MSCfiVFNJFfM Miciutrjcvi iu.wui (eva b telefon Telefoni arednlitra, daema .luib. 209» - nočna 29M. 29M ta MM --hfaaj. dan zjutraj. rasea ponedeljka ln dneva po praznika Uspehi poštenega dela Politično življenje v naši državi, ki je bilo pod diktaturo čisto zamrznilo, je znova oživelo in dobiva čedalje večji razmah. Komaj eno leto je minulo, odkar so Stojadinovič, Korošec in Spaho prijeli za krmilo države, da ljudstvo rešijo propasti, že je vise javno mišljenje in delovanje usmerjeno v pravi tir demokracije, ki zahteva soglasja vlade z ljudstvom in njegovimi potrebami. Zamislimo se le kakšno poldrugo leto nazaj, pod kašnim strašnim pritiskom so vsi deli države živeli 1 Svobodna beseda ni bila izključena samo s parlamentarne politične pozornice, kjer so diktatorjem kimale pokorne lutke, ampak tudi iz tiska in vsakodnevnega življenja, v katerem je legijon ovaduhov vsako odkrito besedo eeifeda v kolikor mogoče potvorjeni obliki sporočalo predstavnikom fašističnega režima. Naši inteligenti so na podlagi tajnih ovadb brez vsake preiskave izgubili službe ali pa bili prestavljeni v najneugodnejše razmere in srečen je bil, kogar so samo zapostavljali ali mu kako drugače grenili življenje, ker ni spadal med brezpogojne režimske mameluke. Možje iz ljudstva, ki niso hoteli prodati svojega prepričanja, so bili trumoma obsojeni v zapore, okrajni glavarji so diktirali ogromne globe, kdor ni bil pogodu oblastnikom, ni dobival podpore in v gotovih okrajih, kdor ni volil na komando orožniškega postajevodje, ni dobil potnega lista za krošmjarjenje, je izgubil obrtno koncesijo in moral molče prenašati največje krivice — da ne omenjamo od režima najetih pretepašikib tolp, ki so strahovale cele vasi in okraje, zlorabljajoč veliko geslo narodne sloge in državnega edinstva v samopašne namene znanih podeželskih magnatov. Ker so naši domači vodje fašistične državne ideje bili brezpogojno udinjani centralizmu, se ni mogla rešiti naša gospodarska stiska, ampak je le še ras tla in rastla, naše denarstvo je krvavelo dalje, vrhovi pa so podpirali denarsko in moralno korupcijo, ki je največja podpora vsaki taki diktaturi nesposobnih in za obče koristi ne mene-čih se vodij. Ker je bilo vse na tleh, tako politično kakor gospodarsko življenje, zato so se seveda zaostrila tudi socialna nasprotstva v taki meri, da se je gospodarski in politični zmedi pridružil še socialni radikalizem, ki bi bil, ako bi bila ta zapravljiva, brezidejna in za splošni blagor popolnoma slepa diktatura ene klike samo še malo vladala dalje, neizogibno privedel do državljanske vojne. Ce se je v gotovem delu države tako globoko vkoreninil narodni radikalizem, ki se mu je pridružil skrajno levi marksizem in če se še danes ta val ponekod ni umiril, je to samo zasluga bivše lažinacionalne diktature. Če vse to pomislimo, moramo reči, da je i sedanja vlada, ki ji je bila poverjena težka na- , loga, da popravi to na brezvladje in prevrat meječe stanje, v primeroma kratkem času do- j segla že velike uspehe ter upravičila upanje, ki i je bilo nanjo stavljeno. Političnemu udejstvo- j vanju najširših ljudskih slojev in strank je omogočen normalen tek, poleg vladajoče stranke imamo JNS, Ljotičevo in Hodžerovo skupino, one bivše stranke, ki so v izvenparlamentarni opoziciji, pa so dejansko v politični borbi popolnoma svobodne; če pa formalno še niso priznane, je krivda na njihovi needinosti. kakor vemo. Izvzemši gotove omejitve, ki pa so vse iz diktatorske dobe, ko je bila demokratična ustava izpremenjena v avtoritarnem smislu, je politično življenje po zaslugi Stojadinovičeve vlade že na normalnem tiru, po katerem se bo razvijalo v pravo in polno demokracijo, ko bodo razmere dozorele, da bo ljudstvo, ko se poležejo zadnji valovi po krivdi fašistične diktature do dna vziburkanih rušečih strasti, zopet prišlo do zastopstva, v katerem se bo izražala njegova svobodna in zdrava volja. Treba je ugotoviti, da je večina našega ljudstva prizadevanje in namene dr. Stojadino-viča, Korošca in Spahe hvalabogu razumela pravilno in da vsi pametni in pošteni elementi pri ozdravljenju naših javnih razmer z globokim čustvom odgovornosti za celoto z vlado sodelujejo. Vse okrožnice nekih skrivnih rovarjev so prav tako ostale brez odmeva v javnosti, kakor je ostal brez odziva proglas takozvane »jugo-slovenske nacionalne stranke« pod katero je zakrinkan oni fašizem, ki je doživel tak popoln polom. Še celo lastno glasilo pohorske skupine se ne spominja več dokumenta, v katerem ti vodje nehote sami priznavajo, kako so bili nesposobni, da ustvarijo to, kar sami za svoj naj-vzvišenejši cilj označujejo: edinstvo naroda in države, ki ga je njihova diktatura samo slabila, izpodkopavala in rušila. Prav tako pa zdravo jedro našega ljudstva ostaja gluho za one najraznovrstnejše struje, ki se poslužujejo izveska hrvatskega nacionalizma, oa bi uresničili svoje zgolj negativne cilje, ki bi privedli v popolno brezpravje razredne diktature. Ljudstvo dobro ve, da moremo priti do zaželjene politične demokracije, do normalnih gospodarskih razmer in do socialno pravičnega stanja samo, če bomo upoštevali zakon, pustili vsakemu pametno svobodo in delali v medsebojnem soglasju brez vsakega nasilja in strahovanja, ki je že zadosti zla prizadelo ljudstvu in državi! i a politična zavednost našega ljudstva, med kate^ rim je doživela polom še vsaka demagogija, naj se je odevala v nacionalne ali v internacionalne barve, naj je stremela za desničarsko reakcijo ali za levičarsko nasilje, odklanja danes s še večjim odporom vsak poskus, da bi se uničila demokracija, ki edina odgovarja miselnosti in moralnim pojmom našega svobodoljubnega in miroljubnega ljudstva. Zaradi tega je razumljivo in naravno, da so našle besede našega voditelja, da se naša številna notranjepolitična vprašanja morejo reševati le v miru, strplji-vosti in medsebojnem zaupanju, ne pa s fašistično ali komunistično strahovlado, globok odmev v našem ljudstvu in da so postale (eslo našega zdravega političnega razvoja v bodočnosti, ki more imeti za podlago, izhodišče in metodo samo le medsebojni sporazum, niij gre za Slovence, Hrvate in Srbe aii za posamezne delovne stanove našega ljudstva. Fronte v Franciji Btuma pozdravljajo z himno kominterne Krščanstvo stopa na branih domovine Pariz, 16. maja. Na snočnjem socialističnem »hodu v vvagramski dvorani je za Paulom Faureom govoril Leon Blum, ki so ga prisotni pozdravili s ploskanjem in vzklikanjem. Leon Blum je takoj rekel, da obžaluje, da vlada ljudske fronte ne bo zasnovana na tako širokem temelju in ne tako popolno, kakor so vsi želeli, Vendar pa smo čvrsto odločeni, da pokažemo na oblasti, kako bomo delali in da smo prav tako svobdni in aktivni, kakor da so komunisti z nami. V nadaljevanju svojega govora je Leon Blum podčrtal: Kako bo sestavljena naša vlada jutri, tega nikdo ne ve, ker tega še niti sam ne vem. Kadar čitate v časopisih liste nove vlade, na katerih se tisto, kar je verjetno meša z absurdnim, morate biti skrajno rezervirani in ne glejte na imena, ampak na delo, ki ga bomo opravljali. Ne smete pozabiti, da je siplošna volivna pravica dala oblast v roke socialistom in to ne samo socialistični stranki, ampak vsem strankam ljudske fronte. Socialistična stranka hoče osnovati vlado ljudske fronte. Naš program pa je razen obrambe svobode tudi obram- ba miru in organizacija razorožitve v okviru medsebojne pomoči vseh držav. Kar se tiče notranje politike, bomo morali svoj program izvajati v sredini kapitalistično organizirane družbe. Naša naloga bo torej, da iz kapitalističnega režima izvlečemo vse, kar naj služi blagostanja in socialni pravici za tiste, ki delajo. Bodite prepričani, da bomo preko vseh težav prišli do tega cilja in da bomo lahko ustanovili družbo, kateri bomo vbrizgali nove sokove življenja. Pri tem pa je naša parola: Zaupanje. Ne omahujte! So dobe v človeškem življenju, ko lahko človek mirno ia modro dela. So pa tudi dobe, ko mora človek mnogo staviti na kocko in je v teh primerih odločnost najbolj na mestu. Brezpogojno bomo naleteli na mnoge težave. Toda te težave bodo za nas moč, ker smo odločeni, da jih premagamo. Mi hočemo izvesti ves svoj program, toda že v najkrajšem času moramo pokazati domovini pozitivne rezultate. Država hoče, da se sedanje stanje spremeni in prepričani bodite, da se bo spremenilo. Govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Ob koncu so vsi zborovalci zapeli internacionalo.«. demokracija se pripravlja Pariz, 16. maja. c. Danes se je začel v Parizu kongres demokratske ljudske stranke, ki jo nekateri imenujejo tudi francosko krščansko demokratsko stranko. Ta stranka, kakor tudi vse druge francoske desničarske stranke, ni izrečno katoliška stranka, ker v Franiciji nikdar nismo imeli izrečno organiziranih katoliških strank. Vendar pa mnogi smatrajo to demokratično ljudsko 6tranko za pomemben sodoben poskus, kako oživeti ideal moderne katoliške stranke, ki bi vso svojo izmero pokazala predvsem na socialnem polju. Ta stranka se je začela zelo pomembno razvijati šele tedaj, ko je centrum v Nemčiji moral kloniti razmeram in zato nekateri tudi menijo, da bi ta stranka lahko v Evropi prevzela vlogo in vzgled centruma, ki je nekoč izoblikoval tip katoliške stranke v devetnajstem stoletju. Ta francoska demokratska ljudska stranka se je pri zadnjih volitvah zelo dobro odrezala. Od nekdanjih 12 do 18 poslancev je narasla kar na 25 članov in kar je še bolj razveseljivo, je to, da je nad polovica novoizvoljenih poslancev po svetovni vojni doživela in vodila ves preporod francoskega katolicizma. Uspeh te stranke je bi) pri zadnjih volitvah tolik, da je sedaj stranka takoj sklicala izreden kongres, da razpravlja o stališču te stranke napram novemu položaju v Franciji in Champetier de Ribes, bivši minister. Danes ja o tem govoril tajnik stranke Batinelli, ki je zagovarjal tezo najširšega aktivizma. Svoje točno stališče bo stranka razložila v dveh resolucijah, ki bosta sprejeti jutri zvečer in sicer bo ena govorila o stališču stranke v notranji politiki, druga pa bo govorila o strankini zunanji politiki. Največjo pozornost pa vzbujajo v francoskem parlamentu poslanci, ki so tudi bili izvoljeni na programu krščanske demokracije, ki pa so šli le bolj na levo kot pa je šla stranka ljudskih demokratov. Ti poslanci zastopajo tako imenovano »Je-uno Republique«, ki jo je pred leti ustanovil znani Marc Sangnier. To gibanje je poslalo v parlament prvič po dolgih letih, odkar je Marc Sangnier zapustil parlament, sedaj tri poslance, ki so se, dasi krščanski demokrati, izjavili, da tvorijo enoto t ostalo ljudsko fronto. Ta majhna skupina poslancev se je vrinila med socialiste in radikalne socialiste in ves svet sedaj z veliko pozornostjo gleda, kakšne bodo skušnje te politične skupine v čisto spremenjenem francoskem parlamentu, ki ima levičarsko večino. Eden izmed voditeljev tega gibanja je znani publicist in pisatelj Georges Hoog, ki je tudi tajnik Zveze francoskih katoliških prijateljev v inozemstvu. Demokracija je pač harmonija razlik v enakosti. Sedanja zakonodaja francoskega parlamenta bo pač najbolj plodovita na nasprotjih in razlikah, ki se bodo morale zKU v harmonijo i korist narod i in države. napram vladi, ki jo bo jutri v imenu ljudske fronte sestavil Leon Blum. Ravno na tej poti pa se pojavlja važen nov j poskus v francoskem javnem življenju. Vedeti je namreč treba, da je večina poslancev bila izvoljena, ker so kandidirali proti kandidatom konservativnih smeri. Predvsem je to slučaj za tiste poslance, ki so bili izvoljeni v srednji in južni Franciji. Iv'i n« v, Alzaciji in v Bretaniji so bili poslanci te skupine izvoljeni na čisto katoliškem programu. Torej bosta v poslanskem klubu te stranke dve smeri: poslanci, ki so bili izvoljeni nn podlagi svojega naprednejšega socialnega programa in pa tisti poslanci, ki so bili izvoljeni, da branijo pravice katoličanov v javnem življenju. Alzaški poslanci, ki so skoraj vsi te stranke, pa zahtevajo, | da se v Alzaciji ne uvede laiško šolska zakonodaja, i Poslanci iz Francije zagovarjajo miiel, da stranka ne more napajati vlade ljudske fronte, nasprotno stranka naj po gotovih garancijah sj-deluje v novi vladi. Alzaški poslane' pa so zelo skeptični, ker so ravno socialistični podanci v Alzaciji najbolj kulturnobojni in zahtevajo da se ukinejo vsi stari privilegiji alzaških katoličanov Kakšno stališče bo zavzela stranka, se še ne ve. Glavno poročilo bo o tem jutri podal senator J^ahkji ficrUlri& Mb Uhe so hitro sveže o-prane — vzemi samo LUX! Leon Blum, bodoči predsednik francoske vlade, v razgovoru s somišljeniki. Portugalska odbija komuniste Lizbona, 16. maja. TG. Med tem ko Španijo počasi zajema komunizem in prodira komunistična internacionala čedalje bolj v notranjo politiko Francije, se je Portugalska odločila, da z odločnimi ukrepi prepreči vsako uhajanje komunizma čez državno mejo. Medtem ko v Španiji vlada tako rekoč cesta in vsevprek požigajo cerkve in državne hiše, vlada v Portugaliji poopln mir in red. Portugalska vlada je o komunističnem delovanju v Španiji točno poučena. Pravočasno se je zabarikadirala proti temu strupu, ki bi bil za Portugalsko tembolj nevaren, ker bi jo pripravil ob sadove devetletnega pridnega tvornega in obnovitvenega dela v popolnem socialnem miru in najpopolnejši socialni zaščiti. Sedaj, ko imajo Španijo v rokah navadne komunistične tolpe, je Portu- galska bila primorana, da obmejne straže okrepi in uvede stroge predpise za prehod čez državne meje. Danes je za prehod v Portugalsko potreben potni list in vizum portugalskih konzularnih oblastL Nadalje je portugalska vlada zelo modro pripravila natančen načrt, kako v najhitrejšem čaau zadušiti vsak nered v kali, če bi se pripetilo, da bi kje izbruhnil ali pljusknil čez mejo. Na posebno alarmno znamenje zavzamejo čete takoj natančno v naprej določene postojanke. Upori nimajo nobenega izgleda. Istočasno pa se množi dotok bogatih Špancev, ki bežijo iz domovine. Dosedaj jih je prišlo okrog 50.000, ki se jim je posrečilo rešiti svoje premoženje in so na ta način prinesli mnogo denarja v sicer revno portugalsko država Starhemberga vrgli Angleži „Neprisebni knez" izziva dalje Schuschnigg mu prisega prijateljstvo pr.iste;o?5qrno V letri zgvitku London, 16. majnika. TG. Tukajšnji listi, med njimi »Daily Telegraph«, »Deily Herald«, se mnogo pečajo z avstrijsko vladno krizo ter so mnenja, da je bil odstranjen na zahtevo angleške vlade. Starhemberg namreč je pretekli teden, ko je Mussolini proglasil italijansko lastnino nad Abesinijo, poslal v Rim dolgovezno brzojavno čestitko, v kateri je poveličeval fašizem, ki da je zmagal nad usmrajeno demokracijo in nad demokratičnimi hinavščinami. To zdravo pojmovanje ciljev in nalog politike, ki ga je pokazalo naše ljudstvo, je omogočilo. da so sc v kratkem času položili trdni temelji taki vseobsegajoči politični organizaciji, kakor je Jugoslovanska radikalna zajednica, ki bo imela že začetkom junija svoj državni kongres. Ta stranka, ki po svoji odkritosrčni demokratični miselnosti ne izključuje nobenega političnega tekmeca in nobene poštene opozicije, ampak želi sodelovanje vseh zdravili in ustvarjanja zmožnih ljudi, bo postala os našega obnovljenega državnega političnega življenja in je zato čisto naravno, oa se ji je takoj pridružil oni pretežni del našega političnega zavednega ljudeh «, ki mu je od nekda j bila demokracija sveta in druga in ki je zlasti med fuši- stično diktaturo prinesel zanjo take in tolike žrtve. V korist vsega slovenskega naroda je, če se vsak, kdor je načeloma in dejansko za režim ljudstva, ki odklanja vsako samozvanstvo in nasilje pa vsakršne nemoralne metode političnega udejstvovanja, oklene Jugoslovanske radikalne zajedniee, ki je odprta vsakemu poštenemu človeku, naj je bil katerekoli stranke in nazora, da le izpoveduje in najvišje ceni demokracijo na podlagi zapadnega kulturnega in moralnega vzora javnega življenja. Kdor želi. da se naša notranja politična, gospodarska in socialna . vprašanja rešijo v soglasju vseh dobrih ljudi, I v miru in redu. ta se bo rad odzval onim. ki ga I kličejo v stranko, kateri je edini in vrhovni cilj I prava ljudska vlada. Seveda se je čutila prizadeta Anglija, ki je na Dunaju ostro protestirala in kanclerja vprašala, kdo govori v imenu Avstrije, ali kancler, ali ta »nepri-sebni knez«. Angleški protest je bil za Sohuech-nigga tisti dobrodošli povod, da je takoj že tisti večer sklical vladno sejo ter strmoglavil Starhemberga London, 16. maja. b. »Times« objavlja intervju svojega dopisnika z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom, v kalerem mu je predsed-nih avstrijske vlade izjavil, da bo avstrijska vl»da še naprej vodila stabilizacijsko politiko avstrijskih financ. Potrdil je, da avstrijska vlada ne namerava delati nobenih eksperimentov finančne prirode. temveč bo skušala tudi v bodoče ohraniti proračunsko ravnotežje, ki je najboljše jamstvo za stabilnost denarja. Za naše nedeljske bralce je treba ponoviti, da je avstrijski kancler Schuschnigg napravil malo hišno revolucijo, ki je stala glavo kneza Starhemberga, ki ie izletel iz avstrijske vlade ter mu je bilo odvzeto tudi vodstvo Heimvvehra. Schuschnigg je postal na ta način čisto samostojen gospodar Avstrije. O vzrokih tc nenadne spremembe pišejo svetovni časopisi različno. Vsi povdarjajo, da je bila Nadaljevanje na 2. strani spodaj. Sinu 2 »5l.OVl-.Nlit«, čine 1/. maia otev. 1 Katoliško življenje na zapadu Evrope Slovenci smo kulturno orientirani na evropski zapad, s katerim nas pred drugim veže ludi katoliški svetovni nazor. Ako danes motrimo kulturne in verske prilike v zapadni Evropi, ne smemo izgubiti izpred oči, da je bil katolicizem po nekaterih zapadnih državah do zadnjih let le tolc-riran in v javnem življenju skoz in skoz zapostavljen. Zato so katoličani mogli računati le na svoje lastne silo. pa bodi v verskem, bodi v splošno kulturnem in političnem pogledu. Danes pa so iz obrambe že povsod prešli krepko v napad. Zato je povsod opazovati razveseljiv napredek katolike misli, ki ima izrazito borben značaj. Nizozemska Nizozemska je le 10% katoliška država, večina je protestantovska. Toda kulturno niz. katoličani v deželi vodijo. Zelo veliko je spreobrnjencev (konvertitov) iz protestantizma. Katoliško politično gibanje je enotno in strumno organizirano v »rimsko-katoliški državni stranki«, ki je v parlamentu najmočnejša stranka. Ta stranka je v zadnjih desetletjih dala Nizozemski več vodilnih državnikov (Noleus, Schaapmann, Alberse, Gose-ling). Izvrstno je organizirano katoliško časopisje. Vodilni dnevnik je Maasbode (dnevna naklada 40.000), ki mu stoji ob strani več pokrajinskih dnevnikov in tednikov. Katoličani imajo bogato zasebno šolstvo, kat. univerzo v Nijmegenu in mnogo kat. strokovnih šol. Imajo tudi svoj katoliški radio v Hilversumu pri Amsterdamu. Anglija Na Angleškem je bil katolicizem več stoletij izobčen. Se celo kralj Edvard VII. je moral po ustavi priseči, da ne bo nikdar prisostvoval kat. službi božji. (Zakon je bil odpravljen šele 1910). Katoličani so bili po zakonu izključeni iz armade, mornarice in pravosodstva. Prosto pot do vseh javnih mest in časti so dobili šele 1926. Radi tega so kat. osredotočili svoje delo na karitativno in socialno področje. Cerkev je v Angliji postala mati ubogih. Radi te okolščine tudi angleška delavska stranka ni nikdar proti katoličanom nastopila in sploh ni protiverska, saj so mnogi njeni voditelji katoliki. Svoje lrfstne stranke pa kat. niso ustanovili, ker je niso smeli. Pač pa so njihovi poslanci raztreseni po vseh strankah, od katerih ni nobena veri nasprotna. Kat. vrste se največ množe s spreobrnjenci. Samo pod Jurijem V. je konvertiralo 295.000 odraslih oseb, med njimi so zelo pomembna imena. Cerkvena organizacija šteje 24 škofij (4 nadškofije), pred 100 leti jih je bilo 7 (in le 1 nadškof i ja). L. 1883 je bilo ustanovljeno »Tiskovno društvo za širjenje resnice«, ki izdaja cenene brošure katolikom in protestantom v pouk. Brošure so vsebinsko dobre in zelo poceni (2 pence). Samo 1934 je bilo prodanih 2 milijona izvodov. Zelo je razvito kat. društveno življenje za vse stanove. Šolstvo je privatno in svobodno. Imajo tudi več dobro organiziranih dnevnikov in tednikov. Glavni tednik »The Catholic Times« ima 200.000 naklade. Belgija EL V Belgiji je katolicizem najbolje organiziran. Obstojata dve politični stranki: katoliško konservativna in krščansko delavska. Skupno imata v parlamentu 78 poslancev od 187, v senatu pa 41 od 93. Katoliška politika je nekoliko otežena radi narodnega vprašanja med severnimi, germanskimi ihamci in južnimi, romanskimi Valonci. Flamci so versko in organizatorično silnejši. Ob kat. strankah stoje 4 močne stanovske organizacije: Narodna liga krščanskih delavcev, okoli 150.000 članov; kmečka zveza (Boerenbond) okrog 300.000 članov; Obrtna zveza in Zveza kat. društev, kjer je včlanjeno po večini meščanstvo. Najvažnejši sta prvi dve organizaciji. Sleherna od teh stanovskih zvez pa ima posebej še mladinsko in žensko podzvezo. Mladina ima razen tega še posebno mladinsko organizacijo. Belg. katoličani imajo svojo kat, univerzo v Louvainu (Looven), kat. filozofsko fakulteto v Bruslju in Namurju in kat. trgovsko visoko šolo v Antwerpenu. Glavni dnevniki, ki izhajajo 7. visoko naklado, so: XXičme Sičcle, Libre Belgique, Stamlaard, Han-delsblad i. dr. Omeniti je še mladinsko gibanje »Rex«, ki je spočetka bilo kulturno in literarno, a je danes v glavnem politično. Njegovo enako imenovano glasilo zelo ostro kritizira starejšo kat. politično generacijo. Številčno pokret ni močan, pač pa idejno. Ker je hotel zanesti politiko tudi v dubovska semenišča, so škofje nastopili proti njemu. Laksemburg V Luzemburgu se kat. politična stranka imenuje »stranka desnice«, ki je številčno najmočnejša v državi. Je pa izrazito delavska. Glavno glasilo je »Das Luxemburger Wort«, gl. urednik je pre-lat in poslanec Origer. borba med Schuschniggom in Starhembergom že dolgo in da je bil knez Starhemberg sedaj strmo-glavljen zaradi njegove prevelike, v Italijo zamaknjene zunanje politike. Spodaj priobčujemo Se en značilni glas iz Londona. Dunaj, 16. maja. b. Uradna »VViener Zeitungc objavlja naredbo vlade o prenosu važnih vojnih nalog na organe avstrijske državne policije. Glasom te naredbe bo policija za slučaj vojne lahko izvršila važne vojaške naloge in bo prešla takoj pod vojno poveljstvo. Uradni organ avstrijskega IIeimwehra »Hei-matschtitzler« prinaša danes faksimile zapovedi kneza Starhemberga, ki se glasi takole: »Izdržife in bodite zbrani v strogi disciplini! Naj živi Heimatschutz in njegova Avstrija!« Na uvodnem mestu pa je bilo napisano pod glavnim naslovom: »Voditelj ostal popolnoma pri nas.« V avstrijskih krogih se je zopet pričelo govoriti o skorajšnji spremembi vlade, zlasti pa se poudarja in enodušno pozdravlja, da je knez Star-Lcnihcrp oddal vse državne dolžnosti ter je tako v stanju, da se popolnoma posveti vodstvu Hoim-wchra, ki ima pred seboj še zelo važne naloge. Paziti je treba samo. da se bodoče doln Heimwehra izvrši pravočasno in stoodstotno. V članku so dalje tudi zelo ostro napada delavsko-kmočki pokrot v Avstriji, ki pa smatra Heimatschutz za pravo pogubljenje avstrijske države. Clankar obravnava tndi Starhombergov brzojav in ugotavlja, da je ravno ta brzojav dal povod za največja nasprnt-stva mod dr. Sohusohniggom in knezom Stnrhom-hergnm. čemur jo sledila rekonstrukcija vlade. V svojem včerajšnjem govoru je kancler Schuschnigg rekel, da hoče ohraniti vezi prijateljstva s knezom Starhembergom, ker oba želi'" isto: Dollfussovo Avstrijo. Francija Tudi Francija doživlja po vojni razveseljivo katoliško preroditev. Pred vojno so šteli tri četrtine Francozov v protlkatoIiSkerti taboru. Sedaj se je v tem pogledu že mnogo izboljšalo. V javnem življenju je iz katoliškega tabora opazovati tri skupine: Kna je čisto religiozna, ki stoji napram javnemu življenju kritično motreče; drugo so razni »neodvisni«, ki so kot »divjaki« |>o vseh strankah in skupinah; tretja pa je organizirana v politično stranko Dčrnocrates populaires, ki se od volitev do volitev širi in je letos dobila v parlamentu že 23 poslancev. Mnogo pristašev šteje med povojno generacijo in zlasti med IzobraZenstvom. Odlikuje pa se njihov pokret po svežini duha in doslednem krščanstvu. V sedanjem parlamentu je še okrog 30 poslancev, ki sicer niso v klubu, ki pa bodo z njim glasovali. To so tako imenovani »simpatizerji«. Strankino glasilo »Le Petit D6mo-erate« je borbeno urejevan dnevnik. Na razpolago imajo tudi več pokrajinskih listov, eden glavnih je »Ouest-Eclair« v Rennesu. Največ pristašev imajo na zapadu in jugu Francije. Alzacija ima svojo lastno katoliško stranko. Politično se »demokrati« zavzemajo za izvedbo >Quadragesimo anno« in za uvedbo stanovsko avtonomnih teles. Politično stranko podpirajrf strokovne organizacije. Njihova krščanska delavska zveza je 1920 štela 350 organizacij s 104.000 člani. 1934 pa šteje že 792 organizacij z 203.000 člani in 36 glasili (več dnevnikov!). Članstvo še vedno raste. Središče katoliškega tiska je Pariz z dvema centroma: Maison de la Bonne Presse z dnevnikom »La Croix« (okrog 300.000 dnevne naklade) in neštetimi drugimi publikacijami. Drugi center pa so dominikanci, zlasti njihov samostan v Juvisy pri Parizu. Tu izhaja »La Vie Intelectuelle« in tednik »Sept« v 40.000 izvodih Močno so razvite kat. mladinske organizacije, zlasti kat. skavti. Najmočnejša katoliška organizacija pa je .»Narodna zveza francoskih katoličanov«, ki ji stoji na čelu general Castelnau, znamenit vojskovodja iz svetovne vojne. Ta zveza šteje nad 6 milijonov članov, mesečnik »Čredo« se tiska v 400.000 izvodih. Značilne za Francoze so njihove dobrodelne organizacije, ki so brezštevilne. Po vsem svetu so zasloveli njihovi »Socialni tedni«, ki letno zborujejo že 30 let in doprinašajo dragocen material za študij socialnih problemov. Zelo razvito je kat. šolstvo, ki je svobodno. Imajo tudi dve kat. univerzi v Parizu in v Lilleu, ter kat. fakultete Lyonu, Toulouseu in Avgersu. Kljub velikim težavam se lahko reče, da katoličani na zapadu v trdem boju polagoma zopet osvajajo tla, katere jim je odvzel nekoč liberalizem in socializem. Sovjeti-Anglija: O sporazumu na morju London, 16. majnika. TG. Sovjetski veleposlanik Majski fe danes izročil zunanjemu ministrstvu noto sovjetske vlade, v kateri obvešča angleško vlado, da je sovjetska Rusija pripravljena stopiti takoj v pogajanja za omejitev pomorskih bojnih brodovij in da sprejme vsako kvalitativno kakor tudi kvantitativno (kakovost ladje in skupna moč brodovja v tonah) omejitev svojega brodovja, ako iste omejitve sprejme tudi Nemčija in če ta sporazum, ki bi bil sklenjen z Anglijo, velja samo za evropsko področje. Sovjetska Rusija pa je pripravljena pogajati se za omejitev tudi na Daljnem vzhodu in je voljna sprejeti vsak predlog, ki ga sprejme tudi japonska vlada. Pomorska pogajanja med Anglijo in Rusijo so torei stopila v zelo živahno razvojno dobo in je pričakovati skorajšnjega spo- Generalska vlada na Poljskem Varšava, 16. moja. V novi vladi sta dve zelo važni osebnosti. Predsednik vlade general Slavoj Skladkovvski in pravosodni minister Viiold Gra-bovski. Oba sta igrata veliko vlogo v znanem procesu v Brestu leta 1930. Tisti proces je pomenil višek borbe med vlado in opozicijsko skupino. General Skladkovvski je bil tedaj notr. minister v vladi maršala Pilsudskega. Grabovski pa je bil državni tožilec. Politični krogi menijo, da Grabov-skega zelo sovražijo socialisti. Da sta oba s Skladkovvskijem sedaj v vladi, naj bi baje imelo namen preplašiti opozicijo, ki je zelo narastla po smrti maršala Pilsudskega. Sestava vlade dokazuje željo vladnih krogov, da bi vodili politiko močne roke, naslanjajoč se na vojsko. Splošno menijo, da se ne bo spremenila niti zunanja politika niti finančna politika nove vlade. Treba je še omeniti, da je bil minister Roman državni podtaj-nik v Beckovem ministrstvu in da navzočnost tega ministra pomeni ojačenje položaja zunanjega ministra Becka. Nova vlada generala Skludkovvskega bo vlada močne roke, kar je nov dokaz, da hočejo rti prijatelji maršala Pilsudskega po politični poti, ki jo je tako globoko začrtal sivolasi maršal med poljskim narodom. V zadnjem trenutku so skušali veleposetniški konzervativci vplivati na sestavo vlnde in je v ia namen izšla tudi posebna izdaja njihovega glasila »Czas«. Veleposestniški konzervativci so v tej posebni izjavi odkrito grozili, da bodo zapustili vladne vrste in se priključili meščanski desničarski opoziciji, začenši od levega demokratskega krila do kmečke stranke. V tej posebni izdaji so izšli tudi razgovori s posameznimi voditelji poljskega naroda, ki se mudijo v inozem- Domači odmevi Organizacija JRZ Zagreb, 16. maja. b. Jutri bo banovinska konferenca JRZ, na kateri se bo izvolil končhSv^tja^'-' no banovinski odbor. Nocoj so že pričeli prihajati delegati posameznih krajevnih organizacij, ki se bodo udeležili tudi jutrišnje konference. Napovedan je prihod ministrov Gjure Jankoviča in finančnega ministra Letice. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič pa je olpotoval dalje v Split, da tam uredi vprašanje banovinske bolnišnice. Sestanek Krajevne organizacije |RZ v Celju. V petek zvečer je bil v Domu v Samostanski ulici redni članski sestanek Krajevne organizacije JRZ v Celju. Nn sestanku je poročal o političnem položaju minister g dr. Kulovec. V nad enournem referatu je g. minister v nadvse zanimivem podajanju predočil navzočim sedanje politično stanje, ves historijat, kako je do njega prišlo in nekoliko pogledov v bližnjo bodočnost Poslušalci, ki so se tega sestanka udeležili v nadvse častnem številu, so g ministra nagradili za njegova nadvse zanimiva ter tehtna izvaianja z navdušenim ploskanjem Naše državne finance Slike o stanju naših državnih financ nam ne dajejo samo vsakomesečni podatki o izvrševanju proračuna, ampak jo dobimo šele po objavi državnih zaključnih računov, ki vsebujejo državne dohodke ter izdatke ludi na računu obratne glavnice glavne državne blagajne ter je vsako leto sestavljen tudi bilančni račun gl. drž. blagajne, iz katerega so razvidne terjatve o obveznosti gl. drž. blagajne. Sedaj so končana dela na državnem zaključnem računu za 10334-1035, ki ga pa mora še odobriti glavna kontrola in se potem predloži narodnemu predstavništvu V naslednjem podajamo pregled presežkov in primankljajev tako v izvajanju državnega proračuna kakor tudi na računu obratne glavnice, ki nem računu za 1934-1935, ki ga pa mora še odo-saj so v teh računih vjx>števani tudi proračunski izdatki in dohodki, odn. proračunski primankljaj ali prebitek. proračun končni račun 1032-1033 prim. 516.3 primankljaj 447.7 ! 033-1034 « 30.3 « 348.5 1034-1935 preb. 379.6 « 151.0 1035-1936 « 542.2 « ? Ta pregled nam kaže, da je tudi včasih, ko je izvrševanje proračuna pokazalo presežek dohodkov nad izdatki, bilo državno gospodarstvo vseeno de-ficitno. Skupno se je v treh letih nabralo deficita 047.2 milij. Din alf skoro 1 milijardo Din. Kako je bil ta primankljaj krit? Predvsem so narasle državne obveznosti, ki bi morale biti izjila-čane. Drugič se je država zadolžila pri privilegiranih denarnih zavodih. Tretjič pa se je jioslu-žila polega v bodočnost in je za kritje izdatkov v proračun lehi 1034—1935 porabila dohodke, ki so ji prišli v letu 1935. Vsota posojila v gotovini iz dohodkov leta 1935 -1036 je dosegla 84.9.2 milij. Din. Sicer je pa jx>seg že nekaj let sem običajen ter njegova vsota stalno narašča. Nova spomladi — nova obleka Gotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za tfospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pr DRA00-SCIIWilB UuMlsna, /uehsendrova c. Osebne vesti Belgrad, 16. maja. "m. Upokojeni so sledeči učitelji in učiteljice: Ljudmil* Zavrtanik v Trbov-ljah-Vode, Nikolaj Fliear v Gaberjah, Jelica Zemljan v Ljubljani in Antonija Šijanec v Razvanju pri Mariboru. Bolgrad, 16. maja. m. Z odlokom ministrstva za socialno politiko je postavljen dr. Ivan Smreč-nik, dosedanji zdravnik Doma narodnega zdravja v Travniku, za zdravniškega pripravnika v državnem zdravilišču v Topoliščici. Belgrad, 16. maja. m. Na prošnjo so vpokojeni: Avguštin Grejan, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Mariboru, Alojzij Gunde, pisarniški uradnik pri okrajnem sodišču v Novem mestu, Bogomir TrepečnUt, pisarniški uradnik pri okrajnem sodišču v Radečah, Srečko Koman, pisarniški uradnik pri okrajnem sodišču v Radovljici, ter Gregor Vrabič, pisarniški uradnik. Belgrad, 16. maja. m. Z današnjim dnem je razrešen dr. Kravina, višji državni tožilec v Ljubljani, ki je bil -začasno na službi v pravosodnem ministrstvu. Dr. Kravina bo sedaj nastopil svoje redno službeno mesto v Ljubljani. Z odlokom banske uprave od 15. maja 1936 štev. 1871-6 je postavljen dr. Murgelj Julij za zdravnika združene zdravstvene občine Krško s sedežem v Krškem. Z odlokom banske uprave od 15. maja štev. 5741-1 pa je po službeni potrebi premeščen dr. Ravnikar ione, zdravnik združene zdravstvene občine v Krškem v združeno zdravstveno občino Plotnica. Belgrad, 16. maja. Povišan ie Dri kdhvtfrski upravi v Ljubljani v višjega geometra v 6 skupini Vilko Minati, pri katastru v Novem Sadu. - Premeščen ie h katastrski uprav: v Radovlpci Janko Slanic, doslej pri katastrski upravi v Ogulinu — Vpokojeni so: Mato Jug, višji carinski kontrolor v 6. skupini, Alojz Pila in višji carinski kontroloi v 6 skupini Ivan Rajniš. Seigrajske vesli Belgrad, 16. maja. m. Na vnebohod, 21. t. m., priredi tukajšnje Prosvetno društvo krajši izlet na Oukarico, kjer bodo ob 5. popoldne slovenske šmar-nice, pri katerih bo pel pevski zbor Prosvetnega društva. Zbirališče ob 4. popoldne pri Carevi Ču-priji. Belgrad, 16. maja. AA. Članom >Slarafije< je dovoljen 50 odstotni popust na državnih železnicah za proslavo 30 letnice društva, ki se bo vršila v Sarajevu 30. maja in 1. junija. Popust velja tudi za rodbine članov v luzemstvu in v tujini. stvu, tako Paderevvskim, kmečkim voditeljem Vi-tošem, generalom Josipom Halerjem in Korfanti-jem. Te grožnje konzervativcev pa so ostale le mrtva črka na papirju in so se kljub resnim nameram konzervativcev razblinile v nič. Seveda pa je takšno stališče veleposestnikov dokaz za to, da je pričakovati močnejšo koncentracijo meščanskih skupin na Poljskem v zelo kratkem času. Zaradi tega v daljše življenje poljske vlade nihče ne verjame in se tega menda zavedajo tudi ljudje, ki so prijeli zo krmilo države v sedanjem usodnem trenutku. Poudarja se, da se bo Poljska bržkone že letošnjo jesen znašla pred novimi važnimi preizkušnjami. General SkIadl937 Din, za pravno posvetovanje 2750 Din. ' upno 11.986.75 Din. Sledil je za tem plnvdnjrc zagovornikov. .,i/.prava je trajala pozno v noč. Ob lričetrt na fi je predsednik, višji sodni svetnik Kolšek razglasil sodbo: ?rirT10Žif ie obsfijrn na 5 let robije, na 1000 Din denarne kazni, event. 17 dni zapora, na trajno izgubo častnih nrav c, na plačilo sodnih stroškov ter 501 Din povpretmne. Jakob Majcenovič na 1 leto strogega zapora, ;«0 Din denarne kazni, ali 4 dni zapora ter na izgubo častnih pravic za 2 leti. Zlata Primožič radi prikrivanja na 5 mesecev strogega zapora 1200 Din denarne kazni ali V" dn'. zapora, na plačilo sodnih stroškov, na . Dl" Povprečnine in na izgubo častnih pravic za 2 leti, pooojno na 3 leto Franc Mlakar in Janez Kranjc star. sta bila oproščena. Zavarovalnica se ie radi odškodnine napotila na civilnopravno pol Zakonca Primožič sta si pridržala rok za pritožbo, Jak. Majcenovič pa ie kazen po kratkem premišljevanju sprejel. Dunajska vremenska napoved: He močno oblačno, loda i K) časi zmanjšanje oblačnosti. o , mgsm ^Kmmtiimtmim^^ y/i O C / pere ^ >erilo eščeče belo j Zares, Schichtovo terpentinovo milo pere tako prizanesljivo, da tkanine prav nič ne poškoduje. Odpravi temeljito iz perila vso nesnago in ga napravi lepo belega. za n a m a k an je Že n s k a h v a I a Pogled na dvorišče zdravilišča v Laškem, kjer odkopavajo 80 letno zajetje zdravilnih vrelcev. Puščica kaže smer, v kateri izvira na novo odkriti vrelec. Pod delavcem, ki vozi samokolnico pa vidimo zidano klado, iz katere vodi cev zdravilno vodo iz dosedanjega zajetja v zdravilišče. rali zaradi bližine vode postaviti na živo skalo, so opazili, da priteka iz zemlje precej gorka voda. Ker so bili zajeti vrelci v neposredni bližini, je bila kaj verjetna domneva, da zajetje, ki je bilo izvršeno pred 80 leti z dokaj priprostimi sredstvi, ni več dobro in da voda iz vrelcev tudi uhaja v zemljo. Bil je to prvi migljaj, da bi se staro zajetje temeljito popravilo. Važni plini uhajajo. Zdravilna voda zdravilišča v Laškem pa je bila pred kratkim preiskana od komisije vseuči-liških profesorjev, ki je ugotovila, da je voda teh vrelcev poleg drugih zdravilnih snovi izredno radio-aktivna, tako da more tekmovati z zdravilno vodo v doslej najbolj znanih svetovnih kopališčih. Hkrati pa je bilo ugotovljeno, da najbrž zaradi nepopolnega zajetja uhaja iz vode precej važnih plinov, tako da bi bila voda še boljša, če bi bili vrelci zajeti na moderen način. To je napotilo Okrožni urad, da se je odločil, da bo v letošnjem letu temeljito popravil zajetje vrelcev in jih iz-čistil. Novo odkritje. V začetku maja so začeli na dvorišču za glavnim zdraviliškim poslopjem odkopavati zemljo okrog zajetih treh studencev. Dela so šla hitro izpod rok, in tako je kmalu gledal iz odkopane zemlje velik zidan osmerokotnik, v katerem so bili zazidani vsi trije vrelci. Ti vrelci prihajajo iz žive skale, ki leži pet metrov pod površino zemlje. Delavci so zato odkopavali okolico osmero-kotnika in naleteli kmalu na talno vodo. Čim globlje so kopali, tem več je bilo vode in vedno toplejša je postajala. Bil je to jasen dokaz, da se s talno vodo meša voda iz vrelcev. Rešiti je bilo treba le še vprašanje, ali prihaja voda od zajetih treh vrelcev, ali od kod drugod. Končno so prikopali delavci tako globoko, da je bilo mogoče zajeziti glavne studenčke talne vode. Tedaj pa se je izkazalo, da vre skozi zemljo še drug vroč vrelec, ki ima izredno mnogo vode. Kljub temu, da so bili delavci že kake tri metre globoko, množina vode iz zajetih vrelcev v zdravilišču ni niti najmanj upadla. To dejstvo pa je bil jasen dokaz, da takih množin zajeti vrelci ne puščajo in da izvira dva metra od zajetih vrelcev nov močen vrelec, čigar temperatura znaša sedaj, ko se voda še meša z blatom v zemlji in s pronicajočo talno vodo 86 stopinj Celzija. Novi vrelec je tako močan, da so morali postaviti kar dve črpalki, ki črpata vodo naravnost v Savinjo samo zato, da morejo delavci kopati naprej do žive skale. Črpalki moreta potegniti okrog tri tisoč litrov vode na minuto in vendar delata neprestano. Ce upoštevamo, da se z vrelcem meša še vedno talna voda, moremo sklepati, da daje novi vrelec vsaj 10001 na minuto. Strokovno zajetje novega vrelea. Novi vrelec bo že zaradi tega, ker je v taki bližini zajetih treh vrelcev, tudi zajet, zlasti še zato, ker bo zajetje dosedanjih treh vrelcev istočasno popravljeno in bosta na ta način tako rekoč Ugodna stavbna; Ljubljana, 16. maja. V normalnih časih bi označevali letošnjo stavbno sezono kot slabo, v času krize pa moramo poudariti, da je kar razveseljivo, ko se kaže toliko zanimanja za gradnje. V primeri z lanskim in predlanskim letom je letošnja stavbna sezona kar ugodna. Že sedaj se gradi v Ljubljani precej novih zgradb, obljubljajo se pa še nove. Železničarski stavbni fond gradi novo trinad-stropno hišo na oglu Vidovdanske ceste in Zolger-jeve ulice. Pričeli so že kopati temelje. V Trdinovi ulici gradi stavbenik Mudrovčič za tvrdko Adamič iz Kranja trinadstropno hišo, ki bo veljala okoli 900.000 Din. Zgradba je napredovala že do prvega nadstropja. Poleg njega gradi v Cigaletovi ulici (za sodiščem) stavbenik Ivan Slokan zase trinadstropno hišo, ki bo prav tako veljala 900.000 Din in ki je že napredovala do visokega pritličja. Očetje frančiškani grade, kakor smo že poročali, ob Frančiškanski ulici poslopje, ki bo namenjeno v glavnem vzgojnim, deloma tudi poslovnim namenom. V osnovi je pasaža iz Frančiškanske ulice na Prešernovo ulico in dalje do Zvezde, ki bo zelo razbremenila Šelenburgovo ulico, na drugi strani pa pasaža do Trga Kralja Petra. Enonadstropno hišo bo na koncu Langusove ulice zgradila žena mestnega trgovca Friedericha. Poslopje bo veljalo okoli 400.000 Din. Bivši moščanski župan in sedanji obč. svetnik Josip Oražem bo zgradil enonadstropno hišo v Mostah (120.000 Din). Na Kodelje-vem bo zgradil mizarski mojster Alojz Peternel enonadstropno hišo (120.000 Din), v bližini pa bo zgradil bančni uradnik Slavko Stojan prav tako enonadstropno hišo (120.000 Din). Za šolo na Šmar-tin6ki cesti gradi finančni uradnik g. Dolenc enonadstropno hišo (okoli 110.000 Din). Pred karmeli-čansko cerkvijo v Mostah bo zgradil pekovski mojster Avgust Jenko vilo (150.000 Din), Marija Novak, posestnica za Bežigradom bo v Detelovi ulici zgradila enonadstropno hišo (300.000 Din), Amalija Kralj namerava v Spodnji Šiški zgraditi enonadstropno hišo (300.000 Din). Posestnik g. Marolt bo zgradil v Ilirski ulici dvonadstropno stanovanjsko hišo med vilo ing. Krajca in svojo lastno hišo v Komemskega ulici (500.000 Din). V kratkem prično graditi petnadstropno hišo za pekovskega mojstra Piskerja, ki je imel do sedaj lokale na Tyrševi cesti. Tn hiša bo veljala okoli 2 milijona dinarjev ter bo stala na mestu, kjer sedaj stoje še stare Frelihove hiše na Dunajski cesti. Nova hiša bo sezidana v slogu dosedanjih zgradb Dukičevega bloka ter bo tudi spadala v ta blok. Vse stare hiše ob Tyrševi cesti bodo v kratkem podrte ter se bodo morale umakniti novim modernim šest- oziroma petnadstropnim stavbam. Šestnadstropne stavbe bodo ob Tyrševi cesti, petnadstropne pa nekoliko zadaj. Izpopolnil se bo tudi tako zvani Mavričev blok na Tyrševi cesti v bližini cerkve sv. Cirila in Metoda. Kakor znano, je stavbenik Anton Mavrič zgradil lepo hišo za kavarnarja in restavraterja Cirila Majcna, ki je v tem bloku tudi odprl kavarno, sedaj pa je še kupil od Mavriča priključeno poslopje. Odprto parcelo ob cesti pa namerava Anton Mavrič zopet zazidati s trinadstropno stavbo, tako. da bo izpolnjena vmesna vrzel. Stavbenikov brat Jože Mavrič pa je kupil gramozno jamo v neposredni bližini, katere lastnica je bila sedaj tvrdka American Motors. To jamo namerava Jože Mavrič zasuti ter tako pridobiti okoli 5000 kv. metrov sveta. Pridobljeno parcelo namerava parceltrati in razprodati, nakar bi za Bežigradom zrasla nova kra6na ezona v Ljubljani naselbina. V bližini je že pričel tudi g. Klanjšček graditi enonadstropno hišo, ki bo veljala 300.000 dinarjev. Črnoglede prerokbe, da bo letošnja stavbna sezona slaba, se torej niso uresničile in ako bodo vsi ti projektanti izpolnili svoje namere, bo imelo stavbno delavstvo poleti dovolj prilike za zaslužek. Pripomniti pa moramo, da so to sarno večje stavbe, nameravanih in pripravljenih pa je še mnogo manjših enodružinskih hiš in manjših vil. I. KorenCan, Uubliana |e preselil trgovino z Mestnega trga št. 20 ¥ W0ll0f0 gSUL OfOSlcIV »OlCC Velika izbira galanterije, perila, voStenega platna in linnleja Jubilej češkega katoliškega akademskega društva Češki Liga Akademicka, največje in najstarejše akademsko katoliško društvo, preživlja danes svoje slavnostne trenutke. Na jubilejnem slavnostnem občnem ziboru, na katerega je povabljenih mnogo reprezentantov češkega duhovnega in javnega življenja, ae bo dovršilo trideseto leto omenjenega društva. Koliko je že od tega, ko je peščica mladih plamtečih študentov spoznala, da jim je pogrebna taka akademska organizacija, katera bi mogla nuditi študentu to, kar oni potrebujejo za svoj duhovni in nravni cilj v poznejšem življenjskem poklicu. Misel, ki so jo spočeli ti študenti pred 30 leti, združiti v takem društvu katoliške slušatelje praških visokih šol na principih katolicizma in j,ih vzgajati tako, da bi tudi v svojem poznejšem življenju ne pozabili na Boga, ampak da bi imeli vedno pri svojem delu pred očmi ideal katolicizma in katoliške rešitve vseh problemov, ta misel je že davno uresničena in tridesetletnica nijene tradicije in tri generacije, ki 60 izšle iz Lige, dokazujejo, da ni bil odveč njen trud, uresničiti jo. Duhovni in kulturni tok življenja Lige je zadosten dokument, ki daje liginemu idealu priznanje javnosti, kot tudi najvišjega državnega voditelja, prezidenta ČSR dr. E. Beneša, ki je sprejel v avdienci predstavnike Lige. Predstavniki so mu razložili program in cilj Lige. Ob tej priliki so mu povedali, da ostane ime ČLA vedno spojeno s preporodom češkega katolicizma in da bodo ligini člani sledili trem generacijam, ki so že iz Lige izšle in so se takoj postavile v boj kot neustrašeni borci za pravice katolicizma v Češkoslovaški in so dosegle, da ima katolicizem tako vzvišeno vlogo v naši demokraciji. G. prezident je v odgovoru izrazil veselje nad delovanjem ČLA, ki ga zasleduje s polnim zanimanjem. Pohvalil ie prizadevanje za poživitev češkega katolicizma kot je delala in dela Liga. Poudaril je nujnost religioznega duha za nravno vzgojo naroda in državljanov kot osnovni del naše demokracije in zgodovine. Pohvalil je tudi delo, v kolikor se nanaša na inozemstvo in izTazil željo, da se pokret našega katolicizma uvrsti v tabor svetovnega katolicizma. In sedaj, v jubilejni dan, želim svoji mili Ligi odtod, ko bivam med kolegi bratskega naroda, krasno proslavo njenega jubileja in obilo uspeha v njeni nadaljnji delovni misiji med mojim dragim narodom. S, C.-n. Gospod ban dr. Marko Natlačen, ki je smatral za umestno in lepo, da ima univerza, ki edina v državi nosi ime pokojnega viteškega kralja, dostojen spomenik svojega pokrovitelja, je takoj, ko je zavzel visoki položaj kot ban, odkupil umetniško delo — bronasti kip viteškega kralja in ga podaril univerzi z željo, da bi bil akademski mladini vedno svetel vzor ljubezni do domovine. Ko je nato dne 26. februarja obiskal prvič službeno kot ban našo najvišjo ustnnovo, našo Almo Mater, je brez bučnega pompa, ki prečesto zakriva le prazno srce, izročil ta kip univerzi, hoteč s tem ravno povdariti resnost kraja in veličino pokojnika. Ker pri tej slavnosti niso sodelovala akademska društva, so nekatera izmeti njih zaprosila rektorat univerze, da jiin dovoli, da se v primerni obliki poklonijo tudi akademiki po svojih društvih manom kralja Aleksandra. Ko so lo dovoljenje prejela, so povabila tudi ostnla akademska društva k sodelovanju. Skupno so nato društva: JKAD Danica, CD bogoslovcev, JNAK Edinost, JNAD Jadran, Društvo medicincev, JKAD Savica, DA iz Trsta, Gorice in Istre, JKAD Zarja, DS juridične fakultete, DS filozofske fakultete, DS tehnične fakultete, sklenila, da položijo pred kip srebrno palmovo vejico s široko državno troboj-nico, na kateri naj se vtisnejo imena vseh sodelujočih društev. Poklonitvena proslava je bila vseakademska in je tudi po skupnem sklepu vseh sodelujočih društev vsako društvo imenovalo zastopnika, ki naj v imenu svojega društva poda poklonitveno izjavo. Sklenjeno je tudi bilo, da bo zato sestavljeni meddruštveni odbor redigiral poročilo za vse časopise. Žal se slednje ni storilo in je pač morda tudi v tem vzrok, da se je o tej lepi poklonitveni proslavi napačno poročalo, celo kot o nekaki oficielni otvoritvi kipa viteškega kralja Aleksandra. Kip kralja Aleksandra, umetniško delo akademskega kiparja Niko Pirnata, popolnoma odgovarja. kot kaže pričujoča slika, mestu kjer stoji ter leno in dostojno izpolnjuje avlo univerze v ponos in kras našega vseučilišča. Nov radioaktiven vrelec odkrit V radiotermalnem zdravilišču so ob popravilih zadeli na močan vroč vrelec Novi vrelec za razvoj zdravilišča. Za zdravilišče, kakor tudi za okrožni urad je nova najdba izrednega pomena. Če upoštevamo, da ima zdravilišče sedaj v glavnem poslopju in treh sosednih vilah 120 sob s 180 posteljami in | poleg velikega plavalnega bazena, ki ima 70 kvadratnih metrov površine, še tri velike in 7 manjših, odlično opremljenih kopalnih kabin z zdravilno vodo, bo pridobitev novega močnega vrelca omogočila zgraditev kopalnega bazena na prostem, kar bo pomenilo za zdravilišče velik napredek. Za Okrožni urad bi zgraditev takega in po možnosti čim cenejšega kopalnega bazena pomenila važen korak v izvrševanju socialnih dolžnosti, ki jih ima urad kot ena naših najvažnejših socialnih ustanov. Dal Bog, da bi započeto delo privedlo v resnici do takega uspeha, kakor se i sedaj obeta, s čemer bo izpolnjena tudi važna ! vrzel, ki doslej ni dopuščala manj premožnim j slojem iskati zdravja v tako zdravilnih radio- ! termalnih vrelcih v Laškem. Logatec V i>.\»s\ i inem domu Dolenjega Logatca bodo drevi ob 8 akademiki iz Ljubljane vprizorili sodobno družinsko dramo >Reka«. Prihajajo k nam, da nas seznanijo z mislijo graditve Jegličevega doma v Ljubljani. Zato vabimo k obilni udeležbi. Rakek Na praznik Vnebohoda ob 8 zvečer bodo igralci Akademske zveze v Ljubljani vprizorili v našem Ljudskem domu sodobno družinsko dramo »Reka«. Ker je njihov nastop namenjen širjenju misli o postavitvi novega Jegličevega akademskega doma, vabimo k obilni udeležbi. Kraljev spomenik na univerzi Ker se je v javnosti, radi netočnega poročanja časopisov, tolmačila poklonitvena proslava akademikov dne 3. t. m. na univerzi kot nekako formalno odriktje spomenika viteškemu Kralju Aleksandru, smo se, radi različnih govoric, ki bo s tem v zvezi nastale, obrnili za pojasnila na me-rodajna mesta. Da se ne bi ta proslava napačno tolmačila in morda v neprimerne svrhe izkoriščala, podajamo javnosti o tem kratko poročilo. Laško, 16. maja. Le malokdaj se zavedamo, kako velika naravna bogastva so skrita v naši zemlji. Še manj pa moremo slutiti, kaj vse nas še čaka v naročju zemlje, na kateri živimo in katero vendar premalo poznamo. Ali ni značilno, da so že Btari Rimljani poznali zdravilne vrelce, ki izvirajo ob prelomni črti Dobrna pri Celju, Laško in Rimske Toplice, kar dokazuje še danes ime Rimskih Toplic. Skoraj 2000 let je minilo od takrat, ko so začeli vešči Rimljani izrabljati zdravilne vrelce naše zemlje in če pomislimo, da je v tem dolgem času zrastlo pri nas le nekaj zdravilišč, bi utegnili sklepati napak, če bi sodili, da je naša zemlja že izčrpana naravnih bogastev. Čuden slučaj je pripomogel, da nam ponovno dokaže resnico tega, kar je že Vodnik zapeL ko nas je s svojim: »Glej, stvarnica vse ti ponudi« opozoril na bogastvo slovenske zemlje. Povodenj povod za nova dela. Ko je pred 5 leti kupil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu znano zdravilišče in kopališče v Laškem in ga dal v upravo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, so tako stavba kakor tudi druge naprave uprav kričale po popravilih. Ko je pa okrožnemu uradu uspelo, da je izvršil najnujnejša popravila, je prišla leta 1933 silna povodenj, pri čemer tudi ni prizanesla zdravilišču v Laškem, čigar glavno poslopje stoji prav blizu desnega brega Savinje. Voda je podrla obrežni obrambni zid, ki je varoval zazidane vrelce pred porušitvijo. Da se bistveni del zdravilišča — namreč zdravilni vrelci — dobro zavaruje pred porušitvijo, je uprava takoj L 1924 dala zgraditi nov betonski obrambni zid. Ko so kopali temelje za ta zid, katere so mo- ubiti dve muhi na en mah. Dela ob izkopavanju seveda niso lahka in gredo le počasi izpod rok, kljub temu, da delajo delavci v dveh oddelkih po 8 ur, pri čemer šteje vsaka skupina 30 delavcev. Delavci delajo večinoma do kolen v vodi, ki ima okrog 36° C, zato jih ne zebe, zaradi zdravilnosti vode pa se jim tudi ni bati revmatizma. Popravljeno zajetje bo izvršeno na popolnoma moderen način, tako da tudi plini ne bodo mogli uhajati, s čemer bo tudi kakovost zdravilne vode izboljšana. Vodstvo vseh del je prevzel strokovnjak za zdravilne vrelce ing. Evgen Maurer iz Baden-Badena, ki je tudi že v naši državi vodil gradbena dela pri vrelcu Vručica pri Tesliču in delal prej več let v Braziliji in Španiji pri sličnih kopaliških delih. Kaj pravi strokovnjak? Ing. Maurer je izjavil, da je pri sedanjem stanju del popolnoma jasno, da je bil odkrit nov zdravilni vrelec, ki daje najmanj 1000 litrov na minuto in kateri bo najbrž nekoliko toplejši, kakor dosedanji trije, ki imajo 37M stopinj. — Na vprašanje, odkod prihaja voda, je ugotovil, da tega pač nikakor ni mogoče določiti, ker mora tako topla voda priti zelo globoko v zemljo, preden se tako segreje. Bog ve, v katerih hribih, ki imajo pa najbrž kraški značaj, izginja voda po špranjah med vodo nepropustnimi plastmi in teče v podzemlje. Saj je znano, da se v notranjosti zemlje zvišuje temperatura na vsakih 33 m globine za eno stopinjo. Iz toplote vode se da tudi približno določiti, kako globoko mora priti v zemljo, da se segreje na 37" C. Voda it globine 700 metrov. Če upoštevamo povprečno letno temperaturo zraka s 15 stopinjami, nam ostane 22 stopinj razlike. To da glede na segrevanje v notranjosti zemlje globino dobrih 700 m. Kdo bo sedaj ugibal, kakšna so pota te zdravilne vode, kt prihaja kristalno čista in peneča se iz zemeljskih globin. Verjetno je seveda, da Je tudi novi vrelec radio aktiven. Drobne novice ucvica Koledar Nedelja, 17. maja: 5. povelikonočnn, križeva Min IVimo, škof; Pashal Bajlonski Ponedeljek, 18. maja: Erik. kralj; Aleksandra, Osebne ves U Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovne svelnike so bili imenovani gg.: franc Pečane, i'-upnik na Dovjem, Vaelav Vondrašek, |"Pn£ v pjdbrc/iab. in Prane Žitnik, župnik v Stop čah. Podeljena |e župnna Cerklie pri Kranju |ane/.u Cinilcu, župniku v St. Janzu na Doleni- Sk°m imenovani so: za župne upravitelje: stolni kanonik osip Simenc zn Naklo; Vinko Lovšin rksiozil v Litiji, za Litno; Janez Jenko, župnik So nadškofije, za Planino pn Crnomhu. .n lan-7 Kalan, kaplan v St. Janzu za St Janz.t* rektorja uršulinskec erkve m uršulinskega kate-heto v Skofji Loki: Viktoman Demšar, kaplan v Skofji Loki Za honorarne srednješolske verouet-Icl c dir Jožef Pogačnik, kaplan v Jmovem v Ljubljani, za drž. učiteljsko šolo v L,ub^i, Ka.d Matkovič, kaplan v Trnovem v P^ Slapar, kaplan v Preserju, za dri realno ginu.a zijo v Kranju, in p. Leon Božič, O. Teut., za drž realno gimnazijo v Ljubljani. __ = Upokojena sta: )os.p Seigerschmied župnik V Naklem, in Franc Pokorn, župnik v Besrnci. ^ imenovanje Na prilog. fakult.tnega sveU medicinske fakutete v Ljubi ani m po sog asm pn-trdUvi univerzitetnega sina., je gosp. ^'Ster pro-svete imenoval za honorarne predavatelje na ljub banski medicinski takulteti gosp. d o c d r I v a na M a t k a , šefa internega oddelka Državne bol 2*1 'kirurškega^ ' fstV Oba Savatelja sfa & veliki noči začela s predavan, v% svojem kraju spadajo. — Rektor: Samec 1. r. — V. vseslovanski zdravniški kongres v Soilji bo od 12. do 17. septembra t. 1. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse gg. kolege, ki se nameravajo udeležiti tega kongresa, da najkasneje do 26. maja t. 1. prijavite sebe, kakor tudi event. svojce, ki se nameravajo kongresa udeležiti, a točnimi podatki (ime in primek, naziv, kraj bivanja) našemu društvu, da zamoremo pravočasno poslati spisek vseh udeležencev iz dravske banovine Jugoslovanskemu narodnemu odboru Vseslo-vanske zdravniške zveze v Belgradu, da izposluje brezplačne vizume potnih listov, kakor tudi popust na železnici Legitimacije in definitivni program kongresa dobe udeleženci pravočasno. --JltfSri Sivt&a 8=»- _ Josip boCr. banov, sekretar V. pol. skup, ,e imenovan z« banovinskega svetnika IV. pol. skup. - Hed Tika Brus, banov, uprav. p«, uradnica X. pol *ur. je napredovala T lX. pol. skup. - Branko Bartol. £*Lprip~wiik pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva Maribor-levi breg je napredoval v lA. pol. skup. - Ana Koštomai, banov, sestra pomoč niča pri posvetovalnici za matere v Hrastmku ,e napredovala v IX. pol. skup. - Karel Ličar. ban. kal. geometer VII. pol. skup- pnk.rr ™>eracne ori banski upravi v Liubliani, ie napre-K v VT pol. skup - Ludvik Filipič, banov, kmet. ekonom v vrbaski banovini je imenovan za banoriiMkega ekonom. IX. pol. skup. pr. okrajna« glavarstvu v Dolnji Lendavi. - Frančiška Kozaunernik, banov. pia. uradnica X po . skup. pri banski »pravi v Ljubem )e napredovala v IX ool skup — Ana Biial, banovmska uradniška pri pravnica X pol. »kup. pri zdravstvenem domu v Mariboru je napredovala v DC. pol. skup. — Mi lana Potočniku, banov, cestnemu nadzorniku pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici i« služba prenehala. - Viktor Svetel je unenovan za banov. cestnega nadzornika-pripravnika X pol. skup. pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici. - Jernej Certanc, dnevničar-zvaničnik pri kmetijski poskusni m kontrolni postaji v Ljubljani, ,e postavljen ra rvaničnika-laburanta Ul. pol. skup. JHONET-NUHDUS" — Otvoritev postajališča Lipoglav Na Vnebo-hod, dne 21. maja 1936 se otvori v km 317.687 med postajama Ponikva-Poljčane novozgrajeno postajališče Lipoglav, Kot prvi se ustavi v tem postajališču iz smeri Zidanega mosta vlak štev. 518 ob 10 2 min. in iz smeri Maribora vlak štev. 519 ob 10 45 minut. Prihodni in odhodni podatki vseh potniških vlakov za postajališče Lipoglav so razvidni na stenskem voznem redu list IV, polje 46, Na postajališču Lipoglav se odpravljajo samo potniki, prtljaga pa se sprejema v prevoz samo za naknadno odpravo. Prtljago, namenieno za Lipoglav, mora potnik prevzeti takoj po prihodu vlaka na postajališče, drugače vozi vlak prtljago do prihodnje postaje, kjer se iztovori. (unMzSii Okusen Stedljiv a poceni Izdelek: Osješke livarne Železa In tovarne strojev d.d. - Osljek Samoprodaja za Ljubljano: Franc Golob za Maribor: Pinter & Lenard i. tvomka pohištva leta d. d. VARAŽDIN Nadi m predatojočo poletno »zono VRTNE STOLE celo trpstne konstrukcij« in zmernih cen. Model j« zakonito zaščiten. Zahtevaite ponudbel _ Velike vozne olajšave za Ljubljanski vele-od 30. maja do 8. junija nudijo potnikom železniška uprava, Aeroput in brodarska društva. L rumeno izkaznico, ki jo za 2 Din dobite pri postajni blagajni, kupite celo karto do Liubliane, kjer vam bodo na velesejmu potrdili obisk, nakar ee boste mogli brezplačno vrniti dcunov. Za do-potovauje velja ta olajšava od 25. maja do 8. junija vključno, za povratek od 30. maja do 16. |u-n»a vključno. Aeroput je dovolil 50 odst popust na vseh svojih progah proti velesejmski legitimaciji. Prevoz prtljage do 15 kg brezplačen. Od brodarskih društev je »Zeteka plovidba« dovolila 50/» popust, ostala pa popust, ki sestop v tem, da se lahko za karto 3. razreda vozite v 2. razredu, s karto 2. razreda pa v prvem razredu. Aho si hočete ohranili mladostno svežost tedaj treba da redno pijete znamenito Rogaško Slatino »Tempel«, ki Vam na prijeten način čisti Vaš organizem. - Francoska vlada razpisuje za leto 1938/87 nekoliko štipendij za Uandidato ^ JuBosnv^ Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 25. naja t. 1. na i Predpisi za proJ ročno pisane ir . jrepise diplom v overjenem maja t. 1. na rektoratu ljubljanske unlverze Predpisi za prošnje: 1, Prošnje morejo bi tortno-ročno pisane in podpisane. 