H 06/XII • junij 2002 • NI ZA PRODAJO • poštnina plačana na pošti Ravne na Kor. KOROŠKI ČASOPIS ».m**; {Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica - Slovenija ENERGIJA IZPOD PECE \y KOMUNALNO PODJETJE a " LOG " d.».« Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem N C. 02 82 23 963, fax: 02 82 20 912 / (stame d d DRAVOGRAD^ !?ii o M M Koroška c. 2 2370 Dravograd Tel.: 02 87 21 0C Fax: 02 87 84 6?7 ■ v A ,/Tn IGEM SGPKOGRAD BETON d o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravne GRADNJE d.o.o Slovenj Grade« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd Tu :~c: Koroška NOVA OPREMA D.D. Pod gradom 4, 2380 Slovenj Gradec tel:02/ 882 51 10. 02/ 884 11 44. fax: 02/ 88 42 153 nova o . barvitost dolin. ZAVAROVALNICA MARIBOR ZANESLJIV PARTNER Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav vam v primeru težav z vozilom zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu. V Sloveniji in v Evropi bomo poskrbeli za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas in vaših sopotnikov, za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu. Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč - pokličite 080 2864, za klic iz tujine pa +386 2222 2864! PRIPRAVLJENI NA VSE. ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. TRAGEDIJA V DVEH DEJANJIH SLAVA IN DOBIČEK Pojma sta povezana v različnih kombinacijah. Lahko se dopolnjujeta ali izključujeta, nastopata hkrati ali z zamikom, sta laže ali teže dosegljiva itd. Vsak bi lahko povedal svojo različico, kakršne pač ima izkušnje. Iz zgodovine se naučimo o preteklih slavnih osebnostih, ki so se proslavile z dobrimi ali slabimi dejanji. Natančnih podatkov o njihovih gmotnih razmerah ni mogoče primerjati z današnjimi, anekdote o njih pa razgalajo resnico, da slava in bogastvo ne gresta z roko v roki. Nekateri pa se iz zgodovinskih dejstev nočejo učiti in nastopajo samozavestno tudi takrat, ko jim okolica oporeka. Politiki se trudijo s svojimi programi pridobiti volilce in obljubljajo vse mogoče. Če ne uspejo, so navadno krivi kar mediji. Sodišča obravnavajo precej primerov, ko obrekovani in razžaljeni zahtevajo odškodnine za izrečene besede zoper njihovo čast in slavo. Poskušajo pač kovati dobičke, če jim še kdo nasede. Neopredeljeni volilci se na račun zdrah med fanatično usmerjenimi politiki običajno zabavajo, saj pogosto videvajo, da se najhuši nasprotniki kljub izrečenim besedam ob kozarcih vina drug drugemu smehljajo. Je to posledica vinakih hlapov ali spametovanja? Kdo bi to vedel! Tudi pri umetnikih je konkurenca čedalje večja. Kar se ne doseže s strokovno dokazljivo ravnijo, je možno podkrepiti z izvirnimi domislicami. Pretep za kulisami pripomore k razvpitosti in slavi. Predsodek, da so baletniki pedri, je že pozabljen, čedalje bolj se izravnavajo razlike med BRATI in SESTRAMI in iz tega ne bo več možno sestavljati zbadljivk in še manj tožiti za žalitve. Če bo kratkotrajna slava na račun drugačnosti komu prinesla dobiček, mu ga lahko mirno privoščimo. Nič ne traja večno. To nam sporočajo tudi afere o skorumpiranih podjetnikih in naivnih vlagateljih v papirnate posle. Razočaranja so res boleča. Še dobro, da nas večina zaupa pregovoru: “Pomagaj si sam in ne zanašaj se na druge!” Ob dnevu državnosti pa se le poveselite! TIK • V ospredju 4 • Koroška v sliki 6 • Anketa: klavnico bliže kmetu 10 • Reportaža: s Koroškimi splavarji po Dravi 12 • Črna Marija pod Peco 14 • Svečano v Ribnici na Pohorju 15 • Mladi Libeličan najboljši v državi 16 • Prepihane čveke 20 • Šentjanž: uradno odprtje prizidka 26 • Šport 32 • Vaš Prepih 34 • Črna kronika 36 • Nasmejmo se... 38 NA NASLOVNICI: Tihožitje Posnetek: Stanko Mravljak PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: EPT, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Vsak raj ima svoj pekel in vsak pekel svoja nebesa. NIKO! Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Junij 2002. Tiskano 4000 izvodov. http://prepih.czp-voranc.si v ospredju Pismo Drnovšku, Inpod še brez rešitve, razplet na Muti Ravne: CIVILNA INICIATIVA JE ŠE AKTIVNA Člani Civilne iniciative Ravne na Koroškem so na majski novinarski konferenci sicer povedali, da so razočarani, ker jim na sestanku z gospodarsko ministrico dr. Teo Petrin niso pustili do besede, so pa zadovoljni, ker so lahko svoje poglede na privatizacijo Slovenskih železarn predstavili vsaj v državnem svetu. Delali bodo naprej in še opozarjali na nepravilen pristop k privatizaciji železarne na Ravnah, so dejali. V tem okviru so predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku poslali pobudo, v kateri od vlade in ministrstva za gospodarstvo pričakujejo, da bosta poročilo o sanaciji Slovenskih železarn pripravila tudi za javnost, predvsem za jeklarstvo na Ravnah, za katero trdijo, da je njegova sanacija potekala počasi in nestrokovno. V pismu dr. Drnovšku so opozorili, daje bilo združevanje Jekla Štore in Metala Ravne za ravensko jeklarstvo škodljivo in da je dokončanje projekta peči UHP predolgo trajalo. Ta naložba se je vendarle izkazala kot upravičena, čeprav so jo nekateri ob menjavi vodstva v Železarni Ravne v začetku devetdesetih let hoteli popljuvati. Cl opozarja še na nerešeno problematiko strojegradnje pod streho družbe STO, počasno uvajanje civilne proizvodnje v obratih namenske industrije in sporen nakup licence za proizvodnjo vojaškega oklepnega vozila Valuk. Mag. Jože Žunec je problematiziral nakup licence za izdelavo kolesnega oklepnega vozila Valuk od avstrijskega podjetja Steyr. Licenca je stala 35 milijonov avstrijskih šilingov, kar po mnenju Civilne iniciative zlepa ne bo povrnjeno, saj prihajajo naročila za Valuk po kapljicah. Doslej še ni bilo naročila iz tujine. V začetku devetdesetih let, kmalu po razpadu Jugo- slavije in v veliki krizi vojaške industrije, se je kot nadomestilo namenski proizvodnji ponujal francoski projekt SER. V novem podjetju, v katerem bi delali predvsem za avtomobilsko industrijo, bi lahko zaposlili okoli 300 delavcev, vendar je projekt zaradi nekaterih ozkih interesov padel v vodo, sedaj pa v STO preštevajo presežke, pravi Žunec. Napovedali so tudi, da bo Civilna iniciativa očitno morala uporabiti še bolj korenita opozorila. Tako bodo pozvali računsko sodišče, da prevetri poslovanje v tem državnem sistemu - Slovenskih železarnah, za katerega je bilo porabljenih pol milijarde evrov državnega denarja. Poudarjajo, da je neto državna pomoč za Ravne ničelna: ob podržavljanju je bil SOZD Slovenske železarne namreč Železarni Ravne dolžan 45 milijonov nemških mark, prav tako pa po njihovem mnenju ne gre šteti za pomoč ravenskim železarjem finančne sanacije Jekla Štore, ki so ga sredi devetdesetih let nasilno združili z Metalom Ravne in mu naložili breme, ki ga še danes odplačuje. Na tiskovni konferenci smo ob napovedi, da za prodajo vseh preostalih železarskih družb ne bodo iztržili niti toliko, kolikor bi stalo novo vladno letalo, slišali retorično vprašanje: ali gre res za tako podcenjena in slaba železarska podjetja ali pa za razuzdano razkošje vlade, ki si je nameravala privoščiti tako drago letalo. Sprašujejo se tudi, zakaj hoče država za vsako ceno prodati ves lastniški delež železarn, medtem ko so Sloveniji lahko poučne in zelo blizu izkušnje sosedov - Voest Alpine in Bohler -, kjer si je država v obeh jeklarskih podjetjih zadržala kontrolni delež. -mp Inpod Otiški Vrh: BO DRŽAVA PRISLUHNILA IN POMAGALA? V invalidskem podjetju Inpod Otiški Vrh, kjer so se po izgubi najpomembnejšega kupca dodelavnih del v programu hlačnih nogavic znašli v hudih finančnih težavah, še vedno ne vedo, kakšna bo usoda podjetja. Delavke, ki naj bi jim bili v teh dneh izplačali drugo polovico februarske plače, so na robu obupa. Vsi se zavedajo, da je njihova prihodnost v veliki meri odvisna od ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ju je vodstvo zaprosilo za pomoč pri reševanju podjetja pred stečajem. Ali bo imela država vsaj malo posluha za podjetje, od katerega je prej toliko let dobivala denar, bo znano po preučitvi sanacijskega elaborata. Direktor Inpoda Aleksander Jug, ki je obsežen elaborat pripravil prav na zahtevo države, je optimist: “V zadnjih treh mesecih, odkar sem prevzel funkcijo direktorja, nam je uspelo nadoknaditi izgubo poslovnega partnerja. Naročil imamo dovolj in preveč. Zgodilo se je celo, da smo morali delo odklonili, saj še vedno ne dosegamo normalne produktivnosti, pa tudi bolniški izostanki so še vedno visoki," je povedal direktor. Eden od razlogov za njegov optimizem so tudi poslovni rezultati prvega trimesečja letošnjega leta, ki kažejo, da se stanje izboljšuje. Po podatkih, ki jih je posredoval direktor, je celotni prihodek podjetja od januarja do aprila narasel iz 22.734,000 na 32.370,000 tolarjev, masa za plače pa se je znižala iz 26.070,000 na 24.396,000 tolarjev. Prav tako se je za slabih 60 odstotkov povečal prihodek na zaposlenega. Direktor Jug meni, da bi lahko čez približno šest mesecev že redno izplačevali plače in poslovno leto zaključili brez izgube. Na izredni skupščini podjetja sredi aprila je direktor lastnike in poslovne partnerje pozval k dokapitalizaciji podjetja, tako da bi terjatev spremenili v lastniške deleže. Z dopisom seje direktor obrnil tudi na zaposlene, v upanju, da bi se odpovedali nekaterim terjatvam do podjetja (predvsem lanskemu regresu) oziroma jih spremenili v lastniške deleže. Doslej je ponujeno možnost poleg 13 lastnikov podjetja sprejelo tudi okoli 30 delavcev. Neglede na ukrepe vodstva, ki so, kot izgle-da, pozitivno vplivali na tekoče poslovanje, pa podjetja ne bo mogoče rešiti brez državne pomoči. Vse, kar po besedah direktorja pričakujejo od države, je 40 milijonov tolarjev, ki bi jih namenili za upokojitev zaposlenih, ki bodo imeli do leta 2006 pogoje, nakup repromateriala in za osebne dohodke, saj bi z izplačilom plač delavke lažje motivirali za delo. Vendar žal, vsaj tako kažejo dosedanje izkušnje, ministrstvu za gospodarstvo ter ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve težave Inpoda ne zanimajo. Morda pa bi morali odgovorni pred sprejemom odločitve o (ne)dodelitvi državne pomoči razmisliti, kolikšna finančna sredstva bo morala država zagotoviti, če bi družba šla v stečaj in bi se na republiški zavod za zaposlovanje prijavilo vseh 237 zaposlenih. -dj Muta: STRAH V KOSTEH Zakaj, zakaj, zakaj? Sposodil sem si naslov zadnje knjige, prijetne trilogije izpod peresa nekdanjega direktorja Tovarne Gorenje Muta, takrat še cvetoče firme. Že s knjigo Hlapec Jernej z Mute je namreč preroško napovedal dogodke, ki smo jim priča. Napovedal je štrajke, propad, drobitev in prodajo firme in porajanje hlapcev na svojem. Če namreč človek še v maju nima decembrske plače, če sindikalni funkcionarji po pravilu prvi postanejo tehnološki viški, če ženske podpisujejo, da ne bodo zanosile, če,če, če... In če je za vsem še strah! Da, STRAH. Pravijo, da na Koroškem za jurja evrov “pre-luftajo" kogarkoli. Ob prvih demokratičnih volitvah smo poslušali danes kar uspešnega politika, da bo treba nalomiti tudi kakšnega novinarja. Citiram: “Saj hudiča ni treba ubiti, zlomite mu kakšno kost, nos ali kaj podobnega, pa bo znal, hudič, pisati." Se vam ne zdi, da seje setev prijela? Tako je tudi Rutar napovedal dogodke na Muti. Še en štrajk je vsaj za pol leta končan. Navidezno v korist delavca. Kakšna sindikalna zmaga neki, ko v isti minuti prisegajo, da bodo ob sobotah, če bo treba, tudi ob nedeljah nadoknadili zamujeno. Seveda, saj je treba vendar jesti, pošiljati otroke v šolo, plačati stanovanje, pa četudi za petdeset ali celo manj tisočakov za mesec garanja. Ne vsi, toda večina menedžerjev vendarle redno prejema vsaj desetkrat toliko. Takšna je resnica nekdanjega paradnega konja muške industrije. Tudi tu se je, žal, prijela prerokba, da bo “le reven delavec pohleven delavec". Kaj bo, ko bo v loncu obupa prekipelo? Sicer pa, mar nismo vsi (pre)pohlevni? Koliko let je tekla prava reka svinca po Mežiški dolini, vozilo se je najboljše jeklo, če bi od vsakega kamiona vzeli hlod, bi imeli na cestah parket... Smo pač verjeli, kolikokrat, prevečkrat že. Si nova elita sploh kdaj vzame čas za čisto navaden človeški vpogled v življenje žensk, ki šivajo, prodajajo, lotajo in še marsikaj? Kradejo ji vsak dan, njo pa obere še policist, ker se je polna obupa pozabila privezati, ko je drvela po otroka. Red pač mora biti! A je hitra kazen še samo za malega človeka. Pri “velikih” namreč meljejo kolesja sodišč, počasi, počasi... Pa naj še kdo reče, da ni to pot do zgodbe o uspehu, bi morda zapisal naš Niko Brumen. k.vaiti Večdnevna stavka delavcev Tovarne Muta Kmetijska mehanizacija je bila prekinjena, ko so predstavniki večinskega lastnika, Slovenske razvojne družbe, ugodili zahtevi stavkajočih, da za direktorja podjetja imenujejo Janeza Laha, zastopnika lastnikov enotnega deleža. Lah je dobil vsa pooblastila za upravljanje in vodenje podjetja za obdobje naslednjih šest mesecev. Ali mu bo uspelo zagotoviti uveljavljanje temeljnih zahtev delavcev, ki so prepričani, da so bili v dosedanjem poteku lastninjenja prikrajšani in ogoljufani, bo morda znano že jeseni. -vik Prevent TRO d.o.o. je dobil priznanje za najlepše urejeno proizvodno podjetje Podjetje Prevent TRO d.o.o. je maja prejelo priznanje za najlepše urejeno proizvodno podjetje, kot drugouvrščeno podjetje v kategoriji malih in srednjih podjetij. V imenu podjetja je priznanje prevzel direktor Viljem Štifter, ki je ob tem povedal: "Priznanje je namenjeno kolektivu, ki se že leta trudi za čim lepšo urejenost podjetja zunaj in znotraj proizvodnih prostorov. Z veseljem ugotavljamo, da so vse investicije v zadnjih treh letih pripomogle k varovanju okolja, urejenosti delovnega mesta in izboljšanju delovnih pogojev sodelavcev. To bo tudi naša bodoča usmeritev, ki smo jo zapisali ob pridobivanju okoljevarstvenega certifikata ISO 14000. Priznanje, ki smo ga prejeli danes, nas dodatno zavezuje.” Nagrado za najlepše urejeno proizvodno podjetje že osmo leto zapored podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije v okviru projekta Urejeno delovno okolje in vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga koordinira Turistična zveza Slovenije. Letošnja slavnostna podelitev priznanj je bila v zmagovalnem podjetju kategorije velikih podjetij, v MIP d.d., Nova Gorica. KOROŠKA V SLIKI Prvi maj je bil tudi letos v znamenju shodov na tradicionalnih mestih po vsej Koroški. Lepo vreme je privabilo mnogo ljudi, ki so ob prijetnih druženjih z malico vsaj za nekaj časa pozabili na vsakdanje skrbi. Največ se jih je zbralo na Ivarčkem jezeru, kjer je bil osrednji govornik predsednik ZSSS Dušan Semolič, in na Kremžarici, od koder je tudi naš posnetek. Na shodu na Završah je 1200 zbranim spregovoril župan Občine Mislinja Mirko Grešovnik. Tudi Prostovoljno gasilsko društvo Šentjanž praznuje letos sto let delovanja. V društvu je trenutno 120 članic in članov, udeležujejo se raznih gasilskih tekmovanj in marljivo vzgajajo podmladek v svojih vrstah. Posnetek Ivan Merc S pomočjo članov društva in krajanov KS Šentjanž so zgradili nov gasilski dom (na sliki). V okviru praznovanja stote obletnice bodo 13. julija dom svečano odprli in razvili nov prapor. Velika želja gasilcev je, da bi lahko nabavili manjkajočo opremo, predvsem si pa želijo gasilski avto s cisterno, s katero bi lahko gasili na težko dostopnih terenih, v sušnih obdobjih pa oskrbovali krajane s pitno vodo. Najmlajše mesto na Koroškem, Radlje Ob Dravi, se ponaša z novo, res lepo urejeno pokrito tržnico, bolje: trgovino. Svoje dostojne prostore so dobili na večji strani sadje in zelenjava, na drugi strani pa je Smolarjeva pravtako pestra ponudba mesa in mesnih izdelkov. In tako mesto počasi, pa vendarle pridobiva vse tisto, kar pač mora imeti. Pa bo najbrž tudi nova tržna hiša kmalu pretesna. Posnetek Kristl Vaiti Nekako v objemu med sedanjim Zdravstvenim domom in Lekarno na Ravnah nastaja nekaj novega. Že se kaže zametek nove podobe tega predela mesta ter naznanja boljše delovne pogoje in seveda boljše počutje zdravstvene pomoči potrebnih občanov. Gradbeniki hitijo, do jeseni naj bo, pravijo! Posnetek Kristl Vaiti Pihalni orkester IGEM Šentjanž deluje že 47 let, trenutno pod vodstvom profesorja Alojza Lipovnika. Sestavlja ga 48 godbenikov iz vseh krajevnih skupnostih v občini Dravograd. V svojih vrstah imajo zelo obetajoč podmladek, med njimi tudi državnega prvaka na trobenti, trinajstletnega Jureta Močilnika iz Libelič. Dekleta in fante vabijo v svoje vrste in želijo, da se jih čimveč odloči za igranje v njihovem orkestru. Posnetek Ivan Merc Poljana, 12. maj. Preko 2000 ljudi seje zbralo na letošnji proslavi v spomin na zadnje boje 2. svetovne vojne na naših tleh in v Evropi. Ob spomeniku Svobodi in miru je bil osrednji govornik minister za obrambo dr. Anton Grizold, ki je poudaril pomen NOB za nastanek države Slovenije in pomen našega združevanja v evropska in svetovna gibanja, kot sta EU in NATO. V programu so sodelovali orkester Slovenske vojske, združena