VoJvetJI domski Anevirik ▼ Mraienih dria*ah WJe za celo leto.........Itif S* pol lete................$3.09 Ko New York odo loto.....$7.00 So inonmitfo oolo loto----«700 rtraaggp^ro dutkibutkp ctme wbpt c—. mm imimiw mt M AWorowQUimt wnaif « wt wyq or m toml a. «r an* ^ ^ ». B«rt«sen. r. m ^ GLAS NARODA List slovenskih delavcev ▼ AmerikL ft* larftat Slovenian Dally In the United States. Canted every day except Sundays end legel Holidays. M" 75,000 Readers. telepoM: »7« COBTLANDT. Entered as Second Class Matter. September SI, 1KB, at the Post Office at Hew York; H. Y„ Vnder the Act of Congress of March 3, 1871. telefon: 4687 cobtlandt. NO. 103. — fttev. 103. ■- ■S NEW YOU, TUESDAY, MAY 3, 1921. — TOREK, 3. MAJA, 1921. VOLUME TTTT _ letnik titty SPLOŠEN PREGLED DELAVSKEGA POLOŽAJA SOGLASNO S POROČILI SE JE DOSEGLO VIŠEK NEZAPOSLENOSTI IN OBENEM SE JE PRIČELO TUDI GIBANJE ZA P0V-I RATEK NA FARME. bplottna tendenca proti skrčenju plač po celi deželi obenem z i azpoložcujnn d tla ver v v iztočnih drž«.vali. da sc upirajo vsakemu t»Určenju pla«'- \ družbi * sphšnim prepričanjem, da m; je dof^glo vi-tkk ne »po*! > iiosti, to m> glavni /itaki poroči! glede industrijalne-položaja, ki so prišla skoro iz vsake države v uniji. V poročilih •je tudi paziti odločno gibanje za povratek na farme in zato ne1 i. anjke /a enkrat nikjer *mljcdtlskih delavcev ter pomočnikov na /a rutah. Edin«' d«la\»k<- zadrege, ki no se pojavile pred prvim majem,' *•'» lnl«' v iliža\ati N<-*\ \ ork in Mot-siichlUrt-tts, kjer se vrše stavke j>r«-»-fj i(snt')fH značaju nt kj^r preti izbruh stav'; v š«» nadaljnih pa-' nogah industrije vsled predlaganega skrčenja plač. i Pomočila i/, zapadnih. južnih in centralnih držav pa kažejo, da s«- je v številnih indiM-ijali že uveljavilo skrčenje plač. _ * Tako vlada kot d**lav*ki voditelji pa upajo na povratek normal-nil) razmer v s'ed otvorjmja gradil ne industrije v velikem obsegu in oživljcnja zaposlenosti v poljedelstvu. Zadretre v iztočnem delu dežele so bolj lokalnega ali krajevnega yi;ačeja, kajti edini s^»ori. ki se tičejo eeletra naroda, so oni v tiskarski industriji, kjer skušajo nekateri uveljaviti 44-urni delavni teden ler nadalje na železnicah. Domneva pa se. da bodo dogovori v veči-j ni ti kankih pod.etij preprečili izbruh splošne stavke. Neobi. aj« n položaj se je pojavil v tiskarski industriji v Tiosto-J i.u in okolit-i ter pri Eastern Mass. Street Railway in uslužbenei te. /•1f/uiške družbe. Soglasno s poročili državnega delavskega in in-j dr.strijalnega departmentr se je namreč prvikrat zgodilo v tej dr-j /avi, da se je ob isteu času objavilo skrčenje p'ač ter skrčeneje pristojbin. Tiskarji so v protest že zastavkali in uslužbenei cestnih železni e prete s stavko, ee se bo skrčenje plač s prvim majeni v resniei izvedlo k«»t napovedano. Odpor proti skrčenju plač utemeljujejo linije s trditvijo, da i;- mogoče stroške za matft-ijal pri številnih podjetjih bistveno zmanjšati, ne da bi bilo treba skreiti pla^e delaveev. Položaj v IVnnsvIvaniji z ozirom na plače je mešan. V številnih strokah in industrijah je opaziti skrčenje plač. doeim so ostale v drugih plače bistveno take kot so bile. Plače za na\adn* delavce ali težake v neodvisnih jeklarskih družbah so bile skrčen«*, dočim se je vzdržalo piaee delaveev v veliki premogsrski industriji države. To dejstvo je pripisovrti v glavnem I'opovomm s premoparskimi unijami, ki so pravomočni za celo na-tlelnje leto. Izjalovili so se poskusi, da se prične z obratovanjem s skrčenimi plačami v nezaposlenih ali n prtih rovih. Čeprav plača ni bila zmanjšana, so se vendar skrčili zaslužki prcmogarjev, ker so zn-pos'eni le po par dni na teden. To pa je pripisovati malenkostnemu povpraše* auju po premogu. V Philadelpliiji j« zapaziti dosti nezaposlenosti v veliki tekstilni industriji in to tom direktnepa skrčenje plače na nn ali potoni odprav-1 j« ii iti bonusa. 77 tvrdk ne poroča o nikakem skrčenju, čepr; v ugotavljajo lukaterc, tla bodo prisiljene storiti to. če se položaj ne bo' izboljšal. Devetdeset odstotkov teli tvrdk je ugotovilo. da so izgledi za tekoče le4o dobri in da se bo pričel posel izboljševati v teku tridesetih c!o devetdesetih dni. Rop'asno z delavskim dep;-rmentom države New Jersey kažejo: s« /namenja, da bo v kratkem opaziti oživi jen je industrijalne delavnosti. Izdelovalci ' vile so zopet sprejeli na delo številne uslužben-l ee, katere so odpuatili ti kom najtJaliaepa ersa. Spomlad je prinesla) p.'Ceejfuje izlyiljšanjc za tekstilne in čevljarske industrije v New Hampshire, čeprav snatrajo nekateri izdelovalci za potrebno vzdr-/ati še nadrljne omejitve v obratovanju, kater«* so uveljavili tekom pretekle zime. Spomladansko vreme v Indijani bo skrčilo nezaposlenost z zo-petnim uvel javi jen jem sezijskepa dela. ki je v plavnem odvisno od pradilnih industrij. Knntraktorji razmišljajo o skrčenju plač, a temu se upirajo unijski voditelji in vsled tepa bo najbrž prišlo do dogovora med prizadetimi strankami. Plače na farmah v North Dakoti bodo tekom tekočepa leta skrčene za nekako 3T> odstotkov, soplasno z O. J. Suratom. državnim sS-tistikoin. V tej državi ni zapaziti nikakih stavk ali izprtij. Na iztok so dospela poročila, da primanjkuje v Californiji delavcev in da odhajajo delavci iz iztočnih držav v Californijo. kjer upajo dobiti dela V Californiji ni opaziti nobenega pomanjkanja delaveev in dežla ima na razpolago dosti ljudi zx■ svoje industrije, — je izjavil ealifomijski državni delavski komisar. • Nezaposlenost v Arkensasu se je stalno večaia izza preteklega < ktobra, soglasno z državnim delavskim komisarjem Wilsonom in izgledi za skorajšnje uveljavljenje normalnega ftanja v industrijah f.o kaj klaverni. Nikrkih stavk ni v državi, tudi nikake organizirane agitacije, a nezadovoljstvo med industrijalnimi delavci je sploeno. Položaj v Cheyenne. Wyo.. je bil kompliciran vsled stavke članov stavbinskih in gradilnih industrij. Ta stavke obsega 235 tesarjev. plumberjev, elektrikov in pleskarjev. Domneva se. da bo dosti iie'a na farmah z« one. ki hočejo iti na deželo, a uradniki izjavljajo da je v državi se sedaj toliko ljudi brez dela. da ni svetovati delavcem iz drugih držav priti sem za delom. Državni komisar Barber iz Idaho je prepričan, da bo postala lesna industrija zopet normalna, ko bodo okoli prvega maja zopet c»tvorjene velike parne žj>ge in drug« naprave, spojene s to industri jo. Povratek rndarske industrije v normalno stanje je odvisen od t ga ta kovine. Rekel je nadalje, da ne more tri tisoč rudarjev, ki so ■ ■ i. ' j TEROR BOLGARSKIH BANDiTOV NA BALKANU Ml HOČEMO LE ENAKE PRAVICE DRŽAVNI TAJNIK HUGHES JE REKEL, DA ZAHTEVAMO MI LE ENAKE PRAVICE. — MANDATI LE ZA SPLOŠNI BLAGOR. _ i | Grška, Romunska in Srbija so za-pretile Bolgarski s vojno, če ne ho iztrebila banditskih tolp. Carigrad, Turčija, 2. maja. — Resni nemiri, ki bodo imeli lahko z-i posledico vr j no. so se zopet po-ja.ili na Balkanu in Grška, Rumu nska in Srbija so obvestile iBulparsko. da se bodo poslužile resnih odredb če ne bo storila Bul par ska resnih korakov, da napi a vi konec navalom oboroženih tolp v novo pridobljene province Macedonijo, 1 raeijo in Dobrudžo. Od februarja naprej so bili delavni bulparski komitaši aH banditi. Na rumunski meji so vdrle v Dobrudžo dobro organizirane tolpe, sestavljene iz prejšnjih bulgar-skih vojakov ter pod vodstvom Lulsrarskih častnikov. Koraki, katere je napravila ru-munska vlad« proti tem tolpam, so ostali brezuspešni, kajti bul-garsko prebivalstvo dotičnih o-k rajev je vedno informiralo vpadnike pleue moči in pozicije rumunskih vojaških oddelkov. Komitaši napadejo majhne oddelke, a če so slednji močnejši po številu, se komitaši umaknejo pre-' ko meje. kamer jim rumunsko vo-ještvo ne more slediti. Na meji v Traeiji so se prej-; šnji prebivalci bulparskepa rodu. ki so bežali iz dežele, ko je bila j Traeija izročena Grški, poslužili: prilike ter pričeli vznemirjati Gr-j ke. kakorhit*"o so bila potrjena poročila o porazih grške armade1 v Anatoliji. Odkar sta bili dve pr- j ški dhiziji. nastanjeni v Traeiji,I poslani v Malo Azijo, je prišlo do številnih resnih spopadov ob celi meji ter sc glasi, tla so imeli Grki težke izgube. Srbska vlada se pritožuje radi sličnih dogodkov ob novi srbski ^ 'meji. Dejstvo, da so te tolpe do-( bro oborožen" in da imajo priliko umakniti se tia bulgarska tla. jej dovedlo vse t "i sosednje dežele do prepričanja, da lahko smatrajo bulparsko v1;do odgovorno za te izglede. Bolgarska pa pravi, da nima r.obcnepa stika s temi komitaši. I kajti izza pogodbe, sklenjene v ^euilly. je baje Bulgarska tako oslabljena v vojaškem ožini, da nima dosti čet, da bi se mogla uspešno postaviti po robu ropar-' sklm tolpam, organiziranim v notranjosti njenih meja. Sosednje j dižtuc so nervozne vsled teh ne-' prestaiiili napadov ter pozvale bulparsko vlado. naj zatre te( j'olpe, kajti v drugačnem slučaju i bodo prisiljene vkorakati v Bul-,parsko ter same kaznovati te bul-parske komiteje. Važno za potnike. Kdor želi ▼ bližnji bodočnoefc potovati ▼ stari kraj, naj se obrne no nas, do mn polijemo tso navodilo, kako jo mogočo dobiti potni liat. Kdor že ima jagonlovanskl ali ameriiki potni liat lahko potuje kadar hote. Kdor po spada s soaedeno ozemlje, in ieli potovati ▼ atero domovino, mn ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York. V vsakem odru se obrnite no tvrdko: FRANK SAKSER STATE BAHS g flolklO Mil 1 Sovjeti so zopet popustili kmetom, ki nimajo nikakega zaupanja do papim&togn denarja. —'. Riga, Letska. 2. maja. -— Kovanje srebrnega deirarja je bilo av-torizirano od strani r*vske sovjetske vlatle. — se poroča v moskovskih listih, ki so dospela semkaj, kajti boljševiška vlada je popolnoma izprenu nila svoje stališče, potem ko se je dolgo časa zavzemala za popolno odpravo vsepa denarja. Glasi se. da je to pripisovati želji vlade, da zadovolji kmete, ko-jih upliv v ruskih zadevah postaja vsaki dan bolj očividen in večji. Kme.tje niso še dolgo časa več zaupal] papirnatemu denarju, katerega se je pioduciralo na tako nepel način v takih množinah, da je bilo treba celega šopa bankovcev, da se kupi kak priprost predmet kot naprimer par čevljev. Po restavraciji proste trgovine za kooperativne organizacije, po u-lanovljenju sistema obdačenja! v navadnem smislu ter po uveljav-j Ijenju drugih koncesij, znači sklep, da se pri«"-ne s kovanjem srebrnega denarja konečno priznanje od st-ani ruskega ministrskega predsednika Lenina, da je cb sedanjem času nemogoče tive-' ljaviti orig:ralne komunistične teorije. TRENTON VPRVIČ SUH IZZA PROHIBICUE. Trenton, N J.. 1. maja. — Izza uveljavljenja prohibieije je bilo danes tukajšnje mesto vprviči **suho"\ Večinoma vsi so prene-l hali izdelova'i pijačo doma. V sa-i Ionih ni bile mogoče dobiti nobe-. nega drink;1. (Koliko časa bo to trajalo, je seseda drugo vpraša-! nje. KOLIKO LJUDI USMRTIJO AVTOMOBILI V NEW YORK? Včeraj je bilo izdano poročilo, da so usmrtili avtomobili od 1. januarja do 30. aprila v newyor-ški državi 351 oseb. Usmrčenih jih je bilo 158 več kot pa lansko leto v istem času BOJI MED ŽIDI IN ARABCI. Je.mzalem, Palestina. 2. maja. Dvajset oseb je bilo usmrčenih in sto petdeset ranjenih pri spopadu, ki se je zavrSil med Arabci in Judi v nedeljo v Jafi. Po dolgotrajnem prizadevanju jc vojaštvo napravilo mir. TOREADOR UMRL NA ZADOB-LJENIH RANAH. Valencija, Špansko. 2. maja. — Danes je umri tukaj znani toreador Ocejito za ranami, katere je z^dobil pred kratkim v boju z nekim bikom. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in draga potrebna navodila na najstarejše in akuie-no slovensko bančno podjetje: FliHX SAKSER STATE BANK (potniški oddelek) i ftS Oortkadt 8L Vow Točk. M T. nezaposleni, upati, da bi dobili nazaj svoja mesta, dokler se izdatno iie zviša cena kovin. V poljedelstvu, ki vključuje todi živinorejo, so1 razmere normalne z ozirom na zaposlenost, a plača poljedelskih delavcev se je kljub temu skrčila za eno tretino. j Največji odstotek nezaoslenosti je najti v stavbinskih strokah j v Iowi. To stanje je pripisovati sporom v številnih večjih mestih glede vprašaja plač. Normalno je zaposlenih v teh industrijah nekako 30.000 ljndi. Nekako šestdeset odstotkov jih je sedaj brez de->la. Vseh 15.000 rudarjev v Iowi je zaposlenih, a omejeni so no polovični delovni čas. BOUŠEVIKI KUJEJO SREBRNI DENAR ZAVEZNIKI POSULI NEMČIJI ULTIMATUM _ Mogoče je, da se bodo Nemci pre- j mislili v dvanajstih dnevih, ki jih' rabi Francija za mobiliziranje. , London, Anglija. 