2. Priložiti ]e ireoa ^/diplom v overjenem francoskem P«^ Sestaviti je treba na ooeebnem formuUriu raz- £ — Poezije dr. Franceta Prešerna bi moral jx>-znati in tudi imeti v svoji knjižnici vsak Slovenec. Saj še ni dovolj, da poznamo prvega slovenskega jiesnika le f>o imenu, njegovih pesem pa ne znamo. — Vsak Slovenec, ki se zaveda dolžnosti do naših velinož, ima v svoji knjižnici to knjigo. Zbrano delo dr. Franceta Prešerna obsega vse pesmi in pisma, kar jih je katerikrat naš pesnik napisal. Delo sta uredila gg. dr. Glonar in dr. Pirje-vec, ima 205 strani, priročno obliko in je vezano v elegantni vezavi. Cena je za nevezano 44 Din, vezano v polplatno 55 Din. v celo elegantno usnje 90 Din in kot tako najprimernejše darilo za vsako priliko. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. „. - Z avtobusom na Veliki Klek in po Koroški 30 maja - 1. junija. Prijave sprejema izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. — Human,ie na Trsut in izlet na čarobni otok Rab o binkoštih. Cene: iz Ljubljane 160Din; iz Zid. mosta (Šlajerci) 135 Din, iz Brežic 120 Din, iz Zagreba in Karlovca 110 Din; za dijake, vajence in otroke do 14. leta 120 Din iz Ljubljane, 110 Din iz Zid. mosta, iz Brežic 100 Din, iz Zagreba in Karlovca 90 Din. Proste in režijske vozovnice: za izkaznico 50 Din. - Posebni vlnk iz Ljubljane čez Zidani most—Zagreb—Karlovec (po isti progi nazaj); do posebnega vlaka polovična voznina. Ne odlašajte s plačili! Pojasnila pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. iščemo voas«Il«^ za okrogli in tesani les, kakor tudi tesače za okolico Slov. Bistrica. Ponudbo na tvrdko Ivan Žuraj, lesna industrija Slov. Bistrica — Dva izleta v Južno Srbijo od 9 do 23. jun. 7. avtobusom za 2985 Din, in od 30. maja do 4. junija z vlakom za 1335 Din r priredi »Putrnk«, Ljubljana. Prijave in informacije pn »Putmku«. V ccnnh jc všteta vožnja in vsa oskrba _ — Izlet s posebnim vlakom na Dunaj bo od 10 do 15 junija 1936 za čnsa glavnega festivala. Cena vožnje 111. razreda 300 Din, II. razreda 400 dinarjev. Točnejše informacnc dobite pri Putmku v Ljubljani za nebotičnikom. — Razpust nelegalnega društva. »Centralni komitel akcionih odbora za zaščito kožarsko- pre-radivačke radionostk. Policijska ujirava v Zagrebu je s svojim odlokom z dne 8. maja t. I. poji štev. 14.568 prepovedala nn podstavi naredbe banske uprave savske banovine vsako daljne delovanje »Centralnemu komitetu akcionih odbora za zaščitil kožareko-preradjivafke radino^tl u Kr. .lugosla-viji< s sedežem v Zagrebu in Akcijskemu odboru v Zagrebu. Prepoved je izrečena iz razloga, ker se navedena združenja niso pridržnvala zakonskih predpisov, niso imela pravila potrjena niti od policijske niti od strokovne oblasti, ter so delovala In poslovala brez kakršnegakoli odobrenja oblasti. Veled tega jih je oblast smatrala kot nelegalna združenja in jim prepovedala vsako daljne de ova- | nje. Odiok policije o prepovedi delovanja je takoj ' Izvršen ter je včeraj bila izvršena hišna pre- j iekava Dri tainiku Centralnega komiteja Milanu | Oupaku, drugače referentu Obrtne komore v Zagrebu. Zaplenjen je tudi društveni arhiv. Predsednik razpuičene nelegalne organizacije je bil Jnltj Jnkil, usnjarski industrijalec iz Karlovca, tajnik Feliks Neumann, trgovec obutve iz Zagreba, blagajnik pa ing. Richard Neumann, prokurist usnjarske trgovine Hertniann v Zagrebu. Ta nele«alna organizacija ne je obračala tudi na posamezne občine v obliki polslužbenih aktov (pod številko in značko poverljivo, štampiljko in podobno) zahtevajoč, da občine |x>višajo trošarino in uvoznino na obutev firme Bata, ter je s tem skušala onemogočiti konkurpneo članom svojega združenja in nizko ceno čevljev. H<ša na soSncu. »Hiša na solncu« — so ji rekli ljudje. Od jutra do večera jo je milovaio solnce. Vsi v njej so bili srečni. V prekrasnem vrtu, ki Jo obdaja, stoji bela miza pokrita z namiznim prtom prekrasnih barv, na belih klopeh so blazine z živimi vzorci. Celo leto je bilo toliko solnca. Sosedi so začudeno spraševali, kako morejo te krasne barve toliko časa trajati, ne da bi se vsaj malo spremenile. To je bila skrivnost stanovalcev hiše na solncu. Kupovali so tkanine za zastore, za oprave ter blazine kakor tudi za namizne prte, ki so barvane z Indanthren trajnimi barvami, in zato so imeli toliko veselja s temi tkaninami. Indanthren barvane ali tiskane tkanine so trpežne na solncu in pri pranju, zato imajo te tkanine dolgotrajno vrednost Indanthren znak na blagu je najboljše jamstvo, da so barve trajne. — Vesela družinica mladih harmonikarjev zaigra svoj pester spored pod vodstvom savinjskega rojaka prof. Pavla Rančigaja v nedeljo, 24. t. m. ob treh popoldne v Gasilskem domu v Grajski vasi, ob pol petih istega dne pa na Groblji pri Sadniku. Pridite v obilnem številu vsi, ki ljubite pesem slovenske zemlje! — Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef g;renčice«. — Važno za šole in druge učne zavode! Izkoristite priliko otvoritve Ljubljanskega velesejma za poset naši beli metropoli. Posetite veleeejinako razstavo, ki je letos bogato založena z najrazno-vrstnejšimi novimi in praktičnimi izdelki naše domače industrije in obrti. Poset velesejma pa ne bo zgolj v pouk! Spoznanje, da sami zmoremo z marljivim in vztrajnim delom kriti, neodvisno od inozemstva, vse svoje laetne potrebe, naj dvigne nacionalna samozavest naše nadebudne mladine. Mnogo zanimanja bodo gotovo vzbudile posebne razstave v okviru velesejma: »Sodobna gospodinja«. Reja malih živali, ki bodo tudi razstavljene. Pohištvo in Gostinska razstava. Vstopnina od 30. maja do 8. junija stane 3 Din, ako je obisk skupen ix>d vodstvom učiteljstva. _ Ivana Cankarja Zbranih spisov 19 zvezek je pravkar izšel. »Nova založba« je knjigo izdala ob spominu na 60-letnico pisateljevega rojstva. Kakor nalašč za današnje dni prinaša ta zvezek Cankarjeve politične, kritične in satirične spise m posamezne črtice od 1913—18, kjer se ja najviše dvignila njegova umnost in politična izpoved; to svojo izpoved nam ie zapustil kot oporoko v »lutnjah svoje smrti. V naslednjem, 20. zvezku, bo delo Iv, Cankarja zaključeno. Ker je 19. zvezek nekoliko manj obsežen, ie cena znatno nižja. Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpolo-ženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana naravna Franz-Joseffova grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je Franz-Josei-ova grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. '_Ogi. reg S. br. 3047413!.. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 16. t. m. je objavljena »Uredba o ustanovitvi občine Slivnica« dalje »Uredba o ustanovitvi občine Sv. Jurij ob Pesnici in občine Svečina«, »Izpremembe razpisov štev. 7482-IV in štev. 7500-IV finančnega ministrstva (v carinskih zadevah)«, »Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določb o državni trošarini i« zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah«, »Odločba min. sveta o izpremembi tar. št. 30. 152, t. 2. b, 408. t. 2. b in 2. c, uvozne carinske tarife«, »Razveljavitev odločbe štev. 599-IV o znižanju car. post. št. 670«, »Izprememba člena 18. pravilnika o carinskih posrednikih«, »Odločba o nabavi nemških mark« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Apače, Cankova, Dolenja vas v kočevskem okraju, Fram. Kamniška Bistrica, Križe v Kranjskem okraju, Kuipšinci, Lesce. Limbuš. Prečna v novomeškem okraju, Prevalje, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Šalovci, Šmarje v ljubljanskem okraju in Šmarjeta — Bela cerkev«. — Motite se, ako mislite, da ste storili vse, če na zunaj čistite Vaše zobe s kakršnokoli zobno kremo. Bolj važno je, odpraviti zobni kamen, ki tiči na zobeh, a to se doseže z zobno kremo Sar-gov KALODONT, kateTa ima v sebi učinkoviti dodatek 6ulforicinoleat dr. Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen m preprečite, da se ne naredi drugi. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. — Kurja ofesn, trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noče strokov-njaško zmnsiramo v nnši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! Nega nog 10 Din! Ljubljana, šelenburgova 7. Ljubljana © Danes vsi na »Otroški sejem« na verandi restavracije »Zvezda«, ki ga bo otvoril ob 9 g. ban dr. Marko Na/tlačem aili njegov namestnik in bo trajal do 17. Zanimiva razstava lastnih izdelkov otrok v starosti do 14. leta, izložba ljubljanskih tvrdk, klekljanje idrijskih čipk, izdelovanje veliko nočnih butaric. Samo danes! Vstopnina 6 Din za odrasle, 3 Din za otroke. © Družba sv. Vincencija Paveljskega vabi evojc člane, da se udeleže pogreba dolgoletnega člana viške konference, Franca Kanduča, uradnika tobačne tovarne. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Cesta 9 na Glmcah ,h. št. 18. © Izlet Avtoklnba na Notranjsko preložen. Valed nezanesljivega in deževnega vremena je za danes napovedani izlet Ljubljanskega Avtokluba na Notranjsko preložen pod istimi pogoji na praznik v četrtek, dne 21. t. m. © Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in pol 9 in jutri ob pol 9: »Angela aerodroma« (ShirleY Temple), in »Himno svobode« (Zvonimir Rogoz). Danes ob 3 po znižani vstopnini »Himna svobode«. © Regulačui načrt velike Ljubljane. Eno najtežjih vprašanj pri končni likvidaciji odnosov med nekdanjo mestno Ljubljano ter priključenimi občinami je vprašanje skupnega regulačnega načrta. Mestni gradbeni odbor je pred časom naročil gradbenemu uradu, naj izdela program in glavni osnutek splošnega regulačnega načrta. Gradbeni urad je to oboje sedaj izvršil ter ga že izročil gradbenemu odboru občinskega sveta. Gradbeni odbor bo oboje pretresal prihodnji teden na svojih sejah. V glavnem se gradbeni program in osnutek regulačnega načrta držita osnovnih načel, ki jih je določil mojster Plečnik. © Ob moji 50-letnici sem dobila toliko čestitk, da se ne morem posamezno zahvaliti. Zahvaljujem se skupno vsem društvom, zavodom, Združenju trgovcev in posameznim, bližnjim in daljnim za pismene in ustne čestitke. Iskrena hvala vsem, Bog plačaj! L Tomšič, trgovka, Sv. Petra cesta 38. TEL. 22-21 TEL. 22-21 KINO UNION Premiera velikega Ufa filma napete vsebine HOTEL SAV0Y 217 V glavnih vlogah (IdllS A1DCTS, Driglto norneu, Hathe Dorsch Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri ©' Mahrova hiša in kaj bo z njo? Na enem najlepših prostorov v Ljubljani stoji kot kakšna graičina Mahrova hi&a. Mestna občina jo je imela pred dobrimi 15 leti na ponudbo za malenkostno ceno, pred dobrimi 4 leti pa se je vsa Ljubljana razburila, ko je mestna občina, oziroma vsaj gospodje, ki so odločevali na mestni občini, hotela odkupiti to hišo za ogromno vsoto 5—6 milijonov dinarjev. Spričo javnega odpora odkup pod temi pogoji seveda ni bil mogoč, pač pa so gospodje, ki so sklepali pogodbe s Slovensko banko, oziroma sedanjim večinskim delničarjem, napravili najemninske pogodbe za prostore mestne elektrarna, za druge mestne urade, kakor terensko sekcijo, tržni urad itd., pol pogoji, ki nikakor niso ugodni. Mestna občina mora plačevati skoraj fantastične zneske za najemnino prostorov v Mahrovi hSL Slovenska banka je medtem prMla v druge roke m novi lastnik banke in Mahrove hiše kaže sedaj večjo popustljivost, zlasti ker ve, da pogodba med mestno občino in banko vsak čas poteče. Mestni občini pa kaže račun, da bo treba samo nekaj dodati k dosedanjemu znesku najemnine, pa bo lahko amortizirala kupnino za to hišo. Stavbna vrednost hiše bi znašala okoli 5 milijonov dinarjev, prometna pa niti ne 3 milijone dinarjev. Posebna komisija mestnega občinskega sveta in gradbenega urada si je te dni hišo temeljito ogledala. O končni usodi hiše pa bo seveda sklepal občinski svet. © Primorsko akademsko starešinstvo bo imelo 20. maja ob 20 pri Slamiču, Gosposvefcska cesta, članski sestanek. Predaval bo g. Ivo Grahor o »Naši manjšini pod Italijo v luči evropske krize«. Vabljeni gg. člani in akademiki (7153) ™ KINO SLOGA 27Lf3°o Vesela dunajska operetal 2 uri zabave! Na lepi sinfi Donavi _ Na binkoštno nedeljo v Postojno. Prijave za ta izlet sprejema Putnik v Ljubljani za nebotičnikom do 25. maja. _ Najcenejši nakup manufakturnega blaga Jo«. Petknsig - Ljubljana, Stari trg 4 _ Binkoštni avtobusni izleti Plitvice-Senj 425 din. Koroška 405 din, Beuetke-Padova 725 dinarjev, V cenah je všteta prehrana in prenočišče. Informacije in prijave pri Putniku v Ljubljani. _ Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srni. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Obiskujte prireditve v Protitubcrknlnznem tednu! Adele Kern, UrSnla Grabley, H. Thimig, SzOke Szakall Predstave ob 16., IT., 19. ln 21. url. Najzabavnetfl filmski program dunajskega hiimortn. © Profesorski zbor Državne trgovske šole v Ljubljani je daroval 200 din Karitativni zvezi namesto venca na krsto blagopokojnega profesorja Egidija Čeha. — Velikodušnim' darovalcem iskrena zahvala. © Priletna ženska, inteligentna, lepega vedenja, jKijiolnoma zanesljiva in jioštena, želi službe. Vajena je vseh domačih del, zna dobro samostojno kuhati in gosjiodinjiti. Naslov pove uredništvo. Lepe soomenfce po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo Kunovar Franjo - Ljubljana Zahtevajte al bum © Poneverbe pri ljubljanski tvrdki. Pred tremi dnevi je bila v Zgornji Šiški aretirana neka 37 letna privatna uradnica in odvedena v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Aretacija je v Zgornji Šiški vzbudila večjo pozornost, kajti uradnica je bila lastnica lepe vile, za katero je plačala 240.000 Din. Pri njej izvršena hišna preiskava je imela ta rezultat, da je policija zaplenila 5 hranilnih knjižic za skuj>no vlogo 116.000 Din. Are-tiranka je bila nad 10 let uslužbena pri neki ugledni, že nad 50 let obstoječi tvrdki. Uživala je pojiolno zaupanje šefov tvrdke. V času najhujše krize je vsakoletna bilanca zaznamovala znaten primanjkljaj. Zadnja leta pa se je pri tvrdki močno dvignil jx>-slovni promet .tako da je tvrdka ob bilančnem letu pričakovala z gotovostjo dobiček, toda presenečena je bila, ko je bilanca za zadnji 2 leti izkazovala še vedno ogromno izgubo. Uvedena je bila najstrožja kontrola in inventura. Izkazalo se je, da so se morale vršiti dolgotrajne malverzacije na škodo tvrdke. Teh malverzacij je bila osumljena omenjena privatna uradnica, ki je živela nad svoje razmere in se ni moglo pojasniti, kako naj bi si mogla s svojimi mesečnimi prejemki zgraditi tako vilo, ko ostali člani družine nimajo nikakih večjih dohodkov. Aretirana uradnica je zanikala vsako krivdo pri malverzaciiah. Nadaljna sodna preiskava bo pač dognala, v koliko je aretiranka kriva in nekriva. Pravice nezakonskih otrok in mater Na reč vpraSanj naročnikov in bralcev našega Bata, ki žele nasvetov o pravicah nezakonskih otrok in mater, naj podamo v sledečem kratek odgovor o teh vprašanjih. Kakor drugi materialno pravni predpisi v državi še niso povsem izenačeni, tako veljajo tudi glede nezakonskih otrok v raznih pokrajinah naše države različni predpisi, ki pa so vsaj v »prečan-skihc krajih precej podobni. Nezakonski otrok ima pravico zahtevati od svojih roditeljev njih imovini primerno oskrbo ter preskrbo. K oskrbi je zavezan zlasti ode; ako on tega ne zmore, preide ta obveznost na mater ln po njej na materine starše. Ako nezakonski oče očetovstvo prizna, mora sodišče v nepravdnem postopanju ugotoviti preživnino, ki jo je dolžan nezakonski oče plačevati za otrokovo vzdrževanje. Sodna določitev preživnine pa odpade, če nezakonski oče prostovoljno izpolnjuje svoje dolžnsti v polni meri, pa tudi tedaj, kadar je po razmerah nezakonskega očeta povsem izključeno, da bi mogel kaj prispevati k vzdrževanju. Ako pa moški, o katerem se domneva, da je otrokov oče, očetovstva sodno ne prizna, ga mora nezakonski otrok po varuhu (varuhinji, ki je običajno mati) tožiti pri okrajnem sodišču toženčo-vega stalnega bivališča na priznanje očetovstva in na določitev preživnine. Ako otrok, ki se mu podeli pravica revnih, ne stanuje v območju istega okrajnega sodišča, kakor toženec, sme vložiti pri okrajnem sodišču svojega domovališča ali stalnega bivališča tožbo na zapisnik in zahtevati, da se od-premi ta zapisnik k pravdnemu sodišču in da mu ta postavi zastopnika, ki ga zastopa v pravdi brezplačna Komur se sodno dokaže, da se je združil z otrokovo materjo v dobi, od katere ni preteklo do otrokovega rojstva manj, kakor 180 ln ne več kakor 300 dni, ali kdor to prizna tudi samo izven sodišča, o tem se domneva, da je za rodil otroka. Cisto brezpomembno je, da je mati v istem času spolno občevala tudi z drugimi moškimi. Edino odločilno je samo dokazano spolno občevanje toženca z nezakonsko materjo v kritičnem času. Višina preživnine, ki jo mora nezakonski oče plačevati otroku, je odvisna od očetovih imovinskih razmer in od otrokovih potreb. Sodišče na predlog otrokovega varuha že določeno preživnino tudi lahko zviša, odnosno na očetov predlog lahko zniža, ako se razmere, v katerih je bila ista določena, spremene. Preživninska dolžnost nezakonskega očeta traja tako dolgo, kakor zakonskega, namreč dokler se otrok ne more sam preživljati. Ako otrok umre, je tudi nezakonski oče dolžan plačati pogrebne stroške. Ako nezakonski oče umre, preide preakrbo-vanje in oskrbovanje njegovih nezakonskih otrok na očetove dediče. Ce so bili nezakonski otroci ob času očetove smrti oskrbovani ln vzgojevani v njegovi hiši, smejo zahtevati oskrbo in vzgojo še dalje v isti meri, kakor doelej, dokler niso sposobni, da se sami vzdržujejo. Vendar take preskrbe in vzgoje ne morejo biti deležni v višji meri, nego so je deležni zakonski otroci glede na zapuščeno imovino. Nezakonski otroci nimajo pravice do očetovega priimka, imenujejo Be po rodbinskem imenu matere. Tudi nimajo zakonite dedne pravice po očetu in pravice do dolžnega deleža, razen seveda, če so bili s poznejšo poroko svojih roditeljev po-zakonjeni. Ce nezakonski oče ne more skrbeti za otroka, zadene dolžnost mater, oziroma njene starše. Dokler mati boče in more, vzgaja svojega nezakonskega otroka sama primerno bodočemu po-klieu. Oče ji ne more odvzeti otroka. Samo, če je otrokov telesni ali duševni blagor vsled materine vzgoje v nevarnosti, je oče dolžan, otroka ločiti od matere in ga vzeti k sebi ali ga dati na kakšen drug varen in dostojen kraj. Nezakonski oče je dolžan povrniti materi stro-Ske poroda in pa strofike njenega vzdrževanja za prvih Sest mesecev po porodu in tudi daljnje izdatke, ako so potrebni vsled poroda, n. pr. stroške bolezni, nastale vsled poroda itd. Te terjatve zastarajo s pretekom treh let po porodu. že pred rojstvom otroka sme BOdišče na predlog matere, če ji je to potrebno in ne živi nečisto, prisiliti tistega, čigar očetovstvo je verjetno izkazano, da založi na sodišču znesek za vzdrževanje, ki je potrebno otroku za prve tri mesece, kakor tudi običajni znesek za stroške, ki naj se materi povrnejo vsled poroda. Slični predpisi kakor v Sloveniji in Dalmaciji veljajo tudi na ozemlju bivše Hrvatske in Slavonije, Bosne in Hercegovine ter v Medjimurju in v Vojvodini. V zadnje navedenih pokrajinah mora sodišče paternitetno tožbo odbiti, ako se dokaže, da je nezakonska mati v kritičnem času nemoralno živela. Takšna mati tudi nima pravice zahtevati od nezakonskega očeta vzdrževalnine za nezakonskega otroka. Drugačni pa so predpisi glede paternitetne tožbe na ozemlju bivše Srbije. Tam ni dopustno' preiskovati, kdo je oče nezakonskega otroka, razen v slučaju odvedbe ali posilstva nezakonske matere, če se čas zanošenja sklada s časom odvedbe ali posilstva. Ako torej oče ne prizna očetovstva, ga razen v navedenih dveh slučajih ni mogoče prisiliti, da bi nezak. otroka vzdrževal. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenflce. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od SS. V. 1035. •t V t. Maribor «-»□ Križeve procesije v prošnjih dneh pred praznikom Kristusovega vnebohoda bodo letos za stolno in mestno župnijsko cerkev po sledečem redu: V ponedeljek, 18. maja gre procesija iz stolnice ob osmih v baziliko Matere Milosti pri frančiškanih. Te procesije se udeležijo tudi osnovne šole stolne župnije. Procesija se zaključi v baziliki iti se ne vrača v stolnico. — V torek, 19. maija gre procesija iz stolnice ob šestih po Orožnovi in Strossmajerjevi ulici in se vrne po Gregorčičevi in Gledališki ulici v stolno cerkev, kjer se konča s slovesno sv. mašo. Procesija k Sv. Magdaleni, ki je bila nekaj let na ta dan v navadi, se zaradi prehrupnega in preživahnega prometa čez dravski most opusti. — V sredo, 20. maja gre procesija iz stolnice ob šestih po Orožnovi in Strossmajerjevi ulici ter Koroški cesti v cerkev sv. Alojzija, kjer se konča s pridigo in slovesno sv. mašo. Procesija se ne vrača v stolnico. — Kakor znano, so križeve procesije v katoliški cerkvi že nad 1000 let v navadi, da si izprosijo verniki božjega varstva v hudih stiskah. □ Majniški izlet k Mariji v Puščavi in Sv. Lovrencu na Pohorju priredita Mariijma družba za matere pri frančiškanih in Izobraževalno društvo v Krčevini prihodnjo nedeljo 24. t. m. Odhod z vlakom zjutraj ob pol 6, povratek zvečer ob 8. Na Vinogoro se priredi izlet dne 7. junija. □ Ljudska univerza ima prihodnjo prireditev v petek, dne 22. maja. Profesor Šest, režiser ljubljanske drame, bo predaval o novodobni družabnosti. □ Majniški govori v stolnici Ponedeljek, 18. maja: »O Marija, naša ljuba mati«. (Prof. Pavel 2ivorirak); torek, 19. maja; Pomoč za vse. (Dr. Franc Cukala); sreda, 20. maja: Prav do korenini (janko Kokošinek); četrtek 21. maja: Mati v pesmi in v resnici. (Prof. P. Zivortnik); petek, 22. maja: Trikrat sveta mati, (Vinko Munda); v soboto, 23. maja: V nebesa! (Dr. Ivan Zagarl). Od nedelje, 24. maja pa do konca meseca bodo majniški govori vsak dan dvakral in sicer zjutraj ob pol 6 in zvečer ob 19. Govori dvoje misijonarjev iz Ljubljane oziroma Grobelj . □ Birmanci pozor! Venci, nogavice, pajčolani in svileno perilo najcenejše pri »LIA«, Maritior, Aleksandrova 19. □ »Mariborski godalni kvartet«. V Mariboru se je osnoval prvi godalni kvartet, ki ga tvorijo Bibianko Alfred (I. violina), Sikošek Rajko (II. violina) oba dolgoletna Hladekova gojenca. Violo »e prevzel Hladek-Bohinjski, violončelo pa igra gospa prof. Greta Pelikanova. S tem je Izpopolnjena na glasbeno-kulturnem polju vrzel, ker Maribor do sedaj stalnega godalnega kvarteta ni imel. Ta kvartet nastopi prvikrat drevi zvečer v Karlinovi dvorani od priliki radioprenosa. □ Koncert malih harmonikarjev se vrši danes dopoldne ob pol 11 v mestnem parku za revne učence vseh mariborskih šol. Prav tako se vrši tudi prodaja znakov po mestu. □ Toča in strela. V Prelogah je divjala huda nevihta s točo in strelo. Udarilo je v gospodarsko poslopje Ivana Bizjaka, ki je pogorelo do tal. S osrečilo se je samo živino rešiti. Škode je 40.000 ln, zavarovalnina pa znaša 20.000 Din. □ Prihod bana sta izrabila v Poljčanah dva mlada nepridiprava, 14-letni Ivan m 12-letni Alojz Drofenik. Ko so Sli ljudje gledat sprejem, sla se splazila v stanovanja Marije Oumzej, Ivana Pše-ničnika in Rdolfa Praprotnika ter odnesla razne vrednostne predmete. Po tatvini sla izginila ne-znanokam ter ju še dosedaj niso zasledili. □ Otvoritev kopališča na otoku bo v torek 19. t. m. opoldne. □ Velika vaja gasilcev. Danes dopoldne bodo imeli mariborski gasila svoio veliko spomla- dansko vajo, pri kateri nastopijo z vsem svojim orodnim parkom na objektih tovarne usnja Viljem Freund v Melju. Vajo bodo vodili župni funkcionarji. □ Zgorelo je stanovanjsko poslopje posestnika Josipa Rebernaka v Lobnici pri Rušah. Plameni so uničili tudi gospodarsko poslopje ter je skupna škoda 25.000 Din. □ Do 20. maja se sprejemajo pri »Putniku« v Mariboru prijave za izlet z avtokarom k otvoritvi nove ceste čez prelaz Pack v Avstriji, ki se vrši za Binkošti. Vožnja gre preko Gradca in Celovca k Vrbskemu jezeru. □ Zlato uro in verižico je izmaknil neznanec strugarju Krabatu v njegovi trgovini na Grajskem trgu iz suknjiča. Tako spretno se je motal okrog trgovca, da je čisto neopaženo izvršil tatvino. Oškodoval je trgovca za 2000 Din □ Lepa prijateljica. Zaradi tihotapstva je sedela v mariborski jetnišnici L. Marija iz Selnice. Vtaknili so jo v celico zaradi tatvin zapite Štefanije N. Štefki se je kazen prej iztekla, kakor Mariji, pa je izrabila priložnost-ter šla na dom Marije L v Selnici. Znala je njeni materi tako omehčati srce s pripovedovanjem o trpljenju in stradanju v zaporu, da ji je izročila jedila, obleko in še 700 Din. Vse to pa je prebrisana Štefka porabila za sebe. Šmartno pri Litiji Zaradi trošenja neresničnih vesti od strani raznih obrekovalcev v zadevi druščine z Zahori-kom, sem primoran, da pojasnim položaj, kot je v resnici bil. Res je, da je Zahorik nakupoval pri meni različne pletenine, katere sam izdelujem, to je pulover, kopalno obleko, letne srajce, nogavice za k pumparicam ter še več drugih predmetov. Bil je zelo zadovoljen z nakupom in postrežbo, plačal vse brez kakršnegakoli odbitka, kakor je na deželi že v navadi. Ker je bil pri vsem tako flegmatičen, sem iz radovednosti povpraševal, odkod prihaja in kam je namenjen. Odgovoril je: »Imam mesec dni dopusta, sem prišel iz Srbije, iz Kosovske Mitrovice, kjer sem bil zaposlen kot strojni železo-stragar. Zaslužil sem 10 Din na uro, delal večkrat po 15 do 18 ur na dan. Čezurno delo sem dobil plačano s 50% po-viškom ter sem si prihranil precej tisočakov. — Sedaj smo že par dni lumpali in sem zelo umita. Ravno tako sem danes vse dopoldne bil v Temenci v neki gostilni. Bil sem v Litiji ter grem naprej v Št. Vid oziroma v Podivanjo gorico. Ali bi dobil tukaj voznika, kateri bi me zapeljal v Podivanjo gorico?« — Voznika sem mu takoj pre-skrbel; še predno je prišel voznik, Be je vlila ploha ter ni bilo misliti na odhod. Na vprašanje, ali bi se dobila tukaj soba, sem mu svetoval gostilno pri Zelezniku. Končno nas je vse navzoče povabil na kozarec vina. Bil je dostojno oblečen, imel lep nastop in se je ves čas dostojno vedel. Nič napačnega sluteč, sem se odzval povabilu ter šel 7. ostalimi. Prepričan sem, da bi tako storil marsikdo drugi. Denarja ni kazal namenoma, pač pa je rekel pri plačevanju v trgovini, ko je plačeval s tisočakom, na mojo pripombo, da ima veliko denarja — jih še moram imeti sedem ali osem — zaradi tega tudi ni nihče postal toliko pozoren nanj. Da se je pilo zastonjkarsko vino, to nI bilo povsem všeč nekaterim nepovabljenim osebnostim, katerim se še nemara danes sline cedijo po v časopisu navedeni jedači in pijači. Ker takšnega zapostavljanja niso mogli preboleti, so morali dati v javnost, kako težko so prizadeti. Od fantov je ostal samo eden v stranski sobi, ki je pil za svoj denar, in pa dotični fant, ki je na pobudo neklb gospodov v drugi gostilni šel javit orožnikom. Gostilna Zeleznik ima lepo tujsko sobo, katera je vsakemu tujcu proti plačilu na razpolago. — Franc Šuc, trgovec. Slomškovi prazniki v Mariboru Navodila godbam. Na Slomškove praznike naj pride kar največ godb. Vsak kraj, kjer je dobra godba, naj dela na to, da se njihova domača godba gotovo udeleži tudi Slomškovih praznikov. Godbe naj bodo po možnosti tu te v nedeljo, dne 28. zvečer, da ee udeležijo j»lnočnega »prevoda. Vsaka godba se naj prijavi potom domačega župnega urada ali pa naravnost na naš naslov v Mariboru. Prijavi se naj čimpreje, da ji moremo poslati vsa podrobna navodila glede igranja, kakor tudi potrebne note. V polnočnem sprevodu bodo godbe igrale .samo nabožne skladbe Na jwaz-nik, dne 29. junij'a pa bodo v sprevodu k službi božji igrale lahko koračnice, dočim bodo po službi božji v »prevodu mimo Slomškovega groba mogle igrati zopet le nabožne skladbe. Izšla je nova koračnica »Preljubo veselje«. Koračnica »Preljubo veselje« je napravlj ena j>o Slomškovem besedilu za godbo na pihala. To koračnico bodo godbe stalno potrebovale m zato je jjrav, da takoj naročijo s prijavo tudi ta materijah Oskrbite si vstopnice za koncert ln za igro. Mnogi so želeli, da bd mogli istočasno s prijavo dobiti tudi že vstopnice a koncert ki za igro na prosteim. Da bi to željo izpolnili, smo na Jjrijavne pole dali tudi te oddelke. Danes obiav-ljamo »fumo ceno vstopnine. Za koncert dne 28. iu- i nija zvečer ali dne 29. junija popoldne so sledeče | cene: stojišče din 5, sedeži din 10, 15, 20 ia 25. Za igro: dne 21. junija je samo za mladino ter je vstopnina samo po din 1. Za dne 28. junija popoldne in dne 29. junija zvečer pa so sledeče cene: stojišče din 3; sedeži pa din 5, 8, 15 in 20. Vstopnic ne moremo rezervirati, ne da bi se iste tudi istočasno plačale. Celje 0 Srebrni jubilej bivšega učenca orglarske šole v Celju. Včeraj in danes praznuje v Osjeku 25-letnico svojega umetniškega delovanja bivši gojenec celjske orglarske šole g. Josip Brečko, doma iz Laškega. Jubilant je abfolviral celjsko orglar-sko šolo, nato se je pa izpolnjeval še v glasbi pri Glasbeni Matici v I :uli!jani. Služboval je nato v različnih krajih kot organist v Sloveniji, izpopolnjeval svoje glajbeno znanje na novo osnovanem ljubljanskem konservatoriju. leta 1924. je pa odšel med brate Hrvate v Osjek, kjer deluje še danes kot prvovrstni strokovnjak v pevski umetnosti. Deluje ne samo kot pevovodja pri raznih cerkvah, temveč tudi pri različnih pevskih društvih, dalje pa tudi kot skladatelj. Kako se je jubilant vživel v razmere v Osjeku, dokazuje lepa brošura, ki so jo mu ob 25-lefnici poklonili prijatelji Hrvati Včeraj, v soboto zvečer je bila v Narodnem gledališču v Osjeku njemu na čast prirejena slavnostna glasbena akademija, danes je pa v cerkvi oo. kapucinov svečana služba božja. Da se dostojno proslavi 25-let-nica njegovega glasbenega delovanja, je bil sestavljen poseben odbor, v katerem se nahajajo kot častni člani tudi sledeči Slovenci: gg. Bervar Karel, ravnatelj orglarske šole v Celju, Finžgar Fr., župnik in pisatelj, Ljubljana, Oomilšček Franc, dekan. Sv. Benedikt v Slov. goricah, Htibad Matija, ravnatelj drž. konservatorija v Ljubljani, Prelovec Zorko. skladatelj, Ljubljana, Premrl Stanko, monsg., skladatelj, Ljubljana, in dr. Sernec Gvidon odvet- 'člkm sczadovO^ , Ijite s drugimi . Izdelki ki so baj<2, /ravno Modofal* [aKo možefe vendar pogodi dobili pravi original roRiri£ MILO uifc v Celju. Bližnjemu rojaku in nekdanjemu g 75*. napraf 3 m mode polkamgarn za celo moško obleko od Din 120*- naprej 3 m Kamgarna za kompletno moško obleko . . od Din 195'- naprej Nič več nI potreba kupovati moškega blaga od nepoznanih prodaj; Icev, ki Vam prtneeujo blago na dom ponv.dlt, ker navadno Knpec nasede firma Dobovlčntk ima nad 800 vroreev eukna na »a-logi, ima l8*tno tovarno ia prešite odele ln perilo. -Občinstvo ae naproša da al ogleda zalogo. Požig zaradi zavarovalnine Gospodarska stiska jih je zapeljala v zločin - Gostje iz Ljubljane pri razpravi: univerzitetni prof. dr. Ser ho kot psihijater, kriminalista Žajdela in Mrhar kot priči Maribor, 16. maja. Pred malini senatom okrožnega sodišča se je vršila danes zanimiva razprava, ki je vzbujala zlasti veliko pozornost v zavarovalnih krofih, odmevala bo pia golovo tudi močno jm> Dravskem in Ptujskem polju in v Halozah, kjer so požari zaradi požiga skoraj na dnevnem redu. Današnjo razpravo je prvi? vodil kot predsednik senata v. s. s. Kolšek, ki je pokazal v tej zapleteni, precej na indicijah sloneči razpravi izredno psihološko spretnost in prodirnost. Votanta sta bila v. s. s. dr. Tom-bak in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Dev, obtožence so jki branili odvetniki dr. Irgolič, dr. Bučar. dr. Šnuderl, dr. Sluga iz Ptuja in dr. Štor. Zasebno udeleženko zavarovalnico »Jugoslavijo* je zastoj)«] dr. Treo iz Ljubljane. Kot peihijatrični izvedenec je j»risostvo-val razpravi univ. prof. dr. Alfred Šerko iz Ljubljane, med pričami pa sta bila zaslišana tudi oba znana ljubljanska kriminalista, vodja kriminalne policije Zajdela rn detektiv Mrhar, ki sta vodila preiskavo. Kilo je obtožen. Na zatožni klopi sedi pel oseb iz Cirkulan pri Sv. Barbari v Halozah. So to 37 letni soprog trgovke in gostilničarke Žiga Primožič, njegova 15 letna soproga Zlata Primožič, posestnica, trgovka in gostilničarka v Cirkulannb, 28 letni ključavničarski pomočnik Jakob Majcenovič iz Gruškovca, 34-letni posestnik Franc Mlakar iz Cirkulan ter župan občine Sv. Barbare v Halozah 56 letni posestnik Janez Krajnc star. iz Dolan. Žiga Primožič ln Jakob Majcenovič sta obtožena požiga, Zlata Primožič je prišla na zatožno klop, ker je vedela za nameravani jxwag in ker je skupaj s Fr. Krajucem in Mlakarjem skušala prikriti nekatere premičnine, ki so bile spravljene deloma že pred požnrom iz gospodarskega poslopja, deloma pa rešene med požarom. Požar v Cirkulanah. Obtožnica pripoveduje; V noči na 20. december je pogorelo stanovanjsko j>oslopjo, v katerem se je nahajala tudi trgovina in gostilna ter poleg stoječe gospodarsko poslopje, last posestnice Zlate Primožič v Cirkulanah. V noči pož.ira je bil doma samo mož posestnice Žiga Primožič, dočim se je žena odpeljala zjutraj v Varaždin k svoji materi. Požar je uničil obe poslopji do zidovja ter povzročil skoraj pol milijona škode. Zavarovalnina pa je znašala 494.000 Din. Primožič Žiga se je priženil 1. 