pevska zbora OŠ Mežice in Črne, Mešani komorni zbor iz Vuzenice in Šentanelski pavri, odobravanje pa je požela tudi predstavitev vojaškega muzeja Lokev na Krasu. Posnetka Stanko Hovnik Območna organizacija združenja slovenskih častnikov je iz svojega obširnega delovnega in izobraževalnega programa tokrat že opravila kondicijsko preverjanje strelskega znanja z lahkim pehotnim orožjem. Pri izvedbi jim je pomagal 383. pehotni polk slovenske vojske. Častniki iz občin Podvelka, Radlje, Ribnica, Vuzenica in Muta so z doseženimi rezultati povsem zadovoljni - torej dobro zadevajo. Posnetek Kristl Vaiti Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec je 16. maja odprl razstavo Slovenska vojska 1918-1920 v luči poštne zgodovine, na kateri je predstavljenih 53 originalnih dokumentov s poštnimi žigi in žigi slovenskih vojaških enot ter dokumentarno gradivo. Z združitvijo različnih nivojev pričevalnosti zbranega gradiva: zgodovinskega ozadja, poštne zgodovine in filatelije, so sledili novi, izjemno zanimivi temi v raziskovanju žigov - navzočnosti slovenskih vojaških enot na Koroškem v času med letoma 1918 in 1920. Posnetek Stanko Hovnik ^ , . -V* ; j « ?V ‘P' ■ ® , . u , 1 V WWì hen — l>. Hotk pinV XtKwyihajii. ftA, V Študijski knjižnici na Ravnah na Koroškem so ob življenjskem jubileju - 75 letnici znanega koroškega domačina, dr. Janka Sušnika, odprli razstavo njegovih del. Seveda veliko njegovega izvirnega raziskovalnega dela ni mogoče postaviti na ogled; kot vemo, je oral takorekoč ledino na področju medicine dela in ergonomije. A na razstavi spoznamo tudi njegovo humanistično in literarno slikarsko plat življenjskega ustvarjanja. Vredno postanka in ogleda! Posnetek Kristl Vaiti Mesto Slovenj Gradec je v teh dneh praznovalo. Zvrstila seje vrsta prireditev ob 735 letnici mesta. Na svoj račun so prišli ljubitelji kulture in glasbenih prireditev, tudi mladi, saj so se na Paradi otroških idej predstavili učenci osnovnih šol, na trgu pa so ustvarjali tudi otroci iz vrtcev. V galeriji likovnih umetnosti je na ogled tudi razstava maket kozolcev iz Mislinjske doline, ki so jih izdelali učenci lesarske šole in umetniške podobe kozolcev v izboru prof. Jožeta Potočnika. Posnetek Franc Jurač Skupina ERA je odprla novo trgovino v Kotljah. Na 500 kvadratnih metrih je 350 m2 prodajnih površin, investicija v objekt pa je vredna 137 milijonov tolarjev. Posnetek Stanko Hovnik Objekt je sicer večnamenski, saj so nad trgovino zgrajena neprofitna stanovanja. Era ponuja v devetih blagovnih skupinah preko 10 000 izdelkov, v vsaki skupini pa so izdelki po modrih in super modrih cenah. Ob odprtju trgovine seje zbralo veliko število krajanov iz Kotelj in okolice, ki so zadovoljno opravili prve nakupe v novi trgovini. V dneh od 21. do 23. maja je v Črni na Koroškem potekala VI. likovna kolonija, na kateri so ustvarjali otroci, mladostniki in odrasli zavodov, oddelkov za usposabljanje in varstveno delovnih centrov iz vse Slovenije. Letos je na koloniji sodelovalo 24 organizacij za usposabljanje. Prijavilo seje 60 otrok in odraslih ter 30 mentorjev. S svojim strokovnim znanjem in izkušnjami so oblikovanje usmerjali likovni pedagogi in umetniki s Koroške: Benjamin Kumprej, Stojan Brezočnik, Leander Fužir, Mojca Kovač, Marija Kopmajer, Branko Repnik, Andrej Grošelj in Marijan Prevodnik. V oknih na sedežu Občine Mežica nadaljujejo s tradicionalnim razstavljanjem del domačih ustvarjalcev. Pogorevčkovo spomladansko slikanje za dokumente tokrat zapolnjuje Marijan Mauko s serijo slik iz življenja ptičev. V maju je bilo pri nas pestro dogajanje tudi na področju kulturnih dejavnosti. Otroški pevski zbori so nastopali na revijah Koroška poje v Radljah ob Dravi in Naše pesmi naj donijo v Črni na Koroškem. In mlada grla so pokazala veliko znanja. Na Ravnah pa je bilo medobčinsko srečanje odraslih folklornih skupin Koroške, na katerem je sodelovalo pet skupin. Na sliki so folkoristi KD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem. Posnetek: Foto Ocepek Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v.z. PE Ravne na Koroškem Ob Suhi 11 b, 2390 Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem, 02/ 82 10 237 Slovenj Gradec, 02/ 88 39 513 Radlje ob Dravi, 02/ 88 70 252 Mozirje, 03/ 83 90 492 Velenje, 03/ 89 81 834 um -e. . .** 'Št 'J* „*i> 'V* fi O ■ ogRSATS« .v ' no zavarovante p, o ^ «J '•‘v . . sa o ojjjsko asistenco v tujini različni ugodne najmočnejša 24-urna organizacija dodatna kritja prva pomoč programi zavarovalne premije mreža izvajalcev po vsem svetu pomoč zdravniške pomoči in prevozov za svojce št. dni individualno EVROPA SVET družinsko EVROPA SVET skupinsko (10-19 oseb) EVROPA SVET 3 1.045 2.205 2.090 4.410 732 1.544 5 1.367 2.521 2.734 5.042 957 1.765 8 1.701 2.835 3.402 5.670 1.191 1.985 10 1.806 3.010 3.612 6.020 1.264 2.107 15 2.250 3.501 4.500 7.002 1.575 2.451 21 2.701 4.201 5.402 8.402 1.891 2.941 30 3.601 5.602 7.202 11.204 2.521 3.921 60 6.301 9.802 12.602 19.604 4.411 6.861 90 9.002 14.003 18.004 28.006 6.301 9.802 180 (6 mesecev) 18.432 28.671 36.864 57.342 12.902 20.070 365 (1 leto) 35.964 65.535 71.928 131.070 25.175 45.875 Opomba: Pri skupinah z več kot 19 osebami priznamo dodatni popust. Zavarovalne premije v skladu z 8. členom ZDPZP niso obdavčene. Cene so zgolj informativne. V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj. m Vzajemna oelvia zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. ASSURANCES vovages Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Zavarovanje lahko sklenete tudi preko interneta www.vzajemna.si,wap.vzajemna.si Zavarovanja lahko sklenete tudi na TURISTIČNIH AGENCIJAH: RELAX, KORATUR, KRETA, CARINTIA, Sahornik Erika s.p., KOMPAS Continental, KOMPAS Velenje, GORENJE turizem, SVIT, Zavarovalna agencija Marko Logar s.p. in Menjalnica MARJANCA ! “KMETU BI BILA VAŠKA KLAVNICA BLIŽJE” Po ukinitvi klavnice v Otiškem Vrhu pri Dravogradu, do katere je prišlo zaradi stečajnega postopka pred dvema letoma, so se koroški kmetje znašli v še večjih težavah pri prevozu in klanju živine za domače potrebe. Zaradi prepovedi klanja doma morajo kmetje voziti živino v Maribor ali Celje. S tem pa nastajajo še večje težave in veliki stroški, katerih pa kmetje ne morejo več plačevati, zato so zahtevali, da se na Koroškem o problemu klavnice pogovorijo in najdejo skupno rešitev. Dolgo pričakovani dogodek za Korošce se je uresničil, ko so prišli minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Franci But, direktor Veterinarske uprave RS, mag. Zoran Kovač in drugi predstavniki resornih ministrstev. Na pobudo in na povabilo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, krajevne enote Slovenj Gradec so se o problematiki kmetijstva in o zakolu živine na Koroškem pogovarjali na Okrogli mizi v Šentjanžu pri Dravogradu, kjer so kmetje s Koroške in iz Savinjske doline do zadnjega kotička napolnili dvorano. 0 teh problemih pa smo pogovarjali tudi z našimi naključno izbranimi anketiranci. DAMJAN SMOLAK, kmet, Šentanel: “Prav je in vesel sem, da je med koroške kmete prišel kmetijski minister, kateremu so kmetje potožili svoje težave, kijih iz dneva v dan čutijo na kmetijah. Težave okoli klavnice na Koroškem so bile že nekdaj, ko je klavnica zelo slabo poslovala, po stečaju, ko klavnice na Koroškem ni več, pa je nam vsem izbilo dno. Za zakol moramo živino voziti v industrijske klavnice, vse to pa nam dela velike stroške in težave.” MARIJA GRILC, kmetica, Vrhe: “Na naši kmetiji smo doslej dali v klanje dve govedi za domače potrebe. Pri prvem govedu smo bili z uslugo popolnoma nezadovoljni, saj usluga ni bila opravljena, kot smo pričakovali. Tudi pri drugem govedu nas je jezilo, ker vrnjeno meso ni bilo takšno, kot smo ga pričakoval. Zaradi vseh teh težav smo kmetje popolnoma izgubili upanje, da bi v bodoče sploh kaj dali v klanje, ko pa so usluge tako drage, da si tega kmet skoraj ne more več privoščiti.” IVAN KOTNIK, kmet, Šentanel: “V obrtni klavnici, o kateri je bilo veliko govora v Šentjanžu, ne vidim prihodnosti. Od klavnice v Otiškem Vrhu bi bili še vedno oddaljeni kmetje iz Javorja in Koprivne, pa tisti tam spodaj pod Paškim Kozjakom. Osebno zelo dobro poznam krajevne klavnice v sosednji Avstriji. Tam ni nobenega problema glede klanja živine za domače potrebe. Naša Koroška je podobna krajem onstran meje; zakaj takih klavnic pri nas ni mogoče zgraditi, ko pa so kmetu najbližje." BRIGITA JEHART, kmetica, Mislinjska Dobrava: “Na naši kmetiji se že več let ukvarjamo s pridelavo mleka. Ob vsem tem pa nam ni vseeno, da je Koroška ostala brez klavnice. Opravljene usluge klanja v klavnicah pa so seveda prevelik zalogaj za kmeta, ki ima že itak vsakodnevne stroške. Ob vsem tem, če bomo hoteli na kmetiji še gospodariti, bomo morali res misliti na krajevne klavnice, ki bi bile kmetijam dostopne. O tem so tudi v Šentjanžu veliko govorili.” IVAN MIRKAC, kmet, Završe pri Mislinji: “Na kmetiji sem sam in ne vem, komu bom prepustil kmetijo na stara leta, da bom imel vsaj za silo dostojno življenje. Tudi problem klavnice me močno moti in ne vem, kako bomo lahko v prihodnje klali živino za domače potreba, če se tu ne bo kaj popravilo v korist kmeta. To je zaenkrat nevzdržno in morali bodo kaj storiti." MARIJA HOVNIK, kmetica, Vrhe: “Na naši kmetiji moramo zelo trdo delati in ko nas je pred leti doletela nesreča, ko nam je pogorelo gospodarsko poslopje, smo skoraj obupali. Začeli smo znova in prebredli težave. Tudi sedaj, ko čutimo težave pri klanju živine, pričakujem, da se bo stanje s časoma moralo urediti. Minister But in gospod Zoran Kovač sta nam dala obljube in vzpodbudne besede, kaj bo iz njih, pa bomo še videli.” FJurač naši kraji Skavti: PREPOZNAVNI V ORANŽNIH KROJIH, RUTICAH IN MODRIH HLAČAH Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je samostojno, prostovoljno, mladinsko društvo, ki je odprto za vse ljudi. Temelji na načelih, ki jih je zapisal ustanovitelj Robert Baden Pawell. Ta so: dolžnost do boga, dolžnost do sebe in dolžnost do drugih. SKAVTSTVO NA KOROŠKEM PRED 2. SVETOVNO VOJNO Začetniki skavtstva na Koroškem so bili Angleži, ki so imeli v lasti rudnik v Mežici. Na Koroškem je bil med leti 1930 - 1940 Malgajev steg na Prevaljah in Matjaževa četa v Črni na Koroškem. Steg so sestavljali vodi: najmlajši so bili v vodu čebelic in medvedkov, nekoliko starejši so bili v volkovem vodu, še starejši v lisjakovem vodu in najstarejši (od 17 - 20 let) v vodu roverjev. K skavtom si lahko prišel le, če si imel dobro vzgojo, da nisi pil ali kadil. Zelo častno je bilo, če so bili pri skavtih otroci bogatejših družin. S tem so skavti pridobili velik ugled in zaupanje. Svetovno razpoznavna beseda skavtov je bila CHANGE. FUNKCIJE v stegu so bile: starešina, namestnik starešine, stegovodja, vodniki, tajnik in blagajnik. Steg in četa sta spadala v Mariborsko župo. Bili so fantje in dekleta posebej. Glavni podporniki so bili OLD SKAVTI. KROJ: kroj so sestavljale rjave kratke hlače - pumparice, peščeno sivo zelena srajca z žepoma na prsih (na levem žepu je bil lipov list) ter rutka, ki seje po starosti razlikovala (od rdeče z rumeno obrobo preko zelene do modre rutke, ki sojo nosili starejši) -ZASTAVA: barva zastave je bila enaka kot barva stega. Na njej je bila skavtska lilija. PO 2. SVETOVNI VOJNI Deset let je dolga doba in v teh letih seje v stegu Koroška 1 menjalo okoli 250 skavtov, od tega 50 voditeljev. Ponosni smo, da pet skavtov aktivno sodeluje skozi vso desetletje. Menim, da smo se v teh letih naučili potrpežljivosti, tolerantnosti, medsebojnega zaupanja in sprejemanja drugačnosti, ki nas spremlja tudi zaradi tega, ker prihajamo iz različnih krajev Mežiške, Dravske, Mislinjske in tudi Šaleške doline. V skrbi drug za drugega se izobražujemo na seminarjih, tabornih šolah in drugod, in to znanje posredujemo drugim, saj je naš namen, da bi prispevali k polnemu družbenemu, duševnemu, telesnemu ter duhovnemu razvoju mladih. Znanja, ki jih pridobivamo, so na primer: spretnosti z vozli, kuhanje, preživetje v naravi, in druga. Radi pomagamo pri očiščevalnih akcijah, dejavnostih ob svetovnem dnevu zdravja, že nekaj let pa sodelujemo na prireditvi ob dnevu miru v Slovenj Gradcu. V župnijah pomagamo pri raznih srečanjih ter slovesnostih. Na drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu smo lansko leto organizirali delavnice, s katerimi smo želeli mladim pokazati kako lahko koristno porabijo svoj prosti čas, drugače na šolah sodelujemo kot prostovoljci za pomoč otrokom, ki so pomoči potrebni. V svojih vrstah imamo ekipo civilne zaščite Republike Slovenije, ki je pripravljena za preventivo. Pomemben projekt nam je Luč miru iz Betlehema. Ob tej akciji želimo vključiti tudi druge mladinske organizacije, saj želimo,da bi Luč miru iz Betlehema zagorela v čimveč domovih. V desetih letih smo obiskali Italijo, taborili na Dunaju, se povezali s skavti iz Munchna, se udeležili svetovnega dneva mladih v Čilu, voditelji pa so odpravili v Bosno in na Hrvaško pogledati, kako lahko pomagamo v krajih vojnih grozot. POMEŽIK SONCU tudi na Koroškem Pred leti uvedeno akcija Zveze prijateljev mladine Slovenije za zbiranje prostovoljnih prispevkov za letovanje otrok, ki sicer ne bi videli morja, izvajamo tudi na Koroškem. Skupne akcije pa si lokalna društva organizirajo še po lastnih zamislih. Društvo prijateljev mladine Koroške, s sedežem na Javorniku 35, na Ravnah na Koroškem, se je na svojem rednem občnem zboru desetega maja letos lotilo zbiranja prostovoljnih prispevkov za letovanje otrok po svoje. Sprejelo je podarjene knjižice “OTROČAJKINE STONOGE’’ in z njimi društveni aktivisti zbirajo sredstva pri prijateljih mladine. Ta akcija je le ena izmed programskih nalog društva v letošnjem letu. Odmevne akcije društva so poleg vzpodbujanja branja za predšolsko in šolsko mladino, sodelovanja v različnih raziskovalnih projektih osnovnošolcev, organizacije šolskih in občinskih otroških parlamentov... še praznovanja v tednu otroka, v času pred novoletnimi prazniki in ob pustnem času. Društveni aktivisti ogromno svojega časa prostovoljno podarijo mladim, delajo z njimi v svojem prostem času in bogatijo prosti čas mladih. Dosedanji predsednik društva OTO PAPOT- NIK, ki je to dolžnost na občnem zboru sprejel tudi za naslednji mandat, se je vsem dosedanjim sodelavcem prisrčno zahvalil za njihovo požrtvovalnost in izrazil upanje, da bo tudi nov sestav upravnega odbora tako uspešen. Hvaležnost otrok ob izvedenih akcijah pa je edina nagrada vsem prostovoljcem. Društveni aktivisti si želijo, da bi sodelovanje s športnimi in humanitarnimi organizacijami in društvi za koristno izrabo prostega časa otrok in mladine zajelo še več občanov. Mladi se bodo zgledovali po starejših za lepše trenutke sedanjosti in prihodnosti. Bodimo prijatelji še naprej! I.K. PREPIH naši kraji S Koroškimi splavarji OD DRAVOGRADA DO TRBONJSKEGA MOSTU Tri ure pestrega zabavnega programa - izlet, ki ostane v spominu Potovanje je spremljal nov mali flos, ki smo ga po vseh pravilih svečano krstili Flosarski župnik pove kopico dovtipov, preden krsti novi splav Kar nekam normalno se sliši, da o dravskih splavarjih in njihovih turističnih podvigih vedo več ljudje izven Koroške kot pa mi sami. V krvi nam je, da ne znamo ceniti svojega, da nam je tuje pač več vredno. Pa tak odnos do domačih prizadevanj pa ni vedno upravičen. Vredno se je potruditi in spoznati, kakšna je ta naša -koroška turistična ponudba. Na koroškem delu Drave je ta ponudba popestrena z dvema skupinama splavarjev: Šarmanovi vozijo od Brezna navzdol, Prorelaxovi Koroški splavarji pa od Mute oziroma iz Dravograda. No, in na letošnjem uvodnem spustu iz Dravograda smo bili tudi mi. Že ob prihodu na flos te prijazne flosarske frajle pogostijo s tradicionalnim izkazom dobrodošlice, kruhom in soljo in Šilcem žganja. Ko se splav odlepi iz pristana, pa Koroški splavarji in njihovi godci cele tri ure poskrbijo za nepozabno doživetje, ki še dolgo ostane v spominu. Izvemo vse o flosarjih na Dravi v časih, ko so si mnogi s tem služili kruh, ko so vozili les vse do Donave in dol do Beograda. Kako je bilo na taki rajži, nam pove "najstarejši živeči” dravski splavar, in ne pozabi na kopico šegavih dogodkov, ki so spremljali pot in vrnitev domov. Spoznamo košček naše zgodovine, ki so ga ustavile mogočne elektrarne, a je stoletja še kako živo krojil živ-ljen-je ob Dravi. Še več o dobrih starih časih ve povedati “flosarski župnik”, katerega pripovedi so začinjene z domislicami, ki imajo še danes svojo hudomušno vrednost. Ker je plenice močil nekje v Prekmurju, zna tudi madžarsko in nam med drugim pove, kaj pomenita besedi “berekeš" (davčni urad) in “serekeš” (bančni avtomat). Sicer pa je to očitno že župnik prihodnosti, saj je (v veselje potnikov) zagovornik neverjetno liberalnih življenjskih načel. Na splavu je dovoljeno vse. Kljub temu pa župnik poudari, da nikakor ne bi bilo perimerno, Še zamah v veslom in krščena bosta nova flosarja če bi vabil ženske na splav, ampak izključno na flos. Tu so seveda še flosarski