2. maja. — Na konferenci, ki se je vršila danes zjutraj i;i katere so se vdele-žili zunanji ministri Anglije, Ita-I lije in Belgij?, se je sestavilo iz-1 javo glede zavezniškega stališča1 t ozirom na repa raci jsko vprašanje. S to izjavo se bo dalo Nem-J čiji kratek čas. v katerem uiora ugoditi zahtevam zaveznikov. j , Postopanje s-veta ministrov za zinanje zadeve. ki je obsegal lorda Curzona, ministrskega pred-' sednika Brianda, ki je obenem tu-' di francoski zunanji minister,' grofa Sforzo ter Mr. Jaspar-ja.' belgijskega zunanjega ministra.! se je vršilo baje gladko, a dokument, katerega se je sestavilo na tej konferenci, bo zavzel svojo konečuo obliko v najvišjem svetu. — se je izjavilo po konferenci. I j Interval ppr dni, določen v ul-timatumu. naslovljenemu na Xem-ičio, ne bo uveljavljen v nameuu, ,d& se prične nova pogajanja, se i je ugotovilo, — temveč da se da i nemški vladi čas za premislek,! I kajti pogajanja z Nemčijo se srna-ti a za končana. Repa raci jska komisija bo obvestile Nemčijo glede pogojev zaveznikov v tsku šestih dni potem,' kc bo prišel najvišji svet do svojega konečneg:; sklepa. Nemčija |bo nato imela šest dni časa. v te-' ku katerih lahko odgovori z direktnim "da** ali "ne", brez vsakih pogojev ali pridržkov. Anglija bo vprizorila mornariško demonstracijo, če ne bo hotela Nemčija sprejeti zavezniških pogojev glede repa raci jskega vpra šanja. To je bilo objavljeno danes.! Dostavilo pa se je. da ta demon-' stracija, ki se bo vršila v Severnem morju, ne bo zavzela oblike demonstracije. Sklep, da se pošlje konečno poslanico Nemčiji, ne bo očividno1 zavlekel "d-.rektue akcije" od strani Francozov pri zesedenju važnega industri jalnega okraja Ruhr v Nemčiji, če bi taka operacija postal.i potrebna. Ministrski predsednik Briand je bil na tem, da odpošlje včeraj zvečer v Pariz brzojavko, s katero naj bi se odredi mobiliziranje razreda 1919 ter pripravilo vse potrebno [za napredovanje v Nemčijo. V zadnjih par dnevih je postalo jasno, da ne namerava Francija odposlati svojih čet v Nemčijo že danes in najvišji svet je o<^-vidno prišel do dogovora, ki bi omogočil Ner^čiji stopiti naprej { novimi predlogi, med katerim časom naj bi sc storilo zaključn^ .korake, da se pripravi francoske I čete za pohod v Nemčijo. Ultimatum na Nemčijo, — se je glasilo danes, — bo mogoče zahteval odgovor v tek desetih dni, a natančni čas bo določen danes v najvišjem svetu. Briand je izjavil danes zjutraj, da bo vzelo dvanrjst dni. da se za-vrsi francoske vojaške priprave. — Če se ne bo koncem tega časa Nemčija popolnoma ud al a zaveznikom, — je izjavil, bodo pričele franeoske čete korakati. — Upam, ia ne bomo korakali sami, — je dostvil. Zadnja poročila iz Berlina izjavljajo. da ni nemška vlada nameravala poslati zaveznikom na-. daljnih sporoeii, dokler bi ne do-, bila odgovora predsednika Hardin ga glede reparacijskih predlogov. Izjavljalo se je, da se ne bo Nemčija poslužila drugih sredstev za pogajanja z zavezniki, dokler bodo ostala vrata v Wash-in gtonu odprto. ___ Washington, D. C 1. maja. —^ Državni tajnik Hughes, ki je govoril na obedu družbe za mednarodno pravo, je .zjavil, da ne skušajo Združene države povečati svojega '»zemlja in upliva na stroške kateregakoli drugega naroda. Dal je izraza smjemu dvomu pledc tepa. če sc vrača svet ?zza konca vojne k normalnemu standardu postave in po njegovem mnenju so bile tudi duševne pridobitve kaj malenkostne. — Ta dežela hoče le enako priliko z tlrugimi vred. — je rekel državni tajnik z ozirom na mandate. — Namen vseh teh mandatov 'je. da se jih izvaja v skupni blagor in da se ne izključi potom monopolistične kontrole primerne prilike za poštena prizadevanja. Dr. Nicholas Muiray Butler, predsednik »Joliimbia vseučilišča. je govoril o propadanju rešpekta do postav. To propadanje, _ je j rekel, — je občutiti tako v tej deželi kot po vsem svetu. En vzrok tega propadanja je po njegovem mnenju veliko število raznovrstnih postav, (ki so pogosto vse preje kot pametne.) I — Veliko število postav se je sprejelo, — je rekel, — ki predstavljajo javno povabilo, naslovljene na državljane, naj zmanjšajo svoj rešpekt do postave. Svaril je pred tem. da se dovede do slične-ga položaja v mednarodnih odnošajih s sprejemom velikega števila pravil in odredb. 1 El;hu Root, ki je bil tudi navzoč, je izjavil, da je velika pogreba sedanjega časa oživeti po vsem svetu spoštovanje do postav. SLIKA IZ TEM NE 6E0RGIJE BANKIR HOGAN IZ GEORGIJE JE PRIZNAL. DA SO BILI NA NJEGOVI FARMI UMORJENI TRUE ČRNCI A BREZ NJEGOVE VEDNOSTI. Dublin, Ga. 1. maja — O. II. Hopan. bankir in farmer, je danes priznal časnikarskim poročevalcem, da so bili irije črnci umorjeni na njegovi plantaži, da pa on ni imel nobenega opravka s smrtjo teh ljudi, in da se je te -norilce slučaju primemo preiskalo. Rekel je. da je njepove zadrege pripisovati sovraštvu štirih moških, med katerimi je bil eden prav posebno velik sovražnik Hoaana raditega, ker je bila neka ženska, s katero je živel v preveč intimnih stikih, izobčena iz cerkvene občine, v kateri je bil Hopan dekan. Drugi mož je baje dal napačne informacije proti njemu radi nekega spora med obelili, ki se je pripetil, ko je neki črnec, ki )e dela! za llogana. zapustil plantažo slednjega ter odšel k onemu dniire-1nu. ne da bi plačal, kar je bil dolžan Hoganu. Tretji človek je baje njegov sovražnik radi diferenc, ki so se pojavile radi razpolaganja z lastnine neke banke, ki je bila zatvor-jena. Kakšne težkoče je imel s četrtim, tega Hogan ni hotel po\eda-ti. Ilogan je priznal, da je bila njegova plantaža nekaj časa pod strogim nadzorstvom. Vladni agenti so pričeli s svojo preiskavo v torek ter nadaljevali z njo do sobote, ne da bi mu nudili priliko pojasniti celo zadevo. Vladni agenti niso dosedaj še ničesar objavili glede tega, kar so našli — Jaz ne vem. kaj je peonaža, — je dejal Hogan, — a vem dobro, da ni bil tukaj umorjen noben črnec na moje povelje. Nekateri črnci so bili ubiti na farmi ali v bližini farme, a vsi tozadevni .smrtni slučaji so bili oblastveno preiskani. — John Whipple, ki je streljal name in proti kateremu sem vzel varant. je bil ustreljen od uradnikov, ko se je zoperstavljal aretaciji. To se jc zgodilo pred več leti. — Short Robinson je ubil nekega drugega črnca po imenu Min-eey pred nekako desetimi leti in Thomasa so našli utopljenega v nekem vodnjaku. Jaz nisem bil na plantaži ob času, ko so našli njegovo truplo, a zadevo so na reden način preiskali zastopniki oblasti. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje *'Kr. poštni čekovni urad" in "Jadransk* banka" v Ljubljani. 300 kron .... $235 1,000 kron .... $ 7.50 400 kron----$3.10 5,000 kron ____ $37.25 500 kron----$3.85 10,000 kron ____ $74.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir .... $ 2.90 600 lir .... $26.00 100 lir .... $ 5.40 1000 lir .... $51.00 300 lir ---- $15.60 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje poste in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju. L000 nemško-avstrijekih kron $ 3.05 nemško-avstrijskih kron $ 14.00 104)00 nemško-avstrijskih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $140.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadransko Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo v?like koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je podati najbolj po Domestic Mtmsj Order, ali pa po Hew York Bank Draft. u Fraak Saksar Stiti tak m ^MMism mm GLAS NAHODA, 3. MAJA 1921 "GLAS NARODA" HMVKNIAN OAHY1 mjomaao pubt.tbhtno compamt tm MrwrattM) PWANK tAKClIt Piwlllill_LOUH »EN EPI K. Traa-irar Ptaca ef »uilmii af tik« Cenwetlee and ........ «r Abo« Offlctoni m Cortfixt IfMt liwurt ai Manhattan. N—r York City. N. Y. --au" WlJ****** mW —ii ni———S?,.'1*11—!?—-, Ka eato tate Mila Mat aa AaarfM Za Naw Vurte za ealo lato trm In Canada |M0 za pal lata t».SQ Mm pol leta tLM Za Hm—irtuo aa cato lato I7JM H to>> Ufa_I1M_za pm lata — mi I L A I NARODA ^^ fVofca af^th« PiipU> ^ MbIMW. k* ____9mmm t««HT"w —___ DovUI fars poCTto ta oartnortl aa M vriobteMo. Daw »J aa blazproH po-»o Monay Ordar. Prt spremembi kraja naročnikov uroalmo, da v« wmm tudi praltoja nwaai. Am. hitreje najdemo nmriornlha._ • LA9NAROOA m taHmii ti—t •orauah mt Manhattan. Na« York. N. V. _ Taiaptiona: Cartlandt TI v Svedfki kmet Edino upanje Nemčije. Tekom preteklih par mp^ov sta nemška vlada in nemški narod igrala uIoifo, katero jo v prejšnjih časih ponavadi ijrrala Turčija.— Turčija je imela navado zavlačevati ter se prepirati z velesilami v trd 11 cm zaupanju, temelječim na dolgoletnih in temeljitih izkušnjah da vHe*ik> ne bodo o>ti:le veiada z raznimi triki pridobiti za*e ter jih zavesti, da zanetijo razdor v zavezniški h vrstah. Dosedaj so se vsi tozadevni napori nemške vlade izjalovili. Ce bi enotnost med zavezniki že ne obstojala, bi jo bilo treba izumiti in uveljaviti, k::jti le na ta način je mogoče prekrižati nemške nakane. Iz Washington a je prišla najbolj odločna izjava, da nima viada Združenih držav nikakega namen sprvljti zveznike v zadrege ali storiti kaj. kar bi onemogočalo, da se spravi Nemčijo končno na kolena ter jo prisili zadostiti njenim obvezostim. Danes so vsa nemška upanjsi osredotočena na konferenco v I.on-(<'oljšati. Seveda ne pozabljamo niti z;. hip, da je naša današnja ustava še daleč od tega, kar si želimo*', lu "Narod" zaključuje svoje razinotrivanje r. besedami: "SpGT o ustavi se je končal s političnim krompromLsom. Toda boj za demokracijo na Poljskem sv nadaljuje ter prvlobiva vedno več tal". — \ "Kurjeru Porannim"' čitamo: "Brez ozira na njene hibe in nedo-btatke , vzlie njeni zelo nedovršeui zunanji obliki pozdravljamo usta-z veseljem. Končno se je uresničilo, kar bi bilo lahko opravljeno v prvi polovici leta 1919'*. — "Kurjer PoLski'' piše: "Bolje pozno kol nikoli — preje pa bi bilo lepše"'. In nadaljuje: "Nočemo kaliti danes blavuostnega razpoloženja in odrekati priznanja onim, ki imajo največjo zaslugo za sedanjo kompromisno ustavo. Preveč živo he spominjamo bojev zaradi obsega in oblike te ustave. Toda nad \semi željami in tožbami prevladuje radost nad izvršitvijo dela. Ni lilo opravljeno izlahka." Konservativni "Kurjer Warszawski" pravi, da je "poljski parlament dovršil historičen čin. Zgodovinski čas, ko polaga parlament stebre stavbi poljske države, vzbuja v nas večje veseljem, ker pri-1 aju v iati dobi k podpisu mirovna pogodba v Rigi ter bosta oba ta t: omenta mogočen argument v našem boju za Gornjo Šlezijo. Ta čin prvega poljskega parlamenta je toliko pomembnejši, ker je bil izvršen v sporazumu vseh parlamentarnih skupin". — 'Rzeez pospolita' piše: "Prišli smo zmagoslavno iz velike historične preizkušnje. Kou-fetitucija 17. marca daje Poljski tako ureditev, kakoršno imajo velike demokratske države na zapadu. To je nov dokaz, da živi v naši druž-l i zdrav razum in dober duh. ki nam bosta zvtzda vodnica svobod-rega življenja v svobodni Poljski." — Nič manj se ne veseli vse-poljska "Gazeta Poranna": Parlament je izpolnil veliko poslanstvo, a poslanci s čustvom upravičenega zadovoljstva zapuščajo danes zbornico. To je bila najvažnejša naloga, za katero je bil parlament prvotno sezvan, Hkratu pa je to poziv na preoivalstvo Gornje Šle-Z'je, ki ima v treh dneh vreči s sebe nemški jarem". Tako je poljska narodna skupščina dovršila svoj poklic v vse-ibee zadovoljstvo. Ljudje, ki prihajajo iz južnih držav, pravijo, da so beli ljudje i jugu najWjii prijatelji črnca. V sentimentalnem smislu je to go-{ Ovo reMttčno. Druga stvar pa je, če so prijatelji v vsakem drugem mitdii kot sentimentalnem. Ali so beli ljudje na jugu pripravljeni tleti, da bi črnci resnično napredovali v smeri proti ekonomski ne-.ivisnostif Ali bodo gledali na to. tla se črnea ne oslepari pri v«ki lajmanjsi priliki, da ** mu ne računa visokih obresti m daje poae-| tvo, katero si pridobi, vira o v njegovih rokah po postavi ?yCe bi bi-a settr v reawci taka, potem bi bile "morilue fwe" kot o«a Wil- ^Ka^rt- .^to^-irtfrrtirtfra-rž: ^^ ^.-^tfi- **, - n-, .- - rS ,- 1, • & .. L„ . . i k šk,.^. obrnil ter je voda zanesla dečka do srede Krke. Potapljajočega se dečka sita opazila učenea 2. razreda France Kleind-ienst in Ervin Mazele iz Kandi.je., kaitcra sta se takoj podala v nevarnost. Obrnila sta naglo čoln ter veslala za dečkom. katerega sta srečno zadnji trenotek potegnila v čoln. Nezavestnega dečka sta postavila na glavo, da je iztekla Aoda iz njega ter ga položila v travo. Medtem, ko sta učenca pritrjevala čoln. se je dečko zavedel ter je urnih krac pobrisal proti kolodvoru, ne da bi sc svojima rešiteljema zahvalil. Učenca rešitelja pač zaslužita za svojo srčnost od strani oblasti primerno pohvalo. i Smrtnonevarna poškodba. Ko se je zidarski delavec Martin Skwbic iz Male Kostrevnice št. 12 doina oblačil, se mu je v žepu izprožil revolver in ga.je krogla zadela v trebuh. "Skubiceva poškodba je smrtnonevarna. Nečuvena brezobzirnost avtomo- bilistov. France Dimic in Anton Gašper-lin sta peljala med 9. in 10. uro zvečer dva voza lončene posode iz Ljubljane v Logatec. Blizu Ljubljane pri tovarni jesiha na Tržaški cesti je pridrvel nasproti avtomobil. ki^ge vozil na nepravi strani ceste. Avtomobil je zadel z vso silo v Diiuicev voz. En kouj je bil poškodovan. Avtomobil je vozil naprej in zadel v Gašperlinova' konja, ki sta padla čez konfin na' levo stran ceste, avtomobil je pa zavoeil na travnik, na katerem je obstal. Iz avtomobila je skočilo 15 do 20 ljudi, ki so grozno kričali nad posestnikoma: Dimica je celo eden udaril dvakrat po glavi. S j samokresi so nato prisilili Dimi-ea. da jim je izvlekel s konjem avtomobil na cesto in so konje neusmiljeno pretepali. Gašperlina so nato prisilili, da je peljal avtomobil v Ljubljano in so se vsedli v avtomobiL Avtomobil je moral Ga^perlin peljati na Gorčevo dvorišče v Ljubljani. Ko je Gašper-lin zahteval od avtomobilistov odškodnino, so ga surovo ozmerjali. Sodišče bo že naučilo .surovine, ka.