1931. k vdovi Zlati Blas, ki je imela posestvo, trgovino in gostilno. Bilo je to veliko premoženje, ki pa je bilo zadolženo s kakimi 400.000 Din. Primožič je prinesel v zakon s;uno 50.000 Din, ker pa je imel dvoje nezakonskih otrok, ni dala žena prepisati nanj ničesar ter je ostala sama lastnica V6ega imetja. Zaradi slabega gospodarstva je vedno bolj lezla v dolgove. Premišljevala sta, da bi se jfh iznebila s poravnavo, kar j>a jima nI uspelo. Tako sta prišla končno na misel, da bi se okoristila 7. zavarovalnino. Ker p« je ta znašala 888.000 dinarjev ter bi povzročil jx)žar prevelik sum, sta jo znižala na 491.000 Din. Kako je htt požig izvršen. Primožič Žiga si je poiskal pomočnika v osebi soohtoženega Majcenovič«. ia je pristal na sodelo- vanje, ko.mu Jo Primožič jx> dolgem prigovarjanju obljubil, da ga bo za uslugo bogato nagradil. Ko se je odpeljala Zlata Primožič v Varaždin, je ostal pri njenem možu Majcenovič. Ponoči sta se splazila na podstrešje ter zažgala vsak na svojem koncu kup suhih borovih tresk. Požar je izbruhnil s tako silo, da sta jedva utegnila zbežati po stopnicah. Majcenovič je nato jx> nalogu Primožiča sel ter zažgal še gospodarsko jioslopje, Primožič pa se je vlegel v posteljo ter se delal spečega. Šele hlapci, ki jih je spravil požar na noge, so ga »prebudili«. Vsi gasilni poskusi so bili zaman t»r je zgorelo vse imetje. Vse pride na dan. Jasno je bilo takoj, da Je požar podtaknjen. To sta zatrjevala tudi zakonca Primožič ter dolSfla neznane sovražnike hudobnega dejanja. Skoda Je bila ocenjena na pol milijona Din. Ljudje pn so kmalu začeli šušljati, da je imel pri požaru svoje prste sam Primožič zraven. Mirko Kušar ne je spominjal, da mu je Primožič že avgusta tofil, da se nahaja v veliki stisld, lz katere ga lahko refi samo še zavarovalnina. Par dni po požaru sta se Primožič in Kušar zopet srečala v Ptuju. Primožič mu je tedaj zaupni, da je skupaj z Majconovičom zažgal imetje. Ta zaupljivost je bila usodna, ker Je Kušar to vse lakoj javil zavarovalnici »Jugosla-viji< v Ljubljani. Zavarovalnica se je obrnila na policijsko upravo v Ljubljani za pomoč In ta Je poslala vodjo kriminalnega oddelka Žajdelo in kriminalnega uradnika Mrharja k Sv. Barbari v Halozah. Oba detektiva sta kmalu ugotovila težke obtežilne okolnosti. Tako sla doznala, da so iz Primožičeve hiSe že nekaj dni pred jKužarom odpeljali na dom njegovega očeta več zabojev, v katerih so bile knjige In perilo. Po požaru in pred prihodom ocenjevalne komisije sta zakonca Primožič dala prepeljati še razno rešeno pohištvo, r>erilo, drva in vozove k Primožičevemu očetu, deloma pn k županu Janezu Krajncu star. v hrambo, ocenjevalni komisiji p« sta izjavila, da je vsp skuj«) uničil ogenj. Vozil je vee te predmete posestnik Franc Mlakar. Ker je odločno tajil, dn bi bil le stvari prevažal. Janez Krajne pa tudi ni hotel priznati, da bi bil kake predmete od Primožičevih prejel v hrambo, sta oba prišla zaradi prikrivanja na zatožno klop. \ Potek razprave. Razprava, ki je bila včeraj v svojem poteku jirav senzacionalna, je trajal« ves dan s kratkim opoldanskim odmorom. Predsednik senata Kolšek je zasliševal zlasti glavne obdolžence zelo f>o-drohno. Žiga Primožič in Jakob Majcenovič, ki sta požig deloma že tekom preiskave priznala, sta ludi pri današnji razpravi priznala vse v skladu i obtožnico. Žiga Primožič je pri tem močno razbremenjeval ženo, ki je sama odločno tajila, da bi bila vedela za nameravan požig. Tudi se ni hotela spominjati, da bi bila skušal« knke predmete |>ri kriti. Zaradi nje je bi) navzoč pri razpravi tud'' psihijater dr. Šerko. Mlakar Franc in Janez Krajnr prav tako tajita. Ob času poročila razprava še traja. V malih oglasih velja vsak« beseda Din 1'—; ženitovanjski o g 1 tisi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas "Din 10"—. Mali oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Zo pismene odgovore glede mnlth oglasov treba priložiti znamko« Iliribddobe Potnika dobro vpeljanega v ljubljanskih Špecerijskih trgovinah proti proviziji takoj sprejmem. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Slov.« pod »Potnik 193 8« štev. 7027. (b) Zastopnike za prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd. iščemo. »Persons«, Liubliana, poštni predal 307. (b) Dekla srednjih let močna, vajena tudi moških del, se lite za žup-□ISče na Dolenjskem. Nastop takoj. Naslov pove oprava Slovenca pod St. SMS. (b) Kemik ▼aH Izdelovanja kemičnih proizvodov za konzerviranja usnja ln drugih kemičnih predmetov -dobi a t a 1 n o nameščanje pri novo ae snujoči tovarni te stroke. Ponudbe ■ navedbo dosed. praks«, ■abterr« pltde In drugih V polterv prihajajočih pogojev te poslati pod naslovom : »Drava«, poštno leftede Maribor, Anonimne ponudb« m n« bodo upo->1 (b) Brezplačni tečaj ■aoikega tn dam krojenja nudim mlademu krojaču ln šivilji, ki Ima voljo po dovrsltvt nastopiti službo krojnega risarja z dobro plačo ln stalno službo. Feliks Potočnik, krojna šola, Skla-dlSna, Karlovac. (b) Trgovskega pomočnika agllnega, poštenega, nekadilca sprejmem za svojo trgovino mešan. blaga. Nastavljencl lz teritorija blv. Štajerske Imajo prednost. - Naslov v upravi »Slov.« Stev. 7071. (b) Zvesta sobarica s« ISče za Dalmacijo, ki Je zmožna kavcije. Naslov Grajska klet, Maribor, b Kleparskega pomočnika sprejmem takoj. - Franc fivajger, klepar, Vojnik pri Celju. (b) Dva jermenarja M takoj sprejmeta. - F. Požar, DravlJ« S«. (b) Iščem dekle po#teno ln pridno, aa vsa Mina dela ter zmožno kuhe. Ponudbe: Kočevje, Rudnik. (b) Samostojno kuharico BKeon za mesto, poletni 8as za deželo, kjer je več gostov. Ponudbe poslati ■pravi »Slovenca« pod »Kuharica-« M. TI IS z navedbo prejšnjih služb. — Nastop takoj. (b) Išiem pietilnico U M Izdelovala vestj« ln poloverj« Iz moj« volne. Imeti mora najmanj 1—i »flahmailne« St. t ervent H Iakljuftno prvovrstne pietllnloe naj predlo«« svoj« vzorce v torek, dne IS. t. m. od 3—4 popoldne v hotelu »Slon«, (h) Služkinjo za vse ■možno kuhanja, s spričevali, staro nad petindvajset let, sprejme družina v Novem mestu. Dobro, stalno mesto. Ponudbe podružnici »Slovenca« Novo mesto. (b) Služkinjo kmečko deklo, mlado, pošteno ln pridno, sprejmem takoj v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7138. (b) Prodajalko Izurjeno, ne začetnico — ISče trgovina v Ljubljani. Pismene oferte na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta l-I pod »t. 21T4, (b) Potniki agllni, za Ljubljano tn okolico se takoj sprejmejo. Dopise upravi »Slovenca« pod »Lepo delo in eksistenca« št. 7160. (b) Več izurjenih šivilj za pletenine se sprejm«. F. Kos, 2tdovska ulica. Frizerko sprejmem v stalno službo, dobro plačano. Komun, Poljanska cesta II. Kmečko dekle vajeno vsega dela, dobi takoj službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod It TISI. (b) Šivilja s pravico na obrtni list s« U6e- Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna 1« It 711«. (b) Hotelska kuharica samostojna, dobi službo takoj. Ponudbe Je poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »H. S. kuharica«. Agilen trgov, pomočnik (manufakt.) vajen tudi vseh pisarniških del, ISče službo. Gre tudi na deželo. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slov.«, Maribor, Stev. T»l. (a) Kdor mi preskrbi službo oskrbnika gozdnega čuvaja, skladiščnika ali v dobro tovarno, dobi 300 Din nagrade. Naslov v upravi Slovenca št. 6991. Mladenič lzučen mizarstva, sposoben za vsak"o delo, išče stalno službo pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 6961. (a) Trgovska pomočnica zanesljiva ln poštena ISče službo v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo Slovenca pod »2. J.« St. 6939. (a) Mizarji! Kdor ml preskrbi službo, dobi nagrado. - Ponudbe pod: »Dober pomočnik« it. T081 upravi Slov. (a Za hlapca h konjem t S č e službo mlad ln posten mladenič. Naslov pove uprava Slovenca pod St. 7090. (a) Mehanik-šofer polten, nekadilec, vojaščine, prost želi zaposlitve. Naslov v upravi »Slov.«, Maribor St 80«. (a) Specijalist z vinarsko golo ln prakso se priporoča za ozdravljanje obolelih vin. Sprejme tudi službo kletarja. Ponudb« upravi »Slovenca« pod »Bpecljallst« gt. 71TS. (a) Dekle staro IT let, pridno ln pošteno, Ude mesta k otrokom ali manjši družini. Vajena vseh del. Ponudb« pod Sitro: »PoStena« na »Slovenca« v Maribor, a 19 leten fant posten, trezen, nekadilec. Izobražen, Uft« službo v pisarni ali kjerkoli, vsaj za S—1 mesece. Cenjene ponudbe pod »Skromni zahtevki« T0SS na upravo »Slovenca«. (a) šiviljska pomočnica pridna — Išče zaposlitev kjerkoli. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. TISO. Mlada služkinja IM« službo k otrokom ali v pomoč gospodinji. Ponudb« upravi »Slovenca« pod »Poit«na In pridna« »t. TI IS. (a) 500 Din dobi, kdor ml preskrbi stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7139. Nemška vzgojiteljica mlada, z večletno prakso z dobrimi referencami, znanjem francoščine, Išče mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« St. 7167. (a) Inteligentna gospodična z večletno prakso, zmožna nemičlne ln šivanja. ISče mesto k otrokom ln v pomoč pri gospodinjstvu v Ljubljani ali Izven. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Inteligentna« št. 7148. (a) □35H3 IŠČEJO: V najem vzamem dobro Ido6o gostilno ali vino toč aa toienj« prvovrstnega ljutomerskega vina. — Kavcij« zmožen. Lastna koncesija. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »LJutomerftan« St. 7176. Gostilno vzamem v najem ali na račun. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovi- na« St. 71»«. (n) ODDAJOs Pekarijo dam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod it Tlll. (n) Špecerijska trgovina že vpeljana, na prometni cesti v LJubljani, s« odda v najem 1. junija podjetnemu trgovcu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Podjeten« št. 7166. Ni novica — splošno znano je da smo poceni. 0 Zaradi selitve pa smo Znižali CGI1G vsemu blagu še za h Izkoristite to najugodnejšo priliko za nakup bale. || Splošna tekstilna d. d., LJubljana, Mestni trg 17 Stanovanja Stanovanje soba ln kuhinja, v I. od-nosno II. nadstr., se odda na Poljanski cesti 64. (č Trisobno stanovanje v bližini gostilne Jelačln, Dolenjska cesta it. 86, v novi hiši, se odda s 1. junijem. - Vprašati Je pri Jeršinu, Rudnik 18. («) Stanovanje se takoj odda. Dolenjska cesta 13-11. (č) (Pazile na daščtini dnak! Kdo bi dal i majhen zaslužek bivšemu 40 letnemu orožniku? Je vesten, značajen ln pošten. Prevzel bi službo vratarja, nočnega stražarja, sluge ali podobno zaposlenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mlajša moč«. (a) Mlad fant Išče mesto sluge, razna-šalca ali kaj sllčnega. Tudi vrtnarstva je dobro vajen. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7184. mm\ Trgovskega vajenca za špecerijsko stroko takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 788. (v) Mizarskega vajenca sprejmem z oskrbo. Ignac Semen, Sv. Jakob ob Savi, p. Dol. (v) Mesarskega vajenca sprejmem. Naslov v upr. Slovenca pod it. T0«T. v Vajenca ki se J« že nekoliko učil pekovska obrti sprejmem takoj. - Kranjc, pekama, LJubljana, Stepanja vas Stev. T4. (▼) Vajenko za strojno pletiljstro, z vso oskrbo — ter mlajše dekle za hišna dela takoj sprejmem. Trata 11, pri 8t Vidu. (v) Vajenca za hotelsko ln kavarniško brt sprejmem. Starost 14 let, s 4 razredi srednje Sol« ter znanjem nemščine. - Ponudbe na Hotel »Slon«, Ljubljana. Domač proizvod! Tujsko-prometno društvo v Kranjski gori razpisuje oddajo restavracije kakor tudi kopališča »Jasna« v najem, posamezno aH skupno. - Predmetne ponudbe J« podati v zaprtih kuvertah najkasneje do blnkoštnega ponedeljka -dne 1. Junija 1B36. (n) Dvosobno stanovanje s kopalnico, moderno, takoj oddam. Zg. Slška 236 (Gasilski dom). (6) Lep poslovni prostor velik, za večjo obrt ali industrijo, oddam na Erjavčevi cesti 9. (n) Lokal zelo lep, velik, na zalo prometni točki v Ljubljani, zaradi bolezni odda. — Ponudb« upravi »Slovenca« pod »Lokal« št. T159. (n) Oddam mesnico s klavnico tn stanovanjem v najem radi družinskih razmer. • Naslov v upravi »Slovenoa« pod štev. •»»«. (n) Pisarniški prostori sestoje« lz < sob ln pri-ttklln, v bližini Banske uprave se takoj ugodno oddajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. T162. Nevošljivi ste ker so Vaši prijatelji in prijateljice vedno dobro oblečeni. Kako to morejo pri sedanjih majhnih plačah? Oni kupujejo pri nas na obroke. Vsem kredita zmožnim prodamo na 6—8 mesečne obroke po originalnih cenah vse manufakturno blago. Manipulacija in takse Vas stanejo skupaj samo 5%. Zato nas obiščite tudi VL — Poslujemo hitro in strogo tajna Narodni magacln, Ljubljana, Mestni trg 17 Lepo opremlj. stanovanje da v najem za mesec junij, julij, avgust: Voš-njak, Ptuj, Panonska 8. Odda se takoj lepo ln zelo mirno stanovanje : kuhinja, dve sobi, parket, elektrika, voda, klet, v bližini Ljubljane, tik kolodvora Smar-Je-Sap. (fl) Pritlično stanovanje z lokalom in garažo se odda za 1. julij. Pol zve se v upravi »Slovenca« pod it. TIHI. (6) Dvosobno stanovanje a pritlkltnaml (podpritličje) oddam. Prešernova 20, Moste. (fi) Oddam vilo z vrtom v LJubljani. Poizvedbe: Teleton St. 3068 ali uprava »Slovenca« it. T118. č lEEHa Dva fanta sostanovalca sprejmem. -Rožna ulica 36-1. (s) 0(jdam sobo opremljeno ln separlrano solidnemu stalnemu gospodu. Florljanska ul. 30, I. nadstr. (■) Opremljeno sobo oddam gospodični. Polz-ve se: Poljanska oesta 10, dvorišče, desno. (s) Oddam prazno sobo za delavnico ali stanovanje. Prost vhod. Bohorl- Novoopremljeno sobo | •sončno, elektrika, separlrano, za eno alt dve oee-bt, na željo souporaba kuhinje, oddam takoj ali pozneje. Podaljšek Mar-montove 3. (s) Opremljeno veliko sobo lepo, takoj oddam. Kapiteljska ulica 7. (s) Opremljeno sobo oddam. Ribniška 16, Mo- ste pri Ljubljani. (s) I Pohištvo i Pohištvo po najugodnejših pogojih dobavi »Gospodarska zadruga mizar, mojstrov«, LJubljana, Vegova «. (1) Prodam dve spalnici orehovo za 6000, češnje-vo za 4600 Din, delo zajamčeno, slog modem. Interesenti sl lahko ogledajo ali pišejo za podrobnejši opis na naslov Stolfa Josip, pohištveno mizarstvo v Krašnjl, p Lukovlca pod Llmbarsko goro. (I) Lepo kuhinjsko opravo ugodno prodam. Ogleda se od 1—2 opoldne : Bolgarska 21a-I, desno, (g) Kompl. hrastova spalnica popolnoma nova, najmodernejša, naprodaj. Ogleda se: Tyrševa cesta 36. Spalno, kuhinjsko opravo posteljico, posteljnino ln šivalni stroj prodam po nizki ceni dne 17. ln 18. maja: Jegllčeva 10, dvorišče. (S) Spalnico in jedilnico prodam. V plačilo vzamem hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanske. Franc Napast -Vlžniarje, Sent Vid nad LJubljano. (š) 7AH7EVAJTE BREZPLAC [MEINEUHEROLO^ |W0RMICE GlAlSt MARIBOR s! 102 Citraši, citrašinje! Zvezek VII. slov. narod, pesmi za cltre ln petje Je Izšel v tretji predelani Izdaji. Novi seznam pesmi ln zvezkov je na razpolago. Priporoča Ivan Klferle, LJubljana - Gosposka 9. (g) Konc. klavir dunajska znamka, zelo lep glas, se proda za 3600 Din; kupim boljši harmonij. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju. (g) črn pianino skoraj nov, zelo dober glas, proda: Aleksandrova cesta 7-II, leva vrata. Godalni instrumenti na pihala, za 14 oseb, dunajska uglasitev, naprodaj za 4200 Din. Bol-čič, Zagreb, Jelačlčev trg (American Bar). (g) Kupim harmoniko DravlJ« lil . Ljubljana. Pianino dobro ohranjen pod ceno prodam. Naslov v oglas. JLUBflS LJUBLJANA TYRŠEVA CESTA št 36 Pianino v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. T18S. (g) \ussm Radio aparat zamenjam za motor. kolo. šrnarca štev. TT, Kamnik, Kamallč J. (r) čeva LJubljana. (s) odd. Slov. st 7261. (g) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, LJubljana, Krekov trg 10. Vse denarne posle denarnih zavodov, vrednostne papirje volno škodo nakup in prodajo Izpostait najugodneje Trg. ag. banč-nih poslov AL PUNINSEK. LJubljana. Beethovnova nI. 14-1. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3'- S 50—80.000 Din pristopim kot kompanjon v gostilno, bufet ali spe-cerljo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Podjetnost« St. 7196. (d) Poravnave platanja dolgov posredovanje Kreditov In gotovine (tudi na vloge ln vredn. pa-plrle), n«lo)>!K heriltflln, zaščitne ureditve, davCne napovedi ln vse druge trgovsko gospodnrshe poBle izvede ln izvednISha mnenja oddaja koncesllonirana Trgovsko-gospodarcka poslovalnita « Ljubljani. Cesta 2». oktobra (Klmoka cesta) Stev. 7 Knjigo Kmetske hranilnice, do 20.000 Din, kupim. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Takoj gotovina« St. 7193. (d) Vse denarne posle s hranilnicami ln posojilnicami Izvršuje točno ln solidno moja oblastveno dovoljena pisarna. RUDOLF ZORE, Ljubljana. Gledališka al. št. 12. Telef. 38-10. Priložite znamke Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice. Kapital iščem kratkoročen aH udeležba. Ugodne obresti ln varne kritje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »SOO.OOt« Stev. T011. (d>' Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrov« It 40, najbolj« vnovCu}« terjatve pri t seli denar, nlb zavodih. Za odgovea t Din v znamkah. Kupim knjižico Celjske mestne hranllntoa za 4TOO Din. Naslov v upravi Slov. it T0C4. « Kupimo hranilne knjižici Zadružne g o« pod. banka d. d., LJubljana. Ponudb« pod »100.000« It T08S na oglas. odd. Slovenca. 44 Vrednostno papirje vseh vrst kupuje Sloveos aka banka, Ljubljana — Krekov trg lft. W 50.000 Din posojila iščem proti vknjižbi ln meeeO-' nim odplačilom. Lepa soba tn hrana sa obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »LJubljana« T158. 60.000 Din gotovine 1 i 6 e m vknjižbi. Obresti po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno Jamstvo« It T178. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog tn plasiranje iatih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarnai Lojze Zaje, Knjižice Kmetske alt Mestne ljubljanske proti vknjižbi ln TT™', L3ub" I Ljubljana,"Gledališka ul. 7. ljana, S. Opekarska 31. | Te]efon 38.18 Obvestilo! Pri žrebanju II. razreda 32. kola državne razredne loterije, ki se je vršilo dne 12. in 13. maja, so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000 št. 95639. Din 80.000 št. 95659. Din 60.000 št. 5766. Din 40.000 št. 55168. Din 30.000 št. 57000. Din 20.000 št. 7838. Din 10.000 št. 551, 8220, 54660, 62210, 66817. 6000 št. 7225, 12917, 19032, 29997, 55200, 61259, 61968, 66786, 87800, 95177. Drn 3000 št. 379, 6708, 15131, 17348, 18761, S' S S' 4305 ^ 45367, 54426, 58762, 93932 ' 73928' 75177' S09". 91573' MR*0^1?? K 4063' 11898' 22812, S- 3%36' 40001' 4299°. 51232' 51479, MIR* S4718' 67430' 68203' 70085, 70122, 87Q^' I7563' 78315, 79457, 79970, 80345, 87927, 88390, 93151, 98048. . A tui®2 te$a 'e ba° irfrebanih še 1930 številk « dobitkom Dm 600. žrebanje III. razreda bo dne m 10. junija t. L Slovenska banka LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, Pojestv Pradam hišo, njivo ln nekaj travnika, 20 minut od trga, na lepem proHtoru. Poizve »e pri: Ivan Arko, Sv. Križ, p. Mokronog. (p) Večje hiše trgovske in stanovanjske, i dobrim donosom, r Ljubljani in na periferiji Lepe vile eno- ozir. dvodružinske, komfortne', po ugodnih cenah, hipoteke za prevzeti. Pripravne hišice ra upokojence, po nizkih cenah. Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenah in velikostih, ugodne lege. Stavbne parcele v centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. - Nasproti dramskega gledališča. Stavbna parcela ctrka 800 mi, ležeča ob dveh prometnih ulicah v neposredni bližini tramvaja naprodaj. Ponudbe pod »Parcela« St. 7084 na upravo Slovenca. (p) Več stanovanjska hiša v okolici Ljubljane, z vrtom, poleg žel. postaje, pripravna sa gostilno, se proda. Naslov v upravi Slovenca pod St. 7081. p Nova hiša dvostanovanjska, v 8to-žleah Stev. 114 a, ugodno naprodaj. Več pove lastnik lstotam. Cp) Lepo 4 sobno vilo vb železniški postaji v Slov. goricah ln parcelo na Kodeljevem prodam. Kupnina event. tudi v knjižicah Ljudske posojilnice ljubljansko. - Pojasnila : Slokan, Ljubljana, Kolezljska 7. (p) Kupim hišo pri Mariboru ali Celju, oddaljeno 1 do 2 km od mesta. Imeti mora 2 sobi, kuhinjo ln večji vrt. Plačam takoj v gotovini. -Ponudbe: Postno ležeče Metlika 162. (p) Kdo mi proda ali sezida hišico na mesečne obroke? Deutschmann P., železničar, Maribor, Tržaška 1. (p) Hiša v Laškem enonadstr. z gostilno, 2 velika lokala, vrt za go »te, 9 sob, kuhinja, tik kolodvora ln Radio Thermo kopališča, se odda vsemi prostori v najem ali tudi proda. Izve se pri Iv. ftket. Laško, (p) Hišo kupim v me«tu ali predmestju Ljubljane aa vsote do 1M.CM Din. Ponndbe poslati upravi Slovenca pod »Plačam takoj« »t 6978. Hiši prodam dve sobi a dvema, pomožnima prostoroma ln vrt, 10 minut od kolodvora Cona 18.000 Din. Krško št. 111. (p) Parcela v Izmeri 4S9 m« v Zapu-žah tik tramvajske proge Ljubljana—Sent Vid -naprodaj aa 20.000 Dtn v gotovini. Ponudbe pod: »Th. K.« upravi Slovenca štev. 8904. (p) Enonadstr. dvostan. hišo trgu Sevnica ob Savi takoj prodam. Hiša Je z električno napeljavo ln v zelo dobrem stanju. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Ugodna prilika« St. 706«. (p) Dve hiši ob tramvaj, postaj! : prva z moder, mehanično pekarno in II maltml stanovanji ; druga noira in davka proeta, s I udobnimi stanovanji - zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov pove uprava Slov. St. TOM. p Na dražbi se proda dne 27. maja 193« ob 8 zjutraj v mM »t. 1 posestvo Štefan« Sever, Spod. Poljčane. Sreeko sodišče v Slov. Bistrici. (p) Zemljišč« vodji kompleks v Uofc-1 Jani, «elo poceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7020. (p) Kmečko zaščit« vse posle Izvršuje, posojila preskrbuj«: Ooapo-darsko-pravna pisarna v LJubljani • Šelenburgova ulica 7-L (r) Kličite telefonsko št 2005 ln takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo tn obenem Izvršimo potrebna popravila za polovlč no ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu, — Krznarstvo L. Rot, Mestni trg. (r) 3 letnega dečka oddam za svojega. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Deček «971«. (r) Informacij«, inkaso hitro ln uspešno Izvršuje : Informacijski zavod, LJubljana - Šelenburgova ulica T-L CviCcfg pravi, dolenjski, dobite v Centralni vinarni v Ljubljani. Krušno moko domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jos BAHOVBC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg 7. Otroške vozičke kupite poceni pri ALBIN ADAMIČ in CO., LJubljana, Igriška štev. 3 (za dram. gledališčem). Enodružinsko vilo novo, na lepi legi v Celju, prodam. Naslov pov( podružnica »Slovenca« v Celju. (p) PARKETE -VSEH VRST DOBAVI m POLOŽI Manjše posestvo pri Brezjah (Marija Po magaj) prodam. Ciril Jelen, Maribor, Slovenska ulica 18. (p) Gostilno s posestvom ca. 9 oralov, ob glavni cesti prodam radi bolezni. Istotako prodam ali dam v najem kovačnlco z malim posestvom. Leo Rataj. Sv. Lenart v 81. gor. (p Stavbno parcelo za Bežigradom prodam. Ponudbe pod: »Ugodna prilika« St. 7147 na upravo »Slovenca«. (p) Razno Davčne zadeve, pritožbe, prošnje za. odpis, obroč, odplačevanje, taksne zadeve: Davčna poslovalnica, Ljubljana -Šelenburgova uL 7-L (r) Radio zastopstvo za bivšo Kranjsko, prvovrsten nemški Izdelek, se odda. Ponudbe pod »Sol-venten radio zastopnik« upravi Slov. v Mariboru. LJUBLJANA SLOMŠKOVA UI.10 teief.25-22* Živinorejcem priporočam kot izvrstno krmilno sredstvo ječmenove tropine z dodatkom sladkorne melase. Stalno sveže v zalogi: Tovarna slada J. Kirbiš, Celje. (I) Izredna priltkal Zaradi popolne Izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih isleznlnsklh predmetov po inatno nitjih cenah: Dvoreme llčnlk« - Doppel hobel od 42.81 mm po Din 4 J--. Kosmače Schropphobel od 30-33 mm po Din 2V-. Llčnlke - Schllchthobel od od 42-48 mm po Din SO--. Spehalnlki - Rauhbankho-bel «0 mm po Dtn 109--. Stanko rior|an(l( železutna, LJubljana Resljeva 3 (poleg ZmajBkega mostu) vhod skoti dvorišče Za pomlad! ; Ostanki Mariborskih j Tekstilnih tovarn i brez napak, pristnobarvni. j »Paket serija S« vsebina: , 15—21 m prima oksfordov, 1 touringov tn cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve fDirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško ln namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belegs blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta IL 1. Dve knjižni omari pisalna miza. štedilnik za plin, veliko zrcalo 1.30x 2.50 ln drugo pohištvo se takoj proda. Friškovec 8. Električno dvigalo naprodaj. - Nosilnost 600 kg. Poizve se: Delniška tiskarna. (1) Praktično, lepo ln poceni oblečete svoje blrmance pri Pr«-fckerju, Sv. Petra cesta 14. Prodam: violino 200 Din; zlato moško uro s verižico 1000 Din; damsko zlato 160 Din; cigaretno dozo 160 Din, zlat prstan z d robot »00 Din. - »Mila«, Mestni trg 11-1. O) Naprodaj lovska puška, okna, vrata, krampi, Lutzove peči po 60 ms. Strellška ulica 33 a, Ljubljana. (1) ,Meteor' d.Z 0.L Tyrševa cesta 46 Nakup ln prodaja sta rega železa, kovin i. t. d. Skladišče železniškega materljala, kot tračnice, ležajl, vozički ln pragi za ozkotirne železnice, rabljene cevi, Jermenlca. različen uporabljiv žele-nn materljal. Weckovi kozarci za vkuhavanje sadja so najboljši. Iste vam nudi po znižani ceni JOS. JAGODIC Celje Glavni trg Gubčeva ul. Ceniki zastonj. Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluie ia perilo Pri »Škofu« Ljubljana Lestenec (loster) s 4 žarnicami, male IVO tOk«, toieil. omara, ura, kuhinjska, oprava tn po soda naprodaj. FrUlkovec St. I. O) Naprodaj: Lepa kredenca lz trdeea lesa, miza, stoli in posteljna garnitura. Ogleda 8« Od 11 d« 14 : Pražako-va ulica. St. »-L (1) Fredno odpotujefe, kupite kovčke, toaletne kasete, listnice, denarni ce, tobačnlce, aktovko, nahrbtnike, gamaše prt Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ofteta 13. Furnir Kose najboljše ln garantirane, brusne kamne, srpe, poljedelsko orodje, želez-nlno ln špeoerljo kupite prt JOS. JAGODIC Celje Glavni trg 14 Gnbčeva 2 Hidraulično prešo za olje ter ostale stroje za oljarno, event. komplet, oljarno kupimo. Obširne ponudbe na tvrdko Brcar in Co., LJubljana, Kolodvorska ul. 36. (1) Seno prodam na Drenlkovem vrhu. - Naslov v upravi Slovenca St. 7031. <1) Ženske jopice po 20 Din se prodajajo pri Trpinu, Maribor, Ve trlnjska ultra 16. (1) Voziček dobro ohranjen, globok prodam. Kalčtč, nravlje. poleg Slepega Janeza. 