muzikantje, ki znajo vžgati po domačih vižah in zapeti vse narodne pesmi, ki že stoletja polnijo odmev naših dolin. Vseskozi pa veliko smeha in neprisiljene sprostitve, da se človek komaj zave, da je vmes pospravil tudi tradicionalno flosarsko malico - golaž z žganci, ki ga na prorelaxovem splavu izdatno zalivaš z njihovim pivom. In da so minile cele tri ure, preden se splav varno ustavi v pristanu pred Trbonjskim mostom... Prorelaxov splav je pravzaprav zgrajen iz dveh in sprejme okrog 120 turistov naenkrat. Vseskozi ga je spremljal tudi mali flos (menda otrok ta starih), ki smo ga naši vožnji svečano krstili. Tako smo potniki v živo spoznali ne le krstitje flosa, ampak tudi dveh novih flosar-jev, ki seveda nista znala odgovoriti na župnikova vprašanja. Ker pa sta bili njuni zadnjici kar primerni za udarec z veslom in njuni glavi pripravljeni sprejeti liter vode iz matere Drave, sta tudi onadva uspešno prestala flosarski krst. In potem seje pelo in rajalo, da se je še Dravi dobro zdelo... Na naši plovbi je bila na flosu tudi večja družba s Primorske, ki, vajena skomercializirane turistične ponudbe, kar ni mogla prehvaliti občutkov in doživetij na tem kratkem izletu po Dravi. In ko smo odhajali, smo ujeli še odziv domačina, Dravograjčana, ki je navdušen dejal: “Neverjetno, pred nosom imamo tako domiselno turistično ponudbo, pa so milila tri leta, preden sem stopil na splav. Naslednjič pripeljem družbo, ob praznovanju rojstnega dne ali obletnice mature.” Verjamemo, da bo s Koroškimi splavarji še kdaj podoživljal slikovite flosarke čase. Tudi mi. V. Močnik Prevalje: 35 let društva Sožitje Mežiške doline Osebe z motnjo v duševnem razvoju so zaradi svoje drugačnosti v družbenih okoljih različno sprejete. Na Koroškem dosegajo lepe rezultate pri zagotavljanju kvalitete življenja teh oseb strokovnjaki in starši, povezani v društvu Sožitje, ki že 35 let deluje v pomoč duševno prizadetim Mežiške doline. “Sožitje" šteje danes 385 članov, oseb s posebnimi potrebami je 105. Vzpodbujeno je bilo na posebni šoli Juričevega Drejčka na Ravnah na Koroškem, z njegovim delovanjem pa so bili med drugimi povezani tudi strokovnjaki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in Centra za socialno delo iz Raven. Uspešno sodelovanje prizadevnih strokovnjakov in staršev, sprejemanje oseb z motnjami v duševnem razvoju s strani domačinov, ter vključevanje teh oseb v dejavnosti, je pripeljalo do prve stanovanjske skupnosti v Črni, gibanja specialne olimpijade in do drugih sprememb v kakovosti življenja oseb z duševno prizadetostjo, je med drugim v jubilejno številko biltena zapisal direktor Zveze društev Sožitje, Tomaž Jereb. Eden ključnih domačinov pri delu s temi osebami, Marjan Lačen. CUDV Črna, je v biltenu poudaril prehajanje od pomilovalnega odnosa do vzpodbujanja aktivnosti teh oseb, ki tako razvijajo potrebne osebnostne lastnosti; nadalje uresničevanje pravice do samostojnega bivanja, pa do intimnosti. Ob visokem jubileju društva je 24. maja na Prevaljah potekala zabavna dobrodelna prireditev, kjer so nastopili glasbeniki: Harmonikarski orkester glasbene šole iz Raven, popularni pevci Monika Pučelj, Mili in Aleksandra iz Ptuja ter Ormoža, Damjan Zih, ansambla Smile in Folkrola, skupine otrok vrtcev iz Raven, Prevalj, Mežice in Črne, ženski pevski zbor Karantanija ter varovanci CUDV Črna - folklorna skupina s koroškimi plesi in glasbeni duet. Sodelovale so tudi domačinke, kot darovalke čipk in prtičkov, ter koroški slikarji s po eno sliko na prodaj. Voditeljica Špela Šavcje prebrala tudi dokaj dolg seznam darovalcev prispevkov (gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in občin) iz Mežiške doline, ki so prav tako omogočili čustev in energije polno druženje. Samo Šavc Vuzenica: DESET ČEZ STO Prostovoljno gasilsko društvo v Vuzenici ali, bolj prav, kar vsi Vuzeničani so sredi maja proslavili 110 letnico obstoja svojega gasilskega društva. Dostojno kot le malokje in malokdaj so obeležili praznik tudi z novim, povsem opremljenim gasilskim vozilom. Kar nekaj nad trideset milijonov so zbrali. Gasilcem, kot že skozi čas zgodovine, so ponudili roko pomoči kmetje, občina, obrtniki, vsi ljudje. Pa kako bi se drugače gasilstvo sploh obdržalo in opremljalo za današnje potrebe požarne in druge varnosti ljudi? Posebno pozornost nedvomno zasluži skrbno, tankočutno izdelan bilten, v katerem so zbrali, analizirali in kritično strnili delo društva, s posebnim poudarkom na zadnjih, delovno bolj intenzivnih desetletjih. Opazi se, da so se sestavljale'! in drugi soustvarjalci zavedali, kako pomembna je zapisana beseda. Tako bodo tudi za delom njihovih gasilskih rok ostale sledi. Njihovi uspehi dokazujejo, daje to eno od bolj delavnih društev. V zadnjih štiridesetih letih so zgradili enega večjih domov, v katerem so našli svoj prostor tudi člani edine koroške gasilske godbe na pihala, veliko dvorano uporabljajo za najrazličnejše kulturne in druge prireditve in razstave. V domu gasilcev gostuje tudi občinska uprava. Vendar tudi Vuzeniškim gasilcem ni bilo ničesar poklonjeno. Bila so leta vztrajnega prostovoljnega dela, pomoči domačih podjetij in drugih. Statistike kažejo, da imajo kvalitetno strokovno - tehnično usposob-ljenost, kar je posledica večletnega načrtnega dela v društvu. Nekoliko jim je pomagala tudi država. Toda, če se gremo resnicoljubno matematiko, državni proračun iz dejavnosti gasilcev več pridobi kot daje. Tudi od prostovoljnih prispevkov je namreč treba plačati davek. Vuzeniški gasilci so ob svojem lepem jubileju vsekakor lahko ponosni nase, na svoje delo in uspehe, h katerim lahko priložijo še kulturni utrip godbe, ki jih je v gasilskih vrstah zelo malo. k.valtl Foto arhiv PGD Vuzenica naši kraji PREPIH Naše cerkve: SREDI POGORJA PECE SE “SKRIVA” TUDI TAJINSTVENI KIP ČRNE MARIJE Tone Vrisk vodi maše kar v šestih cerkvah Skorajda bi si upali zapisati, da ni Korošice, Korošca, tudi onstran meje, ki ne bi poznal Toneta Vriska, ki že od julija 1978 kot župnik “kraljuje” v Črni na Koroškem. Sem je prišel iz Križevcev pri Ljutomeru, kot kaplan. Po smrti župnika Simona Črešnika je to mesto prevzel leta 1981. Gospod Vrisk upravlja kar šest cerkva s podružnicami.Kmalu po prihodu v Črno je spoznal vse bisere, ki sojih naši res davni predniki postavili tukaj. Dolžnost nas vseh je, da jih čuvamo in ohranjamo poznejšim rodovom. Tone Vrisk se je rodil 22. avgusta 1 947 v Iverci pri Vojniku, na trdni kmetiji. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen 29.junija 1 973, ko mu je bilo 26 pomladi. Novo mašo je imel 8. julija v Vojniku, kaplansko službo pa je opravljal v Novi Cerkvi, kjer je bil za kaplana tudi Anton Martjn Slomšek, slovenski narodni preroditelj in lavantinski škof, borec za pravice slovenskega naroda. Ko smo našega sogovornika pobarali, če bo kdaj zapustil Koroško, je odločno dejal, da se med Korošci počuti kot da bi se bil tu, med temi gorami rodil. Sicer pa smo kar nekam pozabili zapisati, da se črnjanski župnik marsikdaj prelevi v zgovornega turističnega vodnika... Oltar črna Marije v cerkvici sv. Ane V zadnji številki PREPIHA smo opisali cerkev v Črni, ki je posvečena sv. Ožbaltu, zavetniku kmetov - koscev, živine. Zgrajena je bila tudi proti kugi - črni smrti, ki je okrog leta 1500 razsajala tudi po Koroški. Na svojih morilskih pohodih so za njo ostajala črna trupla, kajti zanjo ni bilo zdravila. Prišla bi naj že do Žerjava in proti Mežici. Dober kilometer iz Žerjava bi se naj ustavila. Ljudje so tedaj v zahvalo bogu nad Mežo in cesto, na trdni skali postavili velik železni križ, ki stoji še danes. Lepo je viden s ceste, ki vodi iz Črne v Mežico. Mi pa bomo tokrat namenili nekaj prostora podružnični cerkvici sv. Ane, ki stoji na strmem pobočju Jelenovega vrha, na višini 1221 metrov nad morjem, skorajda skrita v zavetje vedno tajinstveno šumečih gozdov pod Peco. Sv. Ana naj bi bila priprošnjica za srečen zakon, rojstva otrok ter zavetnica proti neurju. Cerkev omenjajo jo že v štirinajstem stoletju, kar pomeni, da tam stoji že več kot pol tisočletja. To je preprosta gotska stavba, okrepljena z zunanjimi oporniki in z mrežastim obokom v prezbiteriju. Kot nam je povedal Tone VRISK, župnik, ki vzorno skrbi za božje hrame na tem delu Koroške, je bila v zelo slabem stanju. Ker denarja ni bilo na pretek, so jo obnavljali kar petnajst let, od 1982. do 1997. leta. Sedaj pa pridemo do najbolj zanimivega razodetja. V cerkvici se na glavnem oltarju nahaja kip črne Matere Božje, ki s svojo enkratnostjo privablja vernike, turiste, romarje od blizu in daleč. Narejena je iz cedrovine, črnega kamna, ebenovine. Okrog nje so se vedno spletale legende. V krsti bi jo naj morje naplavilo na Siciliji, v Monseratu bi jo naj našli pastirji v votlini,kamor da jih je zvabila nenavadna svetloba... Iz pogovara z župnikom še zvemo,da imajo v cerkvici knjigo gostov, v kateri prebiraš imena ljudi in dežel, od koder prihajajo. Največ jih iz Avstrije, Švice, Egipta, Nizozemske, pa tudi s petega kontingenta, Avstralije. Obiskovalke iz Švice se župnik Vrisk dobro spominja, ker po vsem svetu išče črne Marije, kakršna je kar nekam skrita v pogorju Pece. V oltarju sta upodobljena še Marijina starša Joachin in Ana. V cerkvici pa sta še dva manjša oltarja, posvečena sv. Katarini in sv. Boštjanu. Cerkvico se res splača obiskati. Vse informacije lahka dobijo ljudje kar pri župniku Tonetu Vrisku v Črni. Franjo Hovnik naši kraji SVEČANO V RIBNICA NA POHORJU Občina Ribnica na Pohorju je praznovala svoj drugi občinski praznik. Po pestrem programu kulturnih in športnih prireditev je v soboto, 18. maja, v sejni sobi gasilskega doma v Ribnici na Pohorju potekala svečana seja občinskega sveta. Seje udeležil tudi predsednik Državnega zbora, g. Borut Pahor, ki je imel slavnostni govor, nato pa je obiskal privatno zbirko starin v Ribnici na Pohorju, ki je v lasti g. Alojza Grubelnika. V počastitev občinskega praznika je v prireditvenem šotoru v Josipdolu potekala osrednja proslava, katere gosta in govornika sta bila minister za pravosodje, g. Ivan Bizjak in minister za promet, g. Jakob Presečnik. Na prireditvi so bila podeljena tudi priznanja Občine Ribnica na Pohorju, ki so jih prejeli: • Športno društvo Hudi Kot, za organiziranje športnih prireditev v skokih, atletiki in nogometu • župnik Fredi Mlinarič, za dosedanje uspešno delo in prispevek k razvoju občine in • Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica-Josipdol, za velik prispevek humanosti in zagotavljanja varnosti v občini. Priznanje Občine Ribnica na Pohorju so prejeli: • g. Daniel Fric, za dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju občine, • g. Ivan Zapečnik, za dolgoletno sodelovanje in delovanje na področju kulturnega ustvarjanja in • KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju, za skrbno pripravljanje prireditev in širjenje kulturne zavesti med prebivalce Najuglednejše priznanje, naziv Častnega občana Občine Ribnica na Pohorju, pa je prejel g. Alojz Kumer. MAKE UP 2: “NE DAM” Make Up 2 pravijo: Ne dam. Česa komu? Vse boste izvedeli, če boste prisluhnili pesmi Ne dam, ki so jo Darja, Eva in Tina iz skupine Make Up 2 pred kratkim posnele v studiu Tivoli. Pesem Ne dam predstavlja začetek sodelovanja s tandemom Dejan Radičevič-Miha Šalehar, na poti pa je tudi že videospot. Punce, ki so nas v prejšnjem šaljivem videospotu žučile’ žurat, so tokrat za kraj vročega dogajanja v spotu izbrale ljubljanska kluba Oz in Salon. K snemanju so dekleta prvič povabila tudi številne statiste, ki so prepričljivo odigrali svoje vloge. Snemalni dan se je pričel že ob 6.uri zjutraj, ko so spretne roke frizerke Aske iz kranjskega studia Mic Styling poskrbele za frizure, stalna maskerka Petra Volk pa je kot vedno poskrbela za profesionalno ličenje. Snemanje se je končno lahko pričelo in trajalo, trajalo, trajalo... Punce so napornih snemalnih dni le vajene, vendar tudi statisti niso omagali - v spotu igrajo namreč sami športniki, skoraj polovica slovenske plavalne reprezentance. Z njimi je Eva nekdaj trenirala plavanje in z veseljem so se odzvali povabilu v žigralske’ vode. Spot bo od l.maja naprej na ogled na televizijskih ekranih, do takrat pa so tukaj ekskluzivne fotografije s snemanja v Dzu in Salonu. Kako vam je všeč nova pesem in spot Ne dam, pa boste Make Up 2 lahko sporočili preko njihove prenovljene spletne strani makeup2.net. Zlata trobenta Mladi Libeličan najboljši v državi Že leta 1999 smo pisali o uspehih mladega talenta iz Libelič. Govorimo o Juretu Močilniku, trinajstletniku, ki obiskuje 5. letnik Glasbene šole Ravne v Dravogradu. Mladi Jure se od svojih vrstnikov na vasi razlikuje samo po tem, da goji veliko ljubezen do glasbe. Ravno ta pa ga večkrat zadrži, da ne more sodelovati pri aktivnostih prostega časa s sovrstniki. Jure je svoj glasbeni talent posvetil trobenti, kateri vsak dan nameni najmanj po urico svojega prostega časa, poleg rednega obiskovanja šole. Ljubezen do glasbe se pri fantu kaže tudi v tem, da je član največje godbe na pihala v občini. Igra namreč v sestavu Godbe na pihala Šentjanž Kograd IGEM. S podporo staršev, ki Juretu stojijo ob strani tako moralno kot finančno, je bil letos dosežen zavidljiv uspeh. Jure je na regijskem tekmovanju v Velenju dosegel prvo mesto v svoji kategoriji in si tako priigral možnost nastopa na državnem prvenstvu mladih glasbenikov. Izmed številnih sodelujočih na tekmovanju, je samo dvema uspelo zbrati število točk, ki prinaša zlato plaketo. Eden od njiju je Jure. Po športno lahko rečemo, daje državni prvak v igranju trobente v svoji kategoriji. Dosežek odpira nove možnosti delovanja, daje spodbudo za nadaljnje šolanje in nalaga mladeniču še trše delo. V mesecu maju bo Jure sodeloval na snemanju pri ORF - avstrijski nacionalni televiziji, kjer bo mednarodna udeležba mladih glasbenikov. Ob dosežkih mladega Libeličana mu čestitamo in njemu in staršem izrečemo priznanje za ne vedno lahko delo. Adrijan Zalesnik IZDELUJEMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO ALU OKNA IN VRATA. Zadovoljstvo strank je naš motiv! Stotin _ proizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC N ^ r stavbnega pohištva NOVO ! VSA TESNILA OKNIH SO V SIVI BARVI, KAR POLEPŠA P VAŠO HI». • petkomorni sistem z X prekati za stabilnost rednje tesnilo v podboju IS r ■■■ - f 1 ' SLATIN d.o.o. Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 gsm: 041 690 735, 041 321 252 • možna ^gradnja tretjega - protizvočnega tesnila do 47 dcb TROCAL Ugodna ponudba računalnikov Prenosni računalniki... računalnik... Prenosni računalniki... SILVER C... \ 1 Zaslon 14.1"TFT1024x768 \ X Intel Celeron 900 Mhz 128 Mb PC133 RAM _ . 11 * SILVER C • ASUS A7VL133-VM I |SF7^Ì\ ! =! RAZPRO^^C.. CD rom 24X ^rQl • 54 x CD ROM modem v.90 56k /0 • Savage4 do 32 Mb na osn. Plošči . : šlopISaptonica • miška + podloga "" 5 * _ /\ KO JA lonitorji J’'*’! Hansol720l flcerV? V VELENJUy SIT-vsi paketi;fi •SKENER BENO 330( ^ 600*1200DPI,36bit BENO 330(TD------y&R6ai^LC2Q UX «CD-RW BENO - g 00DPI,36bit A4,barvni,72u op'.U&ft ? a v m v An ^ " .