-ko se ne <»me z avtomrtbili voziti. ATtonobDska nesreča. Brivski vajenec Jakob Paneur iz Kamnika se je s kolesom vozil proti Domžalam. Bri prvih hišah v t%»mžalah je vmpmll tri na cesti stoječe moeakarje, ki so se nekaj Peter Zgaga Sedaj ima konvencija Slovenska Delavska Podporna Zveza. Ce je slučajno na konvenciji kak nepristranski in korajžni delegat, naj vpraša, zaL-ij ni odbor vpošte-val «klepa initiative in zakaj z izdajatelji bivšega glasila še danes niso računi poravnani. * * * Ženske kopalne obleke bodo imele letos dolga krila. To je prav. Bo že vsaj malo razločka med eestno in kopalno o-bleko. * a * Nekemu človeku jc bil poslan v hišo zaboj knjig. Kdo si more predstavljati presenečenje sosedov, ker so bilo v zaboju res knjige. * * * Dandanes je že velika umetnost izbrati si cigaro, v kateri je prvovrstno orehovo listje. ' a * Opica si je na čuden način nabavila očala. Vrnila se je k svojim tovarišicam v gozd rekoč: — To je nekaj posebnega, sestre. In opice so jo vpraševale: — Ali si odkrila skrivnost, kako je svet nastal? Ali si zavedno potolažila svojo lakoto? Ali za-moreš gledali preko gora? — Ne, ne. vse nekaj drugega — je odvrnila. — Vaše bolhe vidim desetkrat povečane. * * * Rojak je prišel v naselbino, šel je k prijatelju ter ga -vprašal: — Povej mi, kakšna jc tvoja soseda? Slišal sem, da bi se rada poročila. — No, stara je šestdeset let, Mivmnaj bi jih ji petdeset prisodil, govori kot da bi bila štirideset let stara, oblači se kot tridesetletna iti ?a možkimi leta kot da bi ji til o dvajset let. * * * — Krčmar, to kislo zelje pa ni dovolj kislo. — Saj ni kislo zelje, saj so makaroni. — No. za makarone je pa že dovolj kislo. * * * Žalostno je. da Če dajo stariši nevesti za doto samo svoj blagoslov. * a * — To je. pa res sreča — je rekla krasotica svoji prijateljici, da znam sama šivati. Sešila sem si krasno plesno obleko. Iz rdeče svile, pomisli, in vsak jard svile stane pet dolarjev. — Potem je pa obleka veliko stala, — je odvrnila prijateljica. — O ne. samo pet dolarjev. * a • Najboljše pri možu je upliv dobre žene. * a * Največji mraz na svetu vlada v Mehojansku, Sibirija. Tam je pozimi 4G stopinj Fahrenheita pod ničlo. Bog ve, koliko bi naši premo-garski baroni tam računali za to-uo premoga, ko že tukaj pri nasr kjer jo šestdeset stopinj nad ničlo, zahtevajo dvajset dolarjev? * a * Kaj takega se more edinole v i New Yorku pripetiti: Neka gospodična je kupila v prodajalni jkokljo in dvanajst jajc. Izlegla i so se piščeta. ki so pa kmalo po- • cikala. Vso ogorčena gre v prodajalno ter pove svojo nesrečo: — Kaj ste pa dali piščetom jesti? — je vprašal prodajalec. — Kaj bi jim dala ? — se začudi gospodična. — Saj jih mora j vendar koklja dojiti. pogovarjali. Ker je od nasprotne strani privoz.il tovorni avtomobil, je začel Pančur zvoniti -ki vpiti, naj se mu umaknejo. Trdovratni možakarji so ga začeli psovati in • se mi), niso umaknili, ampak so se mu še bolj nastavili. Pančur je hotel zaviti nekoliko proti sredini, v tem trenotku ga je prijel težak tovorni avtomobil in ga podrl na tla. Avtomobil ga je povoeii. Pan-eurja. kateremu je avtomobil zdrobil nogi ter ga težko poškodoval na glavi, so takoj prepeljali v ljubljansko javno bobriinico. •hsmja>n M nagi v Ljubljani na stavbinaeu "Gospodarske banke". 1 3ii8itBUmatiBha Ustanovljena 1. 1898 Satnl. Sriltuita lrJcoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY MINN. J Glavni aAamlki: BtmAm dnllr: fiCDOLF PGBDAM, «33 E. lSOta Oevelud, O. Podpredsednik: L1UIS BALAKT, Bor 100. Pearl ATenae, Loratn. O. Tajnik: -JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BUOZJ 'H, Ely, Minn. Blagajn** nefepta^aliUi amrtctn: JOHK VOTBEN, #24 N. 2nd Aro., W. Da lath, Minn. TIImiuI IAM: Or. JOS. GKAHEK, 843 E. O-ilo St., N. P\rtaburg*i, Pa. Nadnral sdbor: MAX KEHŽIŠNIK, Box S72, Itock Springs, Wye. M OH r.U MLADIČ!, 2003 Se. LcWiidal^ A'e. Chicago, III »BANK &KRABEC, 4828 Washington St., Dc^-er, Colo. Porotni oAw: TiBONABD SLAROCXTK. Box 4SO, Ely. M'-*n. r,RE«jOR J. POKKNTA, Bos 176. Black Diamond. Wash. FRANK ZURICH, G217 St. Clair A ve., Cleveland, O. Ziruievainl odbor: VALENTIN PIRC, 31» Meadow Ave.. Roesdale, Jollet, 111. PAULINE ERMENC. KW — 3rd Street. La Salle, HL JOSIP STERLK, 404 E. »fesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 760 Market Street, WbuVegan. IH --- Jednotlno uradno gtaaUo: ,4GLAS NARODA". —---- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev ksl.or tudi denarne poSUjs-tvo naj se ro&lljajo na glavnega tajnika. Vse prlt?«be nsj se pafiltja aa predsednika porotnega odbora. Proflnje za sprejem novih članov In bolniSka spričevala naj i«e imSilja na vrhovne^ zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor želi pratatf član to orgrMzacIje, naj se zglast tajniku Lljlžnoga druživa J. S. K. J. Za ustanovitev novih droitev se i>a obrnite na gl. tajnika. Novo drtiStto »e lahko vstinovl ■ 8. Člani ali članicami. Dopisi. Norwich, Pa. Delamo v gozdu in zasluži se toliko, l>a znana v tHevelaiidu; drugi l^ours (rf-r-žina v. Zofijo Fabee. Čestitam! Prepričan sem. da l»o to zanimalo nas«* slovenske drvarje, ker drvarji imajo, bolj malo prilike za ženitev, ker jim primanjkuje nežnega spola v tem fgotzdu. Pfrzdravim vse slovensko gozdar.)" in go/.darieo, posebno pa nove zarocence. Alois J. Breclier. Calumet, Mich. Rojak .John Somrak, ki je bil pred tednom dni operiran v Public ITospitalii na Lauriunin. je bil prepeljan 26. aprila na svoj doni na Taniaraeku. ]\Inogcd>rojni prijatelji ga obiskujejo ter mu žele skorajšnjega okrevanja. County "game warden" ("paznik divjačine * St. Clair "Wilson iz Ilancoeka in James MeMalio-n iz Daraga c unty. službujoča južno od Jloughtona Baraga county, sta zasačila eetvorico. streljajoče« divjačino v prepovedanem času. Prepeljani y<» bili pred sodišče v Baraga ter kaznovani: Ar vi d Ko-. r.lvfnmaki zr> ir -rcljeni dve srni ' ^rl 1 "I"Klian Kojkinmaki za tustreljeni dve srni i{?fi.">.60. Eddie Kouppi za ustreljeno srno in Oscar Niemi, zasačen na lovu, 1 $-11.50. Tiovci. pazite se, da ne boste kršili lovske postave! Kot vidite, kazni so težko, a še večja j«* sramota. k'» se človeka povlači po sodnijah in ime po listih. Pra-,vega lovca dolžnost je. da se ravna po postavi ter ščiti drvjačino a* letni dobi. ko se f^ia množi. Požar na Šmarni gori. < V nedeljo S. aprila proti večeru j okoli 7. ure je že v tretjič na?* al j gozdni požar na Šmarni gori. Tik j glavne poti se je vnela vsled na-' raščajoee suše presuha trava. Po-' žar se je začel 'bliskovito širiti v obliki podkve po vsej zelo gosti parceli. Izletnikom, ki so se v«.žili' z večernim vlakom proti Ljubljani, ae je nudil veličasten *4 kres". Gorelo je pozno v noč. Ni kdo ni prišel na mesto požara gasit. Vse-' kakor zelo čudno je. da nastajajo na Šmarni gori vedni požigi in to j ob uedeljaJi. v času. ko zapuščajo' zadnji izletniki goro. Še ena tatvina iuharda Kernca, V kazenski zadevi proti Kihar-du in Frideriku Kerncu in Henriku Harrischu v Ljubljani je našel detektiv v stanovanju Riharda Kernea več posode, katera je bila ukradena leta 1!»1!). v pod-tre-.ja A. Ladihove v Hilšerjevi ulici št. 5. A. Ladihova je bila oškodovana za 1500 kron. Aretirani ubijalci Orožniki na Grosupljem so sedaj aretirali ubijalce posestiiiko-vega sina Jakdba Nučiča, in sicer pet kmečkih fantov; 251etnega Franceta Pajka. 24letnega Ivana Cimermana. 251etnega Janeza Zrimška in 221etnega Franceta Dremelja, vse iz Tlove gore. številni kmečki fantje so na velikonočno soboto pili velike množine žganja v Bukovčevi gostilni v Mali Iiačni. Zarasli godca so se sprli in potem stopi i. • ____ > Iz sovjetske Rusije. Vseru.ski centralni eksekutivni odbor je izdal oklic na ruske kmete. kjer npšieva vzroke za dosedanji sistem razdelitve poljedelskih produktov in v katerem napoveduje uvedbo desetine namesto dosedanjega sistema in pravi: — Sedaj ko je prvi naval kapitalistov in veleposestnikov na sovjetsko Rusijo odbit in ko je Rusija zavarovaia svojo neodvisnost od tujega kapitala, sedaj, ko Rti-si.ia govori z najmočnejšimi državami sveta kot enak z enakimi in ko je mogočna Anglija podpu sala trgovinsko pogodbo z nami in nam je vsled tega mogoče odpustiti polovico rdeče armade in .io vrniti delu, sedaj nam je mogoče znižati bremena kmetskesra stanu, ker nismo več v nevarnosti fia izsrubimo najdragocenejše pridobitve revolucije. Kolikor bolj se bo rezvijala industrija, toliko nižja bo desetina. V socijalistični Rusiji nam bo moiroče. da bo dala vlada za vsak cent nita potrebne industrijske izdelke v polni vrednosti. — Kako se bo ta sistem ob-nesel, bo pokazrla bližnja prihodnost. .1 Vlomilci so pred kratkim vdrli v neko stanovanje ter odnesli bb-ffa v verdnosti $10,000. Stanovanja samega pa nt<» vzeli s seboj, ker je oči v »dno predrago. Doktor B F MU LUN 411 Fourth Ave Pittsburgh, Pa. Prvi i n najboljši I>°kfor Specialist a Slovence. Ima 40 let izkuSnjc v zdravljenja moških bolezni. Zdravi vse moške bolezni uspešno in hitro. K n jemo prihajaj o Slovenci od Mira in dale*, da jih ozdravi. Če ste tnm M bdtai. ibite k njemu, on Vas b(| najbolje ozdravIL Pazite, da prhi'-te na pravi naslov. Iz Slovenije. •w 0LA8 NARODA. 3. MAJA j 921 Tragedije niagarskifi slapov. - Poroča A. C. Crcw». Nobeno pokrajinsko čudo na vsem svetu ni tako dobro znano kot ko Niaparski slapovi. Predstavljajo Moko. Ui vabi k sebi obiskovalce iz vseh drlov »veta in najbolj različni ljudje se gnetejo po ulicah sosednega mesta ter po slikovitih otokih, ki se nahajajo prav na robu vodopada. Med temi ljudi je najti dosti pustolovskih duhov in poleg tega tudi običajni odstotek brezskrbnih možkih in žensk, ne ua bi omenjali one, k* jim manjka enega koleščka v plavi. Vsled tepa ni prav nič rudno, da se je prigodilo pri teh slapovih že dosti nesreč. Zfrodovina prostora zi-znamujc dejanski dolg seznam žaloijrer. t« kom katerih je bilo izgubljenih dosti človeških življenj. Ena najbolj žalostnih nesreč s.» je pripetila dne 21. junija 1849 ko je več ljudi iz Buffala zrlo na krasni prizor z Luna otoka, ki stoji direktno na robu padcev, v bližini Ooat I si and a al Kozjega otoka Kavno predno je družba odšla. je neki človek dvignil majhno deklico. h katero se je igrrd. t«*r rekel v šali: — Vrgel te bom noter! bledeča nagibu nenadnemu strahu je deklica skočila iz njegovih rok m sieer naravnost v — reko. Ne da bi se /a trenutek obotavljal, je skoril mladi mož naprej, da jo reši, a bil je deležen njene u-»ode. X«« pred no je mogel kdo v družbi izprego»*orit» kako hescdieo. sta bila oba potegnjena preko vodopada. Trupla obeh so našli še istega popoldne v Duplini vetrov. Ena prvih tragedij Niagarskih slapov je spojena s takozvno Avery-*s Roek ali Averijevo skalo, ki se nahaja -koro na sredini pad ea, ravno predno pade reka v mogočnem loku preko skal v globino, /godaj zjutraj dne 17 julija 1S53, so videli stati na tej skali- nekega moža Bil je to nek* Samuel Avery, ki je v pretekli noči skušal priti preko reke, katevga pa je ujel tok ter zanesel v brzine. Njegov čoln je šel preko pedea, a na ta ali oni način se je možu posrečilo oprijeti se skale, katere se je držal z vso enerži.jo obupa. Novica o tem se j« hitro razširila in v neverjetno kratkem času s j se zbrale na pozoriščn velike množice ljudi. Postavilo se je veliko znamenje z naslednjimi besedami: — Rešili te bomo, — tako da je jetnik lahko videl črke. Hitro so privedli čolne na most. vodeč na Kozji otok jih pritrdili na dolge vrvi ter spustili navzdol. Več teh čolnov se je razbilo ob skalah, dočim je druge odnesla voda. Pozno popoldne so zbili skupaj neki plav ter ga poslali proti skali. Avery je splezal na ta plav. a ni ga bilo mogoče spraviti lica mesta, ker se je zamotal med druge skale. Nadeljni čoln so spustili proti njemu, i it ko se je čoln približni plavit, je šel Averv na rob, da prime za čoln. Tedaj pa se je plav nagnil na stran ter vrgel Avervja v vodo. Ker ni mogel prijeti čolna, je tok prijel nesrečnega človeka ter ga ponesel preko padca po junaškem boju za življenje, ki je trajal več ur. Tekom zime priplavajo velikanske ledene plošče po reki navzdol ter padejo preko siapov. Grmadi jo se proti skalam ter tvorijo pogosto velik most iz ledu. preko katerega hodijo "ljudje iz enega brega na drugi breg. Včasih stoji tak most po cele tedne ter se ga na široko oglaša, kajti ob takih prilikah pride dosti ljudi, da si ogledajo to naravno čudo. V nedeljo popoldne dne 4. februarja 1912 je bilo na licu mesta veliko število turistov, ki so občudovali zimsko krasoto reke. Cele tti tedne je že nudil in ost varen prehod za številne množice, ki so šle preko njega in ker je bilo vreme še mrzlo, ni nihč mislil, da bi se mogel most porušiti. Kako bi Mr. Bryan rešil težko mednarodno krizo? William .Jennings Bryan je iz-ji-vil, da prestavljajo razmere na otoku Rimini z ozirom prodaje 5-ijače neprijateljsko dejanje Anglije napram Združenim državam — Poročilo v listih. ' • • Na podlagi tepra se je vršila naslednja diplomatična korešpon-d t nea : Njegovi ekseelenci. — William Jennings Dnin«, državnemu tajniku IMrvted States of Americ--ahara: (Jospod: - — Moja vlada mi je danes naročili, naj ugotovim, da so vaše obd« ižitve "bistveno pravilne z ozirom na lego otoka lii-l mini. z ozirom na obali l.7dryted| States ter naj vprašani; — Kaj Y.i to? Njegovo veličanstvo kralj želi j Rovu. mlademu psičku v Reli hi-jš; vse najboljše. ' Rt. Hon. Earl Cursnn. »njegevega veUf-anstva tajnik za zunanje zadeve. Cigarette It's Toasted • ^jjj^ n i fta i* ^ - Dragi lord Cnrson: — Vaš odgovor na zadnjo poslanico z ozirom na otok Rimini je bil sprejet ter je skr.