1 raznovrsten, lep, etrca 16.000 čevljev, prodam na 6160 Din. Martineo, LJubljana, Prule 8. (1) Otroške vozičke kolesa kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubljana, Gosposvetska 13 Deering - kosilnice najnovejšega modela, »o dospele. Zglaslte se pra-vočRHno, dokler traja loga. - Ponudite v nakup staro železo ln čebelnl vosek. Fr. Stuplca, že-'.eznina, LJubljana - Go-»posvetska cesta 1. (1) Mecesnovo izložb, okno okno 7. rolojem, velikost 2.30 x 2.30 x 60 cm — pro rlam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 709J, Tovarniška zaloga srajc po najnižjih cenah. Oglejte si naše Izložbe ln prepričajte se. »Kreko«, Tavčarjeva 3. (l) Hišni posestniki! Preden st nabavite barvo ln lak za prepleskanje VaAe hiše, si oglejte veliko nalogo barv tn lakov po najnižjih cenah pri R. HAFNER, Ljubljana VII, CclevSkn oesta 61 Proda se malo rabljen Bpocerljskl Inventar. Poizve se: Ver-Snik J, S to žico, sraven klsarn« Produkta. O) Manufakturo po ugodnih eenah in v veliki Izberi nudi državnim uradnikom tudi na obroke - OBLAČILNI CA ZA SLOVENIJO, LJubljana, Tyrflova cesta n (lilša Gospodar, sveže). Do prekllea nudimo blago tudi na hranilne knjl-žloe članic Zadružne sveže, LJubljana. (o) Stalne stroj« znamk — poo«s* edino psi »Promet« Škropljenje vinske trte zahteva veliko pažnjo. Pri tem jc kakovoat modre galice najvažnejše. Pri nakupu j« treba zato zahtevati modro gaiico, izdelano pod državno kontrolo, in to je MODRA GALICA „ZORKA" Tobačne srečke Dne 15. t. m. so bile izžrebane te-le serije: 105, 227, 262, 285, 705, 780, 833, 892, 1022, 1166, 1427, 1549, 1627, 1710, 1822, 1900, 2172, 2260, 2314, 2431, 2614, 2756, 2773, 3143, 3484, 3525, 3725, 3882, 4145, 4150, 4245, 4444, 4513, 4691, 4714, 4756, 4894, 5281, 5340, 5767, 5795, 5974, 6249, 6345, 6352, 6773, 6801, 6815, 6957, 7063, 7232, 7262, 7276. 7403. 7466, 7948, 7984, 8041, 8073, 8155, 8233, 8329, 8355, 8471, 8641, 8944, 9074, 9310, 9583, 9811. Dobitki so naslednji: serija 9978 št. 66 15.000 Din; ser. 8207 št. 2 1000 Din; ser. 2583 št. 44 500 Din; ser. 3882 št. 73 500 Din. Po 100 Din: ser. 708 št. 80, ser. 876 št. 67, ser. 1795 št. 13, ser. 2510 št. 73, ser. 3526 št. 66, ser. 3567 št. 23, ser. 3871 št. 37, ser. 5277 št. 62, ser. 8856 št. 70, ser. 9957 št. 75. Po 50 Din: ser. 2665 št. 77, ser. 2749 št. 14, ser. 3908 št. 81, ser. 5062 št. 75, ser. 5196 št. 13, ser. 5543 št. 40, ser. 6629 št. 74, ser. 6658 št. 81, ser. 8292 št. 62, ser. 9038 št. 76. Rajhenburg Že ter smrti. Preteklo nedeljo je mirno v Gospodu zaspala v 74 letu starosti Antonija Pribožič iz Razteza, župnija Rajhenburg. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva in trinajst duhovnikov, med njimi dva njena sinova in sicer Jurij Pribožič, župnik v Zagorju pri Pilštanju, in Peter Pribožič, stolni vikar v Mariboru. Dve hčerki redovnici se pogreba nista mogli udeležiti. Pokojnica je bila že 16 let vdova. V njenem srečnem zakonu se je rodilo 14 otrok, od katerih sta, kakor že povedano, dva duhovnika, dve redovnici, en sin je padel v svetovni vojni, drugi so pa doma oziroma nekateri že dobri gospodarji. Med vsemi pa vlada vzorna krščanska ljubezen, katera je sad zlatih materinih naukov in njene goreče vere. Naj ji sveti večna luči Št. Vid nad Ljubljano Krajevna protituberkulozna liga v št. Vidu nad Ljubljano priredi v protituberkuloznem iednu zdravniška predavanja s predvaja nem filmov zelo poučne zdravstveno-higijenske vsebine, in sirer: L v dvorani kino »Adrinn* v Si. Vidu v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 20 s predvajanjem krasnega filma »Tuberkuloza na deželi in obramba proti tej zahrbtni bolszm«; 2. v dvorani Ljudskega doma v St. Vidu: a) v torek, 19. t. m. ob 10 za šolske otroke; b) isti dan ob 20 za odrasle; c) ▼ sredo, 20. t. m. ob 20; d) v petek, 22. t. m. ob 20. Vse ie dni bo zdravniško predavanje zdiuženo s predvajanjem filmov. Kakor nobena akcija, tako tudi boj proti tuberkulozi brez denarnih sredstev ni mogoč. — V poned:liek bo vstopnina prav malenkostna. Vse druge dni vstopnine ne bo, pač po se bodo pobir.ili prostovoljni prispevki za plemenite cilje protituberkulozne lige. Nasznanila Ljubljana 1 Nodno službo imajo lekarne: danes: mr. Sutailk, Marijin tr« 5; uir. Karal t, GtwipoKvel.sk a oesita 111 in mr Bohinec ded.. Rimska cetita al; jutri: mr. Leustek. Realjevs cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Kornotar, Vič. i Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani opozarja vste »voje člaiuetvo, pa tudi vse druge ljubitelj« Šivali, da ima v nedeljo, dne 17. maja 19.H1 ob pol 10 dotpoMne v iovstai aoba restavracije «Prii sokoita« v LJubljani, poleg magistrata, svoj redni o borci 7. bor, na katerega vise prav vljudno vabi. 1 Na prvi jubilejni produkciji dri. konservato-rija v Ljubljani, ki bo v sredo, dne 30. t. m., nastopijo naslednji gojenci: Iz eolopevakega oddelka Kušej Dra-nija, katero spremlja na klav.irju Gaitatia, Žagar Drago ki ga »premija prof. LLpovšek, Polajnar Ljudmila, ki'jo spremlja Seifert Herta ta Fraluilk Stefamija, ka tero spremlja Gailatla It. Na klavirju iavajajo skladbe: Kuuej Egon, Mantua-ni Marija, Adamič Bojan, Hrašo-vec Silva in Osterc Marta. Skladbe v,a violino in klavir pa dovajajo: Prevoršek Uroš in Osterc Marta, ter Der-roelj Albert ta Gallatia R. Na sporedu so teključino le dela slovanskih skladateljev. Produkcija se vrši v proslavo 10 letnice, odkar je kouservatorij podržavljen. Natamjftnii apored se dobi v knjiiigarmi Glasbene Matice za 3 Din in velja obenem kot vstopnica. 1 Stavbna zadruga Trnovski prosvetni dom, r. z. z o. z. v Ljubljani, bo imela redili letni občni zbor 22. maja ob '20 v Zadružnem domu v Karunovi ulaci 14 e sledečim dnevnim redom: 1. Ci.tanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Sprejem računskega 7Jiključka 7.a leto 1935. 4. Volitve načelstva ta nadzorstva. 5. Slučajnosti. V primeru, da ob&ni 7.1x>r ne bi bil sklepčen, bo pod ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob v»akj udeležbi članov. — F. S. Finžgar, 1. r. načelnik. P ros en Ivo, L r. tajnik. 1Fantovski krožek na Kodeljevem bo imel jutri po Smarnlcah v Salezijanskem mladinskem dorni redni »eetainek. 1 Kino Kodeljevo i«ra danes ob 5 in pol 9 in ju trd ab pod 9 «Angela aerodroma- (Shirley Tem.ple) ta «Himino svobode«- (štefaniik) z Zvonimirjem Rogozom. Danes ob 3 po Bniižairi vstopnini »Himna »vbode«. 1 Zvočni kino Vii predvaja danes ob 6 in 8.30 »veter film Sužnji denarja«. Cerkveni vestnik Slovesni praznik Marije Pomočnice na Rakovnilai v Ljubljani se letoe obhaja v nedeljo, dne 24. maja. Jta predvečer pranmiika se vrši ob pol 8 zvečer akademija pri lurSk'1 votliiind, nato procesija s svečami. Ob 9 bo svetifiče bogato razsvetljeno. Od 11 do 12 iKMioči bo ura molitve pred Najsvetejšim z govorom. Cerkev bo vwo noč odprta. V nedeljo se začno sv. maše že ob 4. Ob pod 10 bo porotifikaina sv. maša, pri kateri bo ped abor gojencev ta bocoslovcev ob spremljavi orkestra. Petje bo oddajala ljubljanska radijska postaja. Po slovesni wv. maši bo shod salezijantikega sotrudništva pri InrSkn votlini. Ob pod 12 bo zadnja sv. ma£a. — Popoldne ob pol 4 Je govor v cerkvi, nato slovesna pro-eesiija n kiipom Marije Pomočnice. Med procesijo »e pojejo tavTetanske litanije im Marijine pesmi. Nameščeni bodo zvočniki, tako da bo slišati govore ta petje i* cerkve tudi ziunoj na dvoriščih in daleč naokrog po okolici. Romarji s« lahiko poslužijo nedeljske polovične vožnje, ki velja od sobote opokline (ozir. že od 11 za oldn'e uprava »Slov.«, Maribor pod štev. 783. (ž) 40 letna pridna, vzorna, s 40.000 Din, poroči dobrosrčnega gospoda z boljšo stalno službo ali obrtjo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Simpatija in blag značaj« št. 7135. (ž) Trgovec z dobro idočo galanterijsko trgovino se takoj poroči s trgov, naobraženo gospodično od 21—29 let Iz kršč. hiše, kt poseduje večjo gotovino v svrho razširitve trgovine. Samo resne ponudbe s sliko, ki ostane strogo diskretna, na upravo lista pod »Dobro srce« št. 7083. (ž) Starejša gospodična Inteligentna, dobrega značaja, ljubiteljica otrok, poroči uradnika, dobrega značaja od 60 do 60 let, tudi vdovca s hčerko, ki bi Ji pozneje zapustila svoje premoženje. Dopise na »Slovenca« pod »Zna-čajna« št. 7061. (ž) Poročim do 36 letno premožno go spodično. Imam posestvo, obrt, trgovino ln gostilno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »LJubljana« 7216. 10 Razprodaja knjig lz konkurzne mase »Zvezne knjigarne« se vrši dnevno na Vldovdanski cesti št. 1 (dvorišče) po globoko znižanih cenah, dokler zaloga še traja. Poslužite se hitro te izredno ugodne prilike. Po jasnlla daje konkurzni upravitelj Lojze Zaje, komercljalna pisarna — Gledališka ulica 7. (o) V oglas, odd. »Slovenca« dvignite sledeča pisma: Agilen manufakturlst 6037 Avto 6169 Čedna 6618 Cista Centrum 6463 Dobro ohranjen 6069 Havaj 4102 Hiša 4936 Izven Ljubljane 6468 Ježica 4214 Južni del mesta 4910 Kanarčki 5426 Knjižica 200/5303 Kupčija 100 — 5088 Lepa prilika 4539 Ljubeznivost 6356 Maj 6574 Mehanik 4048 Mlajša moč 6867 Na mirnem kraju 6030 Nujno 3876 Otrok 6401 Pekarna 6420 Periferija 4357 Pisarna 3839 Plačam v gotovini 3735 Posestvo v Sloveniji 6415 Pošten gostilničar 5972 Prilika 4438 Preprosto 3311 Pridna 6061 Promet 5889 Res poštena 6326 Sesalka 4189 ' Sezija Sposobna Stalna služba 3849 Stalno mesto 4680 Stalnost 4356 Šiška 4694 Tudi v naši podružnici Ljubljana. Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domo-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030 Avtobusni vozni red Maribor — Ptuj 7'45, 8-00', 13'00, 18'30 Maribor 7"50, 12'50, 19 35 8-50, 9-05, 14-05, 1935 Ptuj 6"45, 11-45, 18 30 1 Vozi ob sejmskih dnevih v Ptuju (prvi in tretji torek v mesecu). Začetek ob 20. Tuje dete. Izven. Cene od 1(1 Dta Nedelja, 17. maja: navzdol. Ponedeljek, lfl. maja: Prva legija. Red C. Torek, 19. maja: Zaprto (generalka). Sreda. 20. maja: Tiran. Proslava '25 letnice umetniškega Jubileja Milana Sikrbinfika. Prcmijera. Izven. OPERA: Začetek ob 20. Nedelja, 17. maja: Lucia di Lammermoor. Izven. Znižane cene orl 30 Din navzdol. Ponedeljek, IS. maja: Kavalir z roio. Red Četrtek. Torek, 11). maja: Zaprto. Sreda, 311. mala: Otello. Red Sred*. Mnribctske gledališče Nedelja, 17. maja ob 15: Otroška plesna prireditev zagrebške plesne šole Mercedes Goritz-Paveličcve. — Ponedeljek, IS. maja: Zaprto. Torek, 10. maja ob 20: Tuje dete. Bed A. Zahvala Ob izgubi našega težko pogrešanega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Miroslava Pehanija se zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali njegovo težko bolezen, posebno še gg. zdravnikom dr. Ljudevitu Merčunu, dr. Cirilu Dereaniju in dr. Božidaru Kusselu za njihov vztrajni in požrtvovalni trud. Dalje se zahvaljujemo za iskrene izraze sočutja, za poklonjene krasne vence in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. - Posebno zalivalo smo dolžni častiti duhovščini, njegovim zvestim tovarišem lovcem, šolskemu vodstvu, Posojilnici v Trebnjem, Gasilskemu in Sokolskeniu društvu. Trebnje, dne 16. maja 1936. Žalujoče sorodstvo Fige in rozine za žganjekuho dobite GOSPODARSKI Bite po nizkih cenah pri ZVEZI V LJUBLJANI Kdor bi rad poznal tuje dežele m življenje po njih, kakor ffa od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, Kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo f, Duhovno življeme" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentni, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč! nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250 Mestna hranilnica ljubljanska ...................................................................................... Razpis stužbenega mesta pravnika-praktikanta Prošnje z izkazili o a) jugoslovanskem državljanstvu, b) neoporečnem življenju, c) starosti med 18. in 35. letom, č) zdravstvenem stanju, d) dosluženem vojaškem roku, e) dovršenih pravniških študijah in praksi je vložiti do 3. junija 1936 pri predsedstvu Mestne hranilnice ljubljanske. Prošnje, vložene na razpis z dne 4. aprila 1936, ostanejo v veljavi in jih ni treba obnavljati. Ljubljana, dne 15. maja 1936. Dr. Josip Kamušič, predsednik hranilnice U BlftNANCE molitvenike, rožne vence, podobice, verižice, svetinjice, mirtine venčke za deklice, mirtine šopke, trakove, ročne torbice ter najraznovrstneiša darila nudi po najnižji ceni Trgovina IS. Ničman — LfuMtana Kopitarjeva ulica 2 TRGOVCI DOBE POPUST Razpis Občina Guštanj, srez dravograjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika — bodisi pripravnika. - Šolska izobrazba: popolna srednja šola z zaključnim izpitom. Varščina 5000 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7, 8 in 9 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina v O listanju, dne 3. maja 1936. r Znani Sslval oznamo šele nekaj desetletij. Tc slatine imajo med drugimi sestavinami mnogo ogljikove kisline, oglji-kokislega natrija in nekaj litija. Zdravilišče Rogaška Slatina raj po vsem svetu znani slatinski vrelci, in sicer vrelec Tempel (10° C), vrelec St.vria (10" C) in vrelec Donat (11.2°), poslednji najmočnejši znani magne-zijsiki vrelec. Vsi ti vrelci imajo poleg drugih kovinskih spojin in kemičnih sestavin obilo ogljikove kisline in žveplenokislega natrija. Uporabljajo jih zelo uspešno pri želodčnih, črevesnih, jetrnih, obist-nih. in mehurnih boleznih, dalje proti žolčnemu kamnu, sladkorni bolezni, različnim kataroin, revmi, protinu, henieroidom in debelosti. Državno zdravilišče Rogaška Slatina (228 m) je naše največje in in ima sloves. Rogaška Slatina je oddaljena od Ljubljane 109 km in ima krasno lego ob železniški progi Grobelno-Zabok, ki veže glavni progi Dunaj-Maribor-Ljubljana-Trst in Varaždin-Zabok-Zagreb-Beigrad. Podnebje je milo in ugodno, srednja letna toplina znaša 9„ C. Zrak je čist, brez prahu, poletja niso preveč topla, zime mile, vegetacija bujna. Proti mrzlim severnim vetrovom varujejo Rogaško Slatino visoke gozdnate gore (Boč 1000 m, Donačka gora 883 m), divne sončne vinske gorice in lepi bukovi in hrastovi gozdovi pa obrobljajo kotlino, v kateri je zdravilišče. Zdravilna voda, veliki hoteli in restavracije, prijetna izprehajališča in lepa okolica privabljajo vsako leto do 10.000 gostov. Posebno radi prihajajo razen Jugoslovanov Cehi, Nemci in Ogri. Mnogoletni gosi je bil slavni Slrossmajer Najbrž so že Rimljani poznali tamošnje zdravilne vrelce, ker je bilo v okolici več rimskih naselbin. Najstarejši popis Slatinskih vrelcev iz leta 1685 pripoveduje, da je dospel semkaj okoli leta 1640 slučajno na lov na vranici in jetrih bolni grof Zrinjski, ki ga je slatina popolnama ozdravila. Kmalu nato je zaslovela ta zdravilna voda daleč naokrog in dunajski zdravniki so jo začeli uporabljati pri zdravljenju nekaterih bolezni. Tedaj so še zelo drago prodajali vodo; leta 1676 n. pr. je stala steklenica 1 gld. 15 kr., za tedanje čase gotovo previsoka cena. Cesar Karel VI., je jx>delil leta 1721 edino pravico za prodajo slatine dunajskim lekarnarjem, ki niso smeli za steklenico več zahtevati nego 36 kr. Leta 1803 so si prisvojili Slatinske vrelce štajerski deželni stanovi, leta 1018 pa je izostala Rogaška Slatina državna last. Leta 1934 so po Jugoslaviji in v inozemstvo izvozili 2,500.000 bolezni, bledice, slabokrvnosti; ta vrelec je še posebno priporočljiv rekonvalescentom. Rimski vrelec je imel leta 1934 860 gostov. 2 km severno od Gu-štanja je alkalnomuriatična slatina Tolstovrška slatina. ki daje izvrstno |ienečo krepilno pitno vodo; tudi to slatino razpošljajo daleč na okrog. * Druge znamenitejše slatine so še: v savski banovini Apatovačka Kiselica pri Križevcih, alkalno-muriatični slatini Jamnička Kiselica in Lasinjska Kiselica južno od Zagreba ob Kolpi ter Sisačka Mineralna Voda; v vrbaski banovini: radioaktivna slatina Slatina llidže in Kiseljak pri Banjaluki; v drinski banovini arzenska železnata slatina Črni Hotel »VILA LUCIJA" ALEKSANDROVO (OTOK KRK) Last slovenske družbe Udobne parketirane sobe, električna razsvetllava ln Blgnall, reeiavracllska terasa nad morlem. Prvovrstna hrana ln pijača Stanovanlo ln hrana vključno utravUlftke takse od Din 60-- do Dm 89 -. Prospekti pri Putnlku. Informacije daje brezplačno direkcija hotela. DIREKTOR JAN FIALA Gubcr pri Srebrenici in slatina kiseljak pri I oj-nici; v dimavski banovini alkalična slatina Buko-vička Kisela Voda pri Arandjelovcu v Šiimadiji, najstarejša in najbolj znana slatina v Srbiji, alkaino-muriatični slatini Mladenovačka Kisela Voda pri Mladenovcu (»Srbski Sclters ) in Palanačka Kisela Voda pri Palanki ob lasenici ter muriatieni slalina Slankamcn pri Stari Pazovi; v nior.iv ki banovini alkalična slatina Loniniska Kisela Voda pri kru-ševcu. (Dr. V. T.) Obala našega morja Za vsako državo je velike važnosti, da ima Kulturo, ki jo jc ustvaril Rimljan, so uničili svoji |»sesti morje, ki jo spaja s svetom in ji je I Avari in tedaj šc neoinikani Slovani. Nov kulturni \T Ift ^rlnfin 1 t r. *, A1 / n I^rt ' or* i ,,, a n ,' .. I I .— .1*1 I I I ..1' 1 1' 1 : ' r*\ večno odprta pot v svet. Za posest morja in obale so bile, kakor nas uči zgodovina, ogorčene borbe, tako na kopnem kot na morju in v najnovejšem času celo v zraku. Morje je oni element, s iioniočjo katerega si je narod gradil blagostanje in |x>sre-doval kulturo, bodisi svojo drugam ali tujo sebi. Za posest morja smo se morali ludi mi Jugoslovani krvavo boriti kljub temu, da so se naši predniki naselili prav tako jxj Dalmaciji in njenih sončnih otokih, kakor po Panonski nižini in Pelo-ponezu, od Tajgeta pa do izvirov Drave na Tobla-škeni polju. Kratili so nam |>ravice do Jadrana in svoje obale vsi narodi, ki so vplivali na naš politični razvoj. Bili so to predvsem Benečani, začasno tndi Francozi, dalje Avstrijci z Madjari, katerim so še v zadnjem času pridružili šc Italijani. Naša obala. ki je izredno členovita, je dobila dobra prista-| nišča na Sušaku, v Bakru. Šibeniku, Splitu, Metko-viču in v Boki Kotorski. Nekaj jjristanišč nam je ustvarila narava sama, ki jc sicer Dalmaciji nenaklonjena, nekaj pa jih bo človek še sam, saj njegovemu dulni danes, v dobi tehničnega napredka, skoraj niti narava ni več kos. V Dalmaciji, ki je eno izmed naših najbolj |ia-sivnili zemclj. ustvarja blagostanje ravno morje in njegovi bregovi, ki se po lepoti lahko primerjajo z Norveško in njenimi fjordi. Dalniafinec nima, kakor Kranjska, rodovitne zemlje, ki jo bo oral z voliči, ima pa morje, drugo zemljo, ki jo orje s čolnom, gnanim od valov in sile njegove koščene, klene roke. Od grude ne pričakuje kruha, ker ta daje le vino in olje, pričakuje ga namreč od morja, ko odrine z barko in mrežami od obale. Njemu daje vsakdanji kruh večno živo morje v obliki rib in odtis pa so dali jugoslovanski jadranski obali Benečani. ki so se /a dolgo dobo ustalili, posebno v Dubrovniku. Dubrovnik jc sploh večkrat menjal svoje gospodarje; Benečane so nadomestili Madjari, le pa |io bitki pri Mohaču lela 1526 Turki, lega leta jc začel Dubrovnik na videz priznavati turško Po sestavini so te slatine svetovnega slovesa Ti vrelci so zelo krepilni in imajo priznano zdravilno moč proti boleznim srca, živcev, ledvic, mehurja, prebavil, presiravljanja, dihal (sopil), nadalje delujejo proti revmi, protinu, arteriosklerozi, sladkorni bolezni, kroničnim ženskim boleznim in slabokrvnosti. Slatina Radenci (208 m), jugoslovanski Vichy, leže ob progi Ormož —Ljutomer—Radenci—Gornja Radgona pod lepimi vinorodnimi Slovenskimi goricami v ravnini z milim podnebjem. Pri Radencih je več glasovitih alka-ličnili vrelcev. Najznamenitejši Radenski vrelci so: Zdravilni vrelcc, ki vsebuje precejšnje količine joda, Kraljevski vrelec, izborna namizna voda, ki se kaj dobro druži s kislim vinom, kateremu jemlje neprijetno kislino, in vrelcc Gizela, prav tako odlična osvežujoča voda, ki se prilega zlasti k sadnim sokom. Poleg teh treh glavnih vrelcev so še Djur-djev vrelec, ki se uporablja za kopel. Železni vrelec, ki vsebuje veliko železa, in znameniti Petanj-ski vrelec, ki je podjetje zase. Glavni vrelec so zajeli I. 1869 Vrelec (13° C) prihaja iz globine 200 m v ka-menito kotlino. V blatim Radencih je čez 1000 gostov in izvozijo. |x> 3,000.000 steklenic vode, in si-ccr iz Zdravilnega, Kraljevskega in Gizelincga vrelca. Manj znane slatine so v Ljutomerskem in Šent-lenartskem sodnem okraju, kjer je alkalna slatina v Zerjavcih, ki vsebuje veliko železa. Dalje imamo še dva vrelca pri Guštanju ki leži na progi Maribor—Celovec na romantičnem severnem pobočju Uršule (1696 m), znane jx> svoji divni flori. Pet km južno od Guštanja je sve-tovnoznana alkalična ogljikokisla slatina Rimski vrelcc (510 m) z udobnim in idiličnim letoviščem. Ta vrelec je bil že Rimljanom znan, odtod njegovo ime. Vrelec je čista alkalična slatina in vsebuje veliko ogljikove kisline in kovinskih s|>ojin ter ima prvovrsten učinek pri zdravljenju katara, protina, živčnih, želodčnih, črevesnih, obistnih in mehurnih Split — promenada ob morju zaslužek, ki si ga s trdim delom pridobe njegove žilave roke, bodisi v Argentiniji, kjer dela kot poljski delavec, bodisi v Novi Zelandiji kot smolokop ali kot delavec v cementarnah Splita in Omiša. V najnovejšem času mu nudi nov vir dohodkov tudi tujski promet, ki ima svoj vzrok v pestrosti kulturne struktuie naše obale in njenin historičnih spomenikov. Konglomerat je šel preko zemlje, ki se po vsej pravici lahko imenuje naša, pustil je svoje sle- Zdravilišče Slavna Radenci Hotel ..Nadeira" Vrhficlra 'na Hvaru) Dalmacija. ■ IUU)HQ Daleč na okrog je znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Pen si on Din 50'— do Din 60'— dnevno. dove, kulturne in nekulturne, dobre in lej>e, da celo tudi naravnost barbarske. Polkulturno pleme Ilirov je podjarmil Rimlj.in, državotvorec in pohlepen osvojevalec, ki je stal za svoj čas na najdoseglivejši stopnji kulture. Ustanovil je mesta Tragurium Salona, Epidaurus, j->red-nike današnjih mest Trogira, Splita in Dubrovnika, Krapinske Toplice. Izredni uspehi pri zdravljenju reume, protina, išiasa, ženskih bolezni i. t. d. Radioaktivne terme in blato 43° C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in posezone. Pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z autobusom, brezplačen železniški povratek itd. Zahtevajte prospekte! ki hranijo največ prič in s|K>minov rimske kulture. Izmed teh mest je pač zanimiv zlasti Split, ki se lahko ponaša s (eni, da je tu preživljal svoje stare dni rimski cesar Dioklecijan, kateri je v Saloni zgradil palačo, ki jo prihaja sedaj leto za letom občudovat na tisoče radovednih tujcev, puščajoč revni deželi nove, njim odvečne dohodke. Dolenjske Toplice Radioaktivni vrelci 38°C. Indikacije: revmatizem sklepov in mišic, ženske bolezni, bolezni živčnega sistema itd. Komfort, nizke predsezonske cene: 10 dni Din 600—, 20 dni Din 1100 — Hotele dober, naraven mullnovec? Potem ga naročite pri tvrdki: »ViiSfiuiii«, d. z u. z., Ljubljana, Masarykova cesta 46. Dominikanski samostan v Dubrovniku oblast, toda ostal je na znotraj samostojen. Razvil je, vplivan od italijanskega humanizma in renesanse, v 16. in 17. stoletju kulturo, ki bi bila lahko v jkiiios marsikateremu mestu ali državi, bodisi v svetovni ali jugoslovanski zgodovini. Ta doba jc dala zgodovini dubrovniške književnosti dva velika duhova, dva klicarja in j>ncroka, Junija Palmotiča (1600 1657). dovršenega formalista, in Ivana Gunduliča (1588—1638), refleksivnega duha. Oba, zlasti jia Gundulič jc dobro vedel, da bo Jugoslovanom, ledaj še turškim rodovom na-jx)čila nova doba in da jim bo zasijal »nove krune novi s'jaj«. To misel je posebno občuteno izrazil v »Osmanu«j ki je, dasi oblikovno spominja na sloviti ep Torquala Tassa »La Gerusalemme Libenrta«, njegova popolnoma samonikla pesnitev, zato pa tudi edinstvena med vrhovi v jugoslovanski literarni zgodovini. Gunduličeva »Ostrinn« in Dubravka«, mogočni epopeji hrepenenja po svobodi, sta bili tisti drli. ki sta imeli na narod morda prav toliko vpliva kakor sijajne vojaške zmage. Iz teh del so se učili vsi naši pisatelji in pesniki 18., 19. in še 20. veka, ki so ohranjevali pri narodu, vajenem svobode že |*> naravi, v njem idejo in ga slednjič dovedli do dogodkov, ki bodo v naši po-vestnici najsvetlejši, do dogodkov, ko smo štrli moč trinogov in tiranov ter se zedinili. (M. Novak.) CRIKVENICA Vodilno kopališče v Hrvatskem Pri-morju. Največja peščena plaža. 30 hotelov in pensionov. Popolni pensijon vključno s taksami od Din 55-— do Din 120*—. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča, Crikvenica. Hotel Resi. MIRAMARE DON DL SEIDL )let«l Resi. SLAVIA Hotel Krst. CRNKOVll Hnt«i Re«t. Villa DANICA Hotel Resi. CRIKVENICA Hotel Rest. IVANCIČ Pension ADRIA Hotel Rest. THERAPIA Hotel Resi. ESPLANADE Hotel Resi. EDEN Cen,ion Villa RU2lCA nolelRed. WIEN Hotel Resi. LIBURNIA Hotel Rest. JULIJANA Rest.Svrot. GJURASlN Rest.8rr»t. EUROPfl ■ BEUE-VUE • VIN0D0L Gostilne ZELENGAJ - TRILGAV - MORAVA -HRVAT - ILIRIJA - SOKOL - SL0VENAC -DALMATINSKI PODRUM - KAVARNA C0RS0 Mnogo lepo opremljenih sob v privatnih stanovanjih. Spomladi: HOTEL THERAPIA HOTEL MIRAMARE Zdravnik: »Glejte, da ne boste pijančevali in da boste imeli dovolj spanja.« Rolnik: »Razumem. Upam na, da mi tenn sv ita ne boste zaračunali, kajti tudi na policiji so mi žc to povedali.« MLADI SLOVENEC .Mirko Kuričič: Polž po cesti gre Ena, dve, polž po cesti grč. Tri, štiri, polž rožičke širi. Pet, šest, preko belih cest kakor vlak sopiha, komaj, komaj diha. Sedem, osein, polža jaz poprosim, naj me s sabo vzame na široke rame. Ko devet porečem, t njim že v daljo stečem, ko deset zakličem, bova že pod gričem, ko do sto naštejem, v Kranj se že prismejem: tam doma moj ded je, star sto dvajset let je. Ded mi da orehov dvajset polnih mehov in cekin rumen — vija, vaja, ven! Lev in osel (Legenda) Sveti Hieronim je bil pušča vnik. Kmalu se je o njegovem svetem življenju raznesel glas daleč naokrog. Z vseh vetrov so hiteli k njemu pobožni ljudje, ki so hoteli posnemati njegov sveti zgled. Sveti Hieronim jih je ljubeče vzel v svojo zaščito in jim zgradil samostan in cerkev sredi divje DUŠCflVC. Nekega dne je pozvonil samostanski zvonček. Vratar je hitel odpirat. Lahko si mislite, kako se je prestrašil, ko je skozi linico zagledal, da stoji pred vrati lev. Kar nič ni bil podoben mogočnemu kralju puščave — lev namreč — žalostno je šepal m zadnjo nogo vlačil za seboj. Ni rjovel kakor lev, ampak turobno zavijal kakor maček. . Na vratarjevo prestrašeno vpitje so prihiteli drugi menihi in tudi sveti Hieronim se ie prikazal iz svoje samotne celice. Ko so videli, za kaj gre, so takoj vzeli pete pod pazduho in jo ucvrli, kar so jih nesle noge. Ne tako sveti Hieronim. Spustil je leva v samostan in ga ljubeznivo pobaral, kaj bi rad. Lev mu je pomolil svojo zadnjo levo šapo, v kateri je globoko tičal trn. Sveti Hieronim je potegnil trn iz rane in levovo šapo obvezal s cunjo, ki jo je odtrgal iz svoje meniške halje. Od tega časa lev ni več zapustil svetega Hie-ronima in ga je. kakor zvest pes, spremljal na vseli njegovih potih. Ce ne verjamete ,kar poglejte v pra-tiko ali koledar, pa boste videli, kako zve9to stoji lev svetemu Hieronimu ob strani! Ker je imel v samostanu vsak svoj posel, je sveti Hieronim tudi levu naložil delo. Vsak dan je moral na vse zgodaj gnati osle na pašo in jih pozno zvečer spet prignati domov. Tako je nekega ane gnal na pašo samostanskega tovornega oslička. Nekaj časa ga je zvesto varoval, ko pa je vročina le prehudo pritiskala, se je vlegel v senco pod palmo in zadremal. Tedaj je prišla mimo tega kraja dolga karavana. Ljudje so videli, da se osel pase sam samcat, in so ga vzeli s seboj. Ko se je lev prebudil in ni našel osla nikjer, se je hudo prestrašil. Tekal je sem, tekal tja in njegovo rjovenje se je razlegalo daleč v puščavo. Vsa živa bitja so trepetala v bojazni, ko so slišala njegov razkačeni glas, le osliček ni trepetal in tudi odgovoriti ni mogel svojemu pastirju, ker je bil že predaleč. Lev je sfioznal, da je vse iskanje zaman, in je odnehal. Žalostno povešajoč ponosno glavo z zlato grivo jo je klavrno hlačal proti domu. Sramoval se je, da je tako zanikrno branil svojega varovanca, ki mu ga je zaupal svetnik. Menihi ga niso hoteli spustiti v samostan, ker 90 bili prepričani, da je osla sam požrl. Tudi jesti mu niso dali in so ga nagnali: »Prebavi najprej osla, ki si ga požrl, samo-goltnež!« Sveti Hieronim je verjel v levovo nedolžnost in spustil ga je v samostan. Ukazal mu je, da mOra odslej namesto osla voziti dvokolnieo. Tako je moral ponosni kralj puščave žalostno korakati pod oslovim jarmom. Ko je tako spet nekega dne vlekel svojo cizo, se je v oblaku puščavskega prahu prikazala ista karavana, ki je levu ukradla osla. In glej, na čelu karavane je peketal njegov ljubljeni osel, obložen dO vrha z vrečami, polnimi draguljev in dragih kamnov. Lev je zarjul tako mogočno, da so roparji — karavana ni bila nič drugega kakor navadna jyu-ščavska roparska tolpa — od strahu popadali ti a tla, nato pa jo ucvrli čez dru in strn. Še tolike časa niso imeli, da bi vzeli s seboj svoje kamele in mule. Lev je vse kamele in mule, ki so nosile na svojih plečih bogate zaklade, zgnal skupaj in jih z oslom vred odgnal v samostan. Menihi so bili kajpak presenečeni, ko so zagledali čudovit sprevod, ki je krenil naravnost proti samostanu. Odprli so vrata in skozi nje je korakala dolga vrsta živali, na koncu pa ponosno in samozavestno lev, ki je kakor psiček prijazno mahal z repom. Metlihi so bili zelo veseli Jezuščkovega darila — U dati je bil namreč ravno božični večer. Najbolj pa je bil vesel lev. Imel je spet svojega ljubega oslička in mu ni bilo treba več prevažati ponižujoče dvokolnice. ^^^^ Ko prvi ptiček... Ko prvi ptiček je v mlado jutro zažgolel in prvi žarek skoz okno v sobo zableslel. je Maidica Oči odprla, po sobi plašno se ozrla: vse čudno tiho naokrog. Prestopil prag je ljubi Bog ponoči naskrivaj in materino dušico odnesel k sebi v raj... Ko prvi ptiček je v mlado jutro zažgolel in prvi žarek skoz okno v sobo zablestel, je Majda bridko zajokala iz kota, V neznani svet odpotoval« — sirota. 