•iiiiicji __^ -----POKUCITE ZA OBŠIREN KATALOG ^E^nall; info@mentis.si TIS Mo*nost čfiK°v, ^ ^ Vse cene vključujejo DDV ! MARIBOR: (02) 22 81 720, SLBISTRICA: (02) 84 30 830, VELENJE: (03) 89 76 850, DRAVOGRAD: (02) 87 21 616 dežela črnih lepotic IjINTER TEHNA - pnn^k. z. vzvodi. ■■ ■ HITRI SERVIS IIIAscavis C3 e: ivi e: F3! a l_ r^i i z: a s nr en f=» r^j i ic z A: izpušni sistemi 'IMOHROe. amortizerji INTER TEHNA , Janeče 1, Ravne ^02/82-1 '7-1 30 Gostišče Edlvajs, Kreuh Jože s.p.) /?r~CtVl Dnina hrda' Ualmee^^^SSSst OBČINA MUTA PRAZNUJE SVOJ 8. OBČINSKI PRAZNIK SEZNAM PRIREDITEV: ČETRTEK, 30. MAJ 11.00 - Modna revija Srednje šole Muta, v avli Srednje šole Muta 19.00 - Otvoritev prenovljenih prostorov Glasbenega doma in razstave "Pihalni orkester Muta v sliki”, v Glasbenem domu na Spodnji Muti 20.00- Nočni pohod na “Pernice”, zbirno mesto pod “Kučerjem” PETEK, 31. MAJ 18.00- Svečana seja občinskega sveta, v Osnovni šoli na Muti 19.00- Koncert MePZ “Zvon" Muta ob 5. obletnici delovanja, v OŠ na Muti SOBOTA, 1. JUNIJ 09.00- Športno društvo Muta- “Kolesarjenje”, zbirališče na igrišču OŠ Muta 09.30- Košarkarski klub - Turnir trojk za pokal Mute, na igrišču OŠ Muta 10.00- Tenis klub - Turnir dvojic za pokal Mute, na tenis igrišču OŠ Muta 11.00- Otvoritev sobe Planinskega društva “Bricnik” Muta, v stavbi Glavni trg 22, Muta 14.00- Športno društvo Muta - Turnir v odbojki na pesku za občinski pokal v dvojicah za moške in ženske, na odbojkarskem igrišču OŠ Muta 16.00- Košarkarski klub Muta - Srečanje košarkarjev Mute, na igrišču OŠ Muta 16.30- Koncert Pihalnega orkestra Muta in Gasilske godbe Vuzenica, pred Gasilskim domom na Muti 16.45- Slavnostna seja Prostovoljnega gasilskega društva Muta, v Gasilskem domu na Muti 17.30- Parada gasilskih enot 18.00- Proslava ob 120. letnici PGD Muta, v OŠ Muta 19.00- nadaljevanje koncerta obeh godb 20.00- Zabava z ansamblom “Ptujskih 5”, v OŠ Muta Na ogled gobarska razstava Društva Gobarjev "Ježek", v nekdanjih prostorih Koroške trgovine. NEDEUA, 2. JUNIJ 10.00- Otvoritev večnamenske dvorane z razstavo del slikarja “Milana Unkoviča”, v kletnih prostorih OŠPP 10.00- Šahovski turnir za pokal Mute, v društvenih prostorih v občinski stavbi 13.00- Klub malega nogometa - Turnir v malem nogometu za pokal Mute, na Campingu PETEK, 7. JUNIJ 10.00- Predstavitev in otvoritev vitrine za društveni prapor izgnancev, v Muzeju na Muti SOBOTA, 22. JUNIJ 14.00- Gasilsko tekmovanje za Pokal Mute in krst gasilskega avtomobila, pred Gasilskim domom na Muti VSE VAS, DRAGE OBČANKE IN DRAGI OBČANI OBČINE MUTA. PRISRČNO VABIMO NA PRIREDITVE IN VAM HKRATI VOŠČIMO MNOGO PRAZNIČNEGA VESEUA OB 8. OBČINSKEM PRAZNIKU, KI GA OBČINA MUTA PROSLAVLJA V OKVIRU DNEVA DRŽAVNOSTI. VLJUDNO VABUENI ! OBČINA MUTA ŽUPAN Ivan Draušbaher Nova kolekcija pričesk “Frizerstva IN” s Prevalj HOT by IN Piše: Stanka Blatnik Modna revija na Ravnah MOJA DROGA SO “GOTE” Oblačila: COTE, Ravne na Koroškem Obutev: DAVID, Ravne na Koroškem Pričeske, make up: FRIZERSTVO IN, Prevalje Foto: Studio OCEPEK, Ravne na Koroškem Neusmiljeno se bliža poletje, postaja vroče, zares vroče. Odvečno garderobo lahko mirno odložimo v kot, lahko tudi v koš, ampak: las ne bomo letos odlagali nikamor. Frizerji še vedno prisegajo na srednje dolžine pričesk, torej se bomo prepustili oblikovanju asimetričnih pričesk čistih in mehkih linij, pri katerih prevladuje prefinjena ženstvenost. Pri kolekciji Hot by in se je ekipa frizerstva in s Prevalj osredotočila na naravne barvne odtenke; hladne barve z dodatkom toplih tonov, kot so bakreni in rjavi. Podstriženja so poudarili s temnejšimi barvami; pri ostalih, daljših laseh pa so uporabili prelivanja toplih barv. Kolekcija je bila konec maja predstavljena na vseslovenski frizerski prireditvi “z modnimi trendi v pomlad 2002" v Velenju, kmalu pa jo bomo lahko zasledili tudi v v slovenskih revijah Modna Jana, Glamur, Salon in Hair fashion ter v angleških revijah Peluqeries, Hair in Top hair. Kakovost, ki daleč seže. Bolje tako, kot kakorkoli drugače, četudi gre “le” za čokolado. Odvisnost od cunjic ne škodi nikomur, niti denarnici, kadar kupujemo v “Cotah”. Takšna zasvojenostjo dobrodošla, njene posledice pa so zgolj estetske. Konec aprila se je torej prebudila pomlad tudi na Partizanski ulici na Ravnah. Koroški študentski servis in trgovina COTE sta organizirala razgibano popoldne, zaznamovano z glasbo, teatrom in modo. DJ-i so pregnali oblake, manekenke in manekeni pa so predstavili trende letošnje pomladi.... Kar na ulici so se sprehodili v oblačilih trgovin COTE in 5. AVENIJA, v obutvi prodajaln TEJČI in DAVID, za make up in modne pomladne pričeske pa je poskrbelo FRIZERSTVO IN. V “Cotah" na Partizanski vas čakajo modne cunjice najnovejših trendov, veliko naborkov in volančkov sili s polic, prosojnih in pisanih majic, jeansa, “postaranega" na sto in en način, k vsemu skupaj pa lahko kombinirate modne pasove najrazličnejših širin in materialov. Med drzno pisano ponudbo lahko vsakdo najde kaj zase, preverjeno. POLOVIČKA Znan Slovenjgradčan Oskar Rotovnik - Oki se je pred kratkim upokojil - za polovični delovni čas. Konkretno to pomeni, da štiri ure doma likovno ustvarja, štiri ure pa je na ogledih v centru mesta. Polovična penzija ga seveda ne skrbi, saj lahko za ostalo polovico proda kakšno svojo sliko - ali samo polovičko. SAJONARA Delegacija svetnikov Mestne občine Slovenj Gradec se pred odhodom na Japonsko ni uspela naučiti japonščine, ker je to res težak jezik. Tja seveda niso šli zaradi nogometa, ampak zaradi prijateljevanja z mestom Arai, v katerem je že prej prve korake naredil župan Janez Komljanec in se zdaj tam počuti kot domačin. So se pa svetniki pred odhodom vendarle naučili jesti riž - in to s palčkami. Naučili pa so se tudi izreči SAJONARA - ne znajo pa tega tudi napisati. PREOBILJE Tako je to! Tako je bilo, tako je in tako bo. Življenje je pač življenje in ni koga, ki bi nekatera dejstva lahko spremenil: eni živijo v takšnem in tolikšnem pomanjkanju, da je pravi čudež, da še sploh živijo, druge pa obkroža tolikšno preobilje, da se, če nekoliko po domače povem, "ven ne vidijo”. Zase moram pošteno priznati, da živim v pravem pravcatem preobilju in da me to že kar pošteno moti, bega in utesnjuje. Ko bedak neumni pred leti v popadkih ambicioznosti ne bi začel pisati, bi danes lahko lepo mirno živel, ne pa da se otepam s silnimi izbirami in preprosto ne vem več, za kaj se naj odločim. Saj glede mize se ne morem pritoževati - na delovni dan mi ne manjka kruha, ob praznikih pa se tu in tam tudi kaj pogače in mesa najde, glede papirja in izbire, kaj dati na papir in s čim vam postreči, je pa kriza. Tu je preobilja že kar preveč in lahko bi rekel, da je preobilje že kar preobilno. Ne verjamete? Poglejmo si v tem trenutku najbolj aktualno temo - Nato in vprašanja glede tega, kaj zdaj in kaj nato. Informacije si sledijo s silno naglico in novih spoznanj je toliko, da moji ubogi možgani vsega niti spremljati ne morejo, kaj šele sprejemati, razumeti, opraviti izbora, se odločiti ... V Nato da ali ne? To je vprašanje Slovenca našega časa. Kaj vprašanje Slovenca, vprašanje slovenstva, bi lahko rekli! Prepričan sem, da ne bo dolgo, ko bo naš horukarski zunanji minister, velecenjeni gospod Dimitrij Rupel (očitno čisti in izvorni Slovenec, če ugotavljamo po ruskem imenu in srbskem priimku), lepo javno poudaril, da je naš vstop v Nato točno to: vprašanje slovenstva in udejanjanje tisočletnih sanj našega naroda. Čeprav se mi zdi, da smo predolgo hlapčevali Germanom, da bi bili zdaj za predpražnik evropskim vojaškim škornjem in ameriškim potrebam po širnih prerijah, po katerih bi nemoteno jahali njihovi kavboji, če si ravno zaželijo disciplinirati reveže, ki s premajhnim navdušenjem kupujejo njihovo orožje, me bodo naši veleumni vseznalci kmalu prepričali o nasprotnem. Vstop v Nato bo res drag, vendar bo poceni, postali bomo sicer mnogo bolj odvisni (tako glede nabav orožja in vojaške opreme kot glede odločanja), vendar bomo zato po drugi strani bolj samostojni, denarja za vojaške nabave nimamo, vendar nam bo tujina omogočila najetje in najemanje namenskih profesionalna vojska je sicer dražja, a naša bo poceni (morda bo predreferendumsko celo zastonj, če bo vlada presodila, da potrebuje referendumske glasove) ... Pa kaj bi še našteval, saj mi že zdaj zmanjkuje prostora. Saj drži, da naši slavni zastopniki, ki nas naj bi zastopali in zastopili, očitno tudi sami marsičesa ne zastopijo, še najmanj pa zastopijo in zastopajo nas, vendar imajo vizijo. Vizije politikov pa je od nekdaj plačeval narod, ali ne? Kaj pa preobilje? Vidite: preobilje je pa v tem, da o raznih Šuštarjih, Jeleničih z RK, Lončaričih, zdravniških apetitih, delavcih državne uprave, katerih je bilo ob osamosvojitvi le slabih deset tisoč, zdaj jih je pa več kot trideset tisoč (in še več jih bo), o obljubljeni cenejši državi in podobnih imenitnostih demokratične, samostojne in pravne države blaginje sploh ne morem pisati, ker je vsega tega mnogo in mnogo preveč. Dajgmah Nagradna igra: y/ v POIŠČITE SE V P V naši nagradni igri bo tokrat nagrado prejela deklica, ki smo jo obkrožili na sliki, če se bo seveda našla v Prepihu. Nagrada, zlat obesek za verižico z imenom, jo čaka v zlatarni Stanka Planinšca v slovenjgraški Katici. Če ste v zadregi, kje kupiti poročno darilo ali darilo za druge priložnosti, se oglasite v vedno dobro založeni zlatarni v Katici. OBLETNICA Koroški radio Slovenj Gradec bo junija obeležil 40-letnico obstoja tudi s posebno publikacijo. Prispevke zanjo ustvarjajo nekdanji in sedanji sodelavci. Ker je teh sodelavcev ogromno, bi pričakovali zelo zajetno publikacijo, vendar pa je odgovorni urednik Marko Vrečič ustvarjalce opozoril na prostor in čas. Večina sodelavcev je začela tako globoko razmišljati, da niso dovolj hitro spravili na površje svojih prispevkov in do 20. maja na mizi sta se pojavila le dva prispevka. Sicer pa je znano, da so mnogi najbolj ustvarjalni v zadnjem hipu in zato se ni bati za vsebino publikacije, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva v Koroški regiji. Vsekakor pa “časopis ob 40 letnici Koroškega radia” ne bo obsegal 40 listov. ZNANCI IN NEZNANCI Fric v Meškovi ulici v Slovenj Gradcu, in najbrž še kdo v tej ulici, se jezi nad vozniki, ki puščajo svoja vozila pred vhodom v njegovo garažo in ga tako rekoč “zablokirajo”. Jezi se tudi na mestne redarje, ki tega ne vidijo ali nočejo videti, čeprav radodarno delijo listke o nedovoljenem parkiranju na vseh bližnjih parkiriščih. Razlog za takšno razlikovanje med šoferji vidi v tem, da redarji že po avtomobilih prepoznajo lastnike, znancem pa menda ja ni vljudno zaračunati parkirnine ali kazni. POMEMBNA MINUTKA Za vožnjo skozi center mesta Slovenj Gradec ni potrebno plačati "voznine", če od ene do druge “rampe" prevoziš v več kot 15-tih minutah, do 15 minut zadrževanja v centru pa stane 50 tolarjev. Mnogi vozniki se zato ob krajšem zadrževanju v mestu ustavijo pred rampo in počakajo svojo minutko čez četrt ure, da jim ni treba plačati ogromnih 50 tolarjev. Pa kaj, tudi to je varčevanje... Natrosil iih ie • Na deželi trata, v mestih potrata. • Storilec se pogosto izmaže, žrtev nikoli. • Ko dlani obmolknejo, je za glave mnogo dela. • Prijatelja spoznaš v svoji in pozabiš v njegovi nesreči. • Velika napaka je ženski ponuditi prst, še večja ponuditi ji prstan. Oj, Triglav, moj dom Po letu dni marljive vadbe pod vodstvom umetniškega vodje Marijana Gerdeja se je v Mercatorjevem centru na Ravnah na Koroškem širši javnosti prvič predstavil Oktet Triglav, Zavarovalnice Triglav, OE Slovenj Gradec. Z izjemo enega so vsi člani okteta zaposleni v tej območni enoti in prihajajo z vseh koncev Koroške. Pravijo, da bodo na vsakem svojem nastopu obvezno zapeli tudi znano pesem Oj, Triglav, moj dom, ki so prevzeli za svojo himno. Na sliki so Triglavovi oktetovci skupaj s člani folklorne skupine Rej iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, s katero so skupaj priredili lep dopoldan v Mercatorjevem centru. Audi Pragmatizirajte zdaj! Vsi kupci Audija A3 boste deležni izjemne podpore v eni od naslednjih finančnih oblik: - 20% nižja obrestna mera za vse kreditne in leasing pogodbe ali - 10% nižja obrestna mera za vse kreditne in leasing pogodbe, brez plačila stroškov obdelave in rizičnega sklada ali - mesečna najemnina že od SIT 39.990 (EUR 174,74) dalje za operativni leasing na 12 mesecev, brez stroškov obdelave in rizičnega sklada, z 20% delno najemnino. Tel.: 02 82 15 730 Tel.,Fax.: 02 82 20 623, TEST Mondeo 1,8 16 Ghia Mondeo je po zaslugi aerodinamično učinkovito zasnovane karoserije tudi pri višjih hitrostih v notranjosti ugodno tih. Žal pa se po zaslugi zelo zajetnega zadnjega strešnega opornika in premajhnih ogledal ne more pohvaliti z dobro preglednostjo nazaj. Pet vratna karoserija s sabo prinese drugo stran medalje: boljšo prilagodljivost in dostopnost lepo obdelanega prtljažnega prostora, ki zmore shraniti 460 litrov, ter ga je mogoče s podiranjem po tretjini deljive zadnje klopi še povečati. Notranjost odklenemo s pomočjo daljinskega osrednjega zaklepanja. Dvobarvna armaturna plošča z vstavki iz temnega lesa in detajli iz aluminija, skupaj s svetlo sivim oblazinjenjem, delujejo elegantno. V opremo Ghia sodijo električno pomična temna stekla v vseh bočnih vratih, ogrevana in električno nastavljiva zunanja ogledala, avtomatska klimatska naprava, štiri varnostne blazine, notranje ogledalo s samodejnim zatemnjevanjem in potovalni računalnik. Voznik si lahko nastavi ugoden položaj za usnjenim, servo ojačenim volanom, ki je nastavljiv v višino in globino. Ko si sedež po višini naravna s pomočjo elektrike in nastavi ledveno oporo, je gibčna in natančna usnjena prestavna ročica na primerni razdalji. Utegne pa motiti nenas-tavljiva sredinska opora za roke, ki ne ugaja voznikom vseh velikosti. NOVICE Ob pogledu na sredinsko konzolo lahko potniki odkrijejo nekoliko oblikovne zmedenosti. Stikala in prikazovalnik klime sta povsem drugačna od tistih ob uri ali na radio-kaseto-fonu. Je pa zato pogled na bogato obrobljene in pregledne merilnike toliko lepši. Zadaj sedeči potniki bodo imeli dovolj prostora za kolena, za glave ga utegne primanjkovati. Pred sončno pripeko se lahko zadaj sedeči zaščitijo s serijskimi senčili. Pa vendar - notranjost je uporabna, prostorna, bogato opremljena in dobro izdelana. Ko voznik požene motor, ki se skriva v zaklenjenem motornem prostoru, obudi v življenje 125 konjičev iz 1,8 litra gibne prostornine, kiji k živahnosti prispeva 16 ventil-ska tehnika. Motorju ne gre očitati pomanjkanja veselja do dela, sploh v visokih vrtljajih. Obljubljeni navor 170 Nm pri 4500 vrtljajih zadošča še za kaj več, kot le za lagodno vožnjo, čeprav zelo agilno in vodljivo uravnano podvozje prenese bistveno Na Koroškem radiu vsako drugo soboto ob 11.00 s ponovitvijo v torek ob 17.00 več. Ob sodelovanju lepo oprijemljivega volana z neposrednim mehanizmom so ovinki z Mondeom vedno zanesljivo premagani, ne da bi se pri tem odrekli udobni vožnji. Vsekakor je to ena izmed mondenih značilnosti tega Forda. Voznik, ki od motorja zahteva maksimum, do sto kilometrov na uro pospeši v 10,8 sekunde ter doseže končno hitrost 205 km/h. Na ustrezno visokem nivoju so tudi zavore. Vozna dinamika bo od živahnega voznika zahtevala davek v obliki nekaj malega nad 10 litri goriva, medtem ko bi se nežnejši lahko povsem spodobno peljali z litrom in pol manj. Povprečna poraba na testu je znašala 9,6 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. V celoti je Mondeo torej dober avtomobil, z zelo dobrim podvozjem, mirno tekočim, živahnim motorjem, elegantno karoserijo in prostorno notranjostjo v bivalnih barvah. Mondenost se lahko kaže tudi v ceni, ta pa je na srečo kupcev bolj na plebejskem nivoju. Piše: Aleksander Praper Volkswagen je v teh dneh uradno najavil velikega terenca, z imenom Tuareg. Njegove značilnosti: izjemne cestne in terenske vozne lastnosti, stalni, elektronsko uravnavani štirikolesni pogon, zračno vzmetenje z elektronsko uravnavanimi blažilniki, pet-, šest-, osem- in desetvaljni motorji, izvrstno udobje za dolga potovanja ter eleganten notranji in zunanji design. Volkswagen Touareg bo na trg prišel jeseni 2002, v Sloveniji pa ga pričakujemo začetku naslednjega leta. Švedski Saab je predstavil novo 9-3 limuzino, ki je prva Saabova limuzina v tem razredu. Opremljena bo s tremi novimi 2 litrskimi motorji, ki s pomočjo turbinskih polnilnikov razvijejo med 150 in 210 konjskih moči in z 2,2 litrskim turbo-dizlom, ki zmore 125 KM. Moč se bo na prednja kolesa prenašala preko 5 ali 6 stopenjskega ročnega in 5 stopenjskega avtomatskega menjalnika. V notranjosti novega 9-3 bo po zaslugi za 71 mm večje medosne razdalje na voljo več pros- tora. Varnost v švedskem slogu je seveda samoumevna! 15. maja se je pri nas pričela prodaja novega Minija. Predvidena letošnja prodaja znaša 40 avtomobilčkov. Kupite jih lahko le Ljubljani (Avto Aktiv) in v Mariboru (Integra). Cena znaša za osnovni model Mini Cooper 3.747.052,21 SIT, za močnejšega Cooperja S pa 4.936.700,72 SIT. Po izjavah vodstva skupine BMW lahko prihodnje leto v Miniju pričakujemo tudi 1,4 litrski dizelski motor, ki ga bodo odkupili od Toyote. Istočasno seje pričela tudi prodaja Citroenovega malčka C 3. Cene segajo od 1.923.000 Sit za osnovnega 1,1 X, pa vse do 2.472.000 za najdražjega l,6i 16V SX. Avtu Triglav, d.o.o., uvoznik vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo je za lastnike vozil Fiat, ki niso več v proizvodnem programu, pripravil do 50 popusta za originalne nadomestne dele, ki jih vgrajujejo pri pooblaščenih serviserjih. Omenjena ponudba velja za vozila preteklih modelskih let: Uno, Punto, Bravo, Brava. AKTUALNO! Razpisujemo tečaje: • čebelarjenje • zdrava in varovalna prehrana • zdravilna zelišča • tečaj za voznike viličarjev Zbiramo tudi prijave za vpis v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE in v program 3+2 EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si V NASMEH POLETJU Lepa in bogata izbira modelov za vroče poletne dni fantovskih in dekliških kompletov, kratkih hlač in majic... Kolekcija otroških oblačil VENERE Tekstil Črna m Rož Mežica * Vesna Čečovje .. ERA, d.d., Prešernova 10, 3504 Velenje www.era.si 1962 - 2002 Tajništv^z ^ ^ ^ Marketing 02 88 22 350 IZ ŽIVLJENJA KLUBA KOROŠCEV NA OBČNEM ZBORU POTRDILI STAREGA PREDSEDNIKA KKL TER S PESMIJO IN GLASBO DVEH KOROŠKIH UMETNIKOV VSTOPILI NOVIM DOŽIVETJEM NAPROTI Na rednem mesečnem četrtkovem srečanju v restavraciji Turist na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo 9. maja člani Kluba Korošcev Ljubljana, na svojem občnem zboru, potrdili kandidacijsko listino organov kluba in tako v upravni odbor izvolili 13 članov, med katerimi je kar nekaj starih, preverjenih “kadrov”. Predsednik kluba je ostal isti, tako, da bo dogajanje v KKL zagotovo zanimivo in dinamično tudi v prihodnjih letih. Mag. Janko Arah, dosedanji in novi predsednik, je takoj po izvolitvi povedal, daje klub v preteklih letih zastavil bogat načrt dela in ga tudi izpeljal, ter da bo tako tudi v prihodnje. Poleg Araha so v upravnem odboru še: Bernarda Lasan; podpredsednica, Štefan Lasnik; podpredsednik, Lidija Katič; tajnica, Neva Janko; blagajničarka, Štefan Fajmut; predsednik podružnice Novo mesto, in člani Janez Kožuh, Štefka Kučan, Nada Mager, Jaro Medi, Renata Picej in Milan Vogel. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Drago Kompan, Ivek Krpač, Vlado Mostnar, Janez Borec in Meta Geršak, v nadzorni odbor pa Marta Kos, Pavla Pirtošek in Drago Vobovnik. Občni zbor, ki je pritegnil več kot 90 članov kluba, je izzvenel v kul-turno-zabavni večer, ki sta ga popestrila glasbenika s Koroške, Gorazd Čepin in Marjana Mlinar. Avantura z imenom Prlekija Drago Šalamun nas je vpeljal v skrivnost svojega Na eni izmed 10 točk, kjer naj bi bila energija v Razkrižju Koroški piskači pri prleškem lončarju Žumru nenavadnega, peterovogelnega čebelnjaka in presenetil z še posebej pozitivna smo se nagneti v krog in nastavili znanjem o čebelarju Jugu iz Črne na Koroškem, ki je dvi- pred fotografski objektiv najmlajšega udeleženca izleta, gnil slavo slovenskega čebelarstva še pred Janšo iz devetletnega Julijana Gorenjskega 11. majajo sekcija avanturistov, ki deluje v okviru KKL krenila proti novim doživetjem, ki so se tokrat skrivala v Prlekiji. Program je bil pester in nabit z drobnimi turističnimi diamanti, ki smo jih udeleženci izleta začeli zbirati že v Gornji Radgoni, kjer je bila prva postaja v šampanjski kleti pod slapom. Z okusom penine na ustnicah se je popotovanje po zeleni oazi na desnem bregu reke Mure nadaljevalo proti Radencem, kjer smo v Marijinem domu iz leta 1894, v muzeju Radenske, sredi hladnega smrekovega gozda ob zdravilišču, pokukali v skrivnost zdravilne mineralne vode. Številne fotografije, dokumenti, etikete, embalaža, priznanja, rekonstrukcija vrtalnega stroja, pa več kot pol stoletja star dokumentarni film, ki so ga zavrteli, in nenazadnje tudi Karl Henn, predstavljen v naravni velikosti, sicer pa ustanovitelj in duhovni vodja začetka zdravilišča, ki je lahko v ponos vsem Slovencem, je ogleda vreden kulturnozgodovinski odsev preteklosti, na osnovi katere še danes tržimo odlično slovensko blagovno znamko. Ves čaroben nas je ob Muri pri Veržeju pričakal Babičev mlin, edini plavajoči in delujoči mlin v Sloveniji in kar vsi smo bili presenečeni, ko smo v Ribiškem domu ob Gezovih jamah sedli h kosilu. Odlična smetanova krompirjeva juha in brezhiben amur z dodatki in sladico, da o vilijamovki, ki je na tem naslovu zakon, sploh ne govorimo, so nas podprli za popoldansko spoznavanje turističnih posebnosti Prekmurja. Postali smo v Šalamunovem čebelnjaku v Krapju pri Banovcih, se zapeljali do Ivanovega studenca v Razkrižju, pozabili pa nismo niti energetskih točk, ki so jih zavzeti turistični delavci postavili nedavno tega ob reki Ščavnici in dan zaključili z obiskom pri najmlajšem slovenskem lončarju v Ljutomerju. Pri Žumanu je lončarska obrt tradicija, ki seje ohranila preko pol stoletja. Dan je izzvenel na kmečkem turizmu Jureš, na zadnjem sle-menskem vrhu tik pred hrvaško državno mejo, kjer smo se še drugič prepričali, da je prleška hrana, povezana s pijačo in srčnostjo domačinov res ogleda, obiska in užitka vredna. izobraževanje v v Sola v Šentjanžu: Ob visokem jubileju nov prizidek Osnovna šola v Šentjanžu pri Dravogradu ima dolgo tradicijo. Kar 1 50 let je zapisanih v njihovih analih in na slovesnosti ob obeležitvi tega jubileja so svečano odprli tudi nov prizidek s tremi učilnicami, kabinetom in šolsko knjižnico. Te prostore šola sicer uporablja že vse leto, a sobotna svečanost je vendarle bila priložnost za uradno odprtje prizidka. Poleg telovadnice, ki so odprli pred tremi leti, so v Šentjanžu s tem zaokrožili prizadevanja za ureditev šole po sedanjih potrebah. Tudi devetletka jim ni več neznanka. Celotna investicija (telovadnica in prizidek) je veljala skoraj 350 milijonov tolarjev, od katerih so krajani s samoprispevkom zbrali 66 milijonov, 103 milijone je prispevalo ministrstvo za šolstvo (kot je na svečanosti dejala državna sekretarka za šolstvo, tudi po zaslugi "sitnarjenja” dravograjskega župana Rada Krpača), 176 pa Občina Dravograd. Krajani, šolniki in otroci so zadovoljni, njihova naslednja želja pa je pridobitev računalniške učilnice, ki jo bodo predvido- ma uredili ob adaptaciji starega dela stavbe. Tudi odziv krajanov na svečanosti ob obletnici šole je bil izjemen, otroci in učitelji pa so se jim oddolžili z zanimivim, domiselnim in simpatičnim programom, v katerem so se sprehodili skozi zgodovino šole v Šentjanžu. Šolo je že leta 1900 obiskovalo 200 otrok, danes je njihovo število 225 in od leta 1995 je šola spet samostojna. Njen šolski okoliš obsega poleg Šentjanža še Otiški Vrh, Bukovsko vas in del zaselka Danijel. -vik SLAVJE NA REMŠNIKU Idilična vasica Remšnik v občini Radlje jebdoživela posebno slavje. K njim je prišla “KARAVANA ŠTUDIJSKIH IN BRALNIH KROŽKOV”, kijih organizira Andragoški center Slovenije z namenom, da se mentorji in člani krožkov ob srečanjih spoznavajo in izmenjujejo izkušnje. Letošnji program seje pričel v Kranju, preko Remšnika pa se bo karavana napotila še na Komen, v Ilirsko bistrico in v Gornjo Radgono. Remšnik je bil izbran za srečanje zaradi svoje uspešnosti. Od septembra 1995 do aprila 1999 so v vasi organizirali kar sedem študijskih krožkov, ki so jih izvajali člani Društva podeželske mladine. Pozitivne spremembe se v kraju že na zunaj vidijo in tudi na razstavi, ki sojo skupaj z udeleženci iz drugih krajev pripravili v vaški šoli. Krožkarji iz Slovens3e Bistrice so pripeljali s seboj kup izdelkov, ki so se jih naučili izdelovati v študijskih krožkih. Domačini so prikazali izdelavo lesenih vodovodnih cevi, pokazali pa so tudi modo za močnejše in uspehe plesnega in glasbenega krožka. Nastop citrark in pevcev gozdarskega zbora je še popestril srečanje. Precejšen del programa so izvajali člani bralnih krožkov iz Dravograda, Radelj ob Dravi, Maribora, Ruja in Slovenske Istre. Slišali smo izkušnje iz njihovih druženj, prisluhnili literarnim prispevkom v prozi in poeziji. Dravograjska mlada pesnica je navdušila z recitiranjem lastnih pesmi. Prijetno je bilo vsem prisotnim, ki se bodo verjetno še večkrat predstavili v drugih krajih. V svoje vrste vabijo še druge krajane, ki se želijo v prostem času ukvarjati z različnimi prijetnimi in koristnimi dejavnostmi. Ivanka Komprej PRVA SLOVENSKA. KNJIGA O TEm"IN ONEM V NOGOMETU Trgovina Knjigarna Slovenj Gradec je v sodelovanju s Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec v knjižnici pripravila predstavitev knjige JUANA VASLETA z naslovom “FUZBAL, TANGO IN POLKA" - Resnične zgodbe iz Južne Amerike in Slovenije, knjiga zgodb, usod in pripovedi. Z avtorjem, solistom v ljubljanski Operi in novinarjem, ki piše članke o južnoameriškem nogometu za časopis Delo, se je pogovarjal Niko Kolar. Že druga knjiga Juana Vasleta je napisana poljudno, tako, da lahko pritegne tudi bralce, ki niso blizu nogometu. Poleg življenjskim zgodbam je pisec posvetil svojo pozornost tudi tako imenovanemu slovenskemu nogometnemu čudežu in zgodovini vseh svetovnih prvenstev. Knjigo "FUZBAL, TANGO IN POLKA" je izdala založba Mladinska knjiga. Je prva tovrstna v Sloveniji in popestrena s 250. fotografijami. Na vprašanje, kako razumeti silno strast do nogometa v Južni Ameriki, je Vasle odgovoril: V Argentini, kjer sem živel skoraj vse življenje, lahko povem, mi se rodimo z žogo v zibki in potem se neprestano zanimamo za nogomet. Saj, vsakdo se posveča svojemu poklicu, vendar nogomet ostane vedno strast številka ena. Zdaj, pred svetovnim prvenstvom, čeprav je v Argentini kriza, se skoraj vse vrti okrog tega športa...Mislim, daje ob žslovenskem nogometnem čudežu’ tudi Slovenija spoznala novo zadevo, nekaj, česar si ljudje sploh niso predstavljali, strast in si niso niti mislili, da bodo enkrat tudi oni žnoter’.’’ Ajda Pristan “Slike z razstave” Likovni salon 24. april - 30. maj 2002 24. aprila smo v Koroškem muzeju Ravne na Koroškem odprli razstavo grafik koroškega umetnika in likovnega pedagoga Stojana Brezočnika z naslovom “Slike z razstave”. Umetnik se nam tokrat predstavlja z opusom 22 grafik kot nadaljevanjem in zaključkom celote, začete pred petimi leti, kolikor je preteklo od istoimenske razstave, s katero seje avtor predstavil že leta 1996 v cerkvi sv. Vida v Dravogradu. V tridesetletnem ustvarjanju Stojan Brezočnik deluje kot slikar in grafik. V začetku gaje privlačila predvsem barva in slikarstvo, v vsej ustvarjalni vnemi zadnjih dvajsetih let pa postane njegova ljubezen grafika in tehnika suhe igle, s katero (kot sam pravi) še danes najbolje izrazi svoje notranje vzgibe. V grafičnem opusu “Slike z razstave” Brezočnik postavi gledalca v posvečeno okolje galerije z razstavljenimi kipi in slikami. Umetnik kot zunanji opazovalec opazuje in v grafičnem listu dokumentira gledalčeve odzive na lepoto umetnine, ki jo slednji zaznava kot predmet nadzemske lepote, kateri se klanja in jo mistificira. V štirih razstavljenih grafikah iz leta 1996 se Brezočnik še posveča realnemu in jasno razpoznavnemu motivu figure, ki pa v novejših razstavljenih delih izgublja primarno pomembnost, saj se motiv zreducira na minimalne elemente, ki gradijo grafično polje. “Slike z razstave” so izčiščeni likovni organizmi v večplastnem smislu: v prvi fazi je jasen vsebinski poudarek cikla (o čemer povedno govori že sam naslov razstave), nadalje je izčiščen odnos med osnovnima grafičnima izraziloma -črto in ploskvijo - pri čemer s pridom izkoristi edinstvene lastnosti tehnike suhe igle, ki ostaja glavni adut umetnikovega likovnega razmišljanja. Kot umetnik je Stojan Brezočnik prehodil dolgo likovno pot. “Spotoma” so se izčistile misli in izkristalizirale ideje, ki so se "udejanjile” v sugestivni grafični celoti predstavljenega opusa. Razstava bo v letošnjem letu prenesena še v Mestni muzej Idrija in galerijo Grad Loškega muzeja Škofja Loka. S tem Koroški muzej Ravne na Koroškem opravlja svoje poslanstvo promocije Koroške in koroških umetnikov. Simona Javornik Poezija v Dravogradu: “ČELO NA SONCU” Ljubitelji slovenske moderne poezije so na literarni čajanki v Knjižnici Dravograd prisluhnili predstavitvi pesniške zbirke “ČELO NA SONCU” mlade pesnice LUCIJE STUPICA iz Šmarij pri Jelšah. Zanj, ki je izšel pri založbi Beletrina, je lani prejela nagrado za najboljši pesniški prvenec na lanskem knjižnem sejmu in nagrado Zlata ptica. Knjigo je moč brati kot roman v verzih, tem- atika pesmi se spreminja iz ljubezenske v bivanjsko. Lucijo Stupico poznamo tudi kot avtorico člankov o arhitekturi in oblikovanju v reviji Glamur. Že leto dni bere svojo knjigo “Čelo na soncu” javnosti v sodelovanju s čelistom IGORJEM MITROVIČEM, nekdanjim članom skupine ALL CAPONE ŠTRAJH TRIO, še zmeraj pa čelistom v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, godalnem triu Amnesty International in drugih komornih zasedbah. Ena od igranih skladb za čelo je napisana za pesem Lucije Stupice, druge, Bachove, pa so izbrane glede na vzdušja, ki se ujemajo z vzdušjem, ki jih bralcem vzbujajo pesmi Lucije Stupice. A. P. Dravograd: Srečanje z dr.Manco Košir V dravograjski knjižnici so nedavno pripravili srečanje z dr. Manco Košir o knjigi in branju "Kdor bere, ta misli”. Predavateljica vzgoje za medije in novinarske etike ter socialne pedagogike, publicistka in pisateljica, ki se je širši javnosti vtisnila v spomin z vodenjem TV oddaje Moški, ženske, v zadnjem obdobju v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije širi bralne navade prek študijskih krožkov za odrasle. Tovrstne izkušnje in petintrideset delujočih bralnih krožkov po Sloveniji jo je prepričalo, da bo gibanje uspelo. Jeseni bodo zato izvedli usposabljanja novih mentorjev bralnih krožkov, da bi tako dosegli potrebno kritično maso sodelavcev . Z osredotočenjem ljudi na branje bi ubrali pot večje duhovne rasti in pokončne drže prebivalstva. Po nekaterih podatkih pa povprečen slovenski državljan letno prebere do eno knjigo. Trendi drugod, v Nemčiji na primer, kažejo vedno večje zanimanje za knjigo, na Finskem pa bere knjige že več kot polovica prebivalstva, je dejala dr. Koširjeva. Knjiga in človek v sodobni družbi sta tesno povezana, saj je dobra pismenost pogoj uspešnega delovanja v vsakdanjem življenju. Ljudje potrebujemo samozavest, ki jo pridobivamo tudi z besednim zakladom. Ljudje zrelih let, ki so v bralnih krožkih obnovili branje, so dobili vzpodbude za last- no urejenost in družabnost ter novi smisel bivanja, saj branje vse to prinaša. Z branjem spoznavamo sebe in druge. Bolj celovito gledamo na svet, bolj razumemo druge ljudi in se učimo graditi odnose z njimi. S knjigo se pogovarjamo in notranje bogatimo. Je pa vse pogosteje tudi terapevtski pripomoček v skupinah za zdravljenje zasvojenosti in za prevzogojo zapornikov; na primer v ZDA so člani bralnega krožka po odhodu na prostost pozitivno spremenili življenje. Mentorica bralnega krožka v Dravogradu, Vlada Navotnik, kije povezovala pogovor na srečanju, je predstavila nekatere ugotovitve ankete o bralnih navadah ravenskih gimnazijcev, ki so zelo različne. S tem v zvezi je Koširjeva prisotnim srednješolskim predavateljicam svetovala, naj učencem kaj preberejo in ne zgolj svetujejo branje. Mlade je možno motivirati z takim izborom literature, ki jim je bliže; sodobnost je smiselno obdelati pred starejšimi deli. Pomembna je tudi čustvena razsežnost branja, saj nas knjiga čustveno nagovarja, čustva pa so bistvena za razvoj osebnosti, je poudarila dr. Koširjeva. Samo Šavc Sedma umetnost: RECENZIJA - Na svoji Vesni Slovenski film je zabredel. To vemo vsi. Vemo že, se pa najdejo posamezni lovci sreče, ki na svojo roko snemajo filme. In dobro jim gre. To so dokazali že sredi devetdesetih s filmi Klinika, Spomini mame Manke in Milice. Dolenjska je res plodna dežela, je mogoče kriv cviček ali pa le sonce. Festival Novo mesto v sodelovanju z Videoprodukcijo Kregar daje na ogled komedijo Na svoji Vesni. V njem poleg glavnega igralca Saša Dukiča nastopajo znane osebnosti - Milena Zupančič, Roger Moore, miss Slovenije Rebeka Dremelj in še vsaj dvajset bolj ali manj znanih osebkov. Vesna je na enostaven način zapleten film. Glavno moško vlogo igra ženska, ki rodi 16 letnega sina, kriminalci so obupno nesposobni, ravno tako miličniki, od katerih je eden brez vozniškega dovoljenja. In ravno ta na koncu filma vozi avto, pa še helikopter, ki se zaleti v glavno hišo v mestu. v Novem mestu si je film na premierni večer ogledalo 3500 gledalcev, sodeloval je tudi na filmskem festivalu v Portorožu, vendar pa so ga avtorji umaknili s sporeda. Ura predvajanja je bila postavljena na 9 zjutraj. Podobnih reklamnih akcij je bilo še kar nekaj. Ogled tega filma ni nujen, je pa zaželen. Film je odziv na uradno filmsko produkcijo in preseneča s svojo enostavnostjo. Vendar pa takšni filmi pri nas nimajo prihodnosti. Holivude, holivude,... Boštjan Črešnik Z ugodnim dolgoročnim potrošniškim kreditom si lahko privoščite tisto, kar si že dolgo želite. Rok vračila je od enega do šestih let, denar dobite takoj. Konkurenčne obrestne mere. Informacije v vseh enotah Nove KBM. Izračuni na spletni strani www.nkbm.si "'Š^Nova KBM kultura ____________________________PREPIH KO ŠOLSKO LETO MINE, KOT BI PIHNIL Srednje šole na Koroškem - pa seveda tudi osnovne - poplavlja ob rednem pouku toliko dogodkov, da bi potrebovale svoj časopis, če bi želele javnost redno obveščati o vsem. Če pogledam samo k najbližjima sosedama, ekonomski šoli in gimnaziji v Slovenj Gradcu, je že tam cel kup novic, ki zaslužijo, da zanje zve širša javnost: npr. na ekonomski imajo državna prvaka iz ekonomije, na gimnaziji so uspešno izvedli vseslovensko tekmovanje iz zgodovine in uprizarjajo eno najboljših, če ne kar najboljšo, srednješolsko gledališko predstavo o Ljubi Prenner. Tako za slovenjgraško gimnazijo kot zdravstveno šolo pa je bil poseben dogodek 18. aprila, ko so na viški gimnaziji v Ljubljani razglasili najboljše srednješolske haikuje. Na 2. državnem natečaju je sodelovalo okoli 600 dijakov, z omenjenih šol pa je šest dijakov pobralo smetano. Tako je 1. mesto za najboljši haiku (to je japonska trivrstičnica s po 5/7/5 zlogi) pripadlo dijakinji zdravstvene šole Nuši Kamnik (mentorica Helena Merkač), 2. mesto pa dijakinji Gimnazije Slovenj Gradec Veroniki Osterman (mentorica Karla Zajc Berzelak); Rok Uhan z gimnazije (mentorica mu je bila Irena Geč Mravljak) je nosilec 1. mesta za najboljši cikel v angleščini, Tadeja Poderčnik z zdravstvene šole je napisala najboljši haiku s šolsko tematiko, gimnazijec Robi Gumpot pa s tematiko iz narave; med pohvaljenimi haikuji je bil tudi angleški Karmen Vivod z gimnazije. V posebni knjižici, ki sojo izdali ob tej priložnosti, pa je objavljen še po en haiku vseh sodelujočih. Vse, tako nagrajene kot nenagrajene dijake ter seveda mentorice, je knjižica razveselila, predvsem pa seveda tako