-jno nezadovoljiv. Bimrni, kot mora vaše lordstvo prav dobro vedeti, nudi vina in žgan * pijače. Aromo ali dnli teh pijač odneseio vetrovi na obal Fdrvted Strtes. kar povzroča velik nemir in nezadovoljstvo med domačini. Prazne steklenice i'i zamaški najdejo svojo pot v dobroznani Gulf tok. ki j»li odne-'sc naprej ob obalah Amerike. — kjer širijo nadaljno neza*T.ovoljst-,vo. Nekaj je treba storiti takoj. [ Z odkritosrčnimi čestitkami in v upanju, da je nahod Lloyd Gc-,orgea boljši, ostajam itdani William Jennings Dryan, dr-;ž«:vni tajnik. I 1 Dragi Mr. Dryan: I — Dobil sem naročilo od svoje 1 vlade za ugotovitev, da se bo dalo njenim zastopnikom na otoku Rimini- navodila, naj gledajo na to. da se odpira steklenice le takrat. kadar pihajo vetrovi od ' Združenih drŽav proti otoku. — Obveščam tudi vašo c.ksceleneo. da je bilo poslano neko angleško brodovje proti otoku Rimini z na-' vodili, naj poiovi po morju vse plavajoče st< kle^ee. zamaške in drugo salonsko navlako, kalero im:» uničiti na licu mesta. S številnimi komplimenti osta-' jam vaš Earl Cnrson. i! * * * ' j Ekseelenea : l' — V odgovor na vaše sporočilo sem nrisiljen ugotoviti, da niso „ odredbe, katere omenja vaša vlada. zadovoljive. i Rimini. to hočem poudariti, lc-, ži le na kratko razdaljo od skrajni južne obali Udrvtes States, katero dejstvo povzroča, da je pričelo veliko število državljanov jemati plavalne lekeije. Dobroziut-t»o zgodovinsko dejstvo je. da j prišlo pred padcem vsakega velikega naroda pretiravanje v plavanju ter sličnili luksiirioziiih sive reh. | S temi stvaimi v mislili sem prisiljen izjaviti, d i. predstavljajo okolščine. po mnenju moje vlade, nepri jateljsko dejanje od strani Velike Britanije. 1 Kako se kaj godi vsem vašim prijateljem ? i Vaš uda ni « W. J. Drva n. • . • Dragi Dryan: I — Moja vlada je s presenečen-j< m vzela nazuanje naziranja vose vlade, da je smet rati za nepri-jateljsko dejanje vse, kar bi Anglija storila za pospešenje plavalnega športa v Ameriki. Nada!j" sem dobil navodilo, naj vas obvestim o poročilu generalnega go-vernerja na cioku Rimini, v ka-, terem se glasi, da je dejanski o-; paziti le malo plavanja Amerikan, cev v smeri proti Bimini. Večina i so pogoste na tem mestu, kajti mostovi in stopnice so močno zgra jene in se posveča poleg tega največjo pažnjo \sakemti posameznemu turistu. Dne 6. septembra — 1920 pa so bile kljub temu tri o-j sebe nbite v Duplini vetrov in dva nrdaljna sta bila težko poškodo-' vana. ko se je odtrgala skala nad četrtim mostom. Slični plazovi so; se pripetili že večkrat preje. a| vedno spomladi ali pozno v jese-; ni. ko je bilo 1 malo turistov, teh ljudi leže na hrbet ter se pusti s plimo in oseko gnati semin- tja. Moja vlada je v resnici čula, d;i se pojavljajo ti ljudje v tako velikem številu, da predstavljajo rt'-iim oviranje pa robrodstva okoli otoka Rimini ter kretanja angleških bojnih ladij. Admiral Sir Percival Iladdoek lahke križat ke Tonsilitis je bil pred kratkim prisiljen spraviti svojo križarko v suhi dok v Rimini. kajti domnevr.l je. da se je prijelo dna Irdje preveč morskih polžev. Pozneje pa se je izkazalo, da to niso bili polži, temveč pijani Amerikanei. ki so se držali ladje. | V interesu miru pa je angleška i vlada pripravljena razmišljati o tem, kako bi se dalo odstraniti o-jtok Bimini n.i kako večjo razdaljo od ameriške obali v slučaju, da bi tudi Ameril.a privolila v to, da premakne svojo obal nekoliko Ipreč od sedanjega zemljepisnega položaja otoka Bimrni. Vaš v naglici Curson. Ekscelenea: | — Vaš predlog, da bi moja vlada prem; knila obal TTdryted States in da bi tudi vi pomaknili napi ej otok Rin-ini, je nezadovoljiv, j To bi prav ni * ne pomagalo, kajti Amerikam i so notorični plava-jč: na dolge razdalje. ! Summa suiomaram cele zadeve 'je, da je angleška vlada kriva ne-prijateljskcga dejanja, ker vzdržuje ctok tik pri obali Pdrvted jStates. kjer lahko vsak državljan T'dryted Staies dobi požirek al-koholične pijače (in prav posebno dobre pijače S. Monroe doktri-ra krije jasno tudi to točko (nli b* jo morala, če je n«-). Smatrajte to za ultimatum, t Zelei'* vam popolno plešo, ostajam vaš W. -J. Druan. • * » Odgovora Anglije se pričakuje vsako uro. Puložej je skrajno resen. če ne še \eč. ___ Avstrija ima 12 milijard novih izdatkov, j k«T j«- plače in prejemke državnih nastavljen« cv radikalno pre-Osnovala. Namesto čiuovuih raz-ndov s** uvede vpoštevanjc fak-tičnesra dela in v praksi izkazane »posobnost>. S trošk»' okrije? Finančni minister je in znanil. da ^e državni pris«-vki za /nižanje cen ukinejo, s tem bo dr:i«r;nja š«- višja. Tarifi na železnicah se znova povišajo, 3 jimer se to\ornina pmlraži. a s j tem podraži tudi blago. **Neue Frcie Pret-.se" zahteva, naj se število javnih nameščen-I cev izdatno skrči in uradovanje ts-icdi preprosteje. C*e ima Velika Britanija le okoli 3G5.000 javnih nameščencev, je za Avstrijo četrtina miljona državnih nastavljen-cev mnogo preveč. Veliki pogromi na Žide na Madžarskem st se izvršili pred dnevi po raznih mestih in vaseh, kakor poroča '"Slov. Vvehod'Pogrome je vodilo društvo vzbujajočih se Madžarov. Mnoge Židov je bilo izgnanih. Središče ruskih socijalističnih revolucij onarjev jr Praga, kakor izvaja '4 Polili-ken" v članku 14O ruski emigraciji" V Prairi se izdaja njihov glavni list "Volja Rosiji" in velika skupina voditeljev iz dobe Kereuskejra biva v Pragi, najzna-ntjši meti njimi je Mimor. bivši župan v Moskvi. V Cehoslovaški republiki se nahaja sedaj 5700 ruskih beguncev.__ Brez >-sakega svarila pa je prišla katastrofa. William Ilill. neki star vodnik ob reki, ki je imel svojo kočo na ledu, je cul škripanje in pokanje ledu ter takoj dal alarm. Z največjo naglieo je pohitel proti eaiadvkemu bregu ter pozval tudi druge, naj mu slede.I Vsi so prišli varno preko, razen dvojice iz Toronta. moža in žene, ki sta se napotila najprvo proti ameriškemu l.regu, kjer pa ju je ustavil pas odprte vode. Pohitela sta nazaj proti canadski strani, a ravno, ko j« bila rešitev že sko-ro izvršena. j» ženska padla. Njen mož je skušal spraviti jo ua nojre ter klical ua pomoč. Neki mlad človek, star n« kako sedemnajst let, se je odzval pozivu ter se vr-fil, da pomaga. To nesebično dejanje ga. je jtfalo življeuje. Trenutek pozneje so plavali vsi trije ne-srečneži po teki uavzdol na velikem kosu leda in sieer r smeri proti Ktraauim padeem. Poročilo, da se je porušil ledeni rno^t. se je razairilo z veliko naglieo in v teku fiar minut st« bila oba brega polna možkih in žensk ki ko k strah« m zasledovali žalo-igro, ki »u- je odijrravala v prepadu spodaj. Pozi m a department a na obeh strani h reke sta bila «*b-1 vešrena ter zavzeLa svoje postojanke na ob^li motttovih. opremljena r. dolgimi vrvmi v upanju, da se bo revile v mogoče vendarle posrečila. Ko se je ledena plošča, na katc-' ri so stali ti trije nesrečneži, pri-j bližala prvemu moxtu. se je razbila na dva kos« in mladi Ilaecock: je bil ločen od svojih dveh tova-j rišev v nesreči. Hcacock je videli vrvi viseti z mostu ter se je pripravil, da prime za eno. Posrečilo se mu je prijeti za vrv, katero je držal stražnik Ontario policije v družbi oddelka železničarjev ter skočiti x ledene ploiče. Njegov položaj p« je bil le malo manj neveren. kajti bil je ves trd od mraza Bil je fte do pasu v ledeno rar-zV* vodi in predno so ga mogli potegniti iz vode. je bil ie v«*pore-zan ia razbit od plavajočih kosov leda. Nezadovoljen z napori mož. ki so ga skušali potegniti navzgor, ji skušal Heaeoek sam pomagati' s tem. da je pričel plezati po vrvi navzgor, a kmalu je bilo vsem. ki so zrli na žalostni prizor, jamio. da nima doati moči za kaj take-j ga. Kmalu je obtetal na mestu ter se le £e oprijemal vrvi. Stražnik K ally in njegovi ljudje so neu-mom o vlekli nava|ror. Deček pa se je trdno držal vrvi ter neprestano akulal oviti vrv oko) »svoje J »<»«€ Nato pa »o pričele njegove S ,; :iif v. roke popuščati in ko je bil približno š^tdeset čevljev nad vodo. je izpustil vrv ter padel nazaj v reko. Ko je pr=šcl zopet na površje, je skuša i plavati, a mogočen tok ga je odnesel kot majhen za-mašek in izginil je v valovju. Strašni usodi toga mladeniča sta bila priča tudi mož in žena na !kosu plavajočega leda. To je bilo A resnici sree pretresnjoee. a mož je bil trden v svojem sklepu, da sc bori do zadnjega za svoje žiriji nje ter ono svoje žene. Ko je prišel pod most. je prijel za vrv ter jo vkušel oviti okoli pasu svoje žene. o pa te mu ni posrečilo in plavala -da naprej. Morda bi bil lahko rešil samega sebe. a očivid-nr tu it ni niti za trenutek prišla v glavo misel, da bi z: pustil >vo-je tovarišieo. Se ena prilika so je Midila obema, kajti dve vrvi vta viseli z jeklei-ega mostu nekoliko nižje spodaj. Mož je prijel za eno tih vrvi in viedili so trenutki velike napetosti. Mož je nekaj •'•aNi; zvijal vrv s svojimi premrlimi prsti. a ko je videl, da mu jo je nemogoče oviti okro« pasu svoje želi*-. jo je izpustil. Mož in žena **ta so te>.no objela iti šla skupno v smrt v strašnih vrtineih spodaj. Kapitan Webb, ki -»i je pridobil prrecj slovess s tem. tla je preplaval Angleški kanal, je prišel leta( UtvJ v Niagaro ter dal izraza svo-j« mu namenil, da pojde skozi vr-jtinčaste brzine, imenovane Whirl-jpool Rapids. Njegovi prijatelji so jg^ skušali prt govorit i. da naj od-.stopi od tega blaznega počenjanja .a nobena stvar ga ni mogla odvrniti od storjenega sklepa, čeprav jjc priznal, da se mu ni obljubilo nobene nagrade. Ob polštirih popoldne dne 24. julija je odšel kapitan Webb po pečini navzdol k reki ter stopil v čoln. Prav nič ni bil videti razburjen, temveč čisto miren in hladnokrven. Ko so ga vprašali, koliko je zaslužil, ko je preplaval Angleški kanal, je odgovoril : — Petindvajset tisoč dolarjev. — Ali ste potrošili že celo svo-j to? — so ga vprašali. , — Ne. imam se petnast tisoč do larjev. — je odvrnil. — Potem pustite, da vas odve-drm na breg. da potrošite še preostalo »voto, predno se lotite tega potovanja. — je svetoval eolnrr. j Kapitan se je nasmehnil, a ni ničesar odgovoril. Ko je dospel do točke, ki leži nasproti pomolu pri Maid of the I Mist, se je slekel prav d okopalne obleke ter skočil v vodo. Tam se j« njegova hitrost izdatno poveča lu, kajti .pričela m je brzina in V HYDE PARKU BODO RAZDELJEVALI HRANO. Angleška vlada se je zadostno pripravila na vse sulčaje, ki bi bili posledica stavke transportnih de-! lavcev. Zgorajšnja slika nam kaže p.'izor v Hyde parku, kjer čakajo ljudje v vrstah na hrano, spod- ma slika nam pa kaže avtomobile, katere uporablja vlada za prevez hrane. i - i metali ko «:a od ene strani na dru-fcc strašni valovi. Enkrat je izginil pogledom m> razdaljo stoinpet desetih jardov, a se je zopet pokazal, drveč navzdol z vedno večjo naglico. Od Visečega mostu pa do vrtinca znaša razdalja eno miljo in četrt in za celo potovanje j(- rabil le pft minut, i Drzni pustolovec je dejanski srečno prišel skozi brzine. ;:li u-soda ga je dohitela v Whirlpool vrtincih. Mesto da bi tekla narav nost v Lake Ontario, se izteka reka koncem brzine v veliko ^ast. imenovano Whirlpool, kjer se voda vrti v kro:ni in kjer je najti muo strani, da je omedlel. Od tedaj je veliko število tajili bedakov skušalo s sodi pri- j ji i skozi padce Niagare in nekako poloviea teh je izgubila pri tem svoj,.1 življenje. Neka predrzna ženska se je dejansko lotila naloge, da gre prt-ko slapov samih a* sodu ter je ostala pri življenju. da se je lahko bahala s tem čeprav