^^•obot.iS*tf ^ acept Saturday», «.d Hulul.^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE w ¿irns?________Chicffo, Dl, frtrtak, 1. junij« (June 1), 1938. far mmOkm at »padal raU of pp.Ug» proTidad far ta -ctloe llM. AaTr*5irT*l>lT. authoriaad oa Joaa 14. 1911. Uradatftkt la sprmraièkt prostori: M67 S. Lawndato Ava. Off le« of PvbUeaUoa: 1657 South Uwndala A vs. Tatephons, Koch voll 4904 Subscription 9^ 00 leacija zaključila, da Prosveta stane prostovoljni dnevnik da se K^ilo PreseIi v Cleveland, poražen. Bol-S, podpora precej reformirana; tridolarski raz-ri podpore (Klpade in namesto tega pride razred ,50c na dan. Operacijska podpora se bo v bodoče (čevala po članski dobi rii do pred poldne, na štirimi, je odsek za pravila nove točke glede bolni- operacijske |K>dpore. membe, ki jih je konven-jobrila v členu bolniške so sledeče: ¿arski razred je odprav-Dove člane, toda stari, tem razredu, ostanejo, |j pa bodo višji ases-Jpeljati je novi razred itov na dan in asesment Wre(i bo 35c na mesec. bolniške podpore pri v bodoče so: i>etdeset eden dolar in dva do-»rvih pet dni bolezni se od podpore brez ozira, bolni član zdravi, bolniške podpore je omeniti, da je podpora itere bolezni precej ome-imulacija v bodoče ne bo [o lahka. ivne spremembe glede podpore so bile spreje- iko večino. icijaka podpora je tudi (o reformirana. Vsote so povprečno znižane ne vsem članom enako; le se bodo po članski do-primer: za operacijo, za je doslej jod nota plačala v bodoče plačala $50 (i niso več ko |x?t let v 160 članom, ki so v jed-pet do deset let in $75 ki so v Jednoti nad de- ssesment ostane po e v konvenčni sklad se eden cent. ipoldanski seji v sredo ucijski odsek predložil daljnji resoluciji, ki sta ijeti brez ugovora. V konvencija zahvaljuje društvom za banket in prireditve, v drugi pa krajevnim društvom, Mo združijo, kjerkoli to potrebno in Ce v to dvotretjinska večina ih članov. za plače je priporočil kon venčni m odbor-članom kon venčnih od-'Podrobnosti bodo raz-ursdnega zapisnika. je bila resolucija 1 Jednotine farme za in u uposlitev brez-tlanov ria tej farmi, ¿a ustanove in puhli-pri|w,ron| konvenciji, vprašanje h d. Velika mosta na robi bankrota 2upani se obrnili na zvezno vlado. Zahtevajo enako pomoč kot jo daje privatnim korp°-racijam Washington. — (FP) — Te dni so prišli pred senatni finančni odsek štirje župani vel likih mest in tajnik Ameriške županske zveze z zahtevo, da zvezna vlada priskoči na pomoč tudi mestom v enaki meri kot privatnim korporacijam. Deputacijo «o tvorili župani Orleansa, Milwaukeeja, Housto-na in Bostona ter Paul Better od županske zveze. Rekli so, da veliko število mest je pred bankrotom in jih lahko reši le federalna vlada. Ce tega ne stori, bodo mesta ne le defaltirala na bond-nih obligacijah, ampak tudi ne bodo mogla izvajati programa javnih del v smislu v nižji zbornici sprejetega osnutka javnih del in industrijske rekonstrukcije. Zupani so zahtevali, da kongres dovoli mestom dve mllijar* d i kredita za dobo dveh let. Ta kredit naj bi bil v tem, da bi mesta imela enake pravice pri tiskanju denarja kot ga imajo federalne rezervne banke, ki rabijo vrednostne papirje za kola-teral ali garancijo, mestom pa naj bi služili v ta namen bondi. Po dveh letih bi mesta sistematično pričela likvidirati te obveznosti: odplačevati bonde In v isti meri jemati denar iz cirkulacije. Na ta način bi mesta odvrnila krizo in prišla do sredstev za financiranje obligacij, admini-stracijskih poslov in javnih del, kar bi olajšalo situacijo. Županski odbor je poudarjal resnost situacije, ker je vedno več davkoplačevalcev, ki zaostajajo z davki. Župani so sugestirali kot alternativo, naj zvezna vlada kupuje mestne bonde, od katerih bi po dveh letih pričela prejemati obresti. Zviša naj tudi zvezno subvencijo 307' za občinska javna dela, kar je določila nižja zbornica v programu javnih del. Deputacija županov je zasto pala 50 največjih mest in "mnenje 75'/ prebivalcev dežele." »•rim diu Vru "pr« M rta in irr»- oi! i fi I '.»TT« Oll 0|KI/.ici- d Me \ ri I k ¡z •« J<- dol-i 10« lia s * )« m K«.. •' J' bil, da " M< ji. ""1|H,ro. 44 ' 'ralen ••mradna Pravi, da Rooneveli tira Ameri ko v socializem VVashington, I). C., SI. maja. -— lienry I). Hotfield, zvezni senator iz W. Virginije, je podal izjavo, v kateri pravi, da Roosevelt in njegovi svetovslci tirajo deželo v socializem. To pokazuje načrt vladne kontrole nad industrijami, katerega Roo-seveltovs administracija odobrava. • Senator je kritiziral člane kongr<»sa, češ, da sl«*|>o sU*de administraciji, ki odprto propagi ra socializiranje industrij In poljedelstva. Kampanja za orga* niziranje delavcev Predsednik Ameriške delavska federacije podprl Roooeveltov program vladne kontrole nad industrijami. Openšaparji a« pripravljajo na boj Washington, D. C., 31. maja — Organizirano delavstvo je otvorilo kampanjo za unijonizi-ranje vseh ameriških delavcev na podlagi določb načrta vladne kontrole nad industrijami, ki je sedaj pred kongresom. Dasi predloga še ni postal^ zakon in vzlic dejstvu, da re-prezentanti več industrij odločno pobijajo propozicije v prilog delavstvu, ki jih vsebuje načrt, je William Green, predsednik Ameriške delavske federacija, že podvzel akcijo, da si delavstvo zagotovi koristi predložene zakonodaje. Green je sklical konferenco vseh eksekutivnih uradnikov narodnih in mednarodnih unij, ki se otvori 6. junija v Washington u in na kateri se bo govorilo izključno o načrtih za unijonizl-ranje ameriškega delavstva. Prav tiste propozicije predloge vladne kontrole nad indij-stri j ami, za katere se navdušuje Green, so izzvale veliko opozicijo s strani openšaparjev. Robert L. Lund, predsednik A-meriške asociacije tovarnarjev, je brzojavno pozval več tisoč članov te organizacije na posebni sestanek v Washingtonu za prihodnjo soboto. Na tem sestanku bodo pod vzeti koraki v svrho protekcije openšapar-skih interesov, ki' jih ogrožajo določbe predloge glede vladne kontrole industrij. Možno je, da bo predsednik Praga, 31. maja. — Zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije, ki tvorijo malo eatento, so na avoji konferenci odobrili revidiran Musso-iinijev mirovni pakt. V smislu pakta mora četveroivesa — Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija — skrbeti za ohranitev miru v Evropi. Representanti male entente so isjavili, da so dobili sagotovilo od Francije in Velike Britanije, da ne bo napravljen poskus glede revisije mirovnih pogodb. S tem v sveži so nasnanili, da vprašanje revizije sploh ne obstoji v kolikor se to njih tiče. To vprašanje, ako bi se ga porinilo na površje, bi le sastru-pilo mednarodne odnošaje. Mirovni načrt ne ogroža oblasti Lige narodov, kajti 19. člen ligine