viden uspeh slovenjgraškega šolskega centra. Za uspešne pa velja oceniti še vsaj tri aprilske dogodke na Srednji strokovni zdravstveni šoli Slovenj Gradec. Prvi je že drugi Tek po slovenjgraških poteh za zdravje in smeh ob dnevu zdravja (odgovorna Katarina Praznik), nato prireditev ob dnevu Zemlje, ko se je povabilu odzvala pesnica, silna ljubiteljica živali in zaščitnica narave sploh Svetlana Makarovič (odgovorna Marija Rotovnik). Posebno obsežna in zahtevana pa je bila organizacija državnega tekmovanja zdravstvenih šol (odgovoren v. d. ravnatelja Blaž Šušel), saj je srečanje sestavljeno iz treh delov -literarnega, likovnega in strokovnega. Natečaja sta tako kot vsako leto tudi letos izhajala iz gesla za svetovni dan zdravja. Letošnje je bilo Gibanje za zdravje, strokovni del pa se je nanašal na bolezni srca in ožilja. Domača šola se lahko pohvali z dvema odličnima uvrstitvama, in sicer z 2. mestom za spis (med 42 dijaki ga je osvojila Kristina Hoič pod mentorstvom Alenke Rainer) in za stroko (med 44 dijaki je zlata medalja pripadla petim, tudi domačinki Aniti Razgoršek, ki je tekmovala pod mentorstvom Adija Flisa). Nič čudnega, da tudi zaradi t. I. obšolskih dejavnosti šolsko leto mine, kot bi pihnil. Za pokušino pa še letošnji najboljši srednješolski haiku: Listje na mojem pragu. Me je iskalo zeleno drevo? H. Merkač \/ OTROCAJKINE STONOGE TROČAJKINE ^TONOCE Pod tem naslovom je v samozaložbi za prijatelje’ izšla knjižica kratke proze, avtorice IVANKE KOMPREJ s Prevalj. Knjiga je bila predstavljena na majskem srečanju članov Kulturnega društva literatov Mežiške doline, katerega članica je tudi avtorica. Najprej je opazna zgradba tega besedila, pravzaprav besedil. Zvrstijo se v treh sklopih pod naslovi: POMISLEKI OB SPOMINIH, SKRIVNOSTNA OBLETNICA MATURE, BREZDOMKA. Besedila v prvem sklopu predstavlja petindvajset enot, v vsaki je zaključena vsebina oblikovana v natanko sto besedah. Vsaka enota se začne s ključno besedo, ki besedilu daje vsebino. Teh petindvajset začetnih besed pa se začenja s črkami abecede od A do Ž: Amatersko, Burleska, Citiranje, Črna, ... Založeno, Želvak. Vsebina deluje kot mozaik; to so drobna doživetja, spomini iz otroštva in mladosti, asociacije na sedanje življenje, družino in vnuke, drobna dogajanja, pomisleki, odsevi dogajanja v družbi, ... Pri tem avtorica ne moralizira, ne žuga s prstom, ne odkriva svojih travm. Življenje jemlje tàko kot je, ga pogleda žskozi rožnata očala’, misli ob tem začini z duhovitostjo in rahlo ironijo. Tako se pošali na račun svoje skleroze, državnega uradništva, medijev, itd. Bralec se ob tem ves čas rahlo nasmiha in - razvedri. SKRIVNOSTNA OBLETNICA MATURE ima enako zunanjo zgradbo; spet je tu petindvajset kratkih enot z začetno ključno besedo, prve črke teh besed pa so abeceda. Vsebina je tokrat življenjska zgodba maturantke Irme, vpeta v okvir te strogo določene zgradbe besedila. Zgodba deluje kot povest, dovolj zanimiva, da nas pritegne in hitro zdrsi skozi naše branje. Bralec pa čuti, da kar sili iz teh, zanjo (pre)ozkih okvirjev in bi se v obliki povesti ali romana brala še lepše. Vendar nam avtorica že na začetku pove, da žne znam pisati romanov’ - tako bralčeva želja ni utemeljena. Prav radovedno začneš brati še tretji del, češ le kaj mi ima še povedati?! V BREZDOMKI je petnajst enot po sto besed dovolj, da napiše življenjsko zgodbo dekleta od rojstva do odhoda v dom starostnikov, če ... Pripoved je napisana v prvi osebi in deluje dokaj živo. Osnova zanjo je napaka v rojstnem listu, kjer je v rubriki 'spol' napisano: moški. Od tod zapleti in neprijetnosti, ko se administrativna ugotovitev ne ujema z realno, saj ni sporno, da je opisana oseba ženska, ker je rodila otroka ... V tem delu se avtorica spet ujame v stil, ki ji najbolj leži; hudo resne dogodke opiše vedro, duhovito, da ne rečem radoživo. Kljub zgodbi, ki je kar se da realistična, dramatična, celo boleča, je stil tisti, ki bralca pripravi v dobro voljo, na nekaj mestih kar v smeh. Celotno besedilo je pisano v bogatih, prostih stavkih in deluje preprosto, enostavno. Jezik je naš vsakdanji, izražanje jasno, zato je to branje za najširši krog bralcev. Če enote seštejemo, jih je: dvakrat kot črk v abecedi in še petnajst, kar znese petinšestdeset avtoričinih ... Čestitamo! In nenazadnje; ilustrator, Bogomir Celcer, se je kar najbolje ujel s tekstom in ga dopolnil z imenitnimi ilustracijami. Kjer mu besedilo ni zbudilo likovne podobe, je ilustracijo opustil. Zanimivo je, da so se mu risbe, karikature, najlažje oblikovale ob tistem tekstu, kjer je tudi avtorica najbolj sebi zvesta. Z ilustracijami je knjižica dobila svojo prijetno in razgibano končno podobo. Večino izvodov OTROČAJKINE STONOGE je avtorica namenila v humanitarne namene Društvu prijateljev mladine, ki bo s prispevki omogočilo nekaj otrokom letovanje na morju. PRE PIH___________ razgledi v Studentarije Več kot spijemo, boljši smo (??) Piše: Mojca Erjavec Prav tako bi lahko bil naslov današnjega članka “Knjiga-študentova najboljša prijateljica??” Marec je mesec študentske kulture, april je mesec študentskih medijev in založništva. Na Kongresnem trgu v Ljubljani so tisti teden okrog dneva knjige stale stojnice z mamljivimi, za pol znižanimi cenami knjig, pa smo jih študenti kupili bore malo. Bodoča inteligenca pravi, da ni denarja, da si knjigo itak raje skopirajo ali izposodijo v knjižnici. Tudi CD-jev si ne privoščijo, saj imajo skoraj vsi “pekače” in je tako enostavneje in ceneje. Predvsem slednje. Ubogi vedno preplitki študentski žep. In potem pride maj. Mesec športa in turizma, popularno imenovan žurerski mesec majskih iger. Maja se v Ljubljani vsem zvrti v glavi od minule zime, od ozelenelega Tivolija in sladoleda na ulici, od izpitov, ki so že tako blizu, pa še tako daleč. Maj je dočakan, maj je gotovo eden najlepših, a tudi najdražjih študentskih mesecev. Če ne v dobesednem, pa v prenesem pomenu besede. Začne se vse skupaj že s prvomajskimi počitnicami in večno dilemo - se posvetiti knjigam in ujeti zamujeno, nadoknaditi prespana jutranja predavanja in prekofetkane popoldanske vaje? Ali prisluhniti zvoku morja, ki med prvomajskimi prvič glasno zašumi in povabi na zgodnje poletne dogodivščine? Aranžmaji so ugodni, cene izvensezonske - in lani je bilo “tk fajn \/ kolikor se strinja (slaba) vest, in ko si obljubimo, da bomo knjige vzeli s seboj, lahko začnemo obremenjevati proračun. Menda letos potovalne agencije, ki živijo od študentov (ZMT, Collegium,...) niso bile zadovoljne s številom prijavljenih za prvomajska potovanja. Smo postali bolj inovativni na lastno pest, morda marljivi ali le "broke"? Majsko vzdušje se je letos nadaljevalo na vseh prizoriščih športnih iger, kjer konec koncev res velja reklo važno je sodelovati, saj aktivnosti nekaterih tam prisotnih res pri najboljši volji ne moremo označiti za tekmovanje. Veliko večji razlog za množičen obisk majskih iger so številni žuri in prireditve, ki spremljajo športne dogodke. Naj bodo organizirani, kot otvoritev in zaključek, ali pa naključni in čisto “na easy”, kot gledanje ženskega nogometa neko popoldne v Rožni dolini, zmeraj se poleg prileže kozarček ali bolje, steklenica. Pravzaprav se zdi, da je geslo šport in turizem, s katerim se ponaša maj, samo krinka za označenje meseca popivanja. Treba je izkoristiti čas, ki nam še ostaja do junija, ko bomo trpeli tlako pod neomajnimi in nepremičnimi datumi izpitnih rokov. Tudi ŠKISova tržnica, peta po vrsti, tretjič na telovadišču v Tivoliju, je delno izgovor, da lahko sežemo po zastonj kozarčku terana na stojnici Koprčanov ali po žlikrofih pri Idrijcih. KKŠ se je letos predstavil skupaj s Klubom šaleških študentov, na stojnici je ponujal črn kruh in grumpovo mast, pa šnops in obe vrsti vina. Pa v kolikor je na Tržnici še dnevni program z igrami in šalami, tematska rdeča nit, motivacijski program z nagradami na odru in večerni koncert, toliko je tradicionalni pohod na Rožnik dejansko samo izgovor. Letos so žur na gričku nad ZOOjem okrcali tudi mnogi študenti sami -nekako brez duše, brez namena je ostal, menijo. Raja rada raja - in dajmo ljudstvu kruha in iger, če to samo zahteva. In kot tisti rimski meščani, ki jim je res bilo dovolj le, da so bili siti in zabavani, tako se včasih zdi, da je s slovensko študentarijo. Govorimo o povprečju, ki ga itak ni, pa vendar je. Zato se sprašujem, če študenti res nimamo kje vzeti, kot radi povemo, ali ne bi raje kje odvzeli in drugje dodali. Ena knjiga na Kongresnem je stala manj, kot porabiš za en večer žuranja. In ko smo ravno pri knjigah in pri študentih -zadnja od ŠOUovih klepetalnic je nosila naslov Mladi in socialna ogroženost. Obisk okrogle mize je bil porazen, gostje so bili (razen sekretarja ŠOUa za socialo) popolnoma neinformirani o dejanskem stanju med slovenskimi študenti in sploh niso imeli stika z realnostjo (med njimi sta bila novinar TVS in poslanec DZ). Statistika: 80% slovenskih študentov živi na plečih staršev, naslednji vir zaslužka je delo prek študentskega servisa, šele nato pridejo štipendije. Realna višina štipendije ostaja ista že pet let, za kadrovske štipendije ni zanimanja. ŠOU je mnenja, da mora za motivacijo študentov, bodoče strukture države jutrišnjega dne, poskrbeti država. Študentska posojila, krediti, odpis le-teh uspešnim študentom, subvencioniran javni prevoz in uspešna zaposlovalna in stanovanjska politika,... na vse to bomo še dolgo čakali. Navsezadnje morda niti ni čudno, da so okrogle mize in diskusije slabo obiskane in da imamo študenti govoranc in obljub že preveč. Da plahni zaupanje v ŠOU in v državo samo. Na Poljskem se študenti bojijo diplomirati in v neskončnost vpisujejo nove študijske smeri in stopnje, da jim še ne bi bilo treba na trg delovne sile. Je potemtakem komu zameriti, če raje ne misli na negotov jutri? Da danes tistega jurja, ki mu ga je dala mama, raje porabi za liter rujnega kot filozofsko razpravo- še enkrat le besede, besede, besede? Tako odgovor na vprašanje iz naslova ni lahek, jasno pa je , da knjiga ni (več) najboljša študentova prijateljica. KOPICA ODLIČIJ SLOVENSKIM KARATEISTOM V ITALIJI V ORGANIZACIJI ITALIJANSKE TRADICIONALNE KARATE FEDERACIJE IN WALT DISNEYA JE V FERRARI POTEKALO DVODNEVNO, ŽE 1 1. PRVENSTVO V TRADICIONALNEM KARATEJU ZA OTROKE OD 7. DO 14. LETA STAROSTI. TOKRAT SO NASTOPILI MLADI TEKMOVALCI IZ 1 5 EVROPSKIH DRŽAV, KI SO MERILI MOČI V POKALU TOPOLINO, V DISCIPLINAH KATA POSAMEZNO IN SINHRONIZIRANO. TEKMOVANJE JE POTEKALO V ŠTIRIH STAROSTNIH SKUPINAH OD LETNIKOV 1 989 DO 1 995 IN V ŠESTIH PASOVNIH SKUPINAH. Mlada reprezentanca Slovenije, ki je štela 29 tekmovalcev in tekmovalk iz petih klubov, je pod vodstvom selektorja Romana Breznika dosegla na petem zaporednem nastopu na tem uglednem tekmovanju doslej največji uspeh. Skupno so osvojili kar 19 medalj, od tega tri zlate, šest srebrnih in deset bronastih. V primerjavi s prejšnjimi nastopi, ko so v štirih letih skupno osvojili 28 medalj, je to rekorden in neponovljiv dosežek, kar potrjuje načrtno in strokovno delo z mladimi. V svojih skupinah so zmagali: Ravenčana Dejan Mesareč in Senta Breznik ter Ana Mlačnik iz Mežice. Druga mesta so osvojili: Janja Fortin iz Črne, Davorin Tkalčič iz Mozirja, Tjaša Kitek iz Mežice ter karateista ravenskega kluba Tomaž Gradišnik in Julijana Merkač. Bronasta odličja so prejeli: Ravenčani Kaja Jeromel, Aljoša Kokol in Sašo Herga, Nejc Kotnik iz Črne, Egon Bogdan in Nika Gregor iz Mežice ter Tina Čanžek iz Celja in Tjaša Škraber iz Mozirja. V ekipnem ali sinhroniziranem kata tekmovanju so si karateisti ravenskega kluba priborili eno drugo in dve tretji mesti. Drugo mesto so osvojili Dejan Mesareč, Senta Breznik in Goran Cvijetinovič med letniki 1990/91, tretji mesti pa Tomaž Gradišnik, Kaja Jeromel in Aljoša Kokol med letniki 1994/95 in Nejc Kotnik, Sašo Herga in Staš Ovčar v skupini letnikov 1992/93. /. M. NOV USPEH PLAVALCEV FUŽINARJA Plavalci Fužinarja so v mednarodni konkurenci v Susku in v Wolfsbergu ponovno nastopili odlično. Na mitingu Susak 2002 je med plavalci Damir Dugonjič zasedel tri prva in dva druga mesta, David Kačič je bil po enkrat prvi in drugi, Toni Pori dvakrat tretji in Andrej Sovič enkrat tretji. Med plavalkami je bila z dvema prvima, enim drugim in enim tretjim mestom najuspešnejša Tanja Kumprej, Gabrijela Golob je zasedla eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti, Suzana Tahiri eno prvo in tretje in Petra Jovan po eno drugo in tretje mesto. Mlajši dečki in deklice so nastopili na mednarodnem mitingu v Wolfsbergu. Med deklicami je bila daleč najuspešnejša Daša Pruš, ki je štirikrat stopila na najvišjo stopničko. Prvi mesti sta zasedli tudi Katja Muler in Alina Šešelj, Tjaša Erjavec je bila dvakrat druga, Petra Studenčnik, Ines Šteharnik in Tamara Miler pa so bile po enkrat tretji. Med dečki je Žiga Oto zasedel dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto, Luka Topler je bil po enkrat prvi, drugi in tretji, Lovro Velušek enkrat drugi in dvakrat tretji, Alan Godec enkrat drugi, Gregor Maks drugi in tretji in Sašo Herga enkrat tretji. 8. T. Sprememba na trenerski klopi odbojkarjev Fužinarja GOLOB NAMESTO URNAUTA Na trenerski klopi odbojkarjev Fužinarja GOK Igem, ki v minuli sezoni z osvojitvijo petega mesta v prvi državni ligi niso dosegli pričakovane uvrstitve, je vendarle prišlo do spremembe. V novi sezoni bo ravenske odbojkarje znova vodil domačin Branko Golob, ki je tudi pomočnik selektorja slovenske moške reprezentance Gregorja Hribarja. Golob je izkušen trener, ki je v sezoni 1997/98 odbojkarje Fužinarja popeljal do edinega naslova državnih in tudi pokalnih prvakov. V zadnjih letih se je Branko Golob posvetil predvsem delu z mladinsko in kadetsko vrsto pri ravenskem klubu, sedaj pa bo na trenerski klopi članske ekipe zamenjal dosedanjega tre- nerja Adija Urnauta. Pred odločitvijo o zamenjavi trenerja so na Ravnah izpeljali volilno skupščino kluba in potrdili dosedanje vodstvo kluba še za eno mandatno obdobje. Tako bodo ravenski odbojkarski klub v naslednjih dveh letih vodili: predsednik Danilo Pudgar ter člani upravnega odbora Danilo Tušek, Stojan Košak, Igor Filipančič, Franjo Jež, Marjan Kokol in Danilo Čebulj, ki hkrati opravlja naloge tehničnega vodje članske ekipe. Potrdili so tudi dosedanje člane nadzornega odbora in disciplinske komisije. Člansko ekipo bodo pred letošnjo sezono zapolnili z najmanj tremi nadarjenimi odbojkarji iz mladinske vrste, poiskati pa name- ravajo če okrepitve iz domačega okolja. Potem ko so se razšli z edinim tujim odbojkarjem, Beograjčanom Miomirjem Krasi-čem, bodo glavno breme nosili dosedanji igralci, predvsem reprezentanta David Slatinšek, Bogdan Kotnik ter Jure Kokot. Trener Golob bo imel na voljo tudi mlajše odbojkarje, ki so že v pretekli sezoni nosili dres Fužinarja, razmišlja pa še o dodatnih okrepitvah. Tako bi želel videti v svoji ekipi reprezentančnega podajalca, Ravenčana Roka Satlerja, ki je nastopal za ekipo Merkurja Bled, med ravenske odbojkarje pa naj bi se znova preselil Vlado Kotnik, ki je nazadnje igral pri Mislinji. Ivo Mlakar ZMAGA REPASA... V športni dvorani v Slovenj Gradcu sta Kick-boks klub Zmaj in meneger Mija Vidovič organizirala prvi večer boksa in kick-boksa. Več kot 1000 gledalci je lahko uživalo v treh dvobojih boksa in dveh kick-boksa. Predstavila sta se tudi dva domačina: Vlatko Nikolov in Uroš Repas. Oba sta bila deležna še posebej glasne podpore s tribun, svoje navijače pa sta na koncu nagradila z zmago. Osrednji dvoboj večera je bila borba v kick-boksu za naslov internacionalnega prvaka verzije Wako - fui contact do 86 kilogramov med Urošem Repasom in Hrvatom Zoranom Majčičem. "V zadnjih tednih sem treniral po enakem programu kot običajno in lahko rečem, da sem na dvoboj povsem pripravljen”, je pred borbo dejal domači favorit, ki je pričakoval težko borbo. Repas v zadnjem času trenira pod vodstvom znanega trenerja Slobodana Andeliča in napredek je opazen. Tudi tokrat je začel odlično. V prvih rundah je ob glasnem spodbujanju nasprotnika kar nekajkrat podrl na tla in s tem povsem prevzel pobudo. Majčič se nikakor ni mogel vrniti v borbo, še tistih nekaj poskusov pa je domači matador kaj hitro iz obrambe spremenil v napad. Ko je Repas Majčiča ponovno podrl na tla, je sodnik povsem upravičeno predčasno prekinil borbo. “Pred dvobojem je bilo prisotne nekaj treme, saj se tokrat prvič borim pred domačimi navijači. Ko pa seje dvoboj začel, sem misli usmeril zgolj na nasprotnika. Z zmago sem zadovoljen in s tem sem dobil še dodatno vzpodbudo za prihodnost”, je po dvoboju dejal Repas. Z zmago si je na široko odprl možnost boja za naslov evropskega prvaka v svoji kategoriji. Zmage se je veselil tudi njegov meneger in organizator prireditve llija Vidovič. Slednji je v orga- nizacijo vložil veliko časa in truda, brez sponzorjev (glavni so bili Kava bar Florida, Kava bar Time aut in slikopleskarstvo Brko) pa Repas verjetno ne bi imel možnosti boja za naslov pred domačimi navijači ... IN NIKOLOVA Bi. V boksu je v kategoriji do 