je posvarila vsakega, naj ne ponovi njenega bedastega počenjanja. Nekaj let je bilo opaziti prekinjenje vseh takih poskusov, a v zadn;em času se je ta bolezen očividno zopet pojavila. — Eden teh senzacije željnih ljudi je izgubil svoje življenje šele pred p«r meseei. Ljudje, ki 7najo hoditi po vrveh. so bili deležni m še u>«>de kot pa plavači ter izletniki v gnilih kajti veliko število takih je prišlo srečno preko Niagara prepada Hlondin je bli jirvi. ki je prišel n;. ini^el. da prizori ua tem mestu pretlstavo ter je objavil, da bo šel »lile O. junija l>r»M «>«i brega do breg; po trdo napeti žici. Zbrala se je velikanska množica ljudi, da vidi. kako se ho iznebil Nv<»jega življenja, a oni, ki >o pričakovali tragedijo, so bili razočarani. kajti prišel je preko v sedemnajstih minutah in p. — Par mesecev poziu " • ie šel Blon-j din z«jpet prelco prepada po vrvi. k ob tej priliki je nosil na svojem hrbtu svojega managerja. Poul-courta. Ob neki poznejši priliki je nesel s seboj peč, in ko je dospel dc polovice reke. je spekel omele-j to ter jo spustil dol na krov jahte The Maid of the Mist, ki je slala spodaj. | Nekega dne. ko je Rlondin ravno nadzoroval pritrjevanje svoje vrvi. je šel neki fotograf, po im«'-nii Dixon, ravno preko železniškega mostu, na poti na konvencijo 1 fotografov. — Ni prav posebno velik trik : storiti kaj takega. — je rekel nekemu prijatelju. — Izpremenili bi svoje nazini-' nje, če bi se nahajali na mestu i Elondina. — je odvrnil prijatelj < — Prav nie. — je odvrnil Di- i xon. — Ko se vrnem s konvencije vam bo?u poVazal. Držal je svojo besedo ter šel : večkrat preko prepada po vrvi. i £rcdi reke je tudi izvršil eelo vrsto gimuasličnih ali telovadnih tiikov. Brez dvoma je moral zna- i ti že preje hoditi • po vrvi. dasi-ravno ni o tem ničesar povedal svojim prijateljem in znanccm. | Več drugih poleg Dixona. vklju i <"tio neke ženske, ki se je imenova- • la ''Spelteriu,-*', je ponovilo čin : Blondiua in vsi so imeli izvanred-» no srečo. Nil i o enem se ne poro- - ča, da bi izgubil svoje življenje, - ko je šel pre'-co prepada po vrvi j Neki pustolovski človek, znan pod imenom Sam Patch, si je iz- i mislil nekaj povsem drugačnega, - kar se je razlikovalo od činov - prejšnjih. Ob robu vode je posta- * vil. dve veliki lestvici. k«>jih - vsaka je bila dolga 96 čevljev in; i ki sta se stikali skupaj v pravem j kotu nad vodo. Na vrh teh dveh. - lestvi«- se je post;.vilo oder ali —j - platformo in s slednje je skočil, -Patch v reko. Prišel je na povr-j - šino povsem sreeno pi priplaval na breir. sredi navdušene«*« plo- i skanja zbranega občinstva. Ne l dolgo potem je napravil sličen skok. a Jicr ie bil pijan, je izgubil ravnotežje, udaril s telesom . postrani po vodi ter izginil v globini. Njegovo truplo so našli po-. zneje več milj proč od dotičnega mesta. I Niagarski >l«>p<»vi so biii vetlno priljubljeno nest o za samonmril-, e<* in številni nesrečneži so nrme-noma napravili konec svojemu . življenju s tem. da so skočili preko padeev. Di.e 2*2- oktobra 1920 ]>red očmi številnih izletnikov in turistov, je splezal pri Prospeet Point neki človek preko otrraje in pri tem. ko j« skočil v vodo. je zamahnil s s\ojim klobukom in t • j za kričal: — Tukaj ves zapuščam. Z Bogom! — Krošnjar s spomin-] slriini predmet i v bližini je pozne-, je povedal policiji, da se inu je^ dotični človek preje približid ter mu smeje rekel: i — Well, jaz ne morem glasovati za Hardinga in vsled tega je boljše, da izginem preko slapov. | Prodajalce je mislil, da se mož šali in mu ni posvečal nobene na-daljne pozornosti do časa. ko ga je videl splezati preko ograje ter skočiti v vodo. Takozvaii" Duplina vetrov (Ca-iVe of the Winds) je najbolj strašni prostor v zvezi s padci in sla-_ povi. Ob vznožju mogočnega ka-j tarakta je bila zgrajena eela serija ali vrsta mostov, od skale do skale, tako da lahko turist hodi d-rektno pod padajočim vodovjem ter skoro ogluši vspričo strašnega bobnenja vod«. Nihče ne sme napraviti tega potovanja, ne da bi se oblekel v suknjo, prevlečeno z oljem in pod vodstvom izkušenega vodnika. Pohod skozi duplino je zelo ra/.burljiv doživljaj in ga je težko opisati s peresom. To je pravcata mešanica vetrov in vr»de in prizor, ki se nucti očesu, je nepopisno krasen. Nesreče ni- : 1 L Ameriška suša kot vir bagastva. Poroča Herbert Corey. Ali hočete napraviti dosti denarja v kratkem času? In poleg tega it na lahek nafln? In varno, vkolikor pride pri tem vpostev kik od strmi postave? Pot p m se lotite prodajanja žganja. Nikarte pa v resnici dobavljati žganje. Ta velika mi*r| ye prodrla v globine duha presenetljivo velike ga števila ljudi. Natakar v nekem klubu, ne celih tisoč milj proč od \S a>hingtona, je pričel jrfed nedavnim časom hrepeneti po svoji dragi (iriki. VedH je za belo palačo iz mramcrja, stoječo na visokem griču, katero bi lahko kupil za ceno majhnega buugalova v kateremkoli auicri&keui meatu. Hes je, da nima ta palača vodovoda, vroče vode in drugih priprav kot jih je najti v ameriški hiši, a bila je pol-r?a kipov ter nudila skozi v »a ko okno razgled, vi eden tisoč dolarjev. — Jaz moram kupiti ta htari grad, — je lekel mož sam sebi. — Totem bom lahko živel kot kavalir celo svoje ostalo življenje, dokler he bodo prišli Tnrki ter me nmorili. Kaka pa U mogel kupiti ta — grad? Nato pa mu je J>riš't. inspiracija ter :esi!na misel. Klub, v katerem je bil zaposlen, je bil sestavljen v glavnem iz kolerienih starih gospodov, ki so bili -mili na vsaki ročki severno od trebušne mrene od druge hitke pri Bul! Run naprej. Že sama omenitev Volsteadove postave v prostorih kljubti je vzbudila godrnjanje, ki je zvenelo kot obstreljevanje Klieiiusa. Natakar je tem gospodom na skrivnem in na ponižen način prodaja) žganje. Če je prišel k njemu kak član kluba ter napravil hripav glas ali pa položil roko na otekel vrat, je natakar takoj vedel, kaj inu manjka ter spravil na dan zaželjeno —, zdravilo. Ko pa je stopila pred duševne oči tega grškega natakarja vizija palače, je šel k svojim starim godrnjačem ter rekel vsakemu posebej: — Inu m priliko, da kupim dosti žganja. Ali hočete kaj od tegaf Samo dobro žganje. Hal? in Haig, Dawson, Giccn River, vse, kar hočete, a le na zaboje. Ne morem prodaja'i po steklenicah. Seveda so vsi hoteli žganje ter pričeli kupovati po zabojih in m h dajati čeke v plačilo. — seveda skrbno sestavljene za izplačauje v gotovini, da se nikrtgar ne kompromitira. Nato pa je nekega dne natakar sporočil klrlm, da je bolan. —. Kn t^den pozneje so člani kluba izvedeli, da se nahaja mož na poto- j vanju proti Cirški. Sestanki klubovih članov so sedaj tako pusti kot je kako mrzlo vreme. Premetenemu Grku pa gotovi ni bilo treba cdpluti proti Grški. To je storil iz povsem proste volje ter pokazal! obzirnost, kajti prihrmil je članom kluba možno razvajenost, če bi, ga slučajno srečali na e^sti. Bil je namreč tako varen pred postavo kot so cerkve. — On je ve ndar dobil denar pod napačnimi pretvezami, — boste brez dvoma rekli. To ie res. a kdo bo prisegel pred oblastmi, da je to v resnici sto-lii? Noben izmed članov klub; bi ne storil kaj takega. O tem ste lahko prepričani. Razen te g;; pa obstoja neko pravilo, da se namreč pri- j de v sodišče s čistimi rokami in toke vsakega člnna kluba pa so uma-, za ne prav do laktov. — Ista ideja, — je rekel neki detektiv. — se je porodila v glavah številnih drugih ljudi. Na enem izmed vlakov Southern Railway s« je naprimer pred nedavnim časom nekega lepega dne pojavil neki črn gospod, ki je nosil na glavi neke vrste čepico ter velik črn kovčeg v roki. Nagovoril je vse možke potnike. — Šerif bo pregledal ta vlak na prihodnji postaji, — je rekel t;; ljudomili in prijazni črni gospod, — in konfisciral bo vso pijačo, katero bo našel. Morda bo tudi aretiral vse gospode. Boljše storite, če mi ;laste sv »jo pijačo in jaz jo bom skril, dokler ne bo šerif odšel. Ta predlog je bil naravnost nevzdržljiv v svoji preprostosti. — Vsakdo je privlekel na dan svojo privatno steklenico ali steklenice, jih zaz.nainoval na predlog prijaznega črnega gospoda s svinčnikom, dfc jih pozneje Iažj<* izbere ter sedel nato zopet na svoje mesto v pričakovanju šerifa, ki bo prišel ter odšel z dolgim nosom. Šerifa pa ni bilo od nikoder in prijaznega črnega gospoda seveda tudi Z ene izmed stranskih postaj tam doli na jugu pa so pozneje prišla poročila. da si je neki velik črn gospod nabavil karo ter najel delavca, ki bo letos obdeloval njegovo bombažno polje. Obeta se mu življenje uživanja in počitka. Lahko bi navedli ime in naslov nadaljnega moža, ki je hitro za-bogatel. če bi bilo vredne. Še pred nedavnim časom ni imel ničesar drugega kot nekrj obleke, sobo v hotelu ter žeto, ki je imela sicer z!ate lase. a dvojno brado Poznal je dosti ljudi v mestu, v katerem je živel in smatralo se ga je za dobrega fanta, ki ni še nikdar sedel za železno ograjo. Na vse na«'inc ^i jt prizadeval, da ostane čist in ne omadeževan. Iskal je službe ter skušal prodajat: zemljišča, avtomobile, zavarovalne police ter električne pralne stroje. Počasi, a gotovo, se je bližal volk njegovim vratom. Nelicgi1 dne pa se je oglasil pri njem gospodar. 1 — Jaz sem dober človek. Tommy, — je rekel, — a vi veste . . — Imel bom nekaj denarja za vas še jutri. — je odvrnil Tommy, — aH pa pojdemo. Ko se je peljal v do'enje mesto, mu jc prišla prava misel. —1 Obiskal je številne svoje znance. — Dobtl bom ncka.i prave robe — je rekel. — Vzeti pa moram deset zabojev, če jo hočem dobili, a jaz ne potrebujem toliko. Ali1 hočete nekaj tega blatr,- f Žejni prebivalci Volsieadiane so vedno želeli takega blaga. — Potem na dan z denarjem, — je rekel Tommy. — A v gotovini. Noben nas noče, da bi krožili naokrog bedasti čeki, in jaz nisem v stami, da bi sam financiral podjetje. i Prijatelj je plačal v gotovini. Tommy je š*l k nadaljnemu ter n-n povedal, da je ravnokar izsledil človeka, ki ve za lepo zalogo starega blaga. Nato pa je Tommy plačal svoje davno zapadle račune ter se pričel ozirati za kakim legitimnim poslom. Nihče ni nikdar dolžil Tomvja. —Dal sem ves denar bootleggerju. — je rekel. — Ta prokleti slepar pa ni dohavil blaga. — Presneto nizko sem že priletel. — je rekel Tommy pred nekaj dnevi. — a zadavili me vendar še niso. Da se odpomore težavnemu štraj karskenra položaju v Angliji, je začela vlada rekrutirati pomožne _ _policijske rezerve. — Slika nam kaže tak naborni prostor. Jugoslavia irredenta. Slovenci v Ameriki. rtv i« a 1A i * Razne vesti* Evropa pred novo katastrofo. Pariški dopisnik "Westminster Gazette", ki je najbrž neki bivši minister, je poslal svojemu listu dopis, ki je močno razburil lon-donse politične kroge. Dopisnik piše med drugim: Odkar je Lloyd CJeorge pristal na zahteve o sankciji proti Nemčiji, ftledi Anglija popolnoma Franeiji. Ako Nemčija izplača vv\ kar se od nie zahteva. pot eni bo dobro, drugače ni mle na sveto, ki bi preprečila novo katastrofo Evrope. Nemčija poiilja ententi noto za noto, ki žali francosko občutljivost. "In-tiansigeanf pa pravi, da v teh, m-tah obtožujejo Remci Franeo-*«% da so leni in newpo*obni, da HI obnovili poruiene pokrajine. "Corriere delle Sera" pa poroča iz Berlina, da namerava Poljska vkorakali v Šlezijo, kar je po-, \ zrtičilo volikj vznemirjenje v Nemčiji. I Znižanje vojašega proračuna vseh držav. Mednarodni parlamentarični j svet je imel v Ženevi sejo. Svet-je odobril r» solneijo, v kateri se i narodne skupine naprošajo, naj I delujejo pri svojih vladah za ratifikacijo st germainske pogodbe, d* se zniia vojaški proračun. Na prošnjo švedske skupine je svet sklenil, da skliče prihodnjo sejo itadnarodne pariamentarične unije na 17, 18. in 19. avgusta v Stockholmu. > iSj ■ -.