99 Veseli gode c" Ta risarska naloga je znova dokazala, koliko nadarjenih in navdušenih risarjev ima Kotičkov striček med svojimi mladimi prijatelj i in prijateljicami. Poslali so mu slikanic takšen kup, da bi bil ob pogledu nanje kmalu omedlel. Ko pa je začel poslane slikanice pregledovati, se kar ni mogel načuditi, kako s|->retno že znajo nekateri sukati v rokah čopič in barvaste svičnike. če bi ga bil kdo povprašal, kateri slikanici prisodi prvenstvo, bi bil gotovo v zadregi. Na tihem pa je moral Kotičkov striček vendarle priznati, da sta mu še najbolj ugajali slikanici, ki sta mu jih f>os!ala Anton Kurent, učenec 1. razr. mešč. šole v Ljubljani in Hcd vika Drolc, učenka I. razr. v Motniku. Prvi je veselega godca poslikal s tako pisanimi barvami, da človeku kar vid jemlje, druga pa je k risbi naslikala še zeleno trato, polno pisanih rož in cvetoče drevo. Razen teh dve so jsoslali lepo (poslikanega mladega godca še naslednji: Nada Dolenc, učenka IV. razr. pr' uršulinkah v Ljubljani; Matija Rožanec, učenec v Ljubljani; Lidija Podbregar, učenka II. razr. gimn. v Belgradu; Angelca Hlebce, dijakinja ? razr. gimn v Kranju; Miro Vakseli, Ljubljana; Hedviga Drolc, učenka II. razr. v Motniku; Anton Kurent, učenec I. razr. mešč. šole v Ljubljani; Jožica Klobčaver, učenka III. razr. v Moslah; Evald Pirš, Maribor; Franc Veber, dijak. Medvode na Gorenjskem; Tonček Mastnak, dijak I. razr. real. gimn. v Ljubljani; Cvetka Razman, Svetinje; Rupert Škerbec, učenec II. razr. na Vidmu ob Savi; Vlasta Babic, učenka IV. razr v Tržiču; Sašo Kapelj, učenec 1 razr. real. gimn. v Ljubljani; Franc Štojs, učenec ? r. v Ljubljani; Marija Mechora, dijakinja II. III. razr. na Studencu; Milena Zajec, dijakinja II. razr. realn. gimn. v Ljubljani; Anica Gladek, učenka III. razr. pri sv. Ani nad Tržičem; Gustek Ver-delj, učenec VI. razr. v Šaleku pri Velenju; Anka Koblar, učenka IV. razr. pri uršulinkah v Ljub liani; Branko Filipovič, Suha pri Škof j i Loki; Franc Župančič, učenec IV. razr. na Barju v Ljubljani; Janez Dolenc, učenec ? razr. v Ljubljani; Tončka Kopač, učenka ? razr. v Žireh; Milan Besednjak, učenec IV. razr. v Trbovljah; Sava Kostevc, učenec II. razr. v Ormožu; Mariška Gider, učenka ? razr. v Vančavasi, Slovenska • krajina; Adalbert Gusel, učenec III. razr. v Mariboru; Verenica Jerič, dijakinja real gimn. v Celju; Marija Lavrič, učenka 1. razr v?; Marlenka Muk, učenka II. razr. vadnice v Ljubljani; Oton Kregclj, učenec I. razr. na Rakeku; Marica Kocjančič, učenka II. razr. v Gorjah, vas Grabče; Davorin Tavčar, učenec IV. razr na Vrtači, Rožna dolina; Vanjo Zigon, učenec I. razr. v Ljubljani; Irena Mostar, na Galjevici pri Ljubljani; Vladimir Kompan, učcnec IV. razr. v Celju; Rado van Matevžič, dijak II. razr. "imn. v Kranju; Marjan Baje, dijak v Ljubljani; Slavka Bučar, učenka II. razr. v Lavrici; Janko Lah, učenec IV. razr. vadnice v Mariboru; Alojzija Pleško, dijakinja II. razr. real. gimn. v Ljubljaui; Ludvik Prešeren, učenec V. razr v Tržiču; Majda Kadunc, gojenka otroškega vrtca v Ljubljani; Matjaž Žigon, učenec IV. razr. na Vrtači v Ljubljani; Marica Volčič, učenka I. razr. vadnice v Ljubljani; Majda Bohinc, učenka 1. razr. na Rakeku. Ujroštevali sino samo rešitve, ki smo jih prejeli do četrtka, 7. t. m., ker tega dne »Mladega Slovenca« redno že zaključimo. Razen zgoraj imenovanih, je Količkov striček sprejel lepo barvano sličico tudi iz Italije. Kar hudo se mu je storilo pri srcu... Kako tudi ne! Dobesedno takole je napisano pod poslano slikanico: To barval šolarka z III. razrida. naslov Ba-taghel Dana Locacizza via S. Lorenco Posta Aidus sina P Gorizia. — Zakaj se je Kotičkovemu stričku ob branju teh besed hudo storilo pri srcu, uganite sami! Prav rad bi bi! Dani poslal lepo knjigo za nagrado, pa je ne r„o r Nekaj pa lahko stori: svojo mlado prijateljico tam v daljni tujini prisrčno pozdravlja v imenu vseh slovenskih otrok! Za nagrado sla bila izžrebana: Hedvika Drolc, učenka II. razr. v Motniku, in Anton Kurent, dijak I. razr. mešč. šole v Ljubljani (Pod Trančo 2). Naj nagrajenca Kotičkovemu stričku z dopisnico sporočita, katere knjige že imata v svoji mladinski knjižnici, da jima pošljemo kakšno novo knjigo. t-*. Hrabri čuvaj Z bridko sabljico in puško sem in tja koraka sredi tihe, temne šume hrabri palček Jaka. Vhod v kraljestvo palčkov straži zvesto dan in noč, kot vojak na fronti resno se drži na moč. Ce se kdo približa, strbgo. mu zakliče: »Stoj!« Cev mOrilno vanj pomeri: »Na raport z menoj!« Kdor ga ne uboga, kroglo, tanko kakor grah, sproži vanj, da pade vznak in milo vzdihne: »An!« Hrabri palček Jaka šale nikdar ne i>ozna. Kadar v gozdu se potepaš, bratec, — boj se ga! narisal; Matjaž Žigon, učenec IV. razr. na Vrtači, Rožna dolina. Vsi ti so pravilno rešili tudi posetnici. Upoštevali smo samo rešitve, ki smo jih prejeli do četrtka, 7. t. m. Rešitev posetnic Vlado Jovka je po poklicu vlakovodja, Tine Drig pa dirigent. Samo posetnici so pravilno rešili: Ivanka Klešnik, učenka VI. razr. v Dev. M. v Polju; Mar-janca Feldin, dijakinja II. razr. realn. gimn. v Mariboru; Levko Grom, učenec IV. razr. na Rakeku; Verenica Jerič, dijakinja real. gimn v Celju. Rešitev posetnic v verzih je poslala Vera Seljak, učenka II. razr. mešč. šole v Tržiču. Takole pravi: Vlakovodja je težak jjoklic, a tudi dirigent ni rdečih lic. Obadva sta pa preskrbljena, dokler ne pride bela žena ... Za nagrado sta bila izžrebana: Leander škof, učenec IV. razr. (naj pošlje svoj natančni naslovi) in Vera Seljak, učenka II. razr. mešč. šole v Tržiču. Tudi ta dva nagrajenca naj Kotičkovemu stričku z dopisnico sporočita, katere knjige že imata v svoji mladinski knijžnici, da jima jiošljemo kakšno novo knjigo! Risba z eno potezo Za bistre glave Rešitev uganite: Gosi Ali je tokrat Kotičkov striček strmel! Prepričan je bil, da ne bo na vesoljnem svetu nikogar, ki bo pravilno izračunal, koliko gosi gre po travniku, če gresta pred dvema eoskama dve goski, za dve-goskama spel dve goski in med dvema goskama tudi dve goski. Pa je pravilnih rešitev vendarle prejel toliko, da jih je lahko seštel na prste obeh rok. Še več pa je bilo seveda ined poslanimi rešitvami nepravilnih rešitev Nekateri ugankarji so napisali, da gre po travniku skupaj b gosi, drugi so bili spet mnenja, da jih gre kar - 111. Neka deklica jih je naštela celo 12! Kolike jih gre torej v resnici? Samo štiri! Da je tO res, vam nazornd kaže spodnja risba, ki jo je poslal Leander škof, učenec IV. razr. Štev. 1 in 2 sta pred dvema, štev. 1 iti 3 sta med dvema, štev. 3 in 4 sta za dvema. Pravilno so to računsko nalogo rešili še naslednji: Matij« Rožanec, učenec ? razr. v Ljubljani; Marjina Roje, dijak v Velenju; Angcica Hlebce, dijakinja v Kranju (rešitev je tudi lepo narisala z barvastimi svičniki); Cirila Cudernian, učenka I. razr., Tupaliče, p. Preddvor; Branko Rozman, učenec I. ra/r. v. n. š. v Ljubljani; Gizela Zagorisek, Belgrad; Slavko Pezdirc. učenec I. razr. v Marija-nišeu, Ljubljana; Miro Vakselj, učenec ? razr. v Ljubljani; Miran Coplak, učenec IV. razi. v Oo-rlčih, pri Golniku; Adalberia Metelko, dijakinja I. razr. gimn. pri uršulinkah v Ljubljani; Tinko Perme, učenec iv' razr v Trbovljah; 'vanju zigiMi, učenec 1. razr. v Ljubljani (ludi la je rešitev lepo Današnje risbo, ki predstavlja slavnega slovenskega narodnega junaka Martina Krpana in njegovega konja, je z eno potezo imenitno napravil Ladko Zvonar, učenec V. razreda, Medija-Izlake pri Zagorju ob Savi. Kar poglejte ga, kako moško in samozavestno jaše svojega konjiča (namreč Martin Krpan, nc mladi risar!) in kako bojevito drži v eni roki težek bat, v drugi pa ostro sekirico, s katero je nekoč grozovitemu velikanu Brdavsu na Dunaju glavo odčesttil! Trma. Frsncek se je kramžil in tulil, da je bilo jjfdo. Mama ga je skušala potolažiti. Ko sta šla mimo mestnega tverlnjaka, je rekla: »francek. pojdi, ti bom pokazala leve,-F'rancek je za hip nehal tuliti in rekel: »Dobro. Ogledal si bom leve, ampak potem bom pa tulil dalje, da vešl« ♦ Nadebuden sinko. Mihec tiri joka domov: Učitelj me vedno muči. Oče: Tako? Sc pojdern pritožit. Oče in Mihec gresta k učitelju. Oče: /akaj mučile mojega sinčka? Učitelj: pa res nel Le v računstvu je fant tako slab, da se moram i^ošteno brigali zanj da ne ho čislrt /noštal Poslušajte: MIH« j.w vej, koliko je tri in iri? Mihec v jok? Poglej, očka. že spet me je začel! Andrejček in smodke Najfinejše smodke atka je dobil za god, ves vesel jih skril je pred Andrejčkom v varen kot. Bistri nos Andrejčkov pa izvoha kmalu vse: en, dva tri! izvohal tudi smodke v kotu je. Tja na vrt zeleni z njimi brž je odhitel, vsadil jih je v zemljo in zalivati začel. Očka ga zaloti in se zgrabi za glav<5. »Kaj pa to pomeni?« zakriči nad njim grdo. »I, saj vendar vi diš!« sinko se mu nasmehlja. »Smodke bodo zrasle na jesen ti do nebš!« STRICKOV KOTIČEK 760. Dragi Kotičkov striček! — Jaz zelc rad berem Tvoje povestice in odgovore na pisma v »Mladem Slovencu«. Danes sem pa sklenil, da Ti bom tudi jaz pisal. In sem res vzel fiero v roke in Ti začel pisati. Zelo rad bi Te enkrat živega videl. Na sliki sem Te že videl in sicer v »Mladem Slovencu«. Pridi ob priliki k meni! Tukaj v Zgornji Šiški že črešnje zorijo, jabolka in hruške pa cveto in nas vabijo s svojim zapeljivim vonjem k sebi. Ce prideš, Te bom pogostil z repo in korenjem. Lepo Te jx>zdravlja Ivan Uršič, dijak v Ljubljani. Dragi Ivan! — Živega bi me rad enkrat videl? To se prav tako čudno sliši, kakor bi hotel reči: »Mrtvega sem Te že videl, zdaj bi Te pa rad še živega!« Pa je resnica takšna, da me mrtvega še nikoli nihče ni videl in me še dolgo ne bo, če mi bo sreča mila. To sem napisal zaradi tega, da boš videl, kako važno je, če človek včasih kakšen stavek prej dobro pretehta, preden ga vrže na papir. Prav tako kot nad prvim delom Tvojega pisma sem bil presenečen nad njegovim drugim delom. Najprej tako lepo govoriš o cvetočih hruškah in jablanah (ne: jabolkih!) ter o zorečih črešnjah, da sem začel kar sline cediti in sem hotel že skočiti v prvi tramvaj, da bi na »licu mesta« okusil vso to lepoto in sladkost. Pa sem bil nemalo razočaran, ko sem koj nato bral, da me vabiš na — repo in korenje. Kakor da sem z jasnega neba padel na trda tla, mi je bilo. Poezija in proza sta si v tem delu Tvojega pisma neusmiljeno skačili v lase. Pa brez zamere in lepo pozdravljen! — Kotičkov striček. 761. Dragi kotičkov striček! — Danes Ti pišem prvič, zato se zelo bojim, da bo moje pismo romalo v koš. Najprej Te vprašam: kako se kaj imaš v svojem kotičku? Ali si zdrav? Jaz stanujem v Mostah v Koroščevi ulici 19. Moje krstno ime je Doroteja, kličejo ,me pa Dorica. Imam očka in mamo, dve sestri in enega brata, babico in deda, sedem tet in pet stricev. Pa naj bo za danes mojega pisanja dovolj. Sprejmi prisrčne pozdrave od zelene trate do sinjega nebo in od sinjega neba do Tvojega srca. — Dorica Jaklič, učenka III. razr. pri uršulinkah v Ljubljani. Draga Dorica! — Kako se kaj imam? Hvala za vprašanja. Na rožicah mi sicer ni postlano, a za silo kar gre. Lahko bi bilo sicer boljše, a če ni, pa ni. Vsi ne morejo biti milijonarji. In če sem zdrav? Bogu bodi potoženo, z zdravjem se pa ne morem preveč pobahati. Pleša me včasih na vso moč boli in luknje v žepih me tiščijo, da je jok in škripanje z zobmi ln tudi naduha se me še vedno trdovratno drži. Naj jo koklja brcne — vprav zdajle me je spet zgrabila, ojoj, dovoli, da se malo odkašljam! — Krhelj... krhelj... krhelj... Tako Zdaj mi je pa že toliko odleglo, da lahko nadaljujem. Sedem tet in pet stricev imaš? Račka na vodi, potem si pa s to robo kar dobro založena. Vsekakor dokaj boljše kot jaz, ki premorem na vsem božjem svetu samo enega samega strička in še ta — sem jaz sam. »Striček,« včasih malo zaprosim samega sebe, »striček kupi mi zlato uro!« — »Ali te luna trka, kali?« srdito zarentačim nazaj in za-modrujem: »Le čemu, prosim, le čemu ti bo zlata ura? Kupi si v knjigarni naslikano in kadar boš hotel vedeti, kako pozno je, poglej na cerkveno uro, pa bo volk sit in koza cela.« Tu ga imaš, tako neprijazen in skop sem jaz samemu sebi stric! — Včasih spet na vSo sapo prihlačam k sebi ln zakličem: »Striček, strašna novica! Gumb pri suknji se mi je utrgal, daj mi dinar, da si kupim novega.« —-Hu, da bi ti videla, kako grdo se pogledam izpod velikanskih očal! — »Ne bodi vendar tako razsipen in zapravljiv!« zamodrujem in si moško zaviham brke: Vedi, da je skromnost "najlepša čednost na tem svetu. Ali imaš gumb na suknji ali ne — prav vseeno je. Svet 9e zaradi tega ne bo podrl. Sploh pa — kje bom dinar vzel?« — Tako samemu sebi pokažem figo. Kadar pa na ves glas zacmokam z jezikom in se sladko nasmehnem: »Striček, kaj meniš, ali bi nr bilo imenitno, če bi jo mahnila k Čin-kolefti na torte?« hoja hej. takrat se pa mojemu stričku obraz zjasni, kakor da bi posijala luna izza gore. -Pa jo dajva!« mi podjetno pomežikne in zmagoslavno privleče iz skritega žena kovača: »Ali ga vidiš, hehe?« - »Vidim, vidim. Iloho!« prijazno zabrundam predse -=- in jo mahneva k Cinko-letu. In pospraviva vase vsak dve torti (striček dve. jaz dve, to je skupaj štiri) in se zadovoljno r>o trepljeva po trebuščku: Dobro je bilo primojko-koš!« In si navrh pravoščiva šc kozarec malinovca in greva naiadnje tako zidane volje domov, kakor da sva v rožicah . .. Vidiš, takšen sem jaz samemu sebi stric: včasih skop kot stara Ženica, včasih radodaren kot Miklavž. Tudi jaz Ti pošiljam lepe pozdrave iz Jugoslo vanske tiskarne do prve slaščičarne, kjer naj še Tebe pogostijo s tortami tete radodarne! — Kotičkov slriček. DRUŽINA NAŠ DELAVEC Kje so naša pisma? Moderni zaljubljenci gospodarijo s samimi listki. To se pravi: v redkih, zasebnih kuvertah ni več lepo zloženih pisem, marveč so le koščki pa- Eirja, kjer je načečkanih nekaj stvarnih besedic, aj tudi te besedice niso pravilno napisane, marveč so le »vržene na papir ...« Pisma, ki jih dandanašnji prejemajo mladenke, so večinoma nakazila, kaj in kam naj pridejo, ali kdaj in kam naj ne pridejo! To so nekakšni vozni redi za sestanke. Ljubezenska pisma pa to niso. Mimo tega pa je telefonski pogovor še preprostejši ko pisanje. Saj je tudi nekaj posebnega ta zadeva z napisanimi čuvslvi. Tudi najhujši »sladkač«, ki zna prav dobro iz oči v oči ftovedati dekletom marsikaj lepega, pa se zdrzne ob misli, da bi kaj takega tudi napisal. Po njegovih nazorih da človek pismeno le pobotnice ali potrdila in jjogodbe ali druge, važne zadeve. Dobro pozna besedilo s trgovskih pisem, kjer je natiskano: »Ustne p>ogodbe na daljavo so le tedaj veljavne, če so pismeno potrjene!« Ta stavek mu črno na belem lebdi v duši. Smrtne obsodbe in odpovedi in druge neprijetne zadeve je treba dati pismeno. Toda te misli, da bi tudi svojo ljubezen podal pismeno in v pismih — te misli se malokdaj spomni. Da ljubavna pisma tako pojemajo, so f>a tudi zakrivili pisalni stroji. Večina moških vse svoje pismene izdelke natipka. E>a bi pa ljubezensko pismo zdrdral na pisalnem stroju, je pa tudi dandanašnjim moškim zoprno. Pisalni stroj je duhovita iznajdba. Vendar je narejen zato, da je vse bolj razločno in p>a — stroj piše zmeraj enakomerno! Pisalni stroj zahteva, da ga naglo krmiš z mislimi. Prav nobenega smisla nima za nežnostne oblike besed v srčnih izlivih. To je pa ovira in na stroj kar ne moreš natipkati zvenečih besed, ki so pripravne za ljubavno pismo. Nekateri preudarni in resni možje menijo, da je na primer pri kakem romanu koj vidno, ali ga je pisatelj natipkal ali z lastno roko napisal. Tipkanje zavede človeka, da kar divja, da hiti, da mu MODNE NOVOSTI Kitajski klobučki Na letošnja ženska pokrivala vpliva Kitajska, bodi da so majhna ko klobučki za lutke ali pa velika in ploščata ko krožniki. Celo kitajski zvončasti stolpič je kot oglavje v navadi in je celo na vrhu okrašen s šopkom cvetja. Za zdaj so kraievci pokrival še precej ozki, vendar se nam za poletne dni že obetajo obsežni, široki krajevci. Široka pokrivala Čakajo seveda vročih dni in belih, poletnih oblek in niso primerna za h kostimu. — pTav ljubki so tako zvani klobučki »tok« (Toque), ki so iz črnega, mehkega usnja ali žameta in svile. Moreš ga nositi kakorkoli: prav na očeh, na uhlju, na zatilniku. Primeren je za sleherno vreme. »Toki« so tudi slamnati, okrašeni s cvetjem. Tudi čipke so spet moderne —• ko lani. Za pomlad in poletje imamo čipkaste blagove v različnem tkivu in raznih barvah. Sleherni čas so čipke najlepši okras ženskih oblek. Prav nove so čipkaste bluze, ki jih moreš nositi pri športnem krilu ali za pražnje prilike. Take tenke čipkaste bluze so večkrat okrašene s trakci ali cvetičnimi šopki in imajo kratke rokavčke. Tenčica a letos ni le moderna, marveč že kar spada k oble-i sploh. Tenčice, pajčolani, so na vsakršnem pokri-valu, so že kar del pokrivala. Večinoma je tak paj-čolan precej poškrobljen ali je iz žime spleten. Na pokrivalih so tenčice kot deli krajevcev in niti oči £ je za rekord. Naglica trk je tu važnejia ko zvok in lepota besed. Ce je kaj takega poznati celo pri romanih, koliko bolj boš kaj takega čutil v ljubezenskem pismu, ki je pač nekaj najbolj osebnega, karkoli more človek dati na papir! Če moti pisalni stroj — čemu pa ne pišejo današnji ljudje s peresom? — S peresom se pa največ ljudi le podpisuje. S tem, ko zdaj vse stro i napišejo in ima človek le to nalogo, da se podpiše, je zdaj podpis takšnega pomena, kakor še nikoli ni bil. Podpis je kar nekaj svečanega. Vsak uradnik, tudi vsak vajenec in pisar itd. — podpisuje dandanes svojo pošto. Prej so podpisovali samo mirovne pogodbe in druge važne listine. A prav ta svečanost, ki se je ovila vseh stvari, ki jo izvajamo z napolnilnim peresom, ta je vzela človeku tisto otroško preprostost, ki je je bil prejšnji človek v svojih pismenih izdelkih vajen. Isto napolnilno pero, ki je pravkar ko kak kralj brzelo po mapi za podpise, isto pero naj kar čez pet minut napiše: »Moja ljuba Anica?« Te spremembe človek ne zmore. Zatorej imamo zdaj tako malo resničnih, lepih ljubavnih pisem. Pa še nekaj je res: Kdor hoče pisati ljubezenska pisma, mora imeli, prvič, toplo srce, in drugič, mora biti tudi prepričan o tem, da je vredno napisati nekaj lepih, prisrčnih besed. Lepo, ljubavno pismo mora vsebovali lejjo zaokrožene, omiljene izraze in sedanji svet si kar noče vzeti (oliko časa, da bi besede zavil v lepe oblike in ni zmožen tozadevne discipline duha ali samovzgoje. Ali ženske res ne marajo več ljubavnih pisem? Obratno je res: vprav ženske so tiste, ki v tej dobi same gole tehnike pišejo še ljubavna pisma in sploh — pisma. Seveda je lepše, če ženske lepa pisma prejemajo. Dandanašnji je kar preveč Šundra z raznimi kartoniranimi darili, namesto da bi bilo vsaj nekaj več prisrčnih besed pisanih »s srčno krvjo«. Saj je sleherno, tudi najbolj dragoceno darilo moči nadomestiti še z bolj dragocenim. A pristno ljubavno pismo je stvar zase in nobeno darila ga ne prekaša. Cuvstva ne poznajo valute! ne |»krivajo. Glede na barvo se tenčice ujemajo z barvo pokrivala. Poletne tenčicc bodo seveda barvaste. — Sončniki z dolgimi palicami so spet v modi. Večinoma visijo ob robu rese, ki ptodrhtčvajo v soncu. Tak sončnik, pa starinska pelerinica ali kočemajka s škrici in še nizek, majhen klobuček ko avbica — pa imaš podobo gosf>oske ženske, kakršne so živele pred 100 in'200 leti, Zares — V9e, kar je bilo nekoč in kar je že staro, — je zdaj spel nOvo in moderno. Celo široke, nagubane in plisirane taftaste obleke so letos všeč ženskemu svetu; zdi se, ko da bi naše babice in prababice hodile med nami. Kako se z vsem tem ujema današnji šport? Mogoče je vprav to najbolj moderno, da je toliko nasprotja med nošo in dušo sedanjega človeka. In resnične so besede: Kar je danes nemoderno, bo mogoče jutri že moderno. Pripravna prtljaga za na pot Kdor si je radi denarja pokvaril življenje, se pokvarjeno življenje niti malo ne zmeni za denar. (Japonski pregovor.) Spomladanska kuha Omlete iz špinače Vzemi pol kilograma očiščenih, mladih, čim večjih listov špinače in jih popari z vrelo, slano voao. Cez minuto špinačo ocediš. Polagaj 2—3 liste drugega vrh drugega in zraven drugega, pomaži jih z nadevom in zvij v klobaso. Devaj jih v ponev, ki je namazana s presnim maslom. Polij jih s četrt litrom juhe in pusti, da se 25 minut dušijo v iskriti ponvi. Nadev je: štiri v mleku namočene, ožete zemlje, dvoje skuhanih, sesekljanih prašičjih možganov; to opražiš v 4 dkg masla in pomažeš z dvema, le malo ocvrtima jajcema in z eno žličko sesekljanega peteršilja. špinačne omlete položiš nato v skledo in jih obliješ z gobovo omako in daš na mizo. Mešana solata Prejšnji večer namočiš 20 dkg belega fižola in ga drugi dan skuhaš, ocediš in pretlačiš. Pretlačeni tižol pomešaš z 1—2 rumenjakoma, 1 del smetane, 5 dkg olja, z nekoliko gorčice, popra, soli. limono-vega soka .in z glavico sesekljane čebule. Nato ofrebiš 5 glavic drobnega ohrovta, 1 zčleno, jih razpoloviš, napol skuhaš v slani vodi in dodaš četrt kilograma olupljenega krompirja. Vse do mehkega skuhaš in ocediš. Ohrovt in zčleno razreži na kocke, krompir pa na rezance. Ce imaš pečeno ali kuhano ribo, jo pomažeš z vsem tem in dodaš fi-zOlu. Vso mešanico daš v stekleno skledo in krog in krog jo okrasiš z navadno, pripravljeno solato in rdečo redkvico. Pomarančni cmoki. Vzemi 7 dkg pretlačenega presnega masla, 4 rumenjake, 25 dkg pretlačenega kravjega sira, 25 dkg moke. Vse to osoliš, dodaš žlico mleka in narediš teslo. Ko je testo za mezinec na debelo razva-ijano, izrežeš 6 cm velike štirikotnike. Napolniš jih z 2 pomarančnima krhljema in koščkom sladkorja. Štirikotnike zaviješ, (ko pri češpljevih cmokih) jih daš v vrelo, slano vodo, kuhaš 7 minut in jih zabeliš z drobtinami v razbeljenem presnem maslu in posuješ s sladkorjem. (Namesto pomaranč daš tudi lahko jabolčne krhlje.) Mrzla lešnikov« krema Tri dkg lešnikov opraži v pečici, olušči jih in jih zmelji s strojem. Potem vzemi 1 rumenjak in 1 in pol žlice mrzlega mleka. Iz tega na ognju zmešaj kremo. Medtem daš 1 in pol Tista bele žc-latine za 20 minut v mrzlo vodo. Želatino dodaj kremi, prideni lešnike, eno šestnajstino litra sme., tane in malce saharinove raztopine. Vse dobro premešaj, daj v stekleno skledo in naj stoji na hladnem najmanj dve uri. Zeljnata solata. Vzemi dve glavici zelja, razreži jih kot za solato in iih popari z vrelo slano vodo. Pokrij za 10 minut in odcedi. Dodaj 2 kisla, olupljena, na rezance razrezana jabolka, 3 zribane orehe in žlico zavretega vinskega jesih« Ohladi in osladi z nekaj kapljicami saharinove raztopine, Zoper molje - olupki pomaranč Na stotine pomarančnih lupin pomečemo stran, dasi to ni prav, ker moremo te lupine uspešno uporabili v gospodinjstvu. Ce pa spravljamo lupine, moramo belo kožico vso odstranili, ker prav ta hitro splesni. Zoner molje jih uporabljamo tako, da jih najprej na kakem toplem prostoru, a n e na soncu ali na peči! — dobro posušimo. Nato jih zavijemo v tenak papir, da so majhni zavojčki in te za-voičke položimo med blazine, v »Ofe. med zlfttfko obleko,'volnena oblačila, krzno itd. Kjer »o "pomarančni Olupki, tja molji ne bodo nikoli prišli! Delavec v Današnja družba, zaradi svojega večnega pro-fitarstv«, prizadeva delovnemu ljudstvu polno udarcev in zla. Zato t« socialni položaj delavcev z vsakim dnem slabi« in zato ae delavna aila človek« nečloveško zlorablja. Krik neštetih, ki se zvečer in pozno ponoči krčevito oklepajo bornega ležišča, izmučeni in pralnega želodca, se dviga v nebo! Ni prave pravice, ki bi dala borečemu se delavstvu, ko «e bori za skorjico črnega kruha, pravega dostojanstva. primerno eksistenco ali vsai nekoliko obrambe proti strašnim izžematvjem. Kspilal vse zlorablja: može, žeme in otroke. Predvsem zlorabljanje delovne moči mladine je eden glavnih vzrokov današnje socijalna krize m ogromne brezposelnosti. Brezplačno in napol brezplačno delo mladoletnih pritisk« na plače odraslih meče na cesto družinske oče(e, pospešuje razbohoteni« delavske boleani: jetike, uničuje vsa višja čustva v človeku, itd. Kakor vsako leto, priredi tudi leto« Protituberkulozna zveza takozvani • Protituberkolozni teden < v času od 17. maja do 24. maja 1936. z namenom, da široko javnost sistematično opotzori na strašno uničevalno delo jetike in istočasno svetuje sredstva za zmanjšanje te bolezni, ki zahteva ravno med delavstvom največ žrtev. Pri tej priliki naj v »Našem delavcu* opozorimo prizadete činitelje, ki urejajo naše življenje, na tele točke, ki bistveno — posebno s stališča delavstva — vplivajo na uspešen boj proti jetiki. 1) Vsak človek je v nevarnosti pred okuženjem, vendar ie pri tem važna njegova odpornost, ki jo ima človekovo telo proti morečim kalem. Za odpornost pa ie potrebna zdrava in zadostna prehrana in dobra prebava. Toda socialni položaj našega delavstva je tak, da zaslužek, ki ga prejme delavec za svoje delo, ne ustreza včasih niti za kruh, večina našega slovenskega delavstva |'e obsojena na stradanje in v naivečjo bedo. Ni čudno potem, če jetika izmed 10.000 prebivalcev pobere vsako leto 15 delavcev in to v Sloveniji, ki pravijo, da da svojemu delavstvu sorazmerno dovolj kruha. Kako se ' more delavec, ki i« zlorabljen pri težkem delu z akordnim sistemom z zaslužkom po 10 din. 16 din, 24 din upirati kalem jetike? Zato je eno izmed najvažnejših sredtsev v pobijanju jetike, uvedba zakon« minimalnih mezd. Kajti, če ni zadostne hrane, n: odpornosti in ne prebavel 2) Mnogo zmanjšuje odpornost delavstva proti jetiki tudi predolg delovni čas. Delovni čas n«j v nobenem slučaju ne preseg« 48 urnik. Uzakoni naj se 40 urnik, oziroma 36 urnik, po zgledu drugih držav. Posledice izvajanja teh zakonov bi bile silno ugodne Saj delavec, izmučen in zffaran po napornem 8, 10, 12 in še več urnem delu na dan, ni sposoben, da bi »i na zraku, v naravi nabral s kratkim sprehodom novih sil za naslednji dan. Ko Duh krščanske strokovne internacionale Dve delavski fronti stojita v svetu. Krščnnka in protikrščanska, marksistična. Sicer ic res. da v boju proti kapitalizmu in za pravice delavstva korakata nekako vzporedno in se celo nekako izpo-polnujets. Vendar pa je med obema frontama globok preipad, ki bi bil premostljiv le tedaj, če bi marksistična izgubila svoje obiležje materialističnega marksizma. Tedai bi se mogla ta skupina delavstva. ki žal že toliko desetletij ločeno koraka, združiti z edino pravo zastopnico delavstva, s krščansko zvezo delovnega ljudstva Ze pred vojno so si osnovale krščanske strokovne organizacije vseh držav svoje mednarodno tajništvo s tajnikom A, Stegerwaldom. Po vojni pa so te organizacije osnovale tud: '-snejši organizacijski aklop: Mednarodno zvezo krščanskih strokovnih organizacij s sedežem v nizozemskem nie>stu Ut-reehtu. Mednarodna zveza je osrednje vodstvo organiziranega krščanskega delavstva Poudariamo, krščanskega in to pristnega ter nepokvarjenega. Ze s prvega kongresa je internacionala gla,«no oznanila vsemu svetu v svojem programu, da »stoji na temelju krščanskega svetovnega nazora, ki ga hoče vsestransko uveljaviti. Zato zHvrača zveza socijali-zem m komunizem, njun razredni boj kakor tudi liberalni kapitalizem. Glede zasebne lastnine jasno izpoveduje ,da jo priznava. Zahteva sodelovanje delodajalčev in delojemalcev pri upravi in vodstvu gospodarstva v obliki korporacij«. Mednarodna zveza je na vseh svojih kongresih zvesto čuvala nedotakljivost svojih načel in programa, na predlanskem kongresu pa je slovesno izjavila, da nima povoda v čemerkoli spremeniti svojega programa. Zastopniki stotisočerih organiziranih delavcev vseh krščanskih držav so na ta način izjavili, da se hočejo iskreno boriti za izboljšanje delavskega položaja, da zrejo z obžalovanjem nn razredno-bojno teorijo marksistov obeh struj in da ostanejo pri svojih načelih neomajno. Čist stoji pred nami Ut-reeht, njegova zastava ponosno vihra, njegovi borci ne slušajo varljivih siren in odklanjajo vsako kom-promisarstvo z marksizmom, pa magari le v gospodarskih vprašanjih: Marksizem je zmota, kristjan in marksist pa so protislovni izrazi. »Krščanska internacionala ne sloni na sanjah mteruacionalizma, ki taji narodne vezi. Tvorimo internacionalo, pracnavajoč dejstvo, da narodi dejansko obstojajo. Mi potrjujemo njihovo eksistenčno pravico, Ljubimo se med seboj, da bomo kristjani,« je zapisal v Socijalni misli« (1. 1926) glavni tajnik internacionale Serrarens. Isti ie izjavil pri svojem prvem obisku Jugoslavije leta 1930. v javnem govoru: »Kristus nam je pokazal pol, da se da svet rešiti le, če se obvlada. Le če prizna svet večne zakone pravičnosti in ljubezni, le če ne bo plesa! okoli dolarjev., ampak se bo poklonil pred križem.