75 kilogramov Vlatko Nikolov po soglasni odločitvi sodnikov premagal Ivana Bizjaka iz Ljubljane. Nikolov, sicer član Avto Jagodič Maribor, je prikazal dober boks in tako zanesljivo vknjižil novo zmago. Zanimivo je, da je Bizjaka premagal tudi v boju za naslov državnega prvaka, Ljubljančanu pa maščevanje ni uspelo. V prvih rundah je bil Nikolov veliko boljši in si priboril odločilno prednost. Kot kaže, mu je predstava pred domačimi navijači dala še dodatnega elana in proti koncu boja se je z nasprotnikom že rahlo poigraval. Dvoboj je zanesljivo pripeljal do konca in o zmagovalcu ni bilo dvoma. Ravenčan večino treningov opravi v domačem okolju, dvakrat tedensko pa trenira v Mariboru. Njegovi cilj so jasni. V prihodnosti ga čaka še nekaj pomembnih dvobojev, nato pa skoraj zagotovo nastop na evropskem prvenstvu. Tam bi znal tudi presenetiti, v kolikor pa bi se uvrstil med najboljše, bi si s tem priboril tudi možnost nastopa na olimpijskih igrah. Bogdan Tušek V ČRNI BODO OBELEŽILI 40 - OBLETNICO NK PECE Nogometni klub Peca, član prve skupine Medobčinske lige Maribor, praznuje letos 40-obletnico obstoja. Jubilej želijo prizadevni športni delavci črnjanskega kluba primerno obeležiti. Tako se bodo 21. in 22. junija zvrstile v Črni številne športne in družabne prireditve. "Pripravljamo pester program, s katerim želimo na dostojen način obeležiti našo obletnico,” pravi predsednik kluba Robert Kurnik. "Prvi dan bomo proslavo pričeli z nogometnima tekmama mlajših in starejših dečkov, ob 17. uri bo še tekma med članskima ekipama Pece in velenjskega Rudarja, v počastitev preminulih članov našega kluba. Ob 19. uri bo osrednja slavnostna proslava, na kateri bomo med drugim tudi podelili priznanja zaslužnim članom in igralcem našega kluba. Za drugi dan načrtujemo družabno srečanje vseh generacij igralcev in funkcionarjev kluba pod šotorom. Poleg tega bo dopoldne ob 10. uri tekma veteranov Pece in Partizana Fram. Ob 14. uri bo nogometna tekma mladinskih ekip Pece in Korotana. Nato še vrhunec športnega dogajanja na našem prelepem novozgrajenem igrišču, ob 17.30 uri dvoboj dveh prvoligaških članskih ekip Dravograda in CMC Publikuma iz Celja, ki bo zagotovo pritegnil zanimanje nogometnih navdušencev.” /. M. vaš prepih POZDRAV POMLADI 13. aprila so se v Podružnični šoli Kapla na Kozjaku zbrale mamice in ženske. Vrtičkarji in osnovnošolci so pripravili proslavo, ki je združevala materinski dan z veseljem nad bližajočo se pomladjo. Program, ki so ga pripravili učenci in vrtičkarji skupaj z učiteljicami in vzgojiteljico, je bil zanimiv in pester. Odkar se prireditve odvijajo v stavbi nove šole, se krajani toliko raje udeležujejo tovrstnih prireditev. Tudi odrsko življenje na Kapli je pestro. Krajevno KD je uprizorilo v nekaj letih kar precej iger. Tukajšnji župnik, g. Igor Glasenčnik, režira igre, s katerimi so gos- tovali že preko slovenskih meja. V šoli deluje literarni krožek, v katerem so posebej marljive sedmošolke Natalija Robnik, Anita Rihter, Nina Tjukajev in Maksimiljana Črešnik. Vedno z veseljem prebirajo nova dramska dela, čeravno imajo veliko dela tudi z učenjem. V novembru 2001 so na 27. srečanju gasilk Koroške v Vuzenici predstavile kratko igro z naslovom Na kavi pri Angeli in požele velik aplavz. Glede na veliko ljubezen do odrskih del vse kaže, da tovrstno življenje na Kapli ne bo tako zlahka izumrlo. S. Praper MED SONCEM IN ZVEZDAMI Z gospodom Marijanom sva se spoznala -dobesedno - prek časopisa! Ko se je pripravljal na sodelovanje z Didakto, jih je zaprosil za vzorec revije, da bi spoznal njihov način oblikovanja prispevkov. In ravno v tisti reviji, ki jo je dobil kot vzorčno, je bil objavljen moj prispevek o šoli v Javorju. Zanimala ga je, zato je prosil za pomoč uredništvo Didakte, ki mi je sporočila njegovo željo in možnosti dogovorov. Ker sem enkrat že sodelovala v njegovi delavnici, ki jo je izvedel na Javorniku, sem vedela, kdo je, in dejstvo, da se zanima za nas, meje osrečilo. Takoj sem navezala stike z njim in dogovorila sva se, da nas bosta z ženo obiskala v Javorju. Da bi bila njuna pot k nam lažja, so jima učenci višje stopnje s pomočjo učiteljice Aleksandre predstavili naš kraj in dohod do njega v sliki in besedi. V ponedeljek, 13. maja letos, se je zgodilo -Stana in Marijan Prosen, avtorja številnih astronomskih knjig, namenjenih mladim bralcem, sta nas obiskala! Naravoslovni dan, ki sta ga nam pripravila, smo pričeli ob 16. uri. Še sreča, kajti prav do popoldneva smo živeli v prav turobnem, oblačnem dnevu, šele okrog petnajstih so se pričeli oblaki trgati, ob prihodu gostov pa je že sijalo sonce! Po uvodni predstavitvi smo si odrasli, Stana in Marijan, učiteljice in kuharica, zaposlene na naši šoli, pa gostje, vzgojiteljici Dina in Irena, njihov šofer Drago, mama Ljubica in naš marljivi zunanji sodelavec, gozdar Boštjan, oblikovali vtise drug o drugem ob kavici, učenci naše šole pa so se medtem družili s skupino mladih planincev, ki je prišla na naš poseben, astronomski dan, iz Črne. Nato pa smo začeli s prvo delavnico. V toplem, sončnem popoldnevu smo spoznali osnovne pojme orientiranja in skušali s pomočjo Sonca, rok in našega popka določiti glavne strani neba. Naučili smo se, kako se vrti Zemlja in z gibanjem ponazorili, kako se menjavata dan in noč in kako se izteče leto. Opazovali smo sence in se naučili, kako pri naših opazovanjih (ne) gledamo v Sonce! Starejši učenci so marsikaj od naštetega že znali, toda dinamičen prikaz našega učitelja Marijana jim je vendar nudil pestro učno uro. Po malici je sledila druga delavnica, ki smo jo izvedli v učilnici. S pomočjo diapozitivov sta nam predavatelja približala vesolje . Tako lepih slik planetov in zvezd v naši atmosferi gotovo večina od nas ni videla še nikoli prej! Učence je predavanje zelo zanimalo! Za konec tega (teoretičnega) dela pa smo spoznali še nekaj mitov iz vesolja, ki sta jih predavatelja izdala v svoji novi, lepi in zelo zanimivi knjigi Zvezdni miti in legende, ki jo je izdala založba Jutro, v njej pa avtorja opisujeta, kako so bile v starih časih zvezde vir številnih mitov in le-gend.Zgodbe dopolnjujejo zelo lepe mitske slike iz Hevelijevega zvezdnega atlasa. Poleg te pa smo si lahko ogledali (in tudi kupili) še druge knjige in priročnike iz njune bogate avtorske zbirke. Potem pa smo čakali zvezde. Ugotovili smo, daje sredi maja dan zelo dolg, saj smo zvezdo Večernico (planet Venero) pričakali šele okoli 21. ure, Jupiter pa smo ugledali še kasneje. Nekoliko so nam nagajali tudi oblaki, ki so se zelo počasi in neenakomerno umikali nekam za obzorje. Ko so zamigljale prve zvezde, smo se naučili, kako razlikujemo na nebu planete od zvezd. In naposled smo dočakali Veliki voz, sestavljen iz sedmih svetlih zvezd, ki so na našem nebu vedno vidne in nam zato služijo tudi kot dobra orientacija pri iskanju drugih zvezd. To je bila posebna, nekoliko mistična učna ura. Nekateri učenci so pričakovali kak daljnogled in so bili ob spoznanju, da bomo vso delo opravili kar z rokami in ozkim snopom svetlobe, ki ga oblikuje baterijska svetilka, kar malo razočarani.Toda ob popolni znočitvi smo lahko opazovali vedno več zvezd in tudi oblakov je bilo vedno manj. Tako smo določili na nebu še mnoge zvezde, najbolj pa so se nam vtisnile v spomin zvezda Severnica, Koza (Kapela), Vega v ozvezdju Lire, Arktur v ozvezdju Volar, ozvezdji Device in Leva in zvezdi, ki tvorita ozvezdje Dvojčka, Poluks in Kastor. Naši najmlajši učenci so postajali zaspani, Prosenova pa je čakala še vrnitev v Ljubljano, zato smo z učenjem pod zvezdami končali. V učilnici smo narisali še zvezdni dežnik in tako ponovili učno snov iz narave, g. Marijan pa nas je naučil še, kako narediti preprosto sončno uro. Polni novih spoznanj smo se (pod popolnoma jasnim nebom) poslovili od bogatega dne in drug od drugega. Mi smo od Stane in Marijana Prosena veliko pridobili. Upam, da je tudi njiju sodelovanje z nami kakorkoli obogatilo, kljub temu, da sta vso pot in delo opravila brezplačno! Želim, da bi se še kdaj srečali! Martina Podričnik, OŠ Javorje Teh zlatih 50 let V Gornjem Doliču sta pred časom slavila zlato poroko Anica in Edvard Kranjc. Slovesnost je opravil župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec, ki jima je izročil listino - priznanje občine za zlato poroko. Oba slavljenca sta sodelovala v NOB, Edvard seje komaj šestnajstleten pridružil partizanom na Pohorju. V zakonu se jima rodili hčerka in dva sinova, ki so skupaj s starši v krogu vnukov, sorodnikov in prijateljev veselo praznovali jubilejni dogodek. Čestitamo tudi borci NOB. Stanko Hovnik SE NAPREJ ONESNAŽEN ZRAK Pred tremi leti je čez 400 krajank in krajanov KS Šentjanž podpisalo peticijo o onesnaževanju zraka in okolja s strani Tovarne ivernih plošč v Šentjanžu. Na prošnje in obljube vodstvenega kadra v TIP, naj počakamo do junija 2002, ker do takrat so nam obljubili, da bodo zgradili filter, ki bo preprečeval izpust plinov in prahu v ozračje, smo do tega časa dali peticijo v mirovanje, v upanju, da se bo obljuba s strani TIP uresničila. V letu 2001 so zgradili nov sušilnik za iverje in s tem povečali proizvodnjo, tako da sedaj izpuščajo še večje količine plinov in prahu v okolje, v katerem živijo podpisniki peticije. Ker vodstvo TIP ni uresničilo obljubljenega ,bomo krajani KS Šentjanž ponovno pričeli z aktivnostmi, da bomo lahko vdihovali čist zrak, ki ga nam nima nihče pravice onesnaževati. Ivan Merc TRIDESET LET VRTCA MEŽICA Vrtec je hiša, kamor hodijo Miša, Nejci, Drejci Nine, Špele, Brede in vse najlepše sosede... Osnovni cilj življenja in dela v našem vrtcu so srečni in zdravi otroci in to je naše vodilo leta nazaj, pa tudi v prihodnje. Na kaj smo posebej ponosne? Na to, da imamo kvalitetno sodelovanje s starši v obliki srečanj, izletov in tudi strokovnih združenj na roditeljskih sestankih, govorilnih urah, individualnih pogovorih in drugod. Leta 1995 smo prve v regiji pričele s planinskimi tabori po Sloveniji in akcija “Ciciban planinec” poteka že od leta 1982. Skupno s planinci odkrivamo lepote bližnje in daljne narave. Dobro je tudi naše sodelovanje z ustanova- mi v kraju. Posebna pohvala velja ustanovitelju, Občini Mežica in g. županu Janez Praperju, ki ima za vrtec izreden posluh. Leta 2000 smo se organizacijsko priključili k osnovni šoli in že drugo leto zelo dobro sodelujemo. Ostalo pa je tudi dobro sodelovanje na strokovnem področju z ostalimi vrtci v regiji, saj se zavedamo, da je za otroka najboljše komaj dovolj dobro in zato se strokovni delavci neprenehoma doizobražujemo na republiških seminarjih, strokovnih aktivih in raznih drugih oblikah. Posebej smo ponosne na sodelovanje z vrtcem preko meje, ki poteka že drugo leto. Izmenjujemo si izkušnje na pedagoškem področju in dvojezičnost. Za zaključek samo to, da želimo, da naš vrtec še naprej ostane vrtec, kamor se bomo vsi radi vračali. Kolektiv vrtca Mežica DELO S (M) O RAZVREDNOTILI Napad na Mira Petka, koroškega Večerovega novinarja, ki so ga brutalno pretepli, je le vrh ledene gore in logična posledica neke zdaj zares bolne civilizacije. Miro je pisal po resnici in pravici, a policiji še danes ni uspelo najti krivce tega krutega dejanja. Da, pregloboko se je razbolela civilizacija, taka se je razpasla, razrasla, razbohotila in usidrala tudi tu na Koroškem. Še včeraj je bilo pošteno delo nekaj svetega, ljubezen do zemlje namreč, delovne organizacije, industrije in nenazadnje do materinščine in lastne identitete. Danes pa... Delo je danes razvrednoteno, odvečno, nepomembno, da, postalo je nadležno in zaničevano. Država bi morala neprimerno več napraviti za vrednotenje poštenega dela. Čas, v katerem živimo, ni naklonjen ljubezni do dela. Svet, v katerem živimo - Slovenija ni izjema - je spletkarski, računarski, brutalen, preveč porabniško nastrojen.. Janez Križan Šentjanž Tragična smrt pilota Brez dvoma je koroško črno kroniko (običajno gre za mesec dni) najtežje pisati, če moram poročati o tistem najbolj tragičnem - to je o smrtnih žrtvah. Tokratno pisanje je zato toliko bolj črno ali tragično, saj je smrtnih žrtev kar več. Izgubil krilo Kljub temu, da je športno letališče v Šmartnem pri Slovenj Gradcu zelo dobro obiskano, so letalske nezgode, na srečo, redke. Vendar, kakor da bi se nekaj zarotilo, je bilo zadnje dni v Sloveniji kar nekaj letalskih nezgod, ena med njimi, na žalost, tudi na Koroškem. 6. maja 2002 ob 19.30 je v Šmartnem pri Slovenj Gradcu strmoglavilo akrobatsko jadralno letalo, znamke Pilatus B4, last letalskega društva Airflieg -Gradec. Pilot M.M. z Dunaja je z letalom izvajal akrobatske elemente, pri čemer mu je, po izjavah očividcev, odletelo eno od kril. Letalo je strmoglavilo, pilot je izskočil, vendar je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nezgode umrl. Dan kasneje je bil opravljen ogled kraja nezgode, kjer je sodeloval tudi predstavnik Letalske zveze Slovenije. Ugotovili so, da je avstrijski pilot vadil akrobatske elemente na višini med 1200 in 1400 metrov. Komisija je našla tudi krilo in druge dele letala ter ugotovila, da je dejansko prišlo do odloma desnega krila na mestu, kjer se spaja s trupom. Krilo se je odlomilo zaradi nenadnega manevra, izpeljanega pri veliki hitrosti na višini okoli 700 ali 800 metrov. Pilot je izskočil iz letala na višini 150 do 200 metrov, vendar se padalo ni odprlo. Pilot jadralnega letala je bil ustrezno usposobljen in je imel opravljenih okoli 120 ur samostojnega letenja. Predstavnik Letalske zveze Slovenije je odredil hrambo ostankov letala, padalo pa bo dal v nadaljnjo preiskavo. Žrtvi na Poljani Druga tragična nezgoda pa se je zgodila na cesti. Prometna nezgoda, ki se je pripetila 24. 04. ob 19.15 na regionalni cesti Prevalje - Mežica, je terjala kar dve smrtni žrtvi, ena oseba pa se je hudo telesno poškodovala. Voznik osebnega avtomobila, posebej prirejenega za invalida, R.P. iz Ljubljane, je vozil s Prevalj proti Mežici. Zunaj naselja Poljana nad Prevaljami je v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desno bankino. Po 43-tih metrih je sunkovito zavil nazaj na vozišče, kjer je izgubil oblast nad vozilom. Pričel je bočno drseti v levo preko vozišča in na travnato nabrežino, kjer se je vozilo pričelo prevračati. Med prevračanjem v dolžini 33 metrov sta voznik in sopotnik na zadnjem sedežu, RJ. s Prevalj, padla iz vozila in zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrla. Potnica na prednjem sedežu S.Š. z Raven na Koroškem je ostala v vozilu. Dobila je hude telesne poškodbe in sojo odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Maribor. Gmotna škoda na vozilu je ocenjena na okoli 1,5 milijona tolarjev. Vozilo v zrak Na podoben način kot prejšnja se je zgodila tudi prometna nezgoda 11. 05. 2002 ob 19.25 na glavni cesti Radlje ob Dravi - Maribor, zunaj naselja Javnik. Tudi ta je terjala smrtno žrtev. Voznik osebnega avtomobila M.Š. s Kaple je vozil iz Ožbalta proti Radljam ob Dravi. V blagem levem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na cestno nabrežino. Vozilo je dvignilo v zrak in ga nekajkrat obrnilo. Ob prevračanju se je vozilo vnelo. Voznika so uspeli rešiti iz vozila, vendar je utrpel zelo hude telesne poškodbe. Sopotnik v vozilu - njegova identiteta tedaj še ni bila znana, domnevali pa so, da gre za R.H. iz Vurmata, je ostal ukleščen v vozilu in je umrl. Vozilo je bilo popolnoma uničeno, gmotna škoda pa znaša dober milijon tolarjev. Brez znakov nasilja V leseni baraki v Radljah ob Dravi so 03. 05. ob 13.00 našli truplo U.S. iz občine Radlje ob Dravi. Po prvih zbranih podatkih pokojni naj ne bi bil umrl nasilne smrti. Policisti in zdravnik Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi namreč na truplu niso našli znakov nasilja, vzrok smrti pa še ugotavljajo. Sunek skozi okno Precej neobičajen dogodek pa se je pripetil 10. maja ob 12.55 v Slovenj Gradcu. Tedaj so namreč policisti Policijske uprave Slovenj Gradec odvzeli prostost E.K., ki je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja poskus umora svojega sina M.K. Po podatkih policije je osumljena tega dne z možem in sinom popi- vala v lastnem stanovanju stanovanjskega bloka. Pod vplivom alkohola so se, kot pred tem že nekajkrat, med seboj sprli in se pričeli pretepati. Sin je odprl okno in stopil do njega ter, kot tudi že nekajkrat do tedaj, zagrozil, da bo storil samomor. Osumljena E.K. naj bi stopila do njega in ga potisnila skozi okno, tako da je padel 9,5 metra globoko na zelenico in se hudo telesno poškodoval. Osumljeno so dan kasneje privedli k preiskovalnemu sodniku. Nasilni partner Zelo nasilen je bil tudi vinjeni H.A. iz občine Dravograd, ki so ga policisti 28. 04. 2002 ob 18.00 pridržali do streznitve. Doma je namreč pretepal bivšo partnerko S.A. Tudi ob prihodu policistov se ni pomiril in je bivšo partnerko še enkrat udaril ter zagrozil, da bo to storil tudi, ko bodo policisti odšli. Predlagan bo k sodniku za prekrške. Srboriti kupec Na hladno je do streznitve romal tudi A.D. iz občine Prevalje, ki je 16. 