„■, *JaiL .. ... Promocija. Na vseučilišču v Padovi je pro-moviral doktorjem prava goriški rojak Viktor Dcvetak. koncipi-jent pri odvetniku dr. Medvešeku v (roraei. i «r . i V znamenju 20001etne kulture! Naš umetnik Kumar je nameraval v Gorici prirediti koncert, toda Italjanaši so z grožnjami do-' segli, da Kumar ni dobil na razpolago klavirja. Fašisti so na ulici Kumarja zmerjali s ščavom in kričali " for a i Žčrvi!", potem pa metali celo kainepje za njim. i Iz Dalmacije. Italjanski uradniki so se ves čas okupacije surovo obnašali proti našemu ljudstvu, žalili s<> ju-' go lovanskega kralja in hujskali preti Jugoslaviji. Sedaj si pa marsikateri teh ljudi miMi, da bi bilo vendar le bolje ostati v Dalmaciji v Jugoslaviji kakor pa iti službo-' vat kam v Kalabrijo. DalmatLnei izrekajo odločno pvoti temu.) da bi ti ljudje, katerih srce je dve! leti gorelo za Ttalijo. ostali naj svi jih mestih. Prebivalstvo bi nej imelo nikakega zaupanja do ura-' dov. Kdor se je tako zelo ogreval za mater Italijo, kakor ti ljudje,: naj le gredo k njej in pri njej o-; stanejo. Proč ž njimi! It pijansko vojaštvo odhaja do-i inev. v Italijo, vračajo pa se šte-j vil m bivši vojaki v civilu in iščejo v Dalmaciji svojo Ameriko. Dal-ma-tinoi .pravijo po vsej pravici:! Bog nas varuj kuge, toče in ita-j 1 janskega naseljevanja! Šrbenik pozdravlja odhajajoče: vojaštvo z '"Addio Sebenico Mo-' riaceo!" Tjjudje pa odgovarjajo z nasmehom: "Addio Italian! ci-j vili!" Marsikateri Itnljanaš da-; nes zabavlja na italjansske vojake in jih zmerja s "harlekini*'. "ignoranti, gen t a senza earattere". I In tako dalje. To je vse res. ali taki so tudi Italjanaši. S tem zabavljanjem se Jugoslovetiom ne morejo prikupiti. Bomba v pisarni glavnega civilnega komisarijata v Trstu. Vifcz Pizza gall i, vodja uradov glavnega civilnega komisar i jata, je našel v svoji pisarni na mizi lep zavojček, nanj naslonjen. Odprl «a je in dobil v njem v veliko svoje presenečenje bombo. Prava; sreča, da se pri odvijanju ni bom-1 ba ra/počila. Kdo je prinesel Piz-| žagali t ju bombo v pisarno, se si-j eer preiskuje, ali nobene- prave! sledi ni nikjer. Italjan za načelnika v čisto slovenski občini. Za načelnika ol*čine Ocizla = Klanec v Istri je imenovan Tta-jljan Urizio. Pred par leti se je i nastanil v tem kraju med samimi .Slovenci, pa se mu ni zdelo vred-|no. da bi se bil naučil slovenski. |V Klancu je deloval občinski odbor z županom, izvoljen od ljud-istva. do zadnjega časa. edini še j v Irtri! Seda j je razpušoen in nastopil je Urizio. Ttaljanska politična modrost! I "Častna obveza in čin politične modrosti." Opominjamo se ob aneksijski proslavi v Trstu besed, ki jib je! ssovoril zunanji minister Šforza' v parlamentu po rapalski pogodbi. Rekel jp :*Sprejeti sad morali nekoliko ^Ithtisoč Juf^otJovmov. Tem Jugoslovenom, katerim je ■prikladno, da ostanejo v stiku s j svojima naravnima, čeprav povsem italjanskima središčema, z j < Jorieo in Trstom, zagotovimo kar najširšo jezikovno in kulturno svobod o. To bo za nas častna ob-i • veza in čin politične modrosti. , Za t o smo prepričani. da se l>odo hitro čutili zadovoljne, da pripadajo velevlasti, katera, naslon je-i na na svojo kulturo, ki jej ni pri-! mere, čuva z največjo ■paznostjo njihovo domaiče žtvljenije. Pet mesecev priteče kmalu, odkar je tako govoril grof Pfoiza. Kaj se je , vse tačas zgodilo v "Julijski Be-: ne" i ji" ! " Pol i t ičn a m odrOst *' q>a-li Juigoslovenom domove in podjetja. "jezikovna in kulturna svoboda trga .ju gosi o venske napise ter meee bombe v prosvetna društva in tiskarne. "Kultura, ki je ni primere"! Italjansko s\-o-bodo v Julijski Hen«-!ji vživajo (fašisti, katerim potiska vlada v, roko or-ž.ie proti -Tufr^slovcnom. .v C t na .''»veza itkljanska ni vred- jua niti eentezima! i R«ka in pristanišče Baroš. , Ravnatelj Uunčagn s Sušaka ?>i-|še dalje o ban.škem pri-stanišču.! ,oljska» kultura, umetnost, književnost in' znanost, ki je tudi telesno Po^j-j sk o poklicala k vstajenju. Du-' ho vna Slovenija bo združevala' vse razkosane ude Slovenstva, vse odtrgane brate, v duhovni Slovesni ji bodo združeni vsi Slovenci, j Dokler bo živela slovenska knji-jživnost, slovenska znanost in slovenska umetnost, bo vezala slo-! venska kultura vse Slovenee; ži-' veli bodo in bodo v njej združeni.J Dolžnost vseh Slovencev celega! sveta je, da ohranimo slovensko] kulturo in jo dvignemo. Slovenci j v Evropi, prizadeti po vojni, ne morejo danes storiti toliko, kot bi ,radi. Slovenei v Ameriki! Slovenska "Narodna galerija" v ljubil jani vaš prosi, prosi vas aloven-J ska umetnost sedmih stoletij, da (prispevate, četudi z malimi zne-. |ski za slovensko umetnostno ga-| lerijo, slovenski umetnostni mu-Jtej v Ljubljani. Vsak dolar, ki ga darujete v ta namen, pomeni danes več kot stokratno svoto v vaši 'domovini onkraj morja, kjer vam | je tekla vaša zibel in prebivajo vaši dragi, ki govore vaš jezik. Čeprav ne bo vsakteri izmed vas videl slovenske "Narodne galeri-!je'\ vendar verujemo mi trdno. | da idealizem med vami ni ugas-juil in ni ugasnila ljubezen do Slovenstva. Ameriški Slovenci! Zbirajte po , društvih, pri zabavah in sicer po-vsodi za slovensko *4 Narodno galerijo** v L/jnbljasii! Tist;i, ki morete, darujte večje svote, kajti galerija bo stala ogromno. Kdor bi daroval 100 ali več dolarjev, bo nosila umetnina, ki se pridobila za to svoto, njegovo ime. Za odbor ' * Narodne galemje" < v Ljubljani i Ivan Zoran, predaeODft; TOtlflt Steaka, podpredsednik; dr. K.l Robida, tajnik; dr. Ixidor Oan-| kar, ak. slikar Rih. Jakopič, dr. j Jos. Begali, odborniki. PRAVILA društva "Narodna galerija" [ v Ljubljani. § 1. Društvo se imenuje "Narodna galerija*' ter ima svoj sedež v Ljubljani. § 2. Namen društva je: ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje m varstvo, javne slovenske umetnostne galerije, t. j. zbirke slikarskih, plastičnih, grafičnih in stavbarskih umotvorov umetnikov slovenskega pokolenja, bodisi modeme, bodisi starejše dobe. Iz-' ključeni tudi niso umotvori dru-! gorodnih umetnikov, ki so stali v zvezi z domačo umetniško produkcijo, oziroma, ki so vplivali na razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti. Društvo ima tudi namen že obstoječe umetniške zbirke, spadajoče v navedeni okvir,' združiti v celokupnost. Poleg ustanovitve zbirke same je dru-( št veni namen naposled tudi zgradba ali pridobitev poslopja za' slovensko umetniško galerijo, ozi-j roma začasna pridobitev prostora za nastanitev zbirk. Istotako je društveni namen vzbujanje zanimanja za vpodabljajočo umetnost med občinstvom, pospeševanje razvoja domače vpodabljajoče umetnosti, raziskovanje slovenske umetnosti, prirejanje sestankov, predavanj, delitev nagrad' ter izdajanje spisov in reproduk-| eij — vse to, kolikor je potrebno v namen, izražen v prejšnjem odstavku. § 3. V dosego navedenih smo-j trov — § 2. — zbira društvo de-; narna sredstva z darili, testati in' članarino, obenem pa tudi urnet-] nine z nakupi, darili in testati. j § 4. Ih-uštvo ima: a) častne čla-jne, ki so si stekli izrednih zaslug ,za društvene namene ali za vpo-i jdabljajoeo umetnost; b) ustanov-, nlke; ustanovnik je. kdor izdatno1 pomnoži društveno zbirko umet-1 nin ali plača v društveno blagajno vsaj 500 naenkrat; c) redne .člane, ki plačujejo društvu redni letni prispevek :J0 K; d) člane-i | umetnike, t. j. priznane rzvršujo-:če sloven-ske vpodabljajoče umet-i jnike, ki plačujejo redni letni pri-! .spevek 30 K. j § 5. Vsi društveni člani imajo pravico vedeleževati se društve-1 jnih občnih zborov, tam debatirati,' linterpelirati, voliti v društveni' J odbor in biti »vanj voljen. Člana-' • rino — ustanovnino — plačati' 'morejo člani tudi v obrokih, ki' •jih določi odbor. Kdor ostane čla-' šnarino — ustanovnino — leto dni |na dolgu, preneha biti društveni1 •član. j § 6. Na čelu društva je dru-| štveni odbor. Odbor sestoji iz: predsednika, dveh podpredsedni-' j kov, tajnika, blagajnika oziroma 'njiju namestnikov, varuha gale-' Irije in dvanajsterih odbornikov, i V odboru mora*a biti vsaj dva1 | izvršujoča slovenska vpodabljajo-* ča umeftniika. Odbor upravlja' društvene posle, sprejema in iz-! občuje člane, prireja društvene j shode in se^anke, izvršuje sklepe! občnega zbora, izdaja društvene' 'spise in reprodukcije, deli pod-j 'pore in nagrade, skjepa vse po-J godbe, -sprejema darila iu tekajte. Vendar pa mora društveni od-|bor v vseh umetniških vpraša-injih, zlasti nakupih umetnin, za-slišati umetniško komisijo ter je vezan na njene skleipe, ki jih ne' sme izprem-injati, nego le izvrše-j vati. razen če izvršitev odkloni z' dvetretjlnsko večino. Umetniška! komisija pa se mora ozirati na . društvena sredstva ter tem pri-' merno uravnarti svoje sklepe. Društvene člane umetnike sme odbor sprejemati le s pritrdilom umetniške komisije. Društvo zastopa na zunaj predsednik, če je ta zadržan, eden izmed podpredsednikov, pri sklepanju obojestransko obveanih pogodb pa tndi tajnik in blagajnik oziroma mesto njih njiju namestnika. Ravnotako se podpisujejo listine. Za sprejemanje daril in testatov pa je na zunaj upravičen predsednik sam! oziroma mesto njega eden izmed' podpredsednikov. Predsednika1 voli občni zbor. oba podpredsednika. tajnika, blagajnika ter njiju namestnika, kakor tudi varuha galerije pa odbor izmed sebe. Odbor je sklepčen, če je razen pred-1 sednika oziroma enega izmed podpredsednikov navzočih vsaj šest odbornikov. Pri enako razdeljenih glasovih odločuje predsednik oziroma podpredsednik kot njegov namestnik. Odtwroye seje sklicuje in vodi predsednik oziroma eden izmed podpredsednikov. Podpredsednika podpirata predsednika v poslovanju, poslujeta mesto njega, ako bi predsednika kaj oviralo ali «ko bi odstopil. Tajnik vodi zapisnike o sejah in vodi knjige Članov. Blagajnik prejema denar, iztrjuje in izplačuje. č'e bi bil tajnik ali blagajnik zadržan ali bi odstopil, vodi njegove posle namestnik. Varuh galerije ima oskrbovati zbirko umetnin. § 7. Umetniška komisija sestoji iz načelnika in osmerih članov. Sklepčna je, če je prisotnih z načelnikom vred vsaj šestero članov. Načelnika volijo člani izmed sebe. Umetniško komisijo vodijo le Člaui-umetniki izined društvenih članov na občnem zboru. II-metniško komisijo sklicuje načelnik, ki jo je pa na poziv društvenega predsednika dolžan sklicati najkasneje tekom enega tedna. U-metniška komisija sklepa z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Umetniška komisija odločuje o vseh nakupih umotvorov in sploh v vseh umetniških vprašanjih ter ji mora društveni odbor po svojem predsedniku staviti tozadevne predloge. Umetniška komisija je dolžna društvenemu odboru predlagati skrepe pismeno in z navedbo razlogov. Ako bi se tikalo sklepanje umetniške komisije interesov kakega člana n. pr. pri nakupih, mora dotičnik za čas sklepanja iz.=Jtopiti iz komisije ter mu mora društveni predsednik ad hoc imenovati namestnika Tznied članov-umetnikov. K sejam umetniške' komisije imajo člani društvenega odbora dostop, in sicer s posvetovalnim glasom. § 8. Občni zbor a) voli za «no leto predsednika društva in društveni odbor, dalje umetniško komisijo — § 7 — ter dva preglednika računov, b) imenuje na predlog društvenega odbora častne člane, e) presoja delovanje društvenega odbora, umetniške komisije ter društveno delovanje. oročilo preglednikov. e) prenareja pravila, f) sklepa o zrazdrirženju in g) o pritožbah radi izobčenja iz društva. Občni zbor je sklepčen, če je navzočih 20 društvenih članov. t> bi ne posetilo občnega zbora navedeno število članov, se vrši občni zbor eno iiro po prvotno določeni uri brez ozira na število vdeležnikov. Da obveljajo sklepi na občnih zborih, treba je nad-polovtene večine navzočih članov, le predlogom o izobčenju članov, o prenaredbi pravil in o razdru-ženju morata pritrditi dve tretjini. Ako gre za razdražen je. mora biti na občnem zboru navzoča vsaj četrtina vseh društvenih članov. Dan in uro občnega zbora ter predmet razprave se mora v*aj 14 dni pred zborovanjem razglasiti po časopisih. Redni občni zbor se ima sniti vsaj tekom prvih treh mesecev po preteku poslovnega leta, izredni občni zbor pa. ako ga skliče društveni odbor ali pa to zahteva vsaj 50 d m št ven ik o v. ^ 9. Prepire društven i kov iz društvenega razmerja razsoja brez priziva razsodništvo, v katero voli vsaka strank?, enega sod-nika-člana, društveni odbor pa imenuje tretjega, ki vodi razpravo. § 10. Kadar preneha društvo, odloči v njegovi imovini občni zbor z absolutno večino glasov, vendar pa tako, da ostane galerija ohranjena slovenski javnosti. |Ce bi pa bilo društvo oblastveno | razpuščeno, pripade društveno premoženje društvu, ki se ustanovi z tyiakimi smotri; dotlej pa ostane društveno premoženje v oskrbi zadnjega društvenega predsednika ali enega izmed zadnjih podpredsednikov. Nameravan atentat na Karla. Poročevalec VExcelsiora" in " Petit Parisiena" javljata iz Lu-cerna: Policija je odkrila kom-plot, naperjen proti razkralju Karlu. Aretirana sta bila dva .anarhista, eden ftvicar, eden Av-^strijec. ki sta v svojih kovčkih prinesla bombe v Luz:rn. Posestvo markiza Gero. Agrarni list "Svoboda" v Br-fnu poroča, da se je vršil v češkem Težinn manilestični shod kmetovalcev z vsega Tešinskega, na katerem se je zahtevalo, da se ima Veliko posestvo bivšega nadvojvode Friderika razdeliti med po- ! Ijedelsko ljudstvo, ■ (WAS NAftOBA. 