« V krščanksi trokovni inlernacionali so združeni katoliški ifl evangelski delavci, ki priznavajo krščanslki svetovni nazor, za Kristusova načela pravičnosti In ljubezni ler za uveljavljanje takega reda na zemlji, ki bo izključeval sovraštvo in krivico ter izžemanje. Zal! Pravoslavnega delavstva zaenkrat še ni med temi borci. Nad lem delavstvom drži še vedno svojo pest sociializem oziroma v Rusiji komunizem. Upajmo, da se bo obrnilo tudi v teta oziru skoro na bolje in da bo .sprejet še tretji brst v častno borbo Tajnik internacionale. holandski katoliški politik iti senator kot mandatar katoliške konservativne stranke, uspešno vodi mednarodno zvezo. Na Nizozemskem sta katoliška in evangelska delavska strokovna zveza. Prva ie dala intorn.icionali 'tajnika, g. Serrarens«, druga pa blagajnika Amelinka. Obe organizaciji štejeta stotisoče članov. Med njima ni prepirov, čeprav ena kot druga natfliišata SV0; pOiSehOfl ZnAČAj (n. pf. fimsko-Kfttoljšk.nfJ, Irm-vef. složno deluj*** delavstvu v korIM. Mednarodnim zvezam posameznih strok (kovinarjev itd.) proti jetiki pride z dela domov, omahne, ker je utrujen in zaspi, v delovni obleki, in kar neumit. Druga ugodna posledica resnično izvajanega 48 urnika bi bila. da bi se zaposlilo ogromno Število brezpose'n h delavcev 3) Kakor smo zgoraj ugotovili, ima delavce za radi slabega zaslužka: slabo hrano, nepr.|a/.no .ua novani«, pogosto mrzlo in .slabo prezrace.u. . o nobenega pravega razvedrila itd Otroci, pojinnu se to dogaja v rudarskih revirph, >,oe t k up.;, z bolnimi starši. paettel|e nikoli n ..o dobro pre,..liane, ker je po več oseb na eni postelji. Slano vaii|a ■■•<• vlažna, temna, zato so tndi pr.iVo kolišče in /a « čišče bacila tuberkolo/e. Ce bi naši tlclavci tintn zdrava, sončna in prostorna stanovanja, bi zelo omejili. Zato naj se iz denarja, ki »e a i-prikpevkov delavcev v oeunuSuieii. lonua, - io..u«i za zmanjšanje brezposelnosti, Ki ie utiavs.vi ueniii, giade delavske Iiimcc z malim vrtičkom, v Ame-riki bodo v naslednjih letih, da zaposiu kvaaiicv rajie brezposelne deiuvce iu da dajo Ueiavcu zil.o-vo in dostojno prebivališč«, zgradili 11 uiiivjouu. delavskih hišic. Ali ui ne mogli v Siovemji s močjo banovine, občin in cle.iarja, ki se nabira • gornjih dveh tondih in pri Sli/.OK-ju. zgraditi 5 do 10 tisoč delavskih uišic. Potreba zato |e ogi jiun..: Dajte delavcu naza|, Kar je ujeKovega, dajte mu poleg kruba ludi zadosten počitek, dajte mu veselja do zivljeni«, dajte mu sredstev, d« se bo mo|>et upeinso braniti jetikel Boj proti jetiki ni samo zadeva medicinske znanosti, temveč je borba za -sploSno zboljšanje »oci-jalnega položaja delavstva V tem ie pravi smisel, prava učinkovitost in uspešnost boja proti jetiki. V Jugoslaviji je umrlo v letu 1934 . 36.000 ljudi za jetiko. V Sloveniji računajo, da ie okrog 7.500 je-tičnih bolnikov. Vsak tak bolnik izgubi, ker je nesposoben za delo, povprečno 20 din na dan. T«ko izgubi naš narod v enem samem letu okrog 43 milijonov dinarjev vsled delanezmožnosti teh bolnikov. In če računamo za vzdrževanje teh bolnikov po 10 din dnevno, dobimo zopet ogromno številko 27 in pol milijonov dinarjev narodne škod«. Prava stvarna škoda pa znaša v Sloveniji vsled bolezni jetike čez 70,000.000 dinarjev letno. Zato j* vsak denar, ki ga daš za zdravljenje jetike, nnjbollje naložen denar, ki se bogato povrača v zdr«vju delavstva, obrtništva, itd., v niegovl pridnosti, podjetnosti Pri reševanju tega tako važntga narodnega vprašanja, ki v največji meri zadeva življenje slovenskega delavca, ne smemo nikoli pozabiti, da je vprašanje uspešne borbe proti jetiki treba obravnavati skupno z celotnim socijalnim vprašanjem. Kajti brez celotnega reševanja socijalnih vprašanj ni in ne more biti rešeno vprašanj« jetik«. To imejmo vedno pred očmi! Pre. »ta dali že celo vrsto najodgovornejših funkcionarjev, ki sta jih vzgojili tekom desetletja. Ni se čuditi. da ima mednarodna zveza sedež v Nizozemski, saj so tam delavske organizacije najbolj izpopolnjene in močne. Imaio svoje domove, dnevnike, tednike, mesečnike lastne tiskarne, organizacijo za protijetično borbo in svoi sanatorij, ki i« v državi največji! Nizozemci nam morajo biti zgled: Ne s frazami o socijalizmu ter razrednem boju, temveč s praktičnim delom in sodelovanjem o«t«le krščanske javnosti so po zgraditvi odlične organizacije dosegli za delavstvo tako stopnjo blagostanja, da ga jim lahko zavidamo. Krščanska strokov na mednarodna zveza Dne 3. aprila 1936. se je vršila v Bruslju seja mednarodne zveze. Za pristop k zvezi je zaprosila Centrala poljskih poklicnih društev. Nova španska j krščansko-narodna strokovna zveza je stopila v stik I z mednarodno zvezo radi včlanitve. Po morebit-] nem sprejemu je upliv mednarodne zveze zelo naraste!. Poleg organizacijskih vprašanj je obravnavala seja zadevo ženske zaposlitve, glede česar ic prišlo z raznih strani več predlogov. Žensko delovno silo namreč po večini izrabljajo delodajalci, da znižujejo mezde na »plošno. Glede dela ni bilo nič sklenjenega, ker so v tem oziru mnenja zelo različna V septembru bo prirodila zvez* studijski dan, na katerem se bo razpravljalo o ženskem delu, kolonijalnem problemu in o korporacijskem redu DROBNE Sestava levičarskega parlamenta. Marksisti bodisi socijaldemokrati ali komunisti— love delav stvo za svoj« stranke s frazo, da so -)nl delavska stranka. Na tn način se ujame mnogo kalinov. Ti-d pri zadnjih francoskih volitvah so imeli komuni!-in socijali.sti precej obilno žetev. Toda kakšen današnji francoski parlament? Ali so mogoč" • n|em v večini kmetje In delavci? Kaj Se! Mrt\ črke nHtn povedo tla je v parlamentu 13 lit^rnt' in književnikov, 22 profesorjev, 35 advokatov 1' zdravnikov. 6 inženjerjev. 19 učiteljev. 11 obrt-"'k" 15 Industrijalcev, 8 večjih trgovcev, 17 mi"h lr govcev in trgovskih potnikov, 22 pos??tn'kiv •■ rentnikov, 27 državnih, občinskih, železniških zasebnih uslužbencev, 4 upokojeni ča-'":V:. 1 notarji, 1 pilot, 27 kmetov in le 30 ročnih d c-lnvc< Bridka ironija na delavski račun,'če .sc upošteva da imaio komunisti 82, socijatlsti pa 11 h dravskih« poslancev. In to v Industrijski državi. Koliko in kakšnih delavcev bi šele pri nas spravili v par lament delavske« stranke! Kdor z mečem okrog hodi... Kot zn.ino, r mehiški režim levičarja Callesn kruto pre4nnj.il verne katoliške Mehikance in iih hotel popolnoma Streti. Hvala Bogu! Callesovih časov je konec in Calles sam jc moral zapustiti *vo|o bivšo vad.fvinn i in s* podati v Unijo. Njegovi pristaši s leni ni-sr j zadovoljni. Nedavno so prirejali krvave demonstracijo ter požigali vasi. Toda sedanji režim, ki | je vrnil katoličanom delno svobodo, zna dobro j ustrahovati bivše državotvorce Callesovegn kova. ^ »Spoved je uzda, ki nas brzda, da nismo r,i/ bi zdani. Prav |x>.-ebuo jr še pripravna zh li njen materinski ponos, njo materinsko veselje, kakor so tudi pridobitev njen 1 materinskih bolečin.« (l)letk'in.) Hraber jc, kdnr leva premaga. hrabrrjši, kdor «v«t fthvlad*. najhrabrejsi, kdor samega sebe nbrsd«. domači zdravnik F. M. — Lj. — 0 utrjevanju da govorim večkrat in ga vedno priporočam, a nikoli ne pojasnim ali razložim, kako se doseže vsaj navadna odpornost proti vremenskim neugodnostim in etičnim spremembam? Očitek ni upravičen, doslej je bilo v#ako leto najmanj enkrat opisano, kako si odpravljamo preveliko občutljivost za prehlade. Ker prihaja letna doba, ko se da začeti utrjevanje brez posebnih nevarnosti, poskusim podati nekaj splošno veljavnih in obče porabnih smernic za utrjevanje po načrtu in sicer na vašem primeru. Hitro ee spotite in takoj prehladite, prehlad vam udari v nos in grlo. Predlanski poskus, da se ob Savi utrdite s sončenjem in vodo, se vam je klavrno končal, občutljivost za prehlade 6e vam je povečala, letos vam hrešči v sapniku vso zimo, dasi je prav za prav ni bilo, in navzlic pomoči strokovnjakov za takšne nadloge. — Koža je edino zanesljivo varovalo in ravnalo telesne toplote. Kako privadimo razvajeno aH pomehkuženo kožo, da nas varuje prehlajenja in pregretja? Nešteto je načinov, kako se da doseči tako 6tanje. Vam, ki prebivate v mestu in preživljate večino dneva v zaprtih prostorih, torej v razmerah, ki so več ali manj oddaljene od prirode — matere zdravja, to prizadevanje ne bo tako priložno kakor seljanu, a je vendar izvršljivo. Nahod, ki je vaša glavna preglavica, odpravite ali vsaj znatno omilite, ako si noge za stalno ugrejete. Najbolje je, da stopite zjutraj iz postelje, ko imate noge gorke, v posodo z vodo, ki ie stala v sobi, in držite noge v nji izprva 2, do 3 minute, kasneje in etopnjema 5—10 minut. Nato s noge osušite in krepko oterite, obujte se in hodite ali vsaj stopajte. Ko ste na sprehodu ali izletu, porabite vsakikrat priložnost, da hodite po rosni travi ali bredete po vodi. Ko vas občutno zazebe v noge, si jih po možnosti posušite in nadaljujete hojo čvrstih korakov. Ko imate noge že dobro utrjene, začnite si umivati ali polivati ali pršiti vse telo s hladno vodo, najbolje zjutraj, brž ko vstanete iz tople postelje ali pa tudi pred dnevom ali zvečer, izprva prav na kratko, kasneje čedalje več, a ne preko 10—15 minut. Pomnite, da se smete izpostaviti hladni vodi samo, kadar vam je telo toplo in kadar nima opraviti s prebavo, torej pred kosilom ali pred večerjo. Kajpada treba po vodni rabi telo osušiti in z drgnenjem (ali gibanjem) ogreti, polagoma se sme to opuščati, da se mokra koža sama osuši. Vse to treba opravljati po pameti in zelo oprezno, sicer se učinek utrjevanja izprevrže v nasprotje, kakor se je pripetilo vam. Po teh splošnih vodilih se da zmiselno urediti tudi kopanje in plavanje na prostem, ki je odlično pomagalo za utrjevanje in krepljenje mišic in drohja. Isti. O sončenju in zračenju v utrjcvalne in zdravilne namene — drugič. Isti. Stalna nahodnost ni vselej v vzročni zvezi s prehlajenjem, prav mnogokrat je samo izraz neke posebne razdražljivosti sluznice v nosu in nižjih sopitih na raznovrstne škodljivosti zraka, posebno zaprtih prostorov. Premnoge vrste prahu, različne vonjave in plini sprožajo v občutnih ljudeh razdraženje sopil začenši pri nahodu v nosu in končavši pri dušici (astmi) v pljučih- Najbolj znana je t. zv. senena vročnica, ki napada mnoge ljudi ob cvetju trave tn žita (dražilo je semenski prah teh travic), a takih škodljivosti je nešteto zlasti po mestih. Dajte pregledati stanovanjske in poslovne prostore v tem zmislu glede prašnih (raz-upit je hrab pernic) in dišečih predmetov, morda irtaknete sam ali 6 pomočjo svojega zdravnika tisto malenkostno stvarco, ki vas tako silno nadleguje? Odpravljanje tovrstne občutljivosti je posebna in boli zamotana zadeva, tudi v takih primerih je splošno utrjevanje koristno. J. S. — M. Tresenje d »Anice pri nedoraslem mladostniku pomeni kakšno motnjo v možganih. Ne odlašajte več, bolnika naj preUče veščalk za živčne bolezni. Navadno eUktrrziranje več škodi kakor koristi. P. K. — Lj. Pobolevanje mod, ki se ponavlja, pomeni morda motnjo v krvnem obtoku ali kaj slicnega, kar se dogaja pri ljudeh, ki dosti čepe sključeni in se vobče ne gibljejo dovolj. Če nadlega ne preide prav kmalu, vam treba neposred-nega zdravniškega pregleda. K. K, — M. Brnenje v ušesih in po glavi vam je še prestalo po premagani splošni živčni raz-boljenosti. O priložnosti 6i dajte od strokovnjaka pregledati ušesi. Sicer pa menim, da vam premine tudi ta motnja, kakor so prešle druge, v pametnem in zdravem življenju. Radi te malenkosti ni treba odlašati z ženitvijo, ki vam menda prežene to brnenje s čisto drugačnim. I. T. — Š. Trakuljo preganjate brezuspešno že nad pol leta; ne zdravnikova, ne lekarnarjeva zdravila niso zalegla, glavica zajedavke je ostala v vas; zopet opažate, da odhajajo trakuljini členi od vas. Zares, neke trakulje se dajo težje odgnati, Jej le teden dni čim manj močnatih in sladkih jedi, zalo pa čim več zelenjav s čebulo ali česnom ali tudi hrenom. Skrbite za redno iztrebljanje. Na večer pred zdravljenjem si napravite solato z dvema ali tremi slaniki (»arnik«). Drugi dan irpijte na tešče po požirkih »bučno mlek o«, ki ga pripravite, kakor se dela mandeljevo mleko, in sicer iz 50—60 debelih semen velike buče. -Po tem zdravilu smete popiti malo črne kave ali ruškega čaja. Tri aH štiri ure kasneje vzemite vsaj za dve žlici rioinovega olja, ki ga poplaknete s požirkom žganja. — To zdravljenje je neškodljivo ih navadno uspešno. Poročajte o uspehu! A, P. — M. Izpadanje las po hripi je pogosten pojav, tudi po drugih vnetnih boleznih. Navadno se izpadanje samo po sebi ustavi in lasje se obnove, morda ne tako gosto in krepko, kakor je bilo pred boleznijo. Vam pa se mudi, kakor vsem mladim ljudem. Čc že hočete pospešiti obnovitev las, dajte se prav na kratko ostriči, še bolje obriti, kar je umestno, če se vam delaijo pleše. Umivajte si lasišče vsaj enkrat na teden ž milnim cvetom, mažite ga, če je presuho, z oljem; tudi brezdišen petrolej, ki ga rabite, ni napačen v te svrhe; vse lasišče pa si prekrtačite vsaj enkrat na dan z ne premehko krtačo. Do jeseni se vam glava gosto obraste, pozimi ali na spomlad vara bo treba že kodranja in drugih lasničarskih umetnosti. . F. K. — Z. Vnetje pljuč in rebrne mrene je bolezen, ki se kaj rada zavleče na tedne in mesece, zlasti, čc ni bila skrbno zdravljena iz početka, ali če je bolnik brez potrebnega večtedenskega okre-valnetfa odmora prevzel svojo naporno službo. Iz-poslujte si, sklicujoč se na bolezenske pojave in posebno krvave izmečke, če ne zdravljenja v primernem zavodu, pa vsaj trimesečni bolezenski dopust. V tem času, upam, vam preminejo ostanki zanemarjene bolezni v domači negi breZ posledic. Nekai zdravniških nasvetov in morda tudi lekarniških zdravil, ki jih dobite pri svoji ustanovi, vam ne bo v škodo. R. S. — S. Izostala čišča? Vzrokov za to je nešteto. Ko bi vas vsaj videl, bi vam mogel svetovati kaj pametnega in za vas koristnega. V prazna ugibanja, ki bi obsegala več strani tega lista, pa se ne spuščam. Drugi — pridete na vrsto drugič. Časih jc kateri vprašalec že tak, da mi jemlje čas iu prostor za druge, ki se mi zde, da lažje potrpe. I. R. — M. Brezimnikom in celo brez izkazi!^ Kmetijski nasveti Zatiranje kuhinjskih ščurkov. 1. Kupil eem smolnike za podkuriti, a z njimi vred tudi kuhinjske ščurke, ki so se naselili v štedilniku. Ko sc je pokazal prvi, mu nismo posvečali dovolj pažnje, češ, saj bo itak poginil itd. V zadnjem času pa se je ta golazen tako razmnožila, da ponoči skoraj ni mogoče v kuhinjo. Poskusili smo nekatera sredstva, a do sedaj brez uspeha. Ali je kako sredstvo za odpravo te golazni? Pripominjam, da je v kuhinji vsa potrebna čistoča. T. P. ~ O. 2. Imam novo hišo, vso iz novega materijala. Prve dve leti, ko sem se uselil, ni bilo nobene golazni v hiši. Ko sem pozneje vzel še eno stranko v zgornje stanovanje, so se na to pojavili v hiši kuhinjski ščurki, ki jih ne morem na noben način odpraviti. Kaj naj ukrenem? K. J. 2. Kuhinjski ščurek ljubi toplo ognjišče ali štedilnik, odkoder sc čez dan nikdar ne prikaže prostovoljno. Iz enega ali drugega vzroka pride ali se zanesejo kuhinjski ščurki v drugo hišo, kjer se naselijo na toplem (v ognjišču ali štedilniku, peči itd.), kjer začno odlagati svoja jajčka in se kaj kmalu razmnožijo. Zatiranje kuhinjskega ščurka ni težko, zahteva pa potrptjenja in vztrajnosti. Predpogoj za uspešno zatiranje je največja čistoča. Predvsem moramo paziti, da odstranimo iz kuhinje vse kuhinjske odpadke itd., s katerimi se kuhinjski ščurki hranijo. Skrbno moramo zadelati in zamašiti vse špranje, razpoke ali luknje v podu ali zi-dovju, zlasti blizu ognjišča (štedilnika) ali v ognjišču samem. Zatiramo kuhinjske ščurke z mrčes-nim praškom, ki dobro učinkuje, ako je svež in pristen. Potrosimo ga zvečer povsod, kjer prilezejo ščurki iz svojih skrivališč. Večkrat jih mrčesni prašek le omami in oiprtvi. Zato je treba omamljene ščurke prihodnje jutro skrbno odstraniti in uničiti. Tudi boraks je uspešno sredstvo proti kuhinjskim ščurkom. Del boraksa pomešamo z enakim delom koruzne moke. Ta mešanica učinkuje •lično kakor mrčesni prašek. Trosimo jo zvečer ob izhodih ščurkov iz njih skrivališč, zjutraj pa jih pometemo skupaj in uničimo. Manj uspešna za zatiranje kuhinjskih ščurkov je past. Tako lahko razgrnemo zvečer ob skrivališčih krpe (cunje), ki smo jih prej namočili v ostankih piva. Pod takimi krpami se ponoči zberejo ščurki, ki jih zjutraj pohodimo in zmečkamo neposredno pod krpami ali pa jih stresamo s krp v podloženo posodo, v kateri je krop. Tudi bolj globok krožnik ali skleda, ki jo napolnimo z ostanki piva, so dobre pasti rs kuhinjske ščurke. Ob rob nastavljene posode pa moramo prisloniti deščice, da po njih lahko prilezejo kuhinjski ščurki do piva v posodi. •nmmmmiiiiimmniiiiiniiHtiiiii ODREŽITF. ....................iimnimmii odgovarja sarrio na vprašanja, ka- | terim je priložen tale odrezek. | ,SLOVENEC', 17. maja 1936 | innniiHiiHiiiniiiiiHiiiiiiHiiimiiniminntNtiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiuitiiiiiiiMiiiiiir Opuščen vinograd z lapornato zemljo — primeren za esparseto ali turško deteljo. S. R. N. — Opustili ste vinograd v lapornatem svetu ter bi ga radi zasejali s kako primerno deteljo. — Za tak svet je najbolj umestna esparzeta ali turška detelja, ki ljubi sončne brežine in se zadovoljuje s pustimi, suhimi legami, kjer ne uspevata niti domača detelja niti lucerna. Največ zaleže na nerodovitnih, zelo Sušnih in apnenih bregovih. S svojimi koreninami sega globoko v zemljo, zato ji suša le malo škoduje ra detelja je tudi zelo trpežna in vzdrži na tleh, ki so ji priklane, 4-7 let. Obilna pa je le njena vsakoletna prva košnja, medlem ko sta druga in Iretja bolj pičli. Razvija se pa razmeroma jjočasi m se zato obraste šele v tretjem letu do največje rodovitnosti. Krma od nje je dobra, toda kositi je ne smemo prejx)ziio, najbolje pred cvetjem, sicer postane trda in jmsta. Sejete jo lahko čisto ali v mešanici s francosko pahovko. Ciste |x>trebujete na en oral 120 kg neizluščenega semena, ali 50 kg iz-luščenega. Prvo leto da eno košnjo, drugo dve dobri in tretjo bolj pičlo. Za seme se pušča esparzeta prve košnje, ker pri drugi in tretji ne rodi stebelc m zatorej ne cvete. Žveplenoapnena brozga — kako se napravi? F. L. R. — Za škropljenje sadnega drevja bi jio-trebovali žvepleno-apneno brozgo. Radi bi si jo sami napravili, zato želite navodila. — Napravite si jo na sledeči način: V železnem ali emajliranem loncu ali kotlu temeljito zmešate 2 kg žvepla z 2.7 kilogrami sveže ugašenega, čistega apna in nekoliko vode ter vse skuj)aj dobro zgnetete. To kuhate v posodi z 10 litri vode med neprestanim mešanjem vsaj 45 minut, dokler ne dobi mešanica rdeče-višnjevo barvo. Ko se ta brozg ohladi, jo natočite v posodo ali v steklenice, ki jih r>otem hranite na hladnem prostoru. Najbolje je kuhati na prostem ali na kakem takem prostoru, kjer ne škoduje, oziroma ne ix)vzroča neprijetnosti pri tem nastajajoči zoperni duh. Domača sredstva proti muham v hlevih. K. V. O. -- V hlevih imate vsako leto jx>lno muh. Lani ste jih zatirali s »Flitom«, ki je pa predrag. Radi bi vedeli za kako sredstvo, ki bi si ga sami pripravili doma. — Da bi res uporabljati »Flit« za zatiranje muh v hlevu, je vendar nekoliko predrago sredstvo. Najnavadnejši način lovljenja tega mrčesa v hlevih in v kuhinjah je f>ač ta. da se jim nudi možnost za nožno |>očivanje na takih mestih, kjer se jih potem polovi. V ta namen se%a strop obesijo snopi praproti, ki se jih nekoliko jroškropi z mlekom. Zvečer, v temi. sc muhe naselijo na njih in tedaj jih, predno prižgemo luč, lahko polovimo v vreče, v katerih jih s tolčenjem ob steno ali ob tla omamimo, stresemo ven in z vročim kropom uničimo. Drugo domače sredstvo je orehovo listje, ki ga v šopih povesimo v hlevu. To prežene muhe iz njega, ker njegovega vonja muhe ne prenesejo. Učinkuje pa samo, dokler so listi sveži. V novejšem času j>ri-|)oročajo modre šijK na oknih, pa tudi primešanju nekoliko modre barve apnenemu beležu, s katerim belimo hleve. Modra barva je muham neprijetna, zato se v takih hlevih ne drž«. Zatiranje šiškarice na ameriških trtah. F. M. S. V matičnjaku ameriških trt se vam vsako leto pojavlja šiškarica — listna trsna uš. Ne poznate pa načina, kako bi se je iznebili. — Ta zajedalka na- stopa najraje na ameriških trtah v vročih in suhih poletjih. Kako se jo prav za prav zatira, dosedaj ne vemo. Poskušali so sicer že razne načine proti njej. Tako so na pr. trse čez zimo visoko zagrinjali, da bi jajca na njih zgnila; tuda uspeha ni bilo opaziti. Drugi Vinski strokovnjaki priporočajo po ši-škarici napadene trse temeljito poškropiti ali po: mazati s 4 odstotno raztopino lizola. To se da izvesti pa le pozimi, da se uničijo zimska jajčeca šiškarice. Toda tudi to sredstvo je nezanesljivo. Kapar na oleandru. D. F. S. I. — Na oleandrih so se pojavile bele pikice na listih, večinoma spodaj, zato se najbrž te rastline tako slabo razvijajo. Poslali ste nam nekaj bolnih listov, da ugotovimo bolezen in navedemo njeno zdravljenje. — Vaši oleandri so napadeni od ka]>arja, ki srka sok iz listov in steblovja ter tako ovira razvoj rastlin in cvetja. Ce jih hočete ozdraviti, morate kaparje uničiti. Pišete, da ste jih mazali z apnenim beleženi, pa brez us|xha. Apno ne koristi, ker so kaparji trdožive živalice, ki se ne dajo tako lahko uničiti. Dobro sredstvo proti njim je arborin, ali kako drugo njemu slično sredstvo, s katerim škropite ali namažete napadene liste od spodaj, pa tudi stebla. Za škropljenje vzemite 2—3 odstotno raztopino arborina; za mazo vej s čopičem pa je potrebna 5 odstotna zmes. Mažete seveda samo tam, kjer so kaparji naseljeni Mazati in škropiti morate tolikokrat, dokler kaparji popolnoma ne izginejo in to vsakih osem dni, ker se do tedaj zopet razmnožijo. Arborin ali kako slično karbolinejno sredstvo dobite pri Chemotechni v Ljubljani, Mestni trg. — Še eno domače sredstvo prijx>ročajo proti kaparju na oleandrih: toplo milnico, s katero odrgnete s krtačo napadene liste ter ijh nato operete s čisto vodo. Ker imate najbrž le par takih rastlin, boste to lahko izvedli. Potrebno je tudi, da sedaj oleandre presadite v dobro humozrto-peščeno zemljo. Pri tem odstranite vse slabe trhle korenine in vso okrog njih strjeno izmozgano zemljo. Tudi stare veje odrežite in pustite, da odženejo nove veje. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) Pravni nasveti Pokojnina vdove ločenca. I. B. Državni vjjo-kojenec, sodno ločen od žene, je prestopil v staro-katoliško vero in se drugič poročil in ima iz tega zakona dva otroka. Prvi ženi, ki še živi, je pre-pustil ob ločitvi hišo. Vprašale, katera žena bo po tem vpokojencu dobila penzijo. — Ce se prva žena ne bo potegovala za pokojnino, jo bo po našem mnenju dobila druga žena. Kajti po sedanjem besedilu uradniškega zakona nima katoliško ločena žena |3ravice do penzije. Vendar pa so že odločbe državnega sveta, ki priznajo katoličankam, katerih zakon je ločen od mize in postelje, pravico do pokojnine. Ce toraj prva žena hoče dobiti po smrti moža pokojnino, jDOtem ji svetujemo, naj sedaj, dokler še mož živi, toži na neveljavnost zakona, ki ga je mož po starokatoliškem obredu sklenil. Ko bo dobila to pravdo in bo ta drugi zakon proglašen za neveljavnega, potem bo jx> smrti moža lažje uveljavljala svojo pravico do pokojnine. Kaznivo dvoženstvo. V. F. V. Neka vaša so-rodnica — vdova — trdi, da se je omožila z nekim vpokojenim železničarjem, ki je sodno ločen od svoje žene, kateri mora plačevati alimente. Ker vam je znana določba kazenskega zakona, ki prejx>ve-duje zakonsko dvoženstvo, vprašate, ali državna oblast dopusti |x>novnc poroke ločencev in zakaj jih ne preganja. — Res je, da se zakonci katoliške vere, ne samo jx> cerkvenih predpisih, ampak tudi jx> občem državljanskem zakoniku, tudi če so sodno ločeni, ne morejo poročiti, dokler živi njihov zakonski drug. Zakonec, čeprav sodno ločen od mize in postelje, ja še vedno v zakonitem zakonu. Ce stopi tedaj v nov zakon — vseeno, če sc civilno poroči ali pa če stopi v drugo vero in se po tej novi veri jx>roči — stori s tem kaznivo dejanje dvojnega zakona in se kaznuje s strogim zaj>orom do 5 let. Ravno tako se kaznuje ncoženjena ali neomožena oseba, ki je stopila v tak zakon, čeprav je vedela za že obstoječi zakon. Državni tožilec bi moral taka dejanja uradoma preganjati. Seveda, če za to ne izve, potem ni tožnika in ne sodnika. Razveljavljenje ženitne pogodbe. R. 1. M. Leta 1934 ste se oženili. Žena je imela za doto travnik, z ženitno pogodbo ste ji dali polovico posestva. Po štirih mesecih vas je žena brez vzroka za|3ustila in šla v sosednjo faro služit, za domače posestvo se pa nič ne briga. Vprašate, ali lahko ženo prisilite, da odstopi od svoje joolovice posestva, ker se noče k možu vrniti. — Zakoncema nikakor ni dopuščeno, sainolastno razdružiti zakonske zveze. Ce vas je žena zapustila, lahko zahtevate pri okrajnem sodišču, da se povede postopek proti ženi radi vrnitve v zakonsko skupnost. Ce žena prostovoljno ne bi pristala na Jo, da vam vrne polovico posestva, jo boste morali tožiti za ločilev zakona iz izključne krivde žene. Ce bo zakon ločen iz krive žene, boste smeli zahtevati razveljavljenje ženitne jjo-godbe in zopetni prepis polovice posestva na vas. Vknjižena najemna pogodba. L. U. P. Leta 1935 ste prevzeli v najem trgovski lokal z vsem inventarjem za dobo 5 let in ste to najemno pogodbo dali vknjižiti. Letos marca meseca je bila hiša prodana na sodpi dražbi. Inventar v trgovini ni bil prodan na dražbi, vendar ga zahteva dosedanji lastnik za sebe ,češ, da je pogodba avtomatično prekinjena. Vprašate, ali vaša vknjižba drži za dobo 5 let in ali sinete uporabljati inventar. — Ce je najemna pogodba vknjižena v zemljiški knjigi, se mora pri prisilni dražbi z njo tako ravnati, kakor z služnostjo. Svetujemo vam, da pogledate pri sodišču v izvršilnem spisu, kaj so dražbeni pogoji določali glede vknjižene najemne jiogodbe. Ce je prišla po vrstnem redu do kritja, potem jo mora izdražitelj prevzeti in izpolnjevati, dokler ne poteče doba 5 let. Ce pa ni prišla do kritja, sme izdražitelj vam pogodbo v zakonitem roku od|x>vedati. Dosedanji lastnik pa je že po prvotni pogodbi dolžan, da vam prepusti trgovski inventar za dobo 5 let in ne more pred jMjtekom tega časa zahtevati vrnitev inventarja. Seveda sc boste morali vsi trije sjDorazunieti glede sorazmerne delitve najemnine: novemu lastniku boste morali plačati za lokal, staremu pa za inventar. Dedovanje nezakonskih otrok. P. L. Z Vaša mati se ni mogla poročiti z vašim očetom, ker je padel v vojni. Vendar ni bilo med domačimi nikdar spora o tem, kdo je bil vaš oče. Vprašate, koliko imate pravice dedovati jjo starem očetu — jm očetovi strani — ki ima 100.000 din premoženja in eno hčerko. — Nič. Le glede matere in materinih sorodnikov imajo nezakonski otroci pri zakonitem dednem nasledstvu enake pravice, kakor zakonski. Do zapuščine očeta in očetovih sorodnikov ne gre nezakonskim otrokom zakonito dedno nasledstvo. Svetujemo vam, da starega očeta pravočasno prosite, da vam v oporoki kaj zapiše, sicer bo vse dedovala njegova hčerka. Kupljena parcela brez prave površine. J. D. R. Kupili ste parcelo. Pri merjenju je zemijeinerec ugotovil, da sega parcela še |:>reko ograje vaše sosede. Letos ste sosedo o|x>zorili, da ima v posesti tudi del vašega zemljišča in jo prosili za premaknitev ograje. Soseda je rekia, da bo to storila, ko bo postavita novo ograjo. Vprašate, v kolikih letih izgubite pravico do omenjenega dela parcele. — Od tistega časa. odkar soseda uživa svojo parcelo do svoje sedanje ograje, teče za sosedo čas za pripo-sestvovanje vsega ograjenega sveta, kolikor še ni bil njena last. Po preteku 30 let bi soseda ta svet do ograje priposestvovala. Ce ne bo hotela soseda mirno ograje prestaviti v svoj svet, jo |x> našem mnenju ne boste mogli k temu prisiliti: če bi zahtevali sodno določitev meje, bi sodišče mejo določilo jto sedanjem mirnem uživanju, t. j. do črte, kjer že stoji ograja. Ce bi sodišče v tem |>ostopanju ocenilo prometno vrednost sjjornega prostora za več kot 500 din, potem je teoretično možna lastninska tožba, ki pa bi bila v vašem primeru brezupna, ker nimate dovolj dokazov, tla ste s|x>rno zemljo vi z vašimi |ioscstninii predniki skozi 30 let uživali in s tem nriposcstvovali. Pot v novo garažo. F. J. T. Sosed jc jx>d svojim kozolcem napravil pred 2 leti garažo, ki jo daje v najem. Pot do kozolca pelje po vašem dvorišču in je vknjižena, deloma pa priposestvovana. Od začetka so vozili le osebni avtomobili, sedaj pa tudi tovorni, ki jx)t precej zdelajo. Radi bi to preprečili in vprašale, če morete to prepovedati lastni- ku kozolca ali pa posameznim lastnikom avtomobilov. — Ce m v breme vašega posestva vknjižena služnostna j>ravica poti za vožnje z motornimi vozili, jx>teni jx>menijo vožnje avtomobilov cez vase posestvo pod sosedov kozolec neopravičeno razširitev dosedanje vknjižene in prjpose-stovane služnostne pravice in to lahko sosedu — ce vam ne bi hotel dati primerne odškodnine — tudi s tožbo prepoveste. Posameznih lastnikov avtomobilov nima |xmiena tožiti. v Spor radi dediščine. H. Z. Sv. J. Vaš oče je živel zadnja leta pri svoji sestri na posesfvu in ii pomagal z delom. Ko je umrl, je zapustil nekaj ti-socev. Sestra ie predložila sodišču oporoko, s ka-ter° ?a Je pokojnik njej vse zapustil. Te oporoke sodišče ni priznalo radi ponarejenega podpisa Po očetu boste dedovali le otroci. Sestra očeta pa je sedaj predložila račun za prehrano pokojnika v zadnjih treh letih. Vprašate, če ste dediči dolžni ta račun plačati, ker se pokojni oče ni nikdar s sestro zmenil, da ji bo plačal hrano, ker je za hrano pac do zadnjega delal. — Pokojnikova sestra bo s to tožbo proti zapuščini pokojnika usriela, če se ji bo posrečilo dokazati, da se je res zapuščina obogatila na njeno škodo. Sestra namreč nima zakonske dolžnosti, da vzdržuje brata. Ce ni bila z bratom dogovorjena, da mu bo dala hrano brezplačno, sme sedaj od zapuščine zahtevati povračilo svojih izdatkov, s katerimi bi bila zapuščina sicer obogatena. Zgubila bo pa tožbo, če se bo tekom pravde ugotovilo, da je jx>kojnik s svojim delom na posestvu sestre vsaj toliko zaslužil, kolikor je bila vredna hrana. ... Mizarska dela. J. ž. V letu 1931 ste gradili luso. Z mizarjem ste se domenili, da vam mora