri 184 Dales Tsllka; d
Cena samo 25 centov.^
I Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
8 *si zemljevidi bo nare;eni v raznih barvah, da se lahko spozna Označena so vss večja mesta, števik prebivalce? držav in posameznih meat Ravn- tako je .uii ost»*5e.r: obaeg povr^me J- ate"	.
>3 » »
•• ■ n*ve.
Pošljite 26c. au pa x6c, :'.tj«mkah In iu•• učr- ;tslci-mi ram takoj odpošljemo zaželjeni ntias Pri odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company
32 Cortlandt Street,	New York. N. Y
t.v.
■r
•i*
11 I
9 XI Vor k**

ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10> HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako t« predloži Bknpno z devetdesetimi (90) ali veft re« dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki a* iifc HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali prt
THE AMERICAN TOBACCO CO-Prodam Dept. 499 Broome St- New York, ». V (Ta ponudba ugasni- 31. decembra 191B.)

ji^A gk,^fl ^ — — ^ ^---

POSGB BQJAXIT
Najbolj a-ipcSro mm-A.
ri!o za žen- '** tke in moške laee, kalcor tudi za moške brke in brado. Ako ee rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, frost i in dolgi lasje, kakor tudi moškim krasne brke In brada in ne bodo odpadali in ne osiveli. Rcvmati-em, kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in grin te. potna noge. kurje oči. bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jasrčim za $5.00. Pišita takoj po cenik in kzuižico. pošljem zastonj.
JAKOB fiHČIČ, lt*S M. S«fc M, Oterelaaf, Okle
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte *L fiattner
"Doli z orožjem!"
Lov Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim ulitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih minil....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Btael al Mlo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje ta časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ie bližajo človeštvu boljSi časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj 5e poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli a orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. H Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bit se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar vem .lh kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu) : Ne trt" slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom ponudil. Kaj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi šli injo križemsvet in učili vse aarode....
Finančni minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem govora ▼ poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Be rta pL Suttnerjeva. Prostatas, posvetite par ur temu delu. Miniiig, fla se ne bo nikdo več navduševal za vojno, Če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Ffrretajte Je pri!
Slovenic Publishing Co.,
*2 Cortlandt Street, New York City, N. Y.

"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
&OJAJO NaAOOAJTE SE NA >LA3 HABODA" NAJVllCJI -- O^-ppsffTEl DNEVNIK V ZrDB DltCflE
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velik: os t je 21 pri 28 palcih
ZZI^B Cena 15 centov —i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Itusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na i
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street	Nev> York, N Y
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre bo jejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
-__
___________________
i
' ; -r »gmrtrc	: rTT''