3. MAJA 1321 Na begu. Spisal Ksaver Meško. (Nadaljevanje.) III. Drugo jutro, na sv. Treh kraljev dan, sva sltsala pae vvotiiti, * da bi šla v ccrkev, je bilo seveda izključeno. Mislil sem, da bo niaševal samo stari, umi novi jen i gov,jxm1 /ujniik. Sele čez dan sem izvedel, da so izpulili prejšuji večer tu&i dr. Lučovnika. ki je nioral iiMtiueuo obljubiti in podpisati še listino, da se bo na »v. Treh kraljev dan takoj po sv. maši osebno eglasil pri vojaškem svetu v Beljaku, ki bo potem u-krenil ž njim, kar se iiki bo adelo potrebno in dobro. Dokaz, kako, povsem hreaspavni «mo bili todaj koroški Slovenci, ilaati duhovniki, če je delal '"Soklatenrat" z nami, kur se je njemu poljubilo. Da ni bila tudi za gospoda dok i orja ti-ata nedelja, priča ta le epizodiea: 1'jeili ko ga, ko je iel proti trem od h la gosi o* a rz cerkve. Morda ga niti ne bi bili vzeli a seboj, ker; jih je go*pod doktor s svojim mir-j nim nastopom in a tem, da je poudarjal, kako je biti vso vojno vojaški kiu*at, mrej doma ni niti mo-. gel {»olitjčno delovati, preee-j .po-tola/rl m pomiril. Kar pravi urlad t an t al in iz njegov«* fare: 4'Wends den Pfarrer doch iuit uebmtMi'' — župnika bonte vendar a J*M>oj vze-g»! To je odločilo. Ko ho ga ftnali proti l^oeuin nad Bačami, se jiin pripelje naproti vojaški avtomobil. Pa dvigne eden vojakov v njem revolver in pravi: "De« Pfaffen werdnn wir gleieh nieder-knaUen " — farja bomo kar ustrelili' Sreč«, da so bili drugi pamet-' nejSi in poštenejii in so mu zabra-' nil i. To ravno je bilo najbuje s temi ljudmi, da so bili reeasma opijanjem. V pijanosti p« i^ori eh>-vek marsikaj, česar tr«*£**n morda ne hi. Sicer pa folksverovei nwo I bili nikoli in v ničemer tenko-' vestni. ji Ko je pozvonilo k pridigi, sem 1 nwlH k oknu, odkoder sem videl[ cerkev m sem opravljal brevir.. 1 Kar nalahko potrka in vstopil1 k rani o dekle ali mlada žena —!' sem nisi rvetn p«»gle-du. kam bi jo naj uvrstil. Takoj 1 za njo ml »d mož. V prvem hipu sem pomislil: "Ali sta prijatelja ali sovražnika?" lu sem bil v hipni zadregi. ; l*a je povedala, da je seMtra go- lilije; s to t isto jutro še nisem j govoril, ker >»e nisem upal iz sobe, da lue ne bi vtd«4e dekle. Prejšnji * večer vi bile na srečo na plesu. 1 j "Tukaj čez dan ne bo«ta mogla ostati, ker je nevarnost, da pri- i de jo iskat gereuta", pravi gospa. "A kam >*,* naj dene v a T Premi- } >ljal sem že, če bi šla čez dali na s»k«-denj in se tam kje skrila. Po-'] noči pa čez gore." "Tudi ne bo varno. Laiiko vaju j <»pazijo dekle. In premrzlo je." I, "A kaj naj naredimo?" "Najbolje bo, če pojdita k moji materi, samo deset minut je do I tja. Sami so z otroki. Najbolj var- i na bo«da tam." "A če naju kdo opazil" I " Pre«ma. Z& za naju. bi ko sem pomftljal. da bi nasprotniki najbrž v hiši vse raabili. če bi bili vdrli ponoči v hišo, naju našLi tam in bi se 'hoteli maščevati, češ, da naju skriva, sem vedel tudi. kaj nama je storila gospa (Jasi lova. £la sva pri -zadnjih vratih iz hiše, zavila okrog ogla. Pa me je kar vrglo nazaj. Ravno proti hiši je stopal doli po eesti mnž srednjih let, temnega obraza, a srsša-rti^i črnimi fotfci. Kto tte je *a-gledai, mm ridtfl, da je kar «fr-i;ol ; malo da niobstal sredi ceste. - Nisem ga poznal, on mene, kakor' je kazalo njegovo začudenje, je. Čudna w mu je pač adela moja . oprava in menda le ni bil spovsem1 prepričan, ali sem, ali nisem. Da ni naš človek, sem bil skoro pre-. . i , prican. kar sem nase pristaže vendar precej poznal. Nekaj hipov sta stala molče za oglom. Ko sem čez čas previdno pogledal na ce«*o, je prišla izza drugega ogla ravno mlada igospa. Poča-si je stopala gori po cesti ter nama skrivaj dajala znamenja, naj kar greva. j Ko sva prišla na cesto, je rtmpal 11 isti mož doli proti cerkvi. Računal sem. da mora biti že v cerkvi, pa je šel najbrž namenoma tako počasi. Predno je za vil na -pokopališče. se je še ozrl, znamenje, da se je v resnici zanimal za naju. Hvaležen mu za to zanimanje nisem bil. • Krenila sva čez polje proti sosedni vasi, v smeri proti Bačatn. "V prvi hiši stanujejo najina j mati". nama je razlagala pred ! 'slovesom sestra gospe gerentove. ; Hodil sem sicer čestokrat tam mimo, a za imena posameznih posestnikov se nisem ipobrigal. Zdaj bi ! mi to dubro služilo. V začetku J va*i stojita namreč dve hiši skoro 1 vštrie. V kateri? Ko sva to ugiba lu in s** počasi bližale, stopi iz . ene kaka osemletna deklica — 1 hčerka najinih blagih pomočili- i kov — in nama s prstom namiga- i va. naj greva tja. M V srce me je ganilo, kako naju 1 je sprejela stara mati: kakor da 1 sta se ji sina vrnila iz vojne ali iz ] Amerike. n Okna velike sobe, kjer sva Čakala nadaljnih dogrxlkov, so na- ] ma odpirala razgled prek čez po- ( lje, po katerem hiti v nalahko za-o k roženem loku železniški tir, < proti Stebnu, Maloščam, sosedni 1 vasi in gori na Karavanke, ki so i bile vse zavite v temnopepelnate -t oblake. < Po progi je vool skoro vsako'j ur. kratek vlak. Vsakikrat, ko ] sem ga zagledal gori ob Štebnu, ] mi je postalo neprijetno pri srcu. \ Vedel sem. da vozi vojaštvo iu munieijo z«per naše stražarje in ( brauitelje. Muuicije je bilo v Be-'j Ijaku ua&upičene ogronmo. Ob x razsulu, tiste prve dni novembra. ^ je prihajal vlak za vlakom z ži- ■ vili iu z munieijo. in so marsika- . terega obdržali kratkonialo v Be- ( Ijaku. Nekaj vagonom* 90 sieer ofi- r cirji v noči od 2. do novembra j razstrelili — na stotine šip. po- j sebno velikih na hotelskih vratih j in oknih, je db tem popokalo. Tu- \ di zunaj na Zilji. Na ^rani žup-nega dvorca, obrnjeni proti me- < stu, so bile vse uničene; v cerkvi , jc irtisnil pritisk zraka veliko go-j tieno okno skoro .po vsem zida. ' ^ Na Vernih dj« dan je bilo vse ^ mesto ]>olno govorice, da še tisti dan pridejo v Beljak Jugoslovani ( in Angleži. Za poveljnike da so ( v Parkhotelu že pripravljene so- J be. Pa je bila, ko me ie pok zbudil tz spanja, moja prva misel: "Parkhotel so z našimi oficirji * pognali v zrak." Hitel sem k okV nu. Parkhotel je še stal, pač pa je\ žarelo ob južni postaji. Oddahnil ' sem si. Zakaj to sem vedel: *'Če ' so storili to, bo v BeJjaku in tudi 3 tukaj prt nas klanje, da ni bilo j takega niti lota Gospodovega 1478., ko no Turki požgali ziljsko ! cerkev in vas." Kleti Park hotel a : so bile polne muuicije in topov.'J Te so do vazali deloma v velikan-! škili s«dih. Ponoči so sode lepo! razpolovili in ods-tranili, topove' shranili. V prvem strahu so se pri-' prarvljali zoper Lahe. Pozneje bi ^ jih obrnili proti Slovencem kn jih i res 90. j Ob kaki eni je pripeljal vlak iz' Bač. Postal je ravno na mostu pod 1 štebensko cerkvijo. — "Zdaj ne-' kaj bo. Ali so izvohali mesne?" — Gledal sem, od. katere strani bodo pr«li. m tuhtal, kmd -naj krenem.' Daleč najbri ne bi bil iprisel, ko (bi me prej doletela krogla. Pa jih od nikoder ni bflo. Čez kake pol ure je vlak odšel ■proti'' Beljaku. Pozneje sem izvedel, daj «o bHi preiskovali žmpnišče. Žup-' nik se je p«-av4car Vračal iz BeJja-' k a od a\idijence pri vojaškem ^retu. Prišel je rarvno v van. ko je videl, da je .šla mala posadka v njegov dom. Serveda ni hitel do-wov, da bi jih pogostH, ampak se je skril v zvonik, da se je oborožena nemška nevarnost ©dtfranila proti Beljaku. ^ Ko so šle ženske od hlagoslova, sem videl, kako pozorno gledajo sem proti naši hiši. "Že vedo, da sem tukaj. Ko bi le bil kmahi veeer, da bi mogel v gore!" ' V prvem mraku je prišel gospod doktor, ki so mu medtem že naznanili, da sem mu blizu. I Ob vseh neprijetnostih sva se1 morala smejati, ko je pripovedo-' val o svoji avdijenci pri rejenih meščanih v vojaškem svetu. Jezil | se jc na vojaštvo, kaj da ga ne pusti pri miru. "Da nimajo nič proti njemu" — so mu zatrjevali — "in da laiiko ostane v Štebnu "bis auf Wei teres" — da morda kako drugače odločijo." — "Der Pfarrer von Maria Gail L-it uhs iauch wieder durch. Gartz unnoti-. gerweise; will ihm ja niemand nichts" — župnik z Zilje nam je tudi spet ubežal; čisto btez potrebe, ko mu pa nihče nič noče, so .se hndovali čez mene. Vem in verujem. da mi ti gospodje niso bili nevarni, dasi sefh se čudil, čemu jim je bilo neprijestno. da sem ubežal. Oe bi me pa bil kak pijan vojak uctrelil, zabodel, me s puškinim kopitom pobil na tla. pa mi j tudi ne bi pomagali. Naučil sem« se med vojno marsikaj; med drugim: zaničevati ljudi in si pomagati sam. Ko smo bili v ječah in v konfinaeijah, so nam ljudje, kil so zdaj spet najglasnejši ipaitrioti,{ a so bili tedaj tihi in skriti kakor; krt v luknji, oponašali: "Saj smoj vas sva riti: previdni bodite!" J Kakor bi to res kaj pomagalo! Če' bi se bili skrili v sredo zemlje, bi nas bila Avritrija našla, nakopala in nas vrffla v ječo, katere je imela pač zaznamovane. — Dobra šola so bili ti it i težki ča--i za me. Danes imam o ljudeh m njihovem, preglasnem poudarjanju njih narodnosti svojo posebno sodbo. Ko sta se cof^pod dolctor in cerkveni ključar, ki ga je spremljal, da bi doma vsaj vedeli, kaj se mu jc zgodilo, če se ne bi vrnil, vra-^ čala po gozdu čez hrib. kjer sva ; bežala prejšnjo noč midva z Ga-| šparjem, sta nenadoma prihitela^ za njima dva vojaka z revolverji. -Gledala sta nekaj hipov župnika j! in kmeta, pa sta izginila v les. Cej bi bil gospod doktor sam. vedi ] Bog. kaj bi bilo. Ali sta čakala 1 koga drugega? J Tedaj smo končno določili nadaljnji spored: Gitšpar naj gre 1 ponoči domov, ker njemu, smo.' upali, ne bodo vtorfli kaj posebno ' žalega: meno posestnik, ki je »pri-j šel z ženo takoj po maši domov, | a je šel popoldne spet k cerkvi, j da bi slišal, kaj da se med ljud-Ttvom govori, povede v gore. Vi( najskrajnejših hišah tam gori naj | bom nekaj dni skrit: morda vrže-' jo naši Nemce nazaj — vsi smo upali, da jih bodo prav kmalu — če ne. me bodo od tam spremili ^ čez gore na Kranjsko, brž 'ko pre-(] neha d?žiti in snežiti. 'j Gospod doktor se je poslovil, da^ mi pripravi doma srajco in noga- < vice, da bi se mo^el na goralh, če i vsa mokra prideva -gori. vsaj pre- J obleči. Seveda, ko som odprl na * gorah zaroj, ki mi ga je kake pol ] ure pozneje dal s seboj, sem našel .* v njem vino. siadkor, čaj in rum. 1 Je bil in ostane pač vedno ista J zlata duša. Kmalu nato smo bili vsi pri-j pravi jen i za odhod in auo škern Narodnem divadlu bravur-no Jiri Bittner. j Mladi brnski igralec ga ni v ulogi nikdar videl in skromno me je prosil, naj mu svetujem, kar j bo treba. / Takoj na skušnji še bolj pa zve čer na predstavi sem se prepriča-j la, de imam opraviti z marljivim, j inteligentnim igralcem, samostojno mislečim. Pravil mi je, da je začel v Brazdovi družbi, nato nastopal pri raznih potujočih Čeških gledališčih, pri vzliodnočeškem gledališču ravnatelja Laeine in da' je bil končno angaževan na Na- j rodnem divadlu v Brnu. Kasneje sera čitala o Bohu si a- j vu, da se je naučil slovenskega jezika, da je igral v Ljubljani in kot gost tudi v Belgradu in v v Zagrebu. Ve»idar pa se mu je poz-'j neje stožilo po domovini, in koje ] bil Marek angaževan v Plzni k j vinohradskemu gledališču, je Bohuslav igral v Plznu na poskus- ■ njo ter bil sprejet. Poslednji čas, pred vojno, j:- bil član Švandove- ; ga gledališča na Smichovu — v ^ Pragi. ^ Videla sem ga zato česteje, na ( odru ali na uiei, a ko je bila pro- | glašena mobilizacija, je bil med prvimi, ki so se morali priglasiti. ■ Ne vem že5 kakšen slučaj me je," privedel nekega dne iz poslednjih' dni avgustovih na Vaclavski trg. ' koder je pravkar marširal polk. čeških vojakov na kolodvor, da ga vržejo na bojišče. Kam jih odpeljejo, ni vedel nihče — ni smel vedeti P Žene, otroci, starci in starke 1 so jih spremljali. Očetje so držali j svoje otroke v naročju ali na rami, žene pa so jim nosile puške in večji otroci zavoje. Nekateri 1 vojaki so dr?ali v naročju kar po 1 dva otročičke. da, enemu je visel.1 na hiflbtu še tretji. Mlajši dečki j so nosili prekc ramen cele salame, a tuje žene in dekleta so priteka- J le k njim, da jih Obdarujejo s pe- 1 civom ali tobakom: marsikatera^ se je solzila, da. glasno ihtela. j« Godba je k temu svirala vesel marš, a ko je prestala, so prepe- ' vali vojaki: "červeni šatečku". . Tu je pritekel iz vrst odhajajočega moštva mlad vojak in narav-1 nost k meni. Bil je Bohuslav. — Tudi vi že odhajate? i] — Tudi. — Kam? Zmignil je z rameni. Nato mi 1 je pošepetal: — Pravijo, da gre- • mo na svoje točke: toda vrag jim verjemi. Čehe potisnejo baje ^ na najopasnejše postojanke. Z ; nami gre tudi Habetin, načelnik ' žižkovskega Sokola. On misli, d^ 1 nas poženejo na srbsko fronto. I No, morda mi bo možno uteči k Srbom. . . 