vsa mizarska dela solidno izvršiti, da«vam zato jamči in se je zavezal tekom enega leta vsa potrebna popravila brezplačno izvršiti. Okna je po vasem mnenju nestrokovnjaško izvršil, ker vam od vsega početka teče voda v notranjost, čim pada dez z vetrom na okna. Lani ste pozvali mizarja, da vam to j>opravi. Obljubil je, da bo, a vendar tega ni storil. Vprašate, če ga lahko prisilite k po-pravilu. — Ce so bila mizarska dela napravljena v letu 1931 m je med vama bil dogovor enoletnega jamstva, bi pač morali v tem letu vse hibe grajati — saj pravite, da so okna takoj propuščala dež — in zahtevati popravo istih v primernem roku. Ce v tem roku ne bi izvršil mizar poravil, bi smeli za-htevati primerno znižanje plačila in povračilo škode, ki vam je z zamakanjem nastala. Sedaj jx> preteku enoletnega jamstva pa lahko mizarja tožite le za škodo, vendar je tudi ta tožba dvomljiva: če ste namreč j>red več kot 3 leti vedeli za škodo, j>otem i" odškodninska tožba zastarana . , NJ T", J*' Beri,e 1,aše odgovore. Koliko morete letos do 15. novembra zahtevati od dolžnika, ki je zaščiten kmet, smo že j>ovedali. Ce nimate izvršilnega naslova (pravomočne sodbe) proti dolžnikovi zeni, se na njeni del posestva ne morete vknjižiti brez njenega dovoljenja. Stroški za vzdrževanje poti. ]. F. T. Ce sosed uporablja vaso jjot za vožnje na žago in je ta njegova pravica tudi vknjižena, potem je tudi dolžan, da sorazmerno prisj^eva za vzdrževanje te r»o-tt, čeprav ta njegova obveznost ni vknjižena. Po jiostavi je namreč določeno, da je vsak upravičenec služnostne stvari dolžan trpeti stroške za vzdrževanje m popravljanje stvari, če jo pa rabi tudi zavezanec, mora pa upravičenec sorazmerno pri-sjjevati k tem stroškom. Prenos lastnine. V. K. V. Brat v Ameriki vam je ustmeno in tudi v pismu podaril svoje ]>osestvo, ki pa ni prepisano na vas, čeprav ga dejansko uživate. VjDrašate, kako bi mogli to posestvo naprej prodali. — Da sebi prihranite na stroških, vam svetujemo, da prosile brata, da vam izstavi pooblastilo, s katerim vas pooblašča, da zaenkrat šc njegovo zemljeknjižtio lastnino prenesete na kupca. Da bo tako pooblastilo pri nas veljavno, ga mora dati brat overoviti pred ameriškim notarjem. Posvojitev otroka. B. O. N. Ce še niste dopolnili 40. leto, ne morete še sprejeti otroka za'svojega, tako, da bi mu dali tudi ime. Ce imate plemeniti namen, da bi vzeli dečka za svoega in mu pomagali, da se bo izšolal in piosvefil duhovskemti poklicu, vam svetujemo, da se obrnete potom domačega župnika na kako sirotišnico. Seveda jc težko za 6 do 7 letnega dečka prorokovati, da bi se res jx>svetil kdaj duhovskemu poklicu, kajti siliti ga ne boste mogli, če bi ga tudi skozi na svoje stroške šolali. Ob razprodaji posestva izgubljena pot. F. Ii Sv. J. — Pred 7 leti je bilo razprodano majhno posestvo. Hišo in nekaj polja ste kupili vi, nekaj njiv in travnikov ao8ed. Pri pogodbi si sosed ni izgovoril in tudi ni dal zapisati vozne pot-i, da bi se vedno lahko vozil po fedanji vaši zemlji. Pot bi peljala tik vaše hiše na cesto. Sosed je izročil posestvo sinu, ki namerava zidati ter bi gradbeni materija] vozil po stari poti čez vaš svet. Vprašate, ali lahko to prepoveste. — Da. Ko je bilo posestvo pred leti razprodano, ee je pač vsak kupec moral brigati, da zagotovi svojim parcelam vozno pot. Ker je sosed to opustil, so ostale njegove parcele brez pota in nima pravice po stari poti, ki pelje cez sedaj vašo zemljo. Svetujemo vam, da šc' s sosedom sporazumeta za j>rimerno odškodnino in mu dovolite vozno pot, aicer bo sosed po sodišču zaprosil dovolitev zasilne poti. (Dalje prih.) V Vsakemu ni mogoče iti n kopališče, vendar more usak žrloouali Din 100'— (20—25 uelikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci i Nekega poletnega jutra, ko so bile noči že hladnejše, so našli na klopi pred vaškim vojaškim spomenikom tujega fantička. Ves zaripel in skoraj ztprzel je ležal ondi v nekakšni bluzasti flaneli in je bilo videti, da je imel komaj nekaj tednov. Ženske so odrivale druga drugo pred zavojčkom, sleherna bi bila rada odnesla črviča domov, ga grela in pitala. A ko so se začeli pogajati, katera naj bi otročiča brez staršev obdržala pri sebi in ga vzela za svojega, so se vse potajile. Za siroto, ki je padla z neba, naj le skrbi nebeški Oče. Župan, ki je v občini zastopal božjo Previdnost, si je nakopal z otročičem kar plahte pisarij, a vendar ni bilo moči dognati, kam je tujček pristojen. Krstili so ga na ime .Jošt, ker so ga tistega dne našli. Vendar bi bil ostal fantek, ki ni imel še nobenega doma, razen v uradnih spisih, brez vsakršne oskrbe, če bi se nc bila dala pregovoriti neka krotka, ko cerkvena miš revna kajžarica. Zmajevala je z glavo, kar je utegnilo pomeniti, da se strinja ali se ne strinja s predlogom in je pri tem pokazala svoje poslednje tri zobe v svojem mladem obrazu, kar je po mnenju vaščanov pomenilo, da se je nasmehnila in pritrdila. Tako se je preselil k njej Jošt in prinesel s seboj različno, naberačeno otroško balo. Koza mu je zvedavo pihala v obrazek, piščanci so se poskrili pod pručico, kjer je stala pletena košara, ki se je morala iznebiti drv, da so vanjo položili fantka. Odkar je kajžarica, ki se ni nikoli pajda-šila s kakim moškim in ni še nikoli ljubkovala kakega otročiča, postala krušna mati, je imela prav do smrti preplašen obraz. Človeček pa j» v svoji košari tako tulil, da je njegovo kričanje slišalo pol vasi. Koza je bila že zdavnai pobegnila v svoje leseno zatočišče in rumene, pernate žogice so sc skrivale vse zmedene zdaj med ohrov-lom, zdaj med zeljem. Jošt se je tudi dalje uveljavljal. Če je le trenil njegov cvetoči, okrogli obrazek, je bil že gospodar hišice. Preden se jc začel dreti, mu jc žc prinesla njegova krušna mati vsega, karkoli je mogla najti. A kasneje se jc njeno razmerje pre-drugačilo. Ko majhna opica jo jc v vsem oponašal, kar je storila. S cunjo je drgnil kozarce, lonce in čistil podnice. Njegova črna glavica še ni sejala do ognjišča, pa jc že pristavil mleko in mešal žgance. Od jutra do večera se ie trudil, da bi ji pomagal. Ko je malo odrasel, mu je nekdo podaril obnošene moške hlače. V eni sami hlačnici bi bil imel fantek dovolj prostora. Na prekrižanih naramnicah so mu visele hlače, dasi so bile že skrajšane, od podpazduhe do peta. Oblastno in ponosno je hlačal v njih. Vaški otroci so tekali za njim in se mu posmehovati: »Jo — Jošt! Kukul« Da so mu kukali ko kukavica zato, ker je zašel v tuje gnezdo, je šele kasneje dognal. Nič se ni zmenil za otročaje. Imel je važnejših opravkov odveč. Kozo je pasel po najsočnatejših šopih trave in na vrtiču je rogovilil z motiko, ki jo je komaj vlačil s seboj. »Kuku!« je zaščebetalo za polomljeno, leseno ograjo. Zasvetlikala se je bela oblekica, bel predpasnik in črešnjevordeč trak na kiti je bil višek vsega. To jc bila županova Albina. Prepovedano ji je bilo, da bi se igrala z vaškimi otroki. Njeni prstki niso smeli čofotati po mlakužah in gnesti iz blata potic. Njena oblekica pa je morala ko škmicelj stati pokoncu in ostati čista od nedelje do nedelje. Albina je dvignila svoj drzni, privi-hani nosek — deževali bi bilo moglo vanj! — in ie grulila nežno, nalahno, nc surovo, kakor bi bila treba: »Ku-kti .!« Jošt v širokih hlačah! Kar oči ni mogla »d-mekniti z njih. Če je zamižala, polem ga je šele natančno in razločno videla! Njegov široki obrajz, ki je sličil polni luni. se ji je nasmejal. Čelo se mu je nagubančilo pod kučmo las. Pomislil jc. Potem je začel trgati cvetice (njegova krušna mali jih je prodajala), nekaj jih je natrgal s samimi glavicami, nekaj z dolgimi peclji, kar Iako, ne da bi izbiral — in jih je polno pest stlačil skozi late. Albina je željno iztegnila roko, zaeno se |e neznansko prestrašila ..., lepe rožice so padle v travo in ona je zbežala proč, da ji je obleka kar tako frfotala krog snežnobelih nogavic. Tako se je začelo. Nekaj časa je tudi ostalo tako, da je Albina pritekla k »špasnemu fantiču« ko kužek in je mahoma šinila stran. Saj sama ni vedela, zakaj to počenja. Bilo je nekakšno napeto pričakovanje in nato tak strah, ko da jo kdo ščiplje. Kmalu pa kar nista mogla živeti drug brez drugega. Stikala sta za ptičjimi gnezdi. Lučala kamenčke v velik, vaški ribnik. Zaman se ie trudila ponižna kajžarica, da bi fantku lo prepovedala. Kar gluh je bil. Tudi to ni zaleglo, da jc županja brala levite svoji princesi. »Ko bom začel hoditi v šolo, ti bom pomagal pri branju in pisanju!« je obljubil Jošt in je zvesto pogledal deklico. »In ko bom jaz začela hodili v šolo, bom sa- ma dovolj pametna in te ne bom potrebovala!« A mežikanje njenih šegavih oči je povedalo prav obratno. Skoraj se je bližal začetek šole. Albina je imela že novo torbico in Jošt je počečkal sleherni listič papirja, ki ga je mogel kje najti. Pri županovih so pekli prva, krasna jabolka v pečici. Pri Joštu so bili le krompirji, a otroka sla si menjavala sadeže in porivala drug drugemu grižljaje v usta. Županja se kar ni nehala jeziti in je povedala doktorjevi gospč, da bo dala svojo edinko v penzijonat. »Kaj je penzijonat?« je vprašala Albina. »Ondi se boš naučila gosposkega vedenja in pa — nikoli več se ne boš s kukavico potikala okoli!« Albina je naglo pokazala jezik in smuknila ko podlasica iz hiše. Imela jc drdro. Z njo jc švigala po vsej vasi sem in tja. Drugi otroci so razprli oči, a Ic Jošt ie smel skočiti zadaj na desko in potem je šlo še enkrat tako naglo čez drn in strn. Nekoč se ic Albina sama vozarila okoli in je zdrdrala prav do zadnjih vaških hiš. Ondi se je pot spustila po obronku nizdol med grmičevjem in v prepad. Šlo jc ko blisk. Vse je kar vihralo na njej. Na nos na vrat je sfrčala do ribnika, se prekucnila čez grmičje in čofnila v vodo. Samo enkrat je Albina kriknila in že jo je popadlo nekaj mrzlega, strašnega. Krilo in predpasnik sta se za hip nabuhnila nad vodo ko velika, bela roža. Nikogar ni bilo, ne blizu ne daleč, ki bi bil zaslišal krik. Pač — neke leteče hlače so prilo-maslile in sc napele ko par pcrutnic. Črcšnjevo- rdeči trakec v prahu na cesti! Joštu je bobneče udarjalo srce, skoraj bi mu bilo razneslo, tako silno je tekel. Kmalu je bil na bregu. Se enkrat je priplavalo na površje — tisto belo, ki je bilo ie vse zgubančeno in upadlo. Otroški obrazek in zaprle oči! Vrgel se je naprej in je pograbil. S svojimi malimi, klenim fantovskimi rokami se je oklenil potapljajoče stvari, ki je njega samega vleklo v globino. Oprijel se je slabotnega grmičja, ki je že popuščalo. Zgodilo se je nekai neverjetnega. Z obrazom, ki ga je oblival znoj in kjer so žile kar pokale, se jc sklonil nad vodno gladino, ki se je bližala in jc še trdno stal. Korenine so se že izdirale, Jošt je bil že v vodi, a še vedno ie kričal, kričal notri do vasi, dokler mu ni pljusek vode zaprl ust. Ljudje so priskočili. Oba otroka so odnesli v županovo hišo, ju odeli do nosu v posteljah, ki sta stali druga za drugo. Spet in spel jc mali poljubila svojo Albino, a še huje jc ljubkovala malega junaka in rešitelja. Pokrila ga je šc z eno pernico, ga obložila s toliko gorkimi opekami, da ic Jošl komaj ležal. -Nikoli ti nc bom lega pozabila, nikoli nc, svoj živ dan nc. Spomni sc tega! In karkoli boš kdaj hotel, nikoli ti nc bom odrekla!« Župan, ki mu jc bil krepki mladič že zdavnai prirasel k srcu, jc dejal zvečer v sobi. kamor je bilo slišati dvojno smrčanje, ko da bi žagal drva: »Veliko si obljubila! Kot bi mignil - bo skopnel ta kupček lel . . . Saj ne bom nič zoper . . . Vendar — kukavica je pa le, ki ie padla v tuje gnezdo ...« »Ali mi boš tiho!- ga jc nahrulila z globokim, prisrčnim vzdihom. -Kakor zvezda ic padci z neba in prav ko nalašč zato, da midva nc bova v temi!« (E. M. L.) Gtoksinije Župnik Ciril Street se je z lokalnim vlakom peljal domov v sosednjo vasico. Imel jc precejšnjo pleteno košaro s seboj in ko se jc vlak stresel, je bilo slišati iz košare nalahno žvenkljanje cvetič-nih lončkov, župnik si je prižgal cigareto in ie skozi tenke pajčolaue dima opazoval človeka, ki je sedel v drugem kotu vagona. Obraz mu je bil precej mladosten, vendar ves prerezan z globokimi gubami. Oči so mu bile s strokovnjaškim pogledom ves čas uprte v košaro. »Gloksinije«, jc smehljaje se pripomnil župnik in je že vnaprej odgovoril na molčeče vprašanje soseda. Obraz sopotnika je spreletela mrtvaška bledica. Potne kaplje so mu stopile na čelo. Razprtih oči je sršel v župnika, nato pa se je onesvestil in padel na klop. »Božjast,« si je mislil župnik in je že hotel potegniti za varnostno napravo, vendar se je premislil in glavo moža položil na kolena. Ce/ čas pa je sopotnik odprl oči, vzdrhtel jc, nakremžil obraz in zamrmral: »Gloksinije, krvavordeče gloksinije!« »Kaj pa vam je?« ga je vprašal župnik »Ali vas večkrat takole napade?« Mož je odkimal in župnik Slreet ga jc ljubeznivo vprašal: »Ali vas kaj teži? Časih se človek olajša, če komu razodene svoje gorje. In — saj vam ni treba šele povedati, da je tudi moja naloga, da ljudi potolažim. Vendar se vam ne maram vsiljevati. Govorite ali nc -- kakor hočete!« »Vse, vse vam bom povedal in niti nc zahteva m. da tega nikomur ne bi smeli povedati. Ker nisem doslej mogel govoriti, to — to me je podrlo. Bog nebeški bo že pomagal Emiliji in otrokoma!« I.ejle, vrtnar sem. Pred desetimi leti, lakrat sem imel tri in dvajset lel, sem bil vrtnarski pomočnik v Marsfon Mallu. Posestvo, ki je za kakih osem milj oddaljeno odtod, je last Sira Charlesa Trc-vorja. Kakih šest mesecev sem že služil v Marston Hallu. pa je prišla Emilija za hišino k moji gospodi. Imela je osemnajst let in kar čedna jc bila v črni oblekici in belem predpasniku. Urno jc znala sukali jeziček in nikoli ni človek vedel, ali misli koga poljubiti ali oklofutati. Seveda — vsi moški so tekali za njo, a zdelo se je, ko da so ji bili moji resni nameni najbolj všeč in ji je prijalo, da bo svoj beli predpasniček zamenjala z velikim, častitljivim predpasnikom gospodinje. Torej sem po tihem upal in čakal. Takšne so bile te stvari, ko jc prišel v AAarston Hali nov šofer, Bob Packett. Čeden, krepak mladenič jc bil in je smelo in drzno nastopal. Večkrat mi je zatrjeval, da ga v tem dolgočasnem kraju le dekleta zanimajo in le radi njih da je še v službi. Seveda sc je dobrikal tudi Emiliji — in ne brez. uspeha. Zakaj, kmalu se jc zaverovala vanj, ko da jo je začaral. Kajpada sem bil žalosten radi tega, toda — molčal sem. Sicer pa, kaj bi bil mogel storiti zoper to? Emilija tako ni bila še zaročena z menoj. Nekaj mesecev se je zdelo, da je brezmejno srečna. Siccr jc ni bilo dosti na spregled v družbi Paokrtta. vendar sem vedel, da se skrivši shajala. Nekega poletnega večera sem baš dokončava! delo pri toplih gredah, ko jc vstopil Bob. Zor/.« mi jc dejal, huda mi prede glede Emilije.« Bilo mi je, ko da se jc steklena streha sesula name. Da bi ne omahnil, sem se naslonil na motiko. Kaj boste pa zdaj,« sem siknil. Oh. službo bom odpovedal, pa bo. Takle, kakršen sem jaz. pač hitro dobi drugo službo. Saj bi bilo vendar malo preveč tc šale. čc bi sc v takem pustem gnezdu šc oženil!« »A na vsak način se boste morali poročiti z njo!« »Še za mar mi ni! Rajši bi io popihal v puščavo. Le to je. da sem imel v zadnjem času precej izdatkov in sem kar suh. Prosil bi vas. če bi mi posodili malo denarja, da morem na lepem izginiti. Seveda vam bom denar koj vrnil, ko bom količkaj mogel. Najrajši bi še nocoj izginil.«. Mislim, da je Bob razumel, kaj ga je ubilo. Motika je delovala kar sama od sebe. Ilreščeče sc je zasekala v njegovo črepinjo in telebnil jc na tla z obrazom naprej.« Mož je vzdrgela! in si z rokami pokril obraz. Nekaj minut ni bilo slišati ničesar drugega, ko ropotaujc koles in nalahno žvenketanje cvetličnih lončkov. Potem je nadaljeval: Zdelo se mi |c. Ja je preteklo že deset let odtlej, ko sem držal motiko v rokah in ko sc jc Bob mrtev zgrudil na tla. Slednjič sem se zavedel nevarnosti. Rad bi sc bil javil prostovoljno, a sem moral pomisliti na Emilijo, Nihče ni smel zvedeti, kako jc z njo. Bohovo glavo sem ovil s slamo, porinil njegovo truplo v vrečo in jo zavlekel v stranski oddelek vrtnarije. Nič nisem pazil na rastline in tako je naneslo, da je ležala Bobova glava na gloksinijali ki bi se bile morale v dveh tednih razcvesti m imeti bele cvc-lovc. Pokril sem Boba še z voščenim platnom, čc bi se namerilo, da bi kdo prišel tja. Nalo sem začel spel delali in sem počakal, da se je znočilo. Potem sem z vozičkom odpeljal Iruplo na neki oddaljenejši travnik. /.ivc duše ni bilo nikoder. Ko sem položil Boba na travo, sem odvzel slamo in vrečo in peljal voziček nazaj. Vse sem položil na prejšnje mesto i ti sem odšel domov. Seveda je bil velik dirindaj, ko so zjutraj našli Boba. Ves travnik je bil poln ljudi s fotografij-skimi aparati. Prišla je policija, ki pa si ni mogla pojasniti umora. Nihče 111 mogel dognati, ali je imel Bob kaj sovražnikov. Poizvedovali so po ljubezenskih zvezah in odkrili so jih brez števila. Tudi Emilijo so na kratko zaslišali in jo potem pustili v miru. Ko je čez nekaj dni sprevidela policija, da nikamor nc more, je prosila pomoči iz Londona. Pogled na londonskega nadzornika mi je bil neprijeten. Njegove oči, ki so zrle skozi -tekla naočnikov, so imele prav čudovit pogled, da človek ni vedel, kaj in kako bi. Tedaj sem bil spet pri toplih gredah, ko je prišel, da bi me zaslišal. A trdil sem zmeraj isto, da o ničemer ničesar nc vem. »Kaj pa ste prav tedaj delali, ko ste Packetta videli zadnjikrat?« me jc iznenada vprašal. I o jc bilo prvikrat, da me je kdo spravil v zagato in skoraj bi bil izgubil zavest. A s silo sem se premagal, zadušil razburjenje in sem mirno odvrnil: •Mislim, da sem tedaj vprav lele gloksinije zasajal« A namesto, da bi se preprosto ozrl v bele gloksinije, me je nekaj prisililo, da sem začel bolščati prav na kraj, kjer je bila ležala Bobova glava. Tedaj sem -odkril med zelenimi listi in rjavo rušo veliko, blestečo se, krvavo liso ... Srce mi je obstalo. Nadzornikov glas je ko i/ dalje /adonel na moje uho: »Hvala, je dovolj!- šele, ko nadzornika ni bilo več, sem spoznal da ni bila kri. kar sem bil zagledal med zelenjem, marveč da je bila samo krvavordeča gloksinija, ki se jc bila razcvetela prav ondi. kamor jc tedaj omahnila Bobova glava in kjer so bile sicer same bele gloksinije. Zaključili so preiskavo s pri|>ombo: Unior jen od neznane roke«. ★ Kmalu /aicm sem sc / Emilijo |x)t'očil. Imava dva sinova. Starejši ima zdaj približno desel let, mlajši pa pet. Oba imava svojo skrivnost. Emilija niti nc slu t i ne, kako mi jc dobro znano, čigave so drzne, črne oči najinega najstarejšega fanta. In ona tudi nc ve, da.. Težko mi je bilo povedati vam svojo skrivnost, vendar sem vesel, da sem si olajšal dušo. Mirno in vdano pričakujem svojo usodo. /upnik Street je vlažnih oči pogledal svojo ugaslo cigareto. Vaša usoda šc ni zapečatena.« »Vem; zdaj pri tle obravnava iu vse drugo.« •>Ne mislim lega. Zadeva jc /e ludi zastarana, lil za |x>koro imate to. da živite s svojci / zavestjo, da sle nekoga umorili. Ali vam jc zdaj kaj odleglo?« Mož jc zavzdihnil: »Zdi sc mi. da mi jc. Ven dar mislim, da jc vaša dolžnost, da inc /daj naznanite. Nikakor,i je odvrnil župnik, ni, da bi kar moral lo storili. Saj veste, kje inc dobile, čc bi me potrebovali V tolažbo \am bo, ko boste imeli človeka, ki mu boste mogli vse zaii|ia(i.« Župnik je možu ponudil cigareto Cez nekaj minut sc je župnik pripravil, da izslojii. Veste, nič več nc sineva drug drugega izgubiti i/pred oci. Dajte mi svoj naslov! S\ož ga je slušal. Obraz sc mu je nekoliko razjasnil, oči so mu svobodneje gledale. »Pozdravljeni!« Segla sta drug drugemu v roko. nato jc župnik prijel košaro, kjer so lončki močneje jiožvcnke-lali, in je izstopil. Ce/ mesec dni jc župnik poiskal neki naslov v svoji beležnici in je napisal tole pismo: »Moj ljubi žorž Dean! Mislim, da vas bo zanimalo, čc vam sporočim, da sc je ena i/med onih rdečih gloksinij. ki sem jih imel tedaj v vlaku, razcvetela čisto belo ko sneg. Vaš Ciril Street... (k M. Bride.) Šmarniee (Legenda.) Nekoč je živel bogat mladenič, vile/ in junak, Matjaž po imenu. Imel jc dobro mater in srečno je živel z njo na svojem visokem gradu. Nekoč pa jc mali luido zbolela. Vsi zdravniki v deželi so jo obiskali iu noben ji ni mogel vrniti /dravja. Ves obupan jc hodil Matjaž |ki gradu, končno pa mu jc šinila v glavo svetla misel: šel bo na božjo pot k Mariji Pomočnici na Sveto goro. Brž je odprl svojo zakladnico in vzel iz nje posodo, napolnjeno s suhim zlatom. Osedlal jc konja in s to posodo v roki oddirjal na božjo pot, na Sveto goro ter sc ves goreč in zaupno vrgel na kolena |->rcd oltar Marijin. »Izprosi zdravje moji materi. Marija! Kaj mi pomaga vse /lato. ki ga imam \ svoji zakladnici, čc pa i/giibiin najdražje, kar imam na svelu, /lato materino srce! /alo glej, sem I i prinesel v dar to posodo, polno suhega zlala!« In Marija v ollarju se je zganila in mu odvrnila: .Cemu bo meni zlato, mladenič? Bogatejša sem od vseh Zemljanov in vsi zakladi zemlje ne odtehtajo enega bisera v moji nebeški kroni! Daruj mi svoje čisto srce, to jc najdražje, kar imaš!« »Tvoje naj bo, Marija, čc sem vreden le neizmerne časli!« jc goreče odvrnil mladenič. »Dobro,« je rekla Marija, »zdai vstani in poj d i. kamor ti bom velela! V daljni deželi tam za gorami živi v revni koči vdova s sedmimi otroki. Lačni so in bolni in nimajo grižljaja kruha, da bi sc okrepčali. Na cerkvenem stolpu sedi bel golob in la le bo povedcl tja. Srečal bos ubogo deklico, ki bo nesla v roki sveženj šmarilic. Daruj |x>sodo z /lnlom deklici, ki jc hčerka revne vdove, li pa vzemi :>mamice Kulturni listek Versko življenje Bolgarov Sledovi poganstva. Katoličani in protestanti. Ločina Belili bratov ali danovisti Bolgarsko življenje je bogato na sledovih poganstva: slovanskega, grško-rimskega in traško-llirskega. Več kot tisočletna doba krščanstva ni izbrisala niti odstranila vkoreninjenih starih navad in poganskih običajev kmečkega ljudstva. Omembe vredni so najbolj značilni sledovi poganstva na Bolgarskem, ki se sicer skrivajo pod plaščem krščanstva. Dasi jih oficielna cerkev zavrača, jim vendar prizanaša vaška duhovščina. V nekaterih jugovzhodnih pokrajinah časte sv. Konstantina in sv. Heleno na pester in samonikel način. Po maši se vsa vas razvrsti v procesijo, ki se poda na kraj vasi pod najvišje drevo, ki je okrašeno z zastavami in lanipijončki in razsvetljeno s svečicami. Kmetice se tam polivajo z vodo in sc čistijo, kar po njihovi veri pomaga k rodovitnosti. Malo dalje narede med dvema drevesoma umetna vrata, kamor se podajo možje. Najstarejši vaščan prikoraka bos. Za njim privedejo vso vaško moško goved, da postane s tem obredom plodovitnejša. V zvezi z omenjenim praznikom prižgejo na gričih Slrandže planine velike ognje. »Nestinarji« — tako se imenujejo udeleženci — plešejo okoli njih z ikono v roki, pri tem pa v največji bližini ognjev zaženejo bakhantski krik: vah! vali!, ih! ilil. tih! uhl Ljudstvo je prepričano, da sam sv. Konšlantin in sv. Helena varujeta plesalce vsega zlega. Taki prazniki in plesi so v navadi v Mali Aziji in na otokih Fidži. Udeleženci bolgarskih pustnih vragolij imajo v posameznih pokrajinah različna imena: kuperi, eškari, babugeri, vasiličarji, surovakčarji, džaina-lagi in podobno. Kmetje, preoblečeni v bajna bitja, so kot nekdanji grški satiri. Nje spremlja »kralj« ali »starosta« ali »pop«, po tamkajšnjem krajevnem običaju. Tako gredo od hiše do hiše, pojo vesele in prostaške pesmi, delajo norčave in cinične kretnje ter plešejo, da bi priklicali bogato žetev, blagosla- , nje in srečo. Zimski karneval traja tri dni in noči ter se zaključi z dolgotrajnimi »banketi« in pijanče- j vanjem. R u s a 1 i j e , ki nas že po imenu in času praznovanja spominjajo na rimske »rosalia« in na podobna traško-ilirska pra/navanja, vsebujejo po vsej priliki ostanke slarili slovanskih poganskih verovanj, ker kličejo duhove za zdravje ljudi in živine. Številne druge navade in običaji, kot praznik sv."Trifona, novoletni dan in drugi, ki s svojimi obredi kličejo dobro letino in obilno priredbo na polju in v hlevu, so še danes na Bolgarskem zelo v navadi. V njih je mnogo čarodejnih in čudodelnih elementov, ki so bili nekdaj skupni slovanskim in germanskim verovanejm. Še danes je mnogo svetih gajev, studencev, krajev, kjer upajo dobiti bolniki ljubo zdravje in ki jih časte in goje kmetje, da odganjajo zle duhove, lajne zlonemarne sile, naravne in življenjske nezgode Omembe vredni so šc mišji in volčji prazniki (itiišjaki. volčjaki); te dni ljudje molijo in se v/drže hlapčevskih del. da bi bili nasadi in poselve obvarovani mišje in volčje nadloge. V to skupino praznikov spadata še dneva, ki se imenujeta L.a/ar iu Lada; takrat kmetom prorokujejo bodočnost, kdaj se bodo omožila dekleta, kako bo s fanti. Nadalje so še posebni prazniki kraljice trgatve in žetve, ko se ljudje uvrste v sprevode, da prikličejo dež ali sonce in ko v ta namen /akoljejo goved ali vsaj kuro. Vse to so |»oganski ostanki, katerim so sc pridružili krščanski običaji in ki jim jc prizanašala vaška duhovščina. Posebno zanimive so pesmi, legende, izročila in verovanja, ki izhajajo iz verstev. jjosebej še i/ poganstva, srednjeveškega krščanstva in iz bogo-milstva. V to vrsto spada ljudska vera v belega Boga, v nasprotju s črnim bogom ali vragom; predstava Kristusovega rojstva, pekla. raja. duše. življenja, smrti, greha, dobrote, kreposti, človeške usode, dalje božanstev: vil, rusalk (znane jiosebno na deželi), vampirja, kuge, volkodlaka. Dočim ljudstvo na deželi veruje v tovrstne vraže in vragolije, se meščanstvo in izobraženci oklepajo filozofskih in teozofskih šol. Na leni mestu nani ni treba razpravljati posebej o bolgarskih teozofili, okultistih. prostozidarjih in brez-božcih, ker se prav nič nc razlikujejo od svojih cv-ro|)skih »sovernikov«. Od pisateljev in mislecev sla najmočneje vplivala Lev Tolstoj in rusko-bol-garski pisec G r i gor i j Petrov. Takrat so obstojale v deželi številne tolstojanske srenje, združenja: držale so se vegeterijanstva. pridigale miro-ljubje in živele lepo krepostno in krščansko življenje brez dogme, obredov, cerkve. V času vojska »o se branili iti na bojišče in so bili raje postavljeni pred vojaško sodišče. Knjige Grigorija Pelrova so zelo priljubljene. Njegovo delo »V deželi bele lilije« je doživelo že <) izdanj. Spis »Bolgarski mladi-n i« se je pa natisnil v 50.000 izvodili. Petrov pri-diguje najčistejši evangelij, vzdržnost od alkohola, mesa in podobno. Protestantov različnih cerkva jc Ic kakih 6000, kar je zelo malo pri šestmilijonskem narodi:. So to ali tujci ali pa tudi domačini, ki so dalje časa živeli v tujini, posebno v Ameriki in Angliji. Je pa protestantska propaganda zelo živa, energična, ne šledi s redstvi in podporami za vzdrževanje šol in dijakov. Toda bolgarski protestantje pripadajo različnim sektam in nc morejo številčno porasti. Bolgarski adventisti se imenujejo sofootniki. /VVed protestantskimi cerkvami so najbolj delavni. Katoliška cerkev, vzhodnega in zapad-nega obreda, jc dobro znana v mestih in na deželi. Vtliko bogomilov je prestopilo raje Ii katoličanom kot nazaj v pravoslavje. Tudi jc v času turškega zatiranja prestopilo veliko Bolgarov h katoličan->tvu, da bi se odtegnili turšiin političnim oblastem i'i cerkveni odvisnosti od Grkov. Frančiškani — menihi in trgovci — iz Dubrovnika so bili nosilci ka-(dtičanstva v dobi turškega gospodstva. Od kralja Pitanca I. dalje so bili pod francosko zaščito. Katoliške cerkve in zavodi so /elo cvetoči iu obiskani, katoličani uživajo ugled pri prebivalstvu in oblasteh. Številčno so močni v mestih, pa ludi v nekaterih kmečkih ix>krajinah na jugu iu severu. Sekto belili bratov ali danoviste je osnova! Peter Danev, sin nekega popa i/ Varne. Deset let je živel v Severni Ameriki, kjer jc spoznal in proučil verske nazore rosenkreulzlerjcv (Maks Hacu- del in eristian science). Po končanih študijah mc-dicinc. filozofije in teologije se je vrnil v Varno. Družeč verske elemente ameriških verskih sol. bogomilov z domačimi ljudskimi, jc zasnoval novo versko sekto, ki ji je dal svoje ime. Danovisli imajo po lastnih cenitvah -10.000 članov. Označuje jih nagnjenje k mistiki, močno versko čustvovanje, skrajen fanatizem in vdanost Da-nevu, lepa pobožnost in visoka morala. Obenem so vegetarijanci, pacifisti, žive radi v naravi, ljubijo toplo vodo in se bavi jo s helio- in hidroterapijo. So tudi jasnovidci: verujejo v prikazni, v skrivne glasove, ki odkrivaio svetu resnico; bavijo se z znanostjo: matematiko, astronomijo, s skrivnimi vedami, s pomočjo katerih skušajo zdraviti bolnike, brati misli in bodočnost in doseči najvišjo srečo. Danov pridobiva duše učencev s jiomočjo sugestije in hipnoze, jake volje, ritmične muzike ter uporablja skrivne mistične sile pod plaščem dognane znanosti. Napisal je kopo knjig, med njimi »Veliki zakon« in »Najvišji ideal«. Danovisti izdajajo tudi nekaj revij in tednikov. Imel sem priliko udeležili se obreda sončnega vzhoda; sonce časte kot edino naravno silo, v kateri se odraža božja vsemogočnost. Razgovarjal sem se z učiteljem. Bil je nedostopen, inolčeč, nezaupljiv. V njegovem glasu ni bilo nikake topline, sama ledeno hladna premišljenost. Prouči vsako kretnjo, sleherno besedo. On ne osvaja ljudi s srcem, ampak z voljo, avtoriteto, fanatizmom. »Življenje«, mi je dejal, izgovarjajoč besede z zs-legnjenini glasom, ne da bi me bil le enkrat pogledal. »življenje jc tvorba božja. Pot skozi življenje mora biti vera v Boga. zaupanje v Njega in hrepenenje po Njem. Narava jc snovni svet. iz katerega se je treba povzpeli v duhovni svet. da pridemo do največje |->opolnosti. do Boga. Smisel življenja