05. ob 18.25 imel svoj "program” v prodajalni z živili na Prevaljah. Vinjeni “kupec" se je nedostojno vedel do prodajalk in kupcev. S prodajnih polic je jemal prehrambene izdelke, jih odpiral in razmetaval po trgovini. Tudi opozoril policistov ni upošteval. Zardi bojazni, da bo s kršitvijo nadaljeval, so zanj odredili pridržanje do streznitve Presežne promile Alkohol je lahko zares nerodna reč in je kriv za marsikatero tragedijo. Še zlasti, če ga ima nekdo v sebi preveč ali če je pregloboko pogledal v kozarec, kot običajno rečemo. Poglejmo enega izmed takšnih primerov. Policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec so bili 09. 05. ob 19.21 obveščeni o prometni nezgodi s telesnimi poškodbami in pobegom. Z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil so ugotovili, da se je prometna nezgoda pripetila okoli 16. ure, v njej pa je bil udeležen voznik kolesa z motorjem S.Z. iz občine Slovenj Gradec. Svoje neregistrirano kolo z motorjem je vozil po krajevni cesti iz Pameč proti Gradišču. V ostrem desnem ovinku mu je naproti pravilno pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila. Motorist se je avtomobila ustrašil in izgubil oblast nad kolesom z motorjem. Zapeljal je na levo stran vozišča in trčil v skalo ob cesti ter se lažje poškodoval. Policisti so za motorista odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 3.35 promile alkohola v organizmu. In kazen? Zaradi nepravilne smeri in strani vožnje, vožnje z neregistriranim kolesom z motorjem in neuporabe varnostne čelade so S.Z. izdali plačilni nalog v višini 40.000 tolarjev. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa bo moral k sodniku za prekrške. Ustrašila se je V cestnem prometu pa ni nevaren zgolj alkohol, svoje lahko naredita tudi neizkušenost ali strah. Slednje je bil verjetno vzrok za prometno nezgodo, ki se je pripetila 06. 05. ob 19.50 na Partizanski poti v Slovenj Gradcu. Mladoletna M.K. iz občine Slovenj Gradec je vozila kolo z motorjem po tej ulici. Ko se je približala križišču z Iršičevo ulico, je na oddaljenosti okoli 25 metrov opazila, da se iz stranske na prednostno cesto vključuje v promet voznik osebnega avtomobila sive barve. Glede na razdaljo do omenjenega križišča in na majhno hitrost bi kolo z motorjem še lahko pravočasno ustavila ali pa bi z vožnjo brez nevarnosti lahko tudi nadaljevala. Vendar pa je zaradi neprilagojene hitrosti, glede na stanje vozila, močno zavrla. Izgubila je oblast nad vozilom in padla po vozišču ter se huje telesno poškodovala. Zunaj prehoda Huje telesno se je poškodoval tudi M.S. iz občine Ravne na Koroškem, ki je bil kot pešec udeležen v prometni nezgodi, ki se je pripetila 18. 04. 2002 ob 22.30 na Ravnah na Koroškem. Voznik osebnega avtomobila M.B. iz občine Ravne na Koroškem je vozil po mestni ulici na Čečovju. V križišču s prednostno cesto je pričel zavijati v levo. Prav tedaj pa je pešec M.S. prečkal cesto zunaj prehoda za pešce. Voznik ga je zadel in ga huje telesno poškodoval. Nevarne ceste Ceste in ulice pa seveda niso nevarne zgolj zaradi prometa in prometnih nezgod. Na njih prežijo tudi nekatere druge nevarnost. Na Policijski postaji Slovenj Gradec je 07. 05. BJ. iz okolice Slovenj Gradca prijavil, da je bil dne 03. 05. 2002 žrtev roparskega napada. Policisti so še istega dne izsledili osumljenca H.S., ki že več let neprijavljen biva Slovenj Gradcu in so ga tudi že predali preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki je zanj odredil pripor. In kako je prišlo do ropa? 3. maja je H.S. oškodovanega, ki je sicer njegov znanec, pospremil domov. Blizu njegovega doma gaje z udarci zbil na tla in mu iz denarnice vzel ves denar - okoli 40.000 tolarjev. Prazno denarnico je odvrgel blizu oškodovanca, ki je obležal na cesti. Policisti so ugotovili še, da to ni bil edini rop, ki ga je storil H.S. Že leta 1997 je bil namreč na Okrajnem sodišču v Mariboru obsojen na zaporno kazen zaradi storitve kaznivega dejanja ropa. Pa tudi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zoper njega zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa vložilo obtožnico. Odprti požar Tudi v minulem obdobju brez požara v koroški črni kroniki ni šlo. Tako je 25. 04. ob 23.10 izbruhnil ogenj na odprtem skladiščnem prostoru podjetja Isomat d.o.o. v Poleni pri Mežici. Začetni požar so omejili in pogasili gasilci GD Mežica. Policisti z Raven na Koroškem so ugotovili, da se je vnel polizdelek za izolacijske cevi poliuretan, težak okoli 100 kilogramov, ki je bil poškodovan in sata v razpoko pronicala vlaga in zrak. Kemična reakcija je povzročila tlenje in vžig izolacijske mase. Gmotna škoda znaša dobrih 50.000 tolarjev. Nočna izmena Kratko policijsko sporočilo: “Dne 27. 04. 2002 ob 04.40 so policisti na Ravnah na Koroškem odredili pridržanje so streznitve zoper A.B. iz občine Ravne na Koroškem. A.B. je v močno vinjenem stanju prišel do varnostnika podjetja in hotel prečkati prostore podjetja. Ker mu varnostnik tega ni dovolil, je odšel okoli 50 metrov višje, preplezal zaščitno ograjo in vstopil v prostore podjetja. Varnostnik je odšel do njega, ga pripeljal do glavnega vhoda in obvestil izmenovodjo v podjetju. Ob njegovem prihodu se je A.B. pričel do njega nedostojno vesti, ga s pestjo udaril v obraz in ga brcnil v koleno. Ker se A.B. tudi ob prihodu policistov ni umiril in je varnostniku ter izmenovodji še naprej grozil s pretepom, je bil priveden na policijsko postajo in pridržan do streznitve. Predlagan bo v postopek pri sodniku za prekrške." Kratka ugotovitev Reneja, prijatelja mojega prijatelja kulturno-umet-niškega finančnika Mirana: “Ponovno smo priča nesporazumu. A.B. - mimogrede rečeno gre za zanimivo kratico - sploh ni želel nič drugega kot priti na delo. Šele ob tej zgodnji jutranji uri so ga prijatelji - najbrž pri kegljanju ali biljardu - opozorili, da ima vendarle nočni šiht ali nočno izmeno. No, in potem ga niso spustili na delo. Človek se prav zares lahko razburi. Mislim pa, da je A.B. storil napako, ker se pred odhodom na šiht ni ustavil - recimo - pri mojem prijatelju Miranu na značilnem francoskem kosilu - dunajskem zrezku s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem. Mene to vedno umiri in doslej težav z varnostniki, delovodji ali policisti se nisem imel. Pa tudi s streznitvijo ne.” T.l. Kadrovska sprememba 01. 05. 2002 je prevzel dolžnosti in naloge načelnika OKO (Operativno-komu-nikacijskega centra) v Policijski upravi Slovenj Gradec Dušan Ferenčak, ki je na to delovno mesto razporejen začasno, do 31. 10. 2002. Dušan Ferenčak je doslej v policiji opravljal različne dolžnosti, med drugim je bil tudi pomočnik komandirja PP Slovenj Gradec, namestnik komandirja PP Dravograd, od leta 1995 pa je bil inšpektor za posebne naloge v Uradu uniformirane policije PU Slovenj Gradec. Leta 1989 je diplomiral na Višji šoli za notranje zadeve, leta 1999 pa na Visoki upravni šoli. V strokovni javnosti velja za izkušenega policista in strokovnjaka za splošne operativne dejavnosti policije. Vir: PU Slovenj Gradec HOROSKOP - JUNIJ 2002 OVEN: Zdaj ste vi na vrsti, da potegnete voz naprej - čim prej pospravite vso čustveno navlako, ki so vam jo najbrž nehote poskušali naprtiti drugi. Jasno povejte, kaj ste zamerili in odpustite, potem pa se osredotočite na bistveno: veste namreč, kam je treba in tudi hočete, da se dobro izteče. Zavedajte se, da je prav od vašega modrega in odločnega ravnanja ta hip odvisno skoraj vse. BIK: Še naprej se bo življenje vrtelo okrog materialnega blagostanja - začnite z odmetavanjem odvečnega in pred tem zatisnite oči - prenavljanje predmetnega sveta vas bo tudi notranje osvežilo. S finančnimi prilivi ne bi smelo biti težav, še posebej, ker boste v prijaznih in ustvarjalnih stikih z ljudmi, ki vam lahko pri tem pomagajo. DVOJČKA: Še naprej vas navdihuje trgovska žilica, a ne pustite, da bi ostalo samo pri tem - junijske zvezde vas naravnost vabijo od besed k dejanjem - in čeprav se običajno na to požvižgate, vas bo občudovanje vaših novih pridobitev prijetno grelo. Ozka usmerjenost nase in na svoje premoženje vam bo pomagala pri koncentraciji in preprečila razpršeno delovanje. RAK: Nekoliko razdvojeno se boste najbrž počutili, ko vas bodo tudi junijske zvezde začele vabiti pod žaromete - če niste že prej, boste to storili zdaj in v sebi odkrili igralca, ki zna očarati posameznike in množice, ne da bi pri tem izgubil lastno osebnost. In še najlepše pri tem - ne gre za prevaro, temveč “le” za odkrivanje in prebujanje doslej spečih potencialov. LEV: Čeprav bo pod površino prekipevalo in bodo vaša čustva in želje dosegale vrelišče, se boste neizmerno trudili, da bi ohranili mirno kri in dostojanstveno držo. Ventil za tako močno doživljanje pa vendarle mora biti: v družbi se boste sprostili in izživeli vsaj delček napetosti, če se že za neposredno intimno soočenje še niste odločili. Predvsem - zaupajte si. DEVICA: Junijske zvezde tudi vas usmerjajo le na ozek pas doživljanja in delovanja - že dolgo niste čutili tako močnih ambicij in se tako veselili slehernega priznanja na račun kariere in ugleda v družbi. Zavzeto in premišljeno boste iskali in tudi dobili podporo v skupinah, ki jim formalno in neformalno pripadate. Edina past: Včasih ne boste dojeli, kaj in zakaj se z vami dogaja. TEHTNICA: Zavestno boste omejili najbolj osebne odnose in jih “žrtvovali” višjim ciljem - naj vas torej ne preseneti, če bodo tisti, vam najbližji, to začutili in se odmaknili v kratko in strogo komunikacijo, čustvene potrebe pa tešili kje drugje. Ko boste najbolj vneto raziskovali življenjske modrosti in kovali kariero, vključite tudi svoj notranji svet - le kot celota boste uspešni. ŠKORPION: Nič presenetljivega, če vas bodo našli obdane z literaturo o filozofiji ljubezni in spolnosti ali z religioznim čtivom -nekaj iščete, nekaj kompenzirate. Če pa imate možnost in pogum za žive eksperimente, toliko bolje. In še najbolje - potovati, raziskovati, kje so meje vašega sveta in kje so v primerjavi z drugimi - meje normalnega. STRELEC: Le s težavo se boste spoprijemali z osamljenostjo -potrebujete jo res le v majhnih odmerkih, da vse, kar se vam bo dogajalo, postavite na svoje mesto. Škoda bi bilo zamuditi priložnost za nova spoznanja o ljudeh in predvsem, o vaših psiholoških mehanizmih, ki jim sicer ne posvečate veliko pozornosti. Če se temu pridruži še bogato intimno življenje, bo vaš junij najlepše izživet. KOZOROG: Junijske zvezde vas usmerjajo k vztrajnemu vsakdanjemu delu, kar vam tudi sicer ni tuje. Le da bo tokrat namen zelo jasen in morda celo precenjen: želite dobesedno ali simbolično graditi za vaše skupno partnersko blagostanje. Kljub temu preverite, ali je vse, kar načrtujete, res ta hip potrebno in ali boste vse res zmogli sami. Ponuja se vam učinkovita pomoč. VODNAR: Še en mesec imate na razpolago za trezno, a hkrati srčno odločitev, če vas prav ta čas življenje vodi skozi ljubezenska križišča. Še najlaže se boste odločali, če boste v odnos vpregli še vsakdanje obveznosti, ne le tople romantične večere. In zapomnite si recept za kdaj kasneje, kako se usklajeno in prijetno soočiti s sicer dolgočasnimi opravki. RIBI: Še vedno vam je vloga zaljubljene ali zapeljive ribice pisana na kožo - uživali boste ne glede na končni rezultat in v vaši družbi se bo velikokrat na nasprotni strani zaiskrilo. Torej izbirajte in preskušajte. Pri tem boste vsekakor dovolj modri in iskreni do svojih občutkov, da se vam kakšnega trajnega spodrsljaja, ki bi zaznamoval vaš domači azil, ni treba bati. BREZ SLADKORJA IZPOD KLOBUKA Lepo je delati napake, če jih lahko brez škode ponavljaš. * * * Ne moremo biti vsi umetniki in piti do onemoglosti. * * * Bilje športni tip. Brez dopinga in denarja od njega ni bilo nič. * * * Čeprav sejé in pije na poroki, se mrhovinarji zberejo šele ob ločitvi. * * * Nihče ne mara lastnega dvojnika, kije boljši od originala. * * * Nihče ne spi, marsikdo sanja z odprtimi očmi. * * * Za globoke žepe so premalo pridne roke brez dolgih prstov. * * * Malo naprej, malo nazaj in bomo menda tam. * * * V politiki je več svinjarije za čistilci kot pred ryimi. Ali imajo tudi slepi privide? * * * Vrag vedi, kako bog obrača? * * * Tudi nad visokimi je višja sila. * * * Beseda je drobiž denarja modrosti. * * * Bolj so ljudje lačni, prej so siti laži. * * * Kvaliteta korit ni odvisna od prascev. * * * Tudi na lep dan lahko imaš slab dan. * * * Za vsako željo najdemo milijon vzrokov. * * * Ko argumenti utihnejo, pesti spregovorijo. Resnica večkrat rodi laž kot pravico. * * * DROBNA ZAPAZANJA MRTVI KAPITAL! - Moja žena je pravi mrtvi kapital. - Tako bogata in skopušna? - Ne tako draga in tako mrtva. ČUDNO - Čudno, da si Janez še ni začel domišljati, daje jadrnica! - Ali tako rad jadra? - Ne, vse življenje se obrača po vetru. www.nikobrumen.com Ljudje smo odporni. Poglejte, koliko ljudi vse življenje povzroča polomije, a jih vendar nič ne more zlomiti. * * * Poznamo poroko in srebrno, zlato ter diamantno poroko. Pri ločitvah je bolj preprosto - poznamo le navadno in dinamitno. * * * Na koncu slepe ulice se slepec obrne, medtem ko hoče butec naprej. * * * Ali lahko rečemo, da dajejo semenske banke posojila v naravi? * * * Tudi v Sloveniji sta koruza in soja menda že gensko spremenjeni. Slovenci ostajamo nespremenjeni - riti kot vedno. * * * Ne boš odrasel, če se ne naučiš poslušati, kakor ne boš, če znaš biti le poslušen. * * * Politiki in duhovniki so si delo dobro razdelili: prvi nam delijo obljube za ta, drugi za oni svet. * * * Za otroke, ki jih bodo zaplodili politiki v Bruslju, bo plačeval alimentacije ves narod. * * * Čudi me, da pedagogi ribičem nikoli ne očitajo, da preradi uporabljamo palico. * * * Ko bo zaradi nas vse izumrlo, si bomo morali svet še vedno deliti s svojimi strahovi. IZ DOMAČIH LOGOV Dozdeva se mi, da smo Slovenci lažje prišli do svoje države, kot bomo Korošci do svoje pokrajine. * * * Koroški radio Slovenj Gradec in NK Peca iz Črne slavita štirideset let. Slavita pa bosta zelo različno: radijci bodo izdali časopis, nogometaši pa bodo na eni od tekem priredili - dan odprtih vrat. prevent zagotovljeno zadovoljstvo Prevent d.d. Kidričeva 6 2380 Slovenj Gradec Tel.: +386 (0)2 8823 000 Fax: +386 (0)2 8823 010 Leto ustanovitve: • 1952 Število zaposlenih • 7200 Prihodek za leto 2001 • 330 MIO EUR Izvoz za leto 2001 • 322 MIO EUR • Avtomobilski deli \ ajr N i 7 - Avtomobilske sedežne prevleke - Kaširanje tekstilij - Plastični deli - Avtomobilski sklopi - Kalupirane in rezane poliuretanske pene 1^ % 4 ' Jk - Sukanci in trakovi - Logistična dejavnost Certifikati kakovosti • ISO/TS 16949 Nagrade • Nagradi koncerna Volkswagen za najboljšega dobavitelja “Value to the customer A ward”. Nagrada za najboljše mednarodno podjetje “Manager 2000" v Bosni in Hercegovini. www.prevent.si prevent@prevent.si • Zaščita - Delovna poklicna in image oblačila - Specialna delovna oblačila ■ Delovne rokavice • Les - Razrez hlodovine, sušenje lesa - Notranja vrata in podboji - Iverne plošče • Kovine ■ Industrijski noži • Orodja za predelavo lesa ■ Izdelki iz karbidnih trdin Gradnje • Infrastruktura (predori, ceste, mostovi) ■ Polizdelki (beton, tlakovci, zidaki, robniki) • Visoke gradnje Program prireditev za junij F Mercator ©©dqGqp §)0®w©[jon @[?®(3©© petek, 7. junij 2002 ob 18.00 uri DAMJANA GOLAVŠEK IN AKCIJA" LINO Tl PODARI MAJČKO FINO" Promocijska akcija za naravno in zdravo otroško hrano Lino. Degustacije, nagradne igre, ustvarjalna delavnica, medvedek Lino in vedno navdušujoča DAMJANA GOLAVŠEK. sobota, 8. junij 2002 ob 18.00 uri Otroška, navijaška Lumpijada. Navijamo za šport, za počitnice, za Mercator. Vsi bomo oblečeni v navijače, ob spremljavi ansambla Dvanajsto nasprotje bomo navijali, plesali in peli. sobota, 15. junij 2002 ob 11.00 uri One man band Ervin Kodrun bo zabaval obiskovalce Mercator centra Slovenj Gradec z vsemi zvrstmi glasbe. petek, 21. junij 2002 ob 16.00 uri Nastop Boštjana Konečnika, svetovnega prvaka v diatonočni harmoniki, za njim se bo predstavila mlada, zelo perspektivna zabavno glasbena skupina Padajoče zvezde. petek, 28. junij 2002 ob 18.00 uri V okviru Kulturnega društva Karantanija iz Prevalj se bo predstavil Ženski pevski zbor Karantanija. Ljubitelji glasbe in petja, prijazno vabljeni. sobota, 1. junij 2002 od 10.00 do 12.00 ure PREDSTAVITEV SREDNJE STR0JN0K0VINARSKE ŠOLE RAVNE -na parkirnem prostoru bo potekala predstavitev izobraževanja za avtomehanike ter brezplačno testiranje avtomobilov kupcev in sicer: ABS zavornih sistemov, motorne elektronike in zavorne tekočine. -program bodo popestrili dijaki s glasbenim nastopom harmonikašev sobota, 8. junij 2002 ob 10.30 uri OTROŠKA LUMPIJADA ob spremljavi glasbene skupine 12. NASPROTJE, veliko plesa, petja, zabave in daril za naše najmlajše ob pravljičih doživetjih skozi čaroben svet domišljije. NOVA ILERA cLouck A A A • «Cy » ■ «ty * ■ «Cy A ^n*sk' c** a* AOftft % Zlatarna Celje © Sanolabor MiHbras s$xUeme N A fes KNJIGARNA A ligo Avto M, Sl / IX~ MedvešekPušnik Sl Borzno poorodntika hita d.d. \ ^mESsnn dpsihr ^ IV f M Planika , : Zibelka najboljših nakupov