1 Bohtislavove oči so žarele v| vročičnem lesku. ... Tako sem ga videla poslednjičj Ni bit tam dolgo — prišla je vest na skušnjo v Narodnem gledališču, ki nas je vse pretresla: [Bbliuslav je bil ustreljen v glavo tako, da je ob oko; kdo ve, ali se posreči, rešiti mu vsaj drago. . . Takoj smo sklenili, da pošljemo ponj posebnega sla. (Bil je to Jar ka NeVole), da ga izročimo v j zdravljenje profesorju Deylu. — • Ta človekoljubni, proskrii zdravnik - strokovnjak je storil vse, tkar je le mogel — toda dragega očesa mu že ni bilo mogoče rešiti vefc. > Ka božični dan smo vedeli Vsi, da Bohual*v*t ae vrne vida niheej i—- toda njemu tega seveda nismo ftom glm mu ni izdal nihče, dat je njegov položaj brezupen. Šiloma smo zatirali svoje solze, kadar nas je vpraševal; — In kakšno je to oko? Povejte mi resnico! Eno je izgubljeno, a tole morda vendar šetizpregle-da, kakšno je? — Čisto lepo. — smo odgovarjali. dasi je bilo oko medlo in globoko zapadlo v očesno jamico. _ Solze so nam kapale pri tej laži po licih. ^^^ j Bohu slavo v kotiček v bolnici |je bil v marsikaterem orirn lepši i čistejši nego ostalih sotrpinov. _ Ranjeni igralec ni niti za hip pozabljal gostiteljskih dolžnosti. — je brezhibno oblečen, govoril je živo, skoraj mrzlično, da, celo šalil se je ter je imel darove, ki so mu jih prinašali znanci, skrbno razpostavljene, da je lahko takoj vsakega našel, po vsakem segel in se z vsakim znova porado-val. Iz gledališkega sveta sta bila zlasti zakonca Svandova, ki sta se zanj skrbne brigala. Zdravniki, da bi mit nade ne vzeli prehitro, so mu rekali, da bo | trajalo zdravljenje pač dolgo in naj se torej oboroži s potrpljenjem. In res je bi! potrpežljiv, močan — tudi ko jc končno izvedel vso resnico. To je bilo, ko so mu ponudili , prostor s popolno oskrbo v Kla-rovem zavodu na Mali strani. Odklonil je. Prišli so k meni, naj mu pri go varjam. da bi prostor sprejel. _ Toda jedva sem začela, ko uri je odgovoril trdno: — Ne. — Hvala za dobro voljo, toda ne j dajo tisti prostor drugemu, ki se ne zna preživljati samostojno, imam mater. Ona me bo oskrbovala bolje, kakor bi me . mogli v zavodu. Ne bojim se življenja, čeprav sem slep. toda de-lati morem le v svobodi. T* prizorom, katerega jim je piircdila kraljevska darcžljivost. taoko bled in njegavo lice je bilo tako zmedeno, da je gospa de Con-dc že ob pogledu nanj domnevala, da ima pred seboj sla nesreče. — Kaj jc kapitan ? — je vprašala. — Kaj se je zgodilo novega? — Oprostite ,rmadama, da stopam tak pred vašo visokost, a novica, katero prinašam, ne trpi nobenega odloga. — Govorite, ali ste videli maršala? — Maršal me ni hotel sprejeti, madama. — Maršal ni hotel sprejeti mojega odposlanca— je vzkliknila prineesinja, vsa ogorčena. — O, madama, to ni še vse. — Kj^j pa še več ? Govorite, govorite vendar. — Ubogi Richon___ — To vem, ujet je in jaz sem vas odposlala, da se pogajate glede njegove izmenjave. — Prišel sera prepozno, čeprav sem se podvizal. — Kaj prepozno? — je rekel Lenet. — Ali sc mu je pripetila kaka nesreča — On je mrtev, — airtev! — je vzkliknila prineesinja. — Obsodili so ga kot izdajalea. Bil je obsojen ter usmrčen. — Obsojen, usmrčen! — je rekel Lenet prestrašen. — Ali ču-jele. madama? Rekel som vam. — In kdo [zn je obsodil.' Kdo je bil tako predrzen? — Tribunal pod predsedstvom vojvode Epcruona ali t#ravza-1 rav kraljice same. Niso se zadovoljili s smrtjo. Ta smrt naj bi bila tudi sramotna. (Dalje prihodnič.^ Razne vesti, Šestintrideseto poglavje. Rudarska republika v Istri. Rad bi izvedel, kje se nahaja' JOHN CELIN, podoma če To-mažtvev iz Kirteževega pri Ilirski Bistrici. .Jaz njegov prijatelj mu imam nekaj važnega za poročati. — Joseph Kurrent. 8006 Union Ave.. Cleveland, O. (3-4—T,) POTREBUJEM dobrega čevljarja. M;,] o mora znati angleško in mora biti poštenjak. Plača po dogovoru. PiSi:e| na: John Terria, Box 26. Green-! wood, Wis. (30-4_4 .r.) Rad bi izvedel za naslov L IZ K SKTSEK, doma iz Laporja pri Slov. Bistrici v Sa vinski dolini. Pred kratkim časom je prišla skozi Trsi v Ameriko in se na-sel:'a nekje v Chieagi, 111. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njen naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom onemu ki mi štor* to uslugo, jako hvaležen. ali pa če sama čita te vrstice. naj se oglasi na naslov: A. S.. 6*218 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. (29-4—3-5) KP.ETaNJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO 0DPLU-JEJO IZ NEW YORFA. V trenutku, ko sc je završila v Li bourne strašna drama, katero mho ravu« k;ir opisali, je pisala gospa de Cainbes v svoji sobi nasled-i jc pi-mo gospodu baronu de Canolles^ Zopet zavlačevanje, prijatelj moj. V trenutku, ko sem hotela omeniti go»pej princesi ji vaše ime ter jo prositi za dovoljenje za najino zvizo, je prišli poročilo o zavzetju Vavres, ki je izpreinenilo v led besede, katere sem imela na jeziku. Vem pa, kaj morate trpeti in jaz nimam moči. da lii nosila tako vašo kot mojo bol. Ugoden uspeh ali pa nesreči: v tej vojni bi naju lahko prignala predaleč, če bi ne bila odločena, premagati okoliščin___Jutri, prijatelj moj, jutri zvečer ob sedmi uri bom vaša žena... — i Hjte torej moj načrt za najino postopanje in držite se ga, prosim \as. Zelo bistveno jc, da se v vsaki posameznosti ravnate po njem. — Popoldne preživite pri go*pe do Lalasue, ki vas ceni kot prava sestra, odkar sem vas predstavila njej. Igrali bodo. Igrajte kot drugi, a ne sprejmite nobenega povabila na večerjo. Se več: ko bo prišel večer, odstranite svoje prija-telje, če bi -e lnči.jno nahajali krog vas. Ko boste sami. boste videli vstopiti sla, jaz ne vem katerega, ki bo izrekel vaše ime, kot da vas kličejo kam. Sledite 11111 z zaupanjem, kajti pršel bo po mojem naročilu in njegova posla-liiea obstaja v tem, da vas povede v apelo, v kateri bom jaz čakala na vas. — Hotela sem, da bi bila to Karmelitska cerkev, .s katero je zame spojenih že toliko sladkih spominov, vendar pa si že ne drznem upati kaj takega. Stvar pa bo taka, če bodo H hoteli zapreti cerkev za naju. V pričakovanju te ure storite s tem pismom, kar di late z n.ojo roko. če pozabim odtegniti jo. Danes vam pravim za jutri, a jutri vam rečem za vedno. Canolles sc je nahajal ravno v enem svojih mrkih trenutkov, ko je dobil piMuo. t eli prejšnji dan ni ničesar čul o gospej de Ca ni bes. • cpiav je šel \ poteku štiii in dvajsetih ur najmanj desetkrat mimo nj« nih oken. Tedaj -<• je pojavil običajni protinčinek v duši mladega mož d. Dol/.il je vikomteso koketstva ter dvomil o njeni ljubezni. Zo|H>t se je sponiittj.il Nanon, te dobre, ponižne duše. Pismo pa je seveda vse izpreinenilo. Canolles je zopet in /opet prečital pismo. Poljubil ga je po navodilu flair«- najmanj dvajsetkrat, karf bi tudi storil z njeno roko. Pri natančnejšem premisleku si ni mogel Canolles zatajiti, da je njegova ljubezcu do vikomtese najvažnejša in najbolj resna zadeva njeg«>\ega živ ljenja. Pri drugih /.»-nskeh sc je njegova ljubezen vedno povsem drugače razvila. Canolles je igral ;-vojo tilogo kot človek. kateremu si naklonjene ženske ter si vsled tega pridržal pravico hiti nestalen. Pri gospej de Cambes pa je čutil, da je podvržen neki vi>ji m«H i. kateri si ni niti upirati ni upa!, ker je obenem til, da je to suženjstvo sladkejše kot je bila preje njegova moč. In Nation - l>a. Nanou je hiia št- vedno črv, ki je glodal v njegovem sreu. I I »o ga Nanou! Kaj bo rekla, ko bo izvedela, da je postal njen Ijub-cek mož druge ž enske? Ne. ona se ne bo osvetila kljub vsem sredstvom. katera ima na razpolago in to ravno je najbolj bolelo Canol-lesa. O, ee bi se Nanou vsaj skušala osvetiti, potem bi bil tudi on rešen svojega kesa. Nanou pa ni uiti z besedico odgovorne na pismo, v katerem jo je prosil naj mu več ne piše. Kako je prišlo, da se je tako vrstno držala njegorik predpisov f C e bi Nanon v resnici hotela, bi pač do-\ ial priliko nasloviti nanj par besed. Nanon a ni poskusila zopet stopiti z njim v pLsciiisk<» zvezo. Ah, če bi bila N«.non res v stanu pozabiti na svojo ljubezen do njega! Celo Canollesa se je stemnilo v spri '-o misli, če bi bilo mogoče, ila - m wuin a. eve aMni mm a. wnWiit V tortus. AstrtfcMi In —*>oto* H 1 un «JtrtraJ a* a ure wilir. OS MMIak M d« I. ura ripoMn*. •e S^ftvi NC ZDRAVIM. MIDKTK OUINO- NB MIASITI 1» IS NJLBI.OV. Dr. LORENZ PeM pitisburch, pa. NeSatorl srwsl sSreeelkl iMJt vm ruumajo. Ju mw lin«eki CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St. Poučna knjig«. Hitri račuuar .Co Nemški abcednik -35 Nemško-angleški tolmač .60 P«-a\ilo dostojnosti .80 Slovensko-angleiki slovar. trdo v platno vezan 1.50 ^lovcrr-.ko-nemški slovar (,lai.»ii<- Bartol) 4.00 Kb.verisko-nemški slo- varAek 1.00 ^bt vne ir rasne drags knjige. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga za lahkomiielne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem Zbrani spisi Jakob Aleeovee Kako sem se jas likal. Prvi del Dragi del Tretji del Ljubljanske slike. Četrti in peti del .50 1.85 1.25 1.00 1J0 New York Ne v Ameriko, Sesti del 1.S5 Gledališke igra. Revček Andrejček .50 Zemljevidi. Združenih držav .25 Celega sveta J.0 Kranjske dežele J.0 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, m., Kana., Colo., Mont. Pa., Minn., Wia^ Wyo.t W. Va., Alaska vsaki po JI Motttrsnfld. Rajski Glasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno vezano 1.00 v usnje vezano 2.00 ▼ kost vezano 1.80 Opomba: Naročilom je prOoiitl denarno vrednost, bodisi nfrssnliil aH p »šinili ms m ja pri Proti nemškim komunistom. Iz Berlina poročajo, da je izdala vlada stroge odredbe proti nemškim komunistom. Vlada jc prepovcala nadaljno izhajanje komunističnega dnevnika 4' Rote Fa line", ki > ostro napadal izjemna sodišča, pred katerimi se morajo zagovarjati komunistični rgitatorji. Vlada je zasegla ti-sarno in tiskarske stroje. V okolici Wiesbadena so našli 50 kg dinamita, ki jc bil namenjen za atentat na francosko vojno sodišče. Avstrija v stiskah. Znižanje dohodninskega davka je sklenil avstrijski narodni svet ur, pritisk socijalnih demokratov. Vsi dohodki uo letnih 500.000 K se bistveno nižje obdavčijo ter se dohodki iz nadur r. Koler Ja naj-«t»»r*J*l «Iov«n»ln Ediavblk ftpecja-llbt ▼ P1tt»bur»hu. ki Ima 24-letac (>nUir) v »J r«. vije oju v*eb toflklV. bcil»ml "^MtraplJeiiJ« krvi sdravl • rt* «ov1t*&z1te vam pren«^»«e zdravje, ne 6mka) ce. temve«* pr<01te In Jaz vam cm bom «"Wl Po.-mlL Hyroaolo all vodno kilo osdrarlci r k. urah tn Ucer brez operacije. Bolezni mehurja, ki po\zro£aJo bo-leouro | ROCHAMBEAU 14 maia — Havre OLYMPIC 14 man — Cherbourg KROONLAND i mala — Cherbourg CALABRIA ; 17 n.uia — Trat LA SA VOIE Z1 mala — Havre AQUITANIA 94 mala — Chrrboura ZEALAND 28 mala — Chsrbourq LA LORRAINE 28 mala — Havre ARGENTINA 24 ma.a — Trst AQUITANIA 94 maia — Cherbouro PRES. WILSON 28. ma|a — Tral ADRIATIC ! 1 li»ni. — Cherbourg SERENGARIA 2 luni. — Cherbourg OLYMPIC 4 junl. — Cherboura FINLAND 4 junl. — Cherbourq LAFAVETTE 4 luni. — Havr« ROUSILLON 7 lunl. — Havre LA TOURAINE 7 lunlia — Havre MAURETANIA 9 lunl. — Cherbourg LAPLAND 11 lurtl. — Cherbourq BELVEDERE 11 lunl. — Trst CANOPIC | 17 lunl ia — Genoa KROONLAND IP lunl. — Havre COLUMBIA 28 lun. — Trst «»FRENG*RiA 30 lun. — Cherbourg »RES. W! L SO N 9 iu'lla — Tr«t ARGENTINA , 21 lul.la — Ti-mt RFLVEDFRE 11 »U0. — Trzt Qlade can za vezna Watlra In vsa tfrw«t "viiasnlia ob.-n»te as ns »vNIiil SAKSER STATE BANK H a* MMM Ynrt French Line uOMPAGNIE 6ENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE LAFAYETTE .................. 7. mala FRANCE .................... 12. mala LA TOURAINE ............................maia ROCHAMBEAU .............. 14. mala SAVOIE ......................" 2f. maia IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 130 funtov $12. Pri vetjem nakupu vpraSaJte za Pos»bno ceno. K naročilu priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. NOVO! NOVO! Direktna teleznllka zveza Iz Farlza « vsa glavna točke Juaoslavlla Hitri parnlkl a štirimi In a ve m a vtlaka-ms. Posebe« zaetobnlk Jugoslovanska vlade bn pričakal potnike ob prihodu ns-i rih parnfkov v Havru ter lih točno odprem II kamor so namenjeni. Parnlkl Francoske črte so transportirs« tekom volne na tlso£« čehoal jvaiklh va - laov brez va« neorMIka Za itfkart« In cene vorMalte v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St., I.Y. C ali oa orl lakalulh aaantlh. " "Kaj tudi joče mamica, oe Cicibaneek skače, pa si raztrjra hlače, kaj tudi joče mamica7" " e hlače str(m Ciciban, jih mamica zašije, a očka mu nabije s cvetlično bilko zadnjo stran." ""Premotil si me. Ciciban; ne vem, kaj sem hotela, pv kaj sem priletela; premotil si me. Ciciban." " "O, saj pove ti Ciciban, le prašaj ga, čebela, i po kaj si priletela; j ne laže pa ne Ciciban." j" "Ce pa ne laže Ciciban, potem je fant od fare; naj skače, vse potare: da le ne laže Ciciban!" " I lii: "Cici-Cici-Cieiban!'* čebelica prepeva, vse vile poletava, 'za BjomrgladfCkibu. ZNIŽANJE CENEJ veljavne od 15. marca naprej. J Cene za pristne glasne Columbia gramofone so padle ed 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nad gramofon za nizko ceno. Pičite nam takoj po nori cenik z novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St., Conemaugk, Pa. PREDNO SE ODLOČITE Cosulicft črta Direktno potovanje r Dubrovnik (Grarosa) In Trst. ARGENTINA ...... 24. maja ] PRKS. WII.S^N ____ 28. maja t RELVKDERE ...... II. junija 1 llstksv. iMiniH M vas ar« 1 is v Juosalavm In ar* 111. autsht* aasinwll »rnaa, »aao | sa ln trotJ*aa rairaia Pv-talkl tratlaaa rtsrMi isttsrii f brainlaina v"*s. PHELPS BROTHERS & CO. Psssanaar D«nrtn»*l roman. — Frannoaki vpijal itebute Oiaii Ka *'Olaa Varoda" frlradil O. P. NAZNANILO. Rojalcom v državi Pcnnsvlvanir naznanjamo, da jih bo obi&kal nui rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 I?ta nepretrgano v svetovni vujni. On je pooblaščen po-I hirati naročnino za Glas Naroda in