pogodbe, ki predviduje revizijo povojnih pogodb, bo ostal nedotaknjen, Pariz, 31. maja. — Poslanska sbornica je dala premier ju Da-ladierju s 434 proti 135 glasovom oblast, da lahko podpiše Muesolinijev mirovni pakt, ako to preoiier želi. Glasovanje o tej tadevj je prišlo na dnevni red po govoru Loulsa Marina, voditelja desničarske opozicije, v katerem je ostro napadel proviiije pakta, ker predvldujejo revizijo meddržavnih mej. Roosevelt, podpisal predlogo pred sestankom članov tovarmi-t' ■ i* » i-A« ške asociacije,' kajti p^m^ga jef r VMMt ■TOMI bila že sprejeta v nižji kongres ni zbornici in pričakuje se hitra akcija tudi v senatu. V tem slučaju bodo tovarnarji skušali preprečiti uveljavljenje na črtov glede odprave odprte delavnice, sistema, na čigar podlagi operira veliko število industrij. V zvezi s tem je značilno dej stvo, da so nekateri voditelji in dustrij odobrili Rooseveltov program vladne kontrole nad industrijami, v katerem vidijo odpravo restrikcij antitrustnlh zakonov in škodljive konkuren ce med tovarnarji. Zaslišanje p predlogi se nadaljuje pred senatnim odsekom, na katereol nastopajo voditelji organizira»-nega delavstva in reprezentanti industrij. ZslszRiM bodo dobila diktatorja Zadevna predkiga sprejeta v se natu. Black umaknil amend ment glede uveljavljanja šest urnika na železnicah Washington, D. C. — Višja kongresna zbornica je 27. t. m. sprejela takozvano transporta cijsko predlogo, ki predviduje i menovarije federalnega koordinatorja (diktatorja), kateri naj bi uvedel štednjo v obratovanje železnic. ' Senator Black je umaknil a-mendment glede uveljavljenja šesturnika, ko je načelnik med državne trgovinske komisije senator 1)111 izjavil, da ae predsednik Roosevelt rw strinja z dodatkom. Dill je dalje izjavil, da se Je predsednik Roosevelt raz-govarjal z voditelji železniških unij in da so slednji podprli pred-M«dnikovo stališče. 'ta bili. MCuječneži" napadli stavkarjr v cerkvi Watsonville, Cal. — Petsto "čuje^nežev" je udrlo v Kour Square Gospel cerkev, kjer so zborovali poljedelski stavkarji, ki so bili zapoaleni pri kultivira-nju solatnih naaadov, pretepli in prrj>odill delavce, cerkev pa raz- RUM! ENTENTA ODOBRILA MUS-SOLINIJEV PAKT To ja storila potem, ko je dobi-la kagotovib od Velike Britanije in Francije, da oblast Lige narodov ni v nevarnosti Dva slovenska fanta utonila Collier, Pa. — Mike Tarko, star 18 let, In Frank Shoutok, 19 let, slovenska fanta, sta utonila, ko se je prevrnil čoln, v katerem sta se vozila z dvema tovarišema. Prejšnji večer sta dobila diplomo kot graduiranca tukajšnje srednje šole. Oba mladeniča sta bila zelo priljubljena in njunega pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Smrt bivšega člana Wineyard, O. — Tukaj je u-mrl Frsnk Straus, star 60 let. Doma je bil iz Kucenberga pri 2užemberku na Dolenjskem. Bil Je večletni člsn SNPJ, toda razmere so gs prisilile, ds je pustil jednoto pred nekaj meseci. Tuksj zapušča ženo, v Bridgeportu, O., tri brate, enega brata pa v.stsrem krsju. Obletnica Slovenskegs doms Pittsburgh, Pa. — Slovenski dom je v nedeljo praznoval 22-letnico svojegs obstanka z veliko zabavo v lastnih prostorih. Prvi slovenski onteopat Cleveland. — Po dolgoletnih Študijah na čikaški univerzi se je vrnil v Cleveland Fred J. Makovec kot doktor osteopatlje. On je menda prvi slovenski osteopat v Ameriki in bo v kratkem odprl svoj urad na fl cesti in Kuclid sve. — Na višji šoli St. Ignstlus bodo prihodnji pon-deljek gradulrali trije mladi Slovenci — August Malenšek, Kdward Debevec in Jos. Mo-dic. V bližnjem Bowling Gree-nu sta z odliko izvršili trgovski U*aJ dve mladi Slovenki, Mar-garet Skube in Mary Hosta. Bili sta prvi v tesnopisju In strojepisju. Nemiija izziva { Ligo narodov Poročilo komiteja Lig« narodov o persekucUi Židov v Nemčiji > naletelo na opoalcljo. — Nemški bojkot proti Avatrlji Ženeva, SI. maja. —- Nemčija ni včeraj hotela odobriti poročila posebnega komiteja Lige narodov, ki se nanaša na preganjanje Židov po fašistični vladi. Representanti Nemčije so posvarili Člane komiteja, naj ae ne vmešavajo v notranje zadeve Nemčije. Vzlic opoziciji reprezentan-tov Nemčije proti poročilu komiteja, se bo o sadevi kratenja pravic Židom v Nemčiji temeljito razpravljalo na iborovanju Lige narodov. Vič članov ligi-nega sveta je apeliralo na re-prezentante Nemčije, naj fašistična vlada preneha a pregaja-njem Židov in članov manjšinskih strank, kateri so bili odstranjeni s vladnih pozicij. Berlin, 81. maja. — Nemčija je poostrila bojkot proti Avstriji. Vlada je nainanila, da bo vsak Nemec, kl bi skušal obiskati Avstrijo brei dovoljenja, kaznovan na plačitev globe |lr 400 in v zapor. Odredba se ne tiče nemških študentov, kl šttf-dirajo na avstrijskih univerzah, in trgovskih agentov. To je odgovor Nemčije na reprisallje avstrijske vlade proti fašistom v Avstriji. OrMii o vladal aad Maalrljaml Predsednik Ameriške delavske federal ae strinja t da^oosevelt dlktfa^ delovnlk, cena In produkcij« Rudarji prevzeli premogovnik Lincoln, HI — Fed^rslno so Brezpo*elni v Petini formiraj*, dišče Je dovolilo rudarjem, kl m federacijo T bili zaposleni pri Brewerton Harrisburg. Pa. — Dne ft. in kompanlji, kl je pod upravo sod 6. junija ae bo tukaj vršila kon-jnih upraviteljev, da prevzamejo vencija brezposelnih drla ve*/, rov in ga operirajo tri leta. Med ki so organizirani v svojih kili-' rudarji in sodnimi upravitelji je bih. Glavni namen sestanka je spor trajal št dalj čnae radi ne-formiranj« skupne državne or- plačanih mead, valed čoaar je rov faalsaciK I počival. _______________ New York. - (FP) — "Delavske provizije v načrtu vladne* kontrole nad industrijami predstavljajo najbolj napredno zakonodajno stališče napram kolektivnemu pogajanju In organiziranemu delavatvu," je dejal William Oreeh, predsednik Ameriške delavske federacije v svojem govoru pred člani Harvard Business School kluba. "Dejstvo je," Je rekel Green, "da vlada lahko Izvaja učinkovitejšo kontrolo nad Industrijami na podlagi predlagane zakonodaje kot Jo Je mogla na podlagi provizij protltrustnih zakonov. Slednji so preživeli svojo dobo in so danes brez pomena. "Propozicije v novem načrtu Jasno določajo, da imajo delavci pravico do organiziranja in kolektivnega pogajanja in do izvolitve svojih reprezentantov, da Jih zastopajo pri takih pogajanjih. Bilo bi krivično In nepraktično, ako bi vlada dala delodajalcem in lastnikom industrij legalno in soclslno prsvl-co, ns bszi katere bi se ti lahko upirali zahtevam po dostojni mezdi, krajšem delovnlku In delovnim razmeram. Taka zakp-nodaja ne sme biti enostrsnska, kajti delsvci morajo biti deležni ekonomskih koristi, kl bodo nedvomno prišle iz uveljsvljenja in uspešn<*gs uprsvljanja te konodsje. Vs*m mors biti Jaa-no, ds si ddsvstvo lahko zaal-gura te koristi s pomočjo organizacije kolektivnega pogajanja in potom Uvajanja svojega ela>-nomskegs vpliva. "Ameriška delavska federacija Je pripravljena na sprejetje te zskonodaje in sodelovanje z namenom, da bo Izvajanje na-črta vladne kontrole nad Industrijami uspešno. Načrt ima revolucionarni značaj In Izvajanje tega eksperImenU v eko-nomakem, socialnem in Indu strijskem planlrsnju bo z za nimanjem opazoval ne samo a-merlški narod, temveč tudi IJad-stvs v drugih državah. Uspeh tags eksperimenta zavisi v veli kl meri od uvajaaja istega." STEV.-NUMBER 106 PM02M JA ZA 2ITVE HITLEMZMA Ameriško dela vat vo ae odavalo apelu strokovne In aoclallatlč-ne internactonale aa zbiranje prispevkov. Odpor proti hltle-rlsmu _ New York. — Apelu Mednarodne federacije strokovnih unij in Delavske in socialistične in-ternacionale za ablranje prispevkov v pomoč delavskim žrtvam hitlerisma se je odivalo tudi a-meriško delavstvo. Internaclo. nall sta se obrnili na delavstvo vseh dežel, da priskoči na pomoč nemškemu delavstvu In prispeva v tako svani Matteottijev sklad. Ta sklad se je dosedaj rabil za podpiranje gibanja proti Mus-sollniju In Pilsudskiju, katerega so organizirali izgnani ali pobegli italijanski in polJikl delavski In liberalni voditelji. Sklad bo sdaj razširil svoj delokrog tudi na žrtve nemškega fašisma. Ameriškemu odboru načeluje-Jo Joseph Baaklfl. predsednik Workmen's Circle, Abraham Cahan, urednik "Jewish Daily Forwarda," profesor John Di-wey od Lige za neodvisno politično akcijo, David Dublntky, predsednik International Ladlas Garment Workers unije, Morrla Hillqult od socialistične stranka. Norman Thomas od Emergency Committee for Strikers' Relief, profesor Moras Lovett od Life «a industrialno demokracijo, B-mil Rieve, predsednik plitenl-narske unije, in drugi. Urad odbora je na S W. 16 ftt„ N. Y. C. Ii konfllktnih poročil, ki pri-|o is Nerašije, )• mogoče •atl te, da ji pwtl Hitlerju la vstajati a*oUeija med nemškim delavstvom. Na koa-venciji nemške aocftalne demokracije pred par tedni so bili li-voljeni le levičarski sociaiiati v vodstvo stranke. S kako velikimi teškočaml se mora boriti ostanek delavskega gibanja, Je razvidno ii tehle In-cidentov: Socialistični državni poslanec Adolph Biederman ji bil umorjen na skrivnosten način, ko Je šel is Kolina v Hamburg. Par ur po njegovem odhodu so našli njegovo truplo po-leg želesnlškega tira. Nemško časopisje nI tegs omenilo niti I besedico. Teden |K«neJe pa so fašisti U-grabili na želesnici Karla Seva-rings, bivšega prusksga premi-JerJa, kl Je šel na sejo drživni zbornice. Ns želesnici ji dobil "živčno bolesen" in bil po filial i h odveden v neki sanatorlj, "kjer bo ostal delj čssa, da o idravi." Na U nsčin so se fašisti Iznebill njegove opoticiji v zbornici, Zssežens gotovina strokovnih unij in soclslistlčne stranki sni-šs skorsj 91 ft,000,000. Fašisti so rssdejali all konfisclrali ISO delsvsklh tisk srn in skoi^J vse delsvske domove In klube. Svoboda v južne« llllnolsi West Frankfort, III. — fttlrl avtomobili deputijev so ta dal pridrveli na farmo nekega rti-dsrja-stavkarja, kjer so stavkarji prasnovall v barnu rojstni dan svojega tovariša, Deputi-ji so bili obveščeni, ds imajo stavkarji shod, naksr so zdrveli ns fsrmo oboroženi s strojnici-mi in bombami in razpržlll grupo kot razprši kragulj ptfčeta. Farmarja so sretirall In posne-je i spustil I, ko Jim Je obljubil, da se prihodnji dan vrne na delo. Stavka redarjev sa delitev dela Htaunton, III. — Po trlteden skl stavki so se rudarji pri rovu At. 2 Mt. Olive A Staunton kom penije vrnili na delo po pogojih kot so Jih bili predložili pred stavko. Uporno vpražanje Ji bilo I delitev dela, na kar je kompanlji pristala kot so rudarji sahtavali. ;_____ If w ' VT ■BH ■w PROSVETA THK ENLIGHTHNMBNT Ul.AHII.O IN I.ABTNINa »LOVKNWt NASOhNK rOUroBHB JKIfNoTK Run .f frr tk. au»««« N.iuo.l IU*Wtt ImMi Maro/nlr.* u Z4rut#M drtU»« (I,««a CM- Wf i t„ KM u M«. « M» IIH u #«u f» 00 Ufciw.nl-■- rata.s f«r Um Ua.lad HUI« (nwpt OMm» aad Ca»a4a M OO par jraar. CkUa«« aud flü a" yaw, for«rlO aounUUa I« CMM u«taaw «a m AivartUia« rat* oo üftNMM*. K(im will b4>i U raturaaá. , NaaU/T la raa, kar ima «tik • IUUm: i'kom v eta té H-it Ha. l.a»iUala A »a., Chime*. W»«* MEMHKK OF 1 MB riCOUUTKD fUKMH. Morganova "prednostna lista Glasovi Zanimive beležke iz ražnfli krdjêv V amerlAkem privatnem bančnem sistemu je «pet počilo. V Klavnem gre za dohodninski davek bančnega kralja J. P. Morgana, kateremu «e je izognil n tem, da ni prijavil oblastem dd-blčkov Hvojih finančnih instlti|-clj. Senatni preiskovalni odaek je prinesel na dan razkritja, ki za misleče delavce sicer v blv-stvu niso prav nič nova, potrjii-jejo pa dejstvo, da privatni ve-I««bankirji s svojimi pritlklinskl-mi ustanovami na debelo odirajo ljudstvo in sleparijo vlado, ki Je v njihovih rokah. To Je senzacija dneva, o podobnem pa smo že neštetokrat pisali. Bančni kralj Morgan je pred senatnim preiskovalnim odmikom priznal, *lanlk v K v ropi Davis, pokoj ni. predsednik Coolidga, generul Pershing itd. Morgan Je «lajal svojim prijateljem "|m>k6-jila," katera pa ho često |m»zmI»III vrniti; rabili ho jih za Imrzne špekulacije. All Im» federulmt vlada končno nprcgledala, da je edina |d>-Atena rešitev vsega privatnega bančnega aiatema v nacionallil-ranju bank? (KI sedanje vlade ni pričakovati tako radikalnega koraka, kajti ona Hama je alta žab niča wallst reetskih magna-tov In velebankirjev. Ko jim Je v proAlem manu pretil (Milom, Jim Je hitro priskočila na |>omoč i "bančnim praznikom," da JIH Je reAlla. Delavstvo pa se mora iz trga naučiti, da si mora osvojiti ne le krajevno i»olltlčno -lant. ampak tudi drtavno In zvita-no politično oblast, s katero bo »prejemalo In Izvajalo zakone, ki InmIo v korist vsemu ljudstvu. Potem ne bodo ve/- finančne ai»n-moje, kakrAna je prišla na dan pro«li t«*den. mogtKe. "Brie In — otroci* Chicago. — Konvenčne priredbe je zadnji torek zAkIJučila mladinska šola društva Pionirjev z uprizoritvijo trldejanke "Janko Brk in njegovi otroci", delo Katke Zupančičeve. Na programu je bih tudi več drugih točk, deklamacije, pozdravni govori mladine, petje in igranje na harmoniko. Igra je bila nepričakovano dobro proizvajana, posebno prVi del je šel gladko in živahno. Mary Reich pravi nekje v svoji vlogi mlade gospodinje, da bl rada postala "igralka in pevka". Da ima igralski talelit, je dokazala, ker je nastopala kot že prav dober diletant. Tudi njen brat Joe Koren je bil dober, vendar ga je Mary prekd-sala vseskozi. Domačega se počuti na odru tudi mali Emil Kmetec, ki obeta postati zelo talentiran igralec. Malo kdo zna pa tako dobro "kuhati jezo" kot Elica Zupančičeva, kar pa JI končno ne pomaga, ker se ukloni grožnji s pestjo. Naslovno vlogo je igral Vladimir AlesH, ki je portretiral dobt-ega karakterja, počasnega farmarskega dolgi na s kopico otrok. France» Plntar v vlogi krošnjarice je bila originalna in živahna, dober tip kramarce. Nastopilo jeSie več drugih otrok, vsi učenci in učenke mld-dinske šole, ki so pokazali vfeliko marljivost pri učenju. Izgovorjava je bila na splošno dobra ln dokaj razločna, kar se niti o odraslih "igralcih" ne more vedno reči. Sploh je na naših odrih mnogo programov, ki po kvaliteti zaostajajo za tetn programom mladinske šole društva Pionir, kar je priznanje vodstvu šole, ki je v rokah Katke Zupančičeve in Louisa Benigerja. Udeležba na popoldanski priredbi je bila srednja, zvečer pa dobra s plesom v obeh dvoranah. A. G. BI skupn6 nastopat. Bfez skupnosti, brez skupnega nastopa in {planiranega boja ne more bRi vabimo vse tukajšhjt bi 6kolj- Mavii(vo ^ ¿ohfet- ške rojake in rojakinje, da pridejo na U» pritrditev vsi. Pri-četek programa ob 7.80 zvečer dne 8. junija v 8ND. Pnb. odaek. Delsvsks skupnost je potrebna Nanticokt, Pa. — Delo me ne stara, ker ga za nas, ki smo Iz- garani, ni, in tudi za neizaprane — lutf bo ? — nakdr se je ieznanec od-li-^Ästoda .peljal s kolesom prdti Smartnu Konvenčni humor - Delegatinja Simčič vprašuje, če je upravnik Godi na kavka-Škega plemena. Enkrat za vselej je treba pojasniti, da tu ni vprašanja, kdo je, ampak kdo ni. Del. I^ekše Ima plpec. Ker je tudi Brus na konvenciji, je stvar v redu. Zene elevelandskih delegatov so začele prihajati v Chicago. Nekaj je narobe. Zelnik je predlagal, da bi zborovali zvečer. Najbrž ga peče vest zaradi njegove odsotnosti v soboto. Kalifornijski delegat želi, da bl si delegatje zmanjšali dnevnice za pol dolarja. To pa zato, ker on jih ima menda največ. Abram je iskul luno, našel pa je solnce, ki ga je tako spotilo, da Je čutil porodne bolečine. Tista živallca, ki skače. ga ni. Pred par tedni s£ mi je sicer posrečilo, da sert! dobil delo, toda bilo je tako, da ga nikakor nisfem mogel zmagovati. Spet brez dela. To so delavčeve dividende. Na milljofte nas je brez dela — kam vodi sedanji krivični sistem ljudstvo dežele? Ko so te izželi, ko so te pohabi«, li in ti vzeli moči, te so vrgli na cesto. Na tisoče mladih mož in, fantov je, ki bi radi delali, pa dela ni. In verski humbug še danes vleče pri nevednem ljudstvu. V bibliji je zapisano, da prej šla kamela skozi šivankino uho kot bogatin v nebesa, f o vleče vedno. Zato pa mnogi verjame^ jo, da moramo imeti bogatine jb reveže. Da mora velika večinp stradati, medtem ko peščica bogatih trotov ne ve kaj bi počela z bogastvom. V sredi obilice v«J-. ga mora ljudstvo stradati, daii je ono tisti faktor, ki je vse d^ jrine ustvarilo, nad njimi pa g<^ spodari peščica mogotcev. Kdr mur to ni jasno, je ali zasle^-jen, da ne vidi, da ne razume, ali pa noče razumeti, ker raje služi sistemu, ki ga drži v verigah — radi strahu. Ljudstvo se nahaja v strašni krizi, kakršne ne pomnimo. Ati pa se je kaj zganilo, dk si bi samo pomagalo, da bi iahtevald? Se nič, Mimo trpi ih na Volih» dan odda svoje glaaoVC svojim najsrditejšim Sovražnikom in izkoriščevalcem. Delavci In farmarji ao v večini, pa niso zastopani v postavodajah. Zakaj nd? Zato, ker so brezbrižni, ker pustijo, da jih "zastopajo" «ovratniki. Kdaj ae bo delavska masa zbudila ln zavedla, da je rešitev edino le močna v masi sami? Cds bi že bil, da se fave kmalu! Doli4 Zanimiva prireditev l zvečer v SNI) Aaloigro v dveh dejanjih "Sokratov god." Režijo vodi naš poznani kulturni delavec ls>uls Seme. Osebe, ki nastopijo v tej igri so: Sokrat (F. Ambrozich), Pin dar (dr. F. L. Mramor), Kleon (F. Pavlič), Drakon (M. Polut-nik), Terzlt (F. Gorenšek), Ti-retej (F. Jančar), Bulčok (F Pavlovčič), Ksuntipa (C. Jaco-pine). Saloigra "Sokratov god" je izborna komedija in sleherni ae bo imenitno zabaval ob njeni u prlzoritvi. Vloge ao y dobrih rokah, zato lahko pričakujemo dobre uprizoritve. Med dejanj honta }>ela v kupletu L. Vidrick In Joseph Tomšič "Naklopcl sva sedela" ln "Jaz aem Kranjčlčev Juri". Humorist Gorenšek bo zapel kuplet slabih ¿asov. Prvič nastopi novoustanovljeni ženski pevskega društva "Naš Dom"—M. R. Polutnlk. Angela Rlaenhardt in J. Cerne. Pel bodo "Bodi asdrava, domovina in ' Moj dom". Na klavirju spremlja vae točke L Seme. pe-vovodja. >»• ti glasovnice sebi v prid. Glasov-¡riica je tisto orožje, s katerim si delavstvo lahko pridobi vse! Kapitalizem goji med ljudstvom bedasti nacionalizem, ker mu tako nese. V svojih rokah I-irta nešteto sredstev, s katerimi zastruplja delavske možgane. !-ma cerkve, časofrisjte, šole, radio !fi vše Ostale glavne pripomočke, ki so v njegovi posest!. Ljudstvo pa mora skrbeti, da izttfga ik rok zatiralcev vso moč, vso kontrolo nad dobrinami in industrijami; tako da bodo vsa potrebna I sredstva služila ljudstvu kot celo. Nepotrebna sredstva se odpravi, da sfe ne bb ie nadalje masa po-neufnnjevala. Da ae doseže to, je ljuditvu treba močnega delavskega časopisja, potom katerega ae bo učilo, da bo vedelo kaj ima storiti na voliščih. Iz starega kraja sem prejel pismo, v katerem mi sorodniki naznanjajo, da je moj oče dne ¡18. aprila v SI. letu starosti preminil. Moja mati je umrla pred 44 leti, tttdi na 18. aprila, leta 1889. Moj oče ni bil naprednega mišljenja, ker je živel v razmerah, v kakršnih živi veČina ljud' stva. Sam ni prišel na Idejo, -ti Litiji in pustil kolo v Smart-nem. Od Smantna do Litije Je šel peš, potem pa odtam z Vinkom domov v Krite nad Trli-čem. Na tej svoji poti od zloli-na proti Litiji pa Mali ni ostal neopažen. Ko ae je razvedelo po deželi o umoru, posebno pa še o najdbi kolesa, ae Je javil iz okolice Smartna kmečki fant I>ojse Hostnik, ki se je v sredo 26. aprila zjutraj okrog petih vračal z vasovanja domov. Ko je prišel do Ornega potoka. Je opazil pod ee-«to nekoga, ki Je v potoku nekaj Izpiral, poleg njega pa je ležalo kolo. Hostnik se Je nekajkrat <*rl nanj. neznanec pa Je a topil na cesto, sedel na kolo ter še vprašal Hoatnika. koliko Je ora. Trn mu Je odgovoril: Okrog petih Po poDpčilih v listu .je Hostnik sklepal, da je srečal samega morilca. «Javil je to policiji, ki ,ga ji poklicala v Ljubljano. Tamkaj ao mu pokazali Toneta Malija obleko in klobuk, ki jih je Hoat-nik takoj apoznal za last onega neznanca. Ko so mu pokazali še aretiraiica, Malija, je Hostnik potrdil: "Da, to je .tisti, ki sem ga srečal na cesti . . ." Potem jt bila policija prepri-čarta, da je Anton Mali eden bd storilcev. In kdo bi bil drugi? Brez dvoma njegov brat, umorjenkin mož Andrej, Zato so sklenili aretirati tudi njega. Antona so aretirali v petek 28. aprila, Andrfeja Malija pa 80. aprila. Oba aretiranca so v Ljubljani zasliševali, a sta tajila dva, od-posno tri dni, čeprav je bilo toliko dokazilnega gradiva. Železne živce imata in kljub stalnemu zasliševanju sta tajila na vso moč. Vzeli so jima prstne odti-ske, ki se ujemajo z odtisi na vratih in omarah ter Tonetovi odtiski z odtiski na kolesu. Pa kljub temu zanika vata krivdo. •toda po večdnevnem zasliševanju in kopici dokazov so živci Antona Malija popustili in dne 2. maja zvečer je priznal. Kon-frontiraH ao ga s pričami, ki so ga videle pototati na Dolenjsko m rta pbvratku domov, in to je 23 letnega morilca zlomilo. Priznal je: "Jaz sem jo umoril, bil pa sem najet od brata. Tudi je nisem jaz. zaklal, marveč brat sam." Njegov brat pa je krivdo še zmerom tajil in jo je tajil tudi Še naslednji dan, ko so mu povedali, da je b#at priznal. Taje-nje pa je po tem dokazu ln priznanju brez koristi zanj. Naslednji dan, 3. maja so odvedli Malija Antona pod močno stražo v St. Vid na Dolenjskem. Dejal je namreč, da je on odnesel riož ln da ga je spotoma vrgel v potok. Upa, da ga bo našel. Kakšen uspeh je imela ta pot, še nI znano. Oba zločinca sta se kazala zelo pobožnega, seveda ¿re za hli-njeno pobožnost. Ko so aretirali Antona Malija in vedli v Ljubljano, mu je padel iz žepa rožen-kranc. Nosil ga je najbrže nalašč pri sebi, da bi z njim kazal svojo pobožnost. Njegov brat Andrej, umorjenkin mož, pa je rojen pretvarjalec. Po izpoved-bah znancev je žena zelo cenila svojega možaa prav tako pa so ga cenili ženini starši, oba An-žlovarja, ki se je Andrej k njim priženil. Za njegovo dotedanje življenje, ki bl kazalo Malija v zelo slabi luči, menda niso vedeli. Anžlovarja sta mu z veseljem dala hčer za ženo in ženi prepisala posestvo in hišo ter sta Imela Andreja rada. Ko so Andreja Malija aretirali, sta dejala starša osupla ln Obupno: "Andrej je vendar ni. In Če je on kriv, potem osumite lahko tudi naju, pa nas kar poatavite na cesto in postrelite vse tri. Andrej je nedolžen. Le kako pridete na tako misel?" Da so Imeli umorjenkini starši tako dobro mnenje o Maliju, ni nič čudnega. Ta se je znal pretvarjati. Takoj drugi dan po umoru je šel morilec k spovedi ln na dan pogreba k obhajilu. Takrat pa je bil v cerkvi ie precej nervozen, oziral se je na skrivaj po ljudeh ln najbrfe šlutll v njih detektive. Kadarkoli so prišli orožniki k Anžlovarjevim, š£ našli Andreja, kako kleči pred sveto podobo ln moli za rešitev duše u-morjene «ene. Ko so ga odvedli v ljubljanske zapore, mu Je dala Anilovarjeva nekaj klobas, češ. saj boš itak kmalu nazaj, izkazalo se bo. Nagibi, ki so vodili oba morilca, še niso pojasnjeni. Gre vsekakor za več okolnosti, ki pa so vse selo malo pomembne. Andrej Mali se je poročil s Amalijo Anžlovarjevo šela pred rim letom. V ženltovanjskem pi smu je bilo določeno, da podedujeta premoženje drug po drugem. Mali je pogosto nagovar jal šeno, naj prepiše posestvo nanj, česar pa žena ni storila. Razumela sta se baje dobro. Andrej Ms! i je zidal v domačem kraju nad Tržičem novo hišo, kjer Je hotel urediti sobe. ki bi jih oddajal v najem bolnikom, ki iščejo tamkaj zdravja. (Kalijeva domačija leftl blizu Golnika, znanega zdravilišča za jetlč-ne.) Denar za hišo je dobival od lene in njenih staršev, skupaj doslej okrog 70 tisoč Din. Je v Um vzrok umora? Ljudje trdi- ČETRTEK, L no za visoko tmaZ !» J«Jo ie J» dobil visoko z*'* £m ni nob*? !° Ma"J* v umor Je ime! žensko, tttfmcrj« i 21 straš kraju je vzdrževal «voji poroki . To žen »ko 80 arajja Pa je sama najbrže »n ni vedela za Malici Obljubljal pa jj gosto, da jo bo vzel k zato na tako 8ti znebil žene? Matijev» Malljevo razmerje ni procesa proti Umbark pa je zvedela, da » J su mudil pri tej smo že poročali je Milj v procesu proti Loafe razbremenilna priča. L je kot priča preklical» povedi, češ, da gajel« govarjal h krivemu pr Zaradi tega je bil neb prt. Takrat sta se zak« da prvič sporekla in od mogoče Čakal Mali pri dne, da ženo umori. Se je hotel Mali znebi Zelo verjetno pa je t« žena po tem moievea zvedela za stvari, ki bi Maliju škodovati, če H nesle. Andrej Mali mm tako čist Človek, k&krft smatrali Anžlovarjevi! vred sta bila tihotapci nekaj leti je «tal Ani pred ljubljanskim sodi tožen, da je ubil in ora ga tihotapca. Umor» mogli dokazati in je h čen. Tudi za nedavno i ga morilca Lombarj»j da je bil tihotapec. Z mi so imeli menda cek ki je plenila tihotapci vedel, ali nimajo na v« nih drugih dejanj. In barjevem procesu je iv< goče Malijeva žena a stvari, mož se je bal, i česa prijavila oblasten zaradi tega umoril? To da domneve policije, ki mogoče, in preiskavi b< la, koliko je v tem m bi bil verjetno naj mož gib za umor, ki pa so M ključili še zgoraj nato — in tako «ta morilci 26. aprila na zverinski morila ženo oiiroma s Kako sta izvršila m ge podrobnosti, bo pok iskava. Toliko je po Antona Malija že jrotrn mu je pisal, naj pridi na Dolenjsko, a Uko,< bo nihče opazil pri Al vih. Anton je odpoton Ijo 28. aprila, se opoh bratu, ki ga je «kril f podu, kjer se je Antt dva dni. V torek 25. H čer se je vtihotapil m šje, in ponoči «ta i brs šila dejanje. Da poročamo tako tem odvratnem umoru, di tega, ker ta zločin p» ko je bil zasnovan in m lastno ženo, nima iM pri nas. Prav »to *JT tako zelo zanima »nj je tudi, da bo vzpo* drobno pojavitvijo oi družba i>odobnih tip* nosti, v katerih » % kar so. __ ^ Civil Mbcrtl» «aij« odstraaiUv J** Princenton, K)' -1 berties unija je P*" nerju Laffooiw <* htevo za odstranitev a ga okrajnega jrfarja, " ako leto pustil, da K« v ječo, ugrabili»* ga belopolt«. Wsjr ki Je bil obtoierU» J tiral trgovino so^^ šla v navskrii V smislu takoM *' ječar avtomst.rno • kar pa sc ni Je sedaj P*** (ltV unija. Wilmington. " litvah «a P"*1* amendmenU"1 H , veliko vf>» čila Pek*»** W Ijeni. ^ 24. juniJ» aa na kateri bodo cijo. «h Rrno. V*,""* šavi izrekli V" lky£ prohibieiK- * so dobili • j. JUNIJA. P S O S V. B T JI S.N.P.J. ZAPISNIK DESETE REDNE KONVENCIJE L ATENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTE ■¡^J^ v KUvnem stan« 8NPJ od 22. maja do — 1933 (Nadaljevanje 7. seja.) L t/rta (prej 6.) je brez ugovora sprejeta. i L Medveshek prečita naslednjo točko: ■ aiiTnravni odsek ali gl. odbor sme z navadno veČino povečati 8 l|iati redne publikacije, kadar tako zahtevajo razmere, in . ff J znfiati naročnino. Upravitelj listov sme sporazumno «nrtvnim odsekom določiti cene oglasom. Br l,odboy Predla*a» da se točko 8Pr€Jme' kakor J« b,la Pf®- Hočevsr priporoča, da gl. odbor ali gl. predsednik pozove wtva na letne seje, mesto da vsako posamezno društvo rabi fc-tor za sklicavanje sej. Br GradBek (131) teli, da bi se cene oglasom znižale. Biti tgnele nad 50c za palec. Tako bi se lažje dobilo oglase. Br Ah* Je mišljenja, da bi bilo umestno, da se prepusti to m» odseku za ustanove in publikacije, ter da se preide na pri-hjo točko. Predlog je z večino glasov sprejet Br. Medveshek poroča, da zadnji dve točki tega člena sta nkah odseka za ustanove in publikacije. XVIL Volitve delegatov. Br .Medveshek prečita novo točko, ki jo je predložil gl. odbor. Se.š. Zakovček predlaga, da se točko sprejme. Podpirano. Br Somrak vpraša, ako ima vsakdo pravico kandidirati, tudi ki »o zavarovani le za smrtnino. Br. Vider pojasni, da je ¡on v tem oziru povsem jasen. Br. Hratkovich vpraša, zakaj ni določen dan, do katerega pn biti asesment plačan, da se more Člana smatrati dobrostoje- Br. Medveshek pojasni, da mora biti asesment plačan do zadela v prejšnjem mesecu Br. Ambrozich priporoča, da se popravi, tako da bodejo trije »to dveh članov v volilnem odboru. Br. Alesh izjavi, da bo odsek upošteval Ambrožičevo priporo- Br. Morsi smatra, da točka ni dovolj jasna. Br. Alesh pojasnjuje, da so upoštevali sentiment. Na vpra- e sestre Močnik da tudi pojasnilo, Br. Fisher (484) priporoča, da se naj smatra za namestnike ki imajo za izvoljenimi največ glasov. Svoje mnenje izrazita brata Grosdeck In Muhvlch. Br. Medveshek prečita točko z vsemi popravki: 1. Volitve delegatov za redno konvencijo se morajo vršiti nk i ali izredni seji društva in v času od 1. februarja pa do 31. ica konvenčnega leta, za izredno konvencijo pa v času, ki ga oci gl. upravni odsek. Nominacije so javne, volitve pa tajne voliti imajo pravico samo dobrostoječi in na seji navzoči člani, rofltoječi člani so vsi oni, ki imajo plačan asesment za mesec volitvami. Na volilno listo morajo priti vsi, ki so bili predani za kandidata in ki so sprejeli nominacijo ter imajo predpi-gposobnosti za delegata. Predsednik društva imenuje tri ne v volilni odbor, ki pa ne smejo biti kandidati za delegata ne namestnika. Kadar so trije ali več kandidatov, odločuje nad-»vifna večina oddanih glasov; ako ni nadpolovične večine, še ožje volitve med kandidatoma, ki sta prejela pri prvih volft-največ glasov. Ožje volitve se ponavljajo toliko časa, da eden jme nad|>olovično večino. Društva, ki so upravičena do dveh Hitov, volijo oba naenkrat. Za vsakega delegata se voli tudi ene^a namestnika. Volitve za namestnika se vrše na isti način volitve za delegata. Volitve, ki se ne vršijo strogo po tej ii, »o neveljavne. Tri glasovanju je točka z večino oddanih glasov sprejets, ka- ravnokar prečitana. Br. Medveshek prečita točko 2, kakor jo je sestavil gl. odbor, hmenjeno je le, da se glasi "trije števci," mesto dveh. Predlagano in podpirano je, da se to točko sprejme, ■fir. (iodina vpraša, če morajo združena društva, ki so odda-voliti istočasno. Br. Cainkar pojasni, (ki to ni potrebno. Br. Kris (108) priporoča, da se glede št^čev določi tako, da kandidata izbereta vsak svojega števca, tretjega pa naj izbere Utvo. Br Hruoe predlaga, da se točka vrne odseku. 2ell, da se jo Hiko popovi, da se tjo glasilo, da gl. upravni odsek združuje lit društva. Podpirano. Br Zaitz (Chicago) dvomi, če bi lahko upravni odsek ali gl. ■Jtoik prisilil društva k združenju. Se«. Dmač želi, da se določi razdaljo med društvi, tako da »u'«ju prisiljenih druženj ne bodo preoddaljena društva zdru- • , • Hr FVr,in (447) pobija nasvet brata Br**. Boji ee namreč, 1 «prav», odsek združil preoddaljena druHvk. ' « • 11 lidniir j< mnonja' da & najbolj«, da se združevanje pre- ■ * Klopni je prepričan, da bi glavni urad lahko sdružil dru- n i ozm.m na zemljepisno lego. * Kad.rh govori glede Števcev In nsdzirsnjs volitev. E ^f'tj^ziva Va v nujrietti slučsju. tprsšs, sko a • k l,rp,ilt)gu. Br. PetrovIch ugotovi, ds je mne-hfZ^J*^** "kljuOens. r. «S^r. 1 v<*,no °ddsnlh glssov porslilv» Predlog Ur |j;,j;,l'n te t«rej točks sprejets kot čltana. 1*1 vrv i , r>r,to4i. k*r dobil beseda «studi se Je * ' kat®H drugi. Br. Petravlch obšsluje, da ee ",ar l>r'»i. da ae upošteva, da podpredsednika fckniuJ , Vl,k vridl kmkor » dvignjene, kadar ee «'• j. \"r,Viu u*ko 3 In prosi, da se takoj ugotovi hfrrrii >""r"i'no, da ae uvratl v to točko določbs, ds mors ^ f; k onevnika. ■«erir^ * "'"""venjem dožene. ds večina smatra, da t" k ,u ,wir,^nik. Nadalje ugotovi, da Je bilo to gla- . " ^ mnenje večine, lui ' n ,Ml^P'rano Je, da se točko sprejme, kakor Je žr p^j^ m 'Luit,** * dokrf1, ^ pomeni aposnsnje krivim Br. Ferlin (447) priporoča, da se smatra vsa sposnanja krivim za zastarana po dobi osmih let Br. V idmar predlaga, da 4e to točko odloži, dokler ne poroča odsek za ustanove in pubikacije. Prepričan je, da bo o tem še dosti debate. i Br. Aleah ugotovi, da ta točka nima nobene zveze s publikacijami in se torej lahko takoj glasuje. Sestra Simčič smatra za Žalostno, da kandidat za delegata ni naročnik dnevnika. 4—, Br. Debelak želi pojasnila, če se tiče tisto glede civilnih sodišč tudi manjših prestopkov. Br. Alesh pojasni, da ee gre tu le za poneverbe in podobno. Br. Vučelich se strinja s točko, kot predložene, le doba šest mesecev pri društvu se mu sdi predolgs. Br. Alesh pojasni, da so poiskali v tem vprašanju Srednjo pot. Mislili so na take, ki hitro prestopijo k drugemu društvu, ko spoznajo, da pri svojem društvu nimajo dosti prilike do izvolitve. Predlagan je zaključek debate. Podpirano in enoglasno sprejeto. • Br. Fisher vpraša, kdo trpi stroške v slučsju združenja? Naj se tu določi, če vsako drultvb kaše ali vsa enako. Br. Alesh želi, da se v tenš oziru poda kake nsdvet«. Br. Muhvlch opozori ns dejstvo, ds ftns skoro vssks držsva drugačne zakone glede zastarelosti. Treba torej pasltl, ds ne pridemo navzkriž z državnimi sskoni. Br. Alesh poroča, da se je odsek zedinll za pet let. Br. Troht pravi, da bi Se dotično o civilnih sodiščih moralo popolnoms Črtati.—Br. Kofctiefa- (601) priporoča, da se dostsvl, da mora biti delefcat zmožen enega jezikov, v katerih jednota posluje.—Br. Stlgel (116) tttdi misli, da določba o civilnih sodiščih ni umestne—Br. LučMf (87) je odločno proti določbi o civilnih sodiščih, akO se Misli pri tetn tudi politične prestopke. ' Br. Alesh sopet pojasni, da se gre v tem vprašanju le sa poneverbe. Ne tiče se pretepov, političnih kszni ali podobnega, Br. Htigel s* boji, dsrbi se lahko to določbo izrabljalo. Br. Alesh pojSsni, da bo ns te že pszil gl. odbor, ki ims pravico tolmačiti pravila., Ses. Ambrožič (130) opozori na dejstvo, ds je mogoče, ds je obsdjen tudi nedolžen človek.—Br. Paslch (62) je proti tej določbi o civilnih sodišCih, ker mi razpravljamo tu o naših zadevah, civilna sddišča iis nas nič ne brigajo. Br; Zugel opozori predsedhika, da je bilo že odglssovano, ds se zaključi flebsto in se glhsuje. Br. HOčevhr (226) bi rsd stavil protipredlog. Br. Somrsk ugotovi, ds zbornica ne upoštevs novih predlogov. Br. Medveshek zopet čits točko, kot je poprsvijens: 3. Delegat ža redno sli izredno konvencijo sme biti le tisti Član, ki j« zmožen Mtarijs in pissnja katerega poslovne-gh jezika, in ki je član iedn4te najmanj dve leti in član društva nsjnisnj Šest rteseteev frred dnevom volitev, in ksterl nI bil spoznati krivitrk sleparije; goljufije, poneverbe sli tstvlne ©d S.N.P.J; ali katere drug4 bratske podporne organizacije, njih krajevnih društev ali kateregakoli civilnega sodiščs tekom zadnjih petih let. Clan, ki se v letu pred volitvami ne udeleži vsaj ene tretjine sej, alt član, ki Je zastopnik kake življenske zavarovalnice (Life Insurance), ne more biti kandidat ss delegata. Točka je sprejeta kot, $itaha z večino oddanih glssov. Br. Medveshek prečit*^ točko, kjer je spremenjen le datum. Br. Rfcnsc želi, ds bi ostslo po sedanjefh, ko se pošljejo Imena Izvoljenih delegatov v glavni urad do 16. aprila, kajti včsslh nI dovolj časa. Br. Msdveshsk je prepričan, da je do JO. aprila dovolj čass. Točks je z večino sprejets ¿skor Čitana. Petnajst minut odmosi Br. Mrmolja poroča, da sta dospela sledeča dva delegata: Joseph Kovač ich (874)1 in Matthew Biondich (680). XVIII, Vožnja In dnevnice. Br. Medveshsk predlaga, da se člen sprejme v celoti, kskor v sedsnjih pfavillh. Br. I^ekšan priporoča, ds se črts polovične dnevnice za glsvne uradnike, kadar so izven Chlceira. V istem smislu govori br. Psz-man, ki stavi predlog, da se določba glede polovice dnevnic črta. Podpirano. Br. Podboy stavi protipredlog, da se člen sprejme v celoti kot predložen. Podpirano. Br. Medveehek pojasni, da se je odsek dobro zsvedsl, ds glsv-ni uradnik več potroši zunsj kot ps doms, zato žele, ds ostsne ta določbs. ' Pri glssovsnju je oddstfih zs predlog brsta Podboys 67 In zs predlog brsts Pssmana 86 flasov. . t XIX. Volitve glavnih odbornikov. Glede prve točke nims odsek hObene spremembe. Pač ps br. Tekautz predlaga In br. I^ksl* podpira, ds se točks vrne odseku z naročilom, da vključi določbo, ds se tudi vrhovnegs zdravnika voli na konvenciji. Br. Slskovlch opozori, ds bi se prej moralo rssveljsvltl prejšnji sklep glede vrhovnejfr zdrsvniks. Br. Msdvssbsk pojssni, ds to nI potrebno, ker se Ishko sprejme dodatek. Br. Aufuetbi ln br. Vratsrlrh govorlts v smislu predlogs, ds se voli zdrSvnfks ns konvenciji. Br. Zevnlk prosi zs všč prevdsrhostl, kaitl itvsr Js kočljiv«. Mi he poznamo zdravnikov, zsto Je v korist Jedhote, ds gl. odbor izbere zdrsvniks, kajti oni Imajo najvsč vpogleda v njegovo delovanje. Predlagano Je, da ee debato zaključi. Podpirano In s večino sprejeto. Br. RISiac smatra za potrebno, da vrhovnega zdravttlks voli konvencije, kajti odgovoren je splošheftiu Članstvu in društvoth. Br. Olip je prepričan, ¿la bi gfavsl odbor rajši ne l«Wl tš odgovornosti, toda tu ee gre zs koristi jsdhote. Ce konvenciji Itvdft vrhovnegs zdrsvniks, ps is ne sktše uporabnim, sli ss nsj ssmo rsdi tega skliče izredna konvencija, ds ss Izvoli drugegs? Zdrav-nik mors biti pod stalno kontrolo. Br. Sostarich (16) je tudi mišljenja, ds Je nsjbolje, če zdravnika nastavi glavni odbor. Pleča nI poeebno visoka hn zdravnikom pride ta slušba v korist bolj kot reklama kot pa deJafiSkf prejemki. Tudi br. Hmreksr Je mnenje, ds gl. odbor Izbere vrhov-nege zdrsvniks. ^ . Br. Slskovlch je bil včersj pod vtisom, ds bo nssUvil vrhovnegs zdrsvniks gl. odbor. Ce gs hočemo tu voliti, potem nsj rajši ostane kar v gl. odboru, kajti odgovoren bo konvenciji kot vel glavni odborniki. Pri glasovanju J« oddanih za pr«dtog brata Tekautz« f7 glssov, za predlog, da ostane točka kot čltana pa 89 glasov. Sprejet« je točka kot čltana. 2. točka sprejet« kot čitans brez ugovor«. Nobene spremembe. Br. Medvsshek poroča, da odsek predlaga 8. točko nespremenjeno v aprfjem. Br. Zevalk bi rad skrajšal konvencijo najmanj ss pri dnevs, zsto predlaga, da se vrne točks odseku, ki je naj popravi v amUlu, da se pri volitvah v odaek smatra htvrijenim one, ki dri* najvišji število glasov. Ce je torej izvoliti pet članov odseka, se smatra izvoljenim prvih jx»t po številu glasov. Posamezne odbornike in njih Qkm<*tnike pa se toli z nadpolovično večino glsaov. Bh Grosdeck podpira. " Br. Podboy želi, da se ne spreminja sistema. Vsak mora imeti nadpolovično večino glasov. Br. 8iakovlch vpraša brata Zevnika, če ne bi po njegovem bila potrebna nadpolovična veična. Na odgovor, da se pri odsekih ne bi oziralo na nadpolovično večino, br. Slskovlch isvsjs, tis to ne bi bilo jsko demokratično. Slučaj je mogoč, da pri ponovnem glasovanju zmaga oni, ki je imel malo glasov pri prvem glasovanju. V istem smislu govori br. Vidmar, kakor tudi br. Poljšak, ki omeni, da bi po Zevnikovem načrtu lahko bil izvoljen tudi kdo a samo 26 glasovi. Predlagan je zaključek debate. Podpirano In sprejeto. Predsednik ugotovi, da je list« govornikov izčrpana. Pri glasovanju je poražen predlog brata Zevnika a večino glasov. Tačka je sprejeta kot predložena po odseku. Br. Medveehek poroča, da je odsek v 4. točki a) črtal besede "ter glavnega zdravnika"; sedanja točka b) odpade in sedanja c) je nova b). Brez ugovora sprejeto. XX. Nadomestne volitve. Vseh pet točk je brez ugovora sprejeto v nespremenjeni obliki. XXI. Odpokllcne volltte. __ Vseh pet točk je brez ugovora sprejetih ter ostanejo nespremenjene kot v sedanjih pravilih. XXII. Sprejemanje prosilcev. Točka 1: odsek jo predlaga v sprejem brez spremembe. Br. Henedict predlaga, ds se točko vrne odseku. 2eli, ds se sprejeme v jednoto vse v Ameriki rojene belopoltnež«, ako so drugače sprejemljivi. Podpirano, Br. M«lg«l poroča, da je odsek dobil naknadno priporočila in da sO radi tega pripravljeni vzeti člen ponovno v pretres. Br. Terčelj predlaga, da naj bo omejitev po letih 16 do 46. Br. Petrovleh odloči, da se vrne zadevo odseku ter pozove vse one, ki imajo kake nasvete in priporočila, da jih takoj izročijo odseku. Preide se na člen XXIII. Dolžnoatl članov. Obe točki eta sprejeti brez ugovora v nespremenjeni obliki. XXIV. Kakšnih kandidatov m ne eprejema. V 1. točki Je a) sprejet brez ugovora nespremenjen. V b) se na predlog odseka doda brez ugovora besede: "ki so ksdsrkoll bolehali za sušico." Brez ugovora sprejeta tudi e) in d). Glede odstavka e) se razvije debata. Br. Muhvlch predlsgs, d« se črta "sodne biriče." Br. Utiša-Je nssprotnegs mnenja; tu se moramo ozirati ns naše principe. Sestra MočilIk Je mnenjs, ds bi se pri onih, ki prestopijo is mlsdlnskega oddelka v odraslega te določbe ne lsvsjslo. Br. Ts-kautz je prepričsn, ds je umrljivost policajev manjša kot pa mnogih stanov, ki so zastopani med našlip Članstvom. Sodni biričl sploh niso v nobeni nevarnosti. Brez ugovora Je debsta zaključena. Br. Pefalk Izvaja, da kar je red potreben, je tudi policije potrebne. Br. Luči* pa opozarja na dejstvo, kolikokrat policija razbija po felsvah nedolžnih delavcev, In kako naj potem takemu rečemo na seji "brat"T I i Br. Muhvlch ss ssvsems, ds se to določbo o policsjlh in sodnih biričlh črta. Navaja elučaje, kjer Ukt, ki radi te točke ne morejo biti člani jedriote,' ne dovolijo pristopa niti svojim sinovom In hčeram. Ne sme se pozabiti, da policija ni vedno nasprotna delavcem; znan mu je slučaj, ko Je mestna policija nabila kompanljske pobojnike. Br. Somrak dvomi, če je vseh slovenskih policajev in biričev nad 60. Zato ni vredno tu zgubljati časa. Pri glasovanju je z veČino eprojeto, da ostane točk« nespremenjena. Pri odstavku f) predlaga br. Vratarkh, da se črt« besede "ki so bili kdsj kaznovani z zaporom za kakšno zločinsko dejanje proti osebni lastniiti." Ce to ostane, bi se lahko preprečilo vstop tudi takemu, ki Je bil kdsj kaznovan radi kakih činov v boju med delavci in delodajalci. Br. Medveehek pojasni, da se bo to dalo pojasniti, kadar prosi kak dober prosilec za vstop. Br. Rlmac podpira predlog brata Vratar!ča. Ako gladen človek ukrade hleb kruha, pa je že storil zločin proti osebni lastnini. Br. Aleah prosi, da se tu ne razpravlja tako na široko o tem. Jednota je bila vedno na delavskem stališču in bo taka tudi ostala. S« nikdsr ni nikogar zavrgla, ker Je bil kaznovan radi tatvine kruha. Pri glasovanju je točka s večino glasov sprejeta v nespremenjeni obliki. Pri odstavku g) predlaga br. Lučlč, da se dostavi t besede "aH katerikoli drugi podporni organizaciji." Odsek sprejme In Je točka brez ugovora sprejeta a tem dodatkom. XXV. ZvlAsaJs ssvarovalnlas. Vseh pet točk Je sprejetih brez ugovore, kskor so v sedsnjih pravilih. XXVI. ZHtžs«Je zavarovalnine. Odsek predlaga novo točko: t. Kadar Član želi znižati zavarovalnino, as mors zs to prijaviti tajniku svojegs društvs, ksterl mu Izpolni zsdevno prošnjo ts tnl-Žsnje in kstero mors člsn lastnoročno podpisati, kakor tudi društveni uradniki. Brez ugovora sprejeto. Sedanja točka 1 dobi številko 2. Brez ugovora sprejeto. • j XXVIII Br. Medveshek priporoča ns koncu prve točke spremembo v smislu priporočfls glsvnegs odbora. ' Br. Perll« predlsgs, ds se suspenzljs podsljšs Iz ensgš ns dvs mesecs. NI podpore. Br. Z*v«lk Je mnenje, ds v smislu zskons postsne člsn zopet dobrostoječ, ko hitro porsvns asesment. Br. Msdveshsk wjasnl, ds Je br. Vider dsl odseku točne podatke glede zakona. Tozadevna določba ni proti zakonu. Br. Bruce predlaga, dš ostane točka kot v sedanjih pravilih. Br. Laltf podpira. Br, Vldaur tudi ugovarja točko v sedanjih pravilih. Brez ugovora Je sklenjeno, da ae debato tak IJ uči, Br. Mravlja priporoča, da ee euspendlrsnlm odvzame 6 dni, črtanim pa 10 dni bolniške podpore. Mnogi ee pustijo suspendirati In črtati, ko hitro pa zhok, pa hitro poravnajo asesment. Br. Maig«l poroča, da so odaeku bili opisani slučaji, kjer Je čl«n posodil denar, da Je plSčel ssosment, potem p« takoj vložil nakaznico sš bolniško podporo. Br. Uimar ee strinj« s bratom Zevnlkom. Nevaja v primero druge podporne organizacije. Br. Vrgiarftrb želi, d« se vrne toiko odeeku. Br J««lui (121) zagovarja predlog odaeka in navaj« alučaje pri lastnem društvu. Br. Novak pojssni, ds bo t« itovs določbs Imels dober učinek, kajti člani bodo bolj pazili, ds ne bodo suspendirani. Ts določbs nI prav nič preostra. Mnoge druge organizacije Imajo drsatič-nejša določbs. (Dalje prihaja«* ) J Nuča-Tone Četrtek, Tone Seliikar Ronum v treh delih Prijelo se ga je nekakšno razkošno veaelje. Spremenil ae je naglo kakor otrok. Prižgal zi je cigareto in ae udaril po kolenih. _ Prav imaš, Marta! Ko ae bom vrnil, bomo začeli novo življenje! Skočil je po leatvo in začel zabijati žeblje. Z lestve je gledal navzdol na Marto, ki je jemala kozarce iz košare, in ae ji je zaamejal. — Ampak za slovo te poljubim, Marta, da veš! Vrnil se bo, si je dejala. Tako se ne smehljajo oni, ki jih ne bo več nazaj. — Da, je dejala veselo, poljubi me! Pričel je žvižgati. VČasi je pogledal skozi okno v njihovo stanovanje. Zavesa na vzhodnem oknu je bila spuščena. — Bogdan še kar spi, je dejal. Mimo okna je semtertja zanesel veter zastavo, ki se je v velikem loku zopet leno spustila navzdol, kakor bi mimo okna zaplavala ogromna ptica. Na cesti ae je oglasila harmonika. Na okrašenem vozu so se fantje peljali v kasarno. Harmonika poje, fantje pojo in mahajo z rožami. Starejši možje sede na zadnjem koncu voza in pojo aključeni vaae. Ljudje stoje kraj ceste in gledajo. Star gospod je zamahnil s klobukom in zaklical: — Heil! Heil! Njegov klic je zakrakal med ropotom koles In utonil v oblaku prahu, ki se je vlekel za vozom. Opoldne so jedli še pri očetu. Otroci so imeli Bogdana pri sebi v sobi, odrasli pa so sedeli v kuhinji. Čudili so se Justinu, ker je bil dobre volje ter ni nič kazal "potrtosti in malodušja. Mati je nakupila klobas in sira, spekla maslen kolač, Adam mu je prinesel steklenico konjaka iz mesta, sestre so mu kupile nekaj škatel najboljšega tobaka in ko je vse to tlačil v nahrbtnik, se je smejal in šalil: — Dali mi bodo poseben voz, da bom vse tole zvozil na fronto! — Toda, Justin, pazi se! je jadikovala mati. Ne sili naprej, Če ti ne bo treba! — iNe, ne! Silil bom nazaj, samo če me bodo pustili! Adam je bodril Ano po svoje. Hudo mu je bilo, zelo hudo. Silil se je, da bi jedel, pa mu ni Šlo, venomer je prestavljal vilice in govoril Ani: — Dokler bom zdrav in močan, da bom lahko delal, se ti ni bati nič hudega. Naša si, kakor so vsi naši. Bo že tako. Stanovanje ni drago, s fantom boš imela itak dovolj opravka, če pa bi stvar le predolgo trajala, si > boš poiskala kako službo, ko znaš! Teh pa se zdaj ne bo manjkalo, ko je toliko moških odšlo. Za Justina se ne boj I Adam se boji, kako se ne bi! Danes poročajo dnevniki o prvih praskah ob Donavi. Železniški most so razstrelili. Dopoldne )e zvedel, da je bilo mnogo Slovencev aretiranih in odpeljanih v zapore. To so srbofili, je razlagal ženi, ki nočejo Avatrije. Hočejo, da bi Slovenci prišli pod arbsko krono. Materi je to španska vaa. Kaj ji mar vse to, zanjo ni sovražnikov. Vsi ljudje, ki morajo v vojsko, so nesrečni, pa naj so že naši ali srbski. — Lakota bo, boste videli, je dejala. Pravijo, da bo moke zmanjkalo. Treba se bo založiti. (Dalja prihodnjič.) ~afF IC» latanovlj« ** * CENE SO ZMEI Preiskav» Nuproti I)s»fc ■R Vrwis. V it MU predptoana p« adravnlku apaelJallaUi m Uko lUnk Nuaa-Tone popravi alaba delujoče raftaa orrane » praaeaetljivo kratki doti. NI treba nadaljevati altnuati ae« la prljataljam. Pojdite v lekarno la m «n dolar al kupite eno meaeinn cdravljrnj* Nu«a-Tom aa prodaja pod ja«etv««. po dvajeet dnevih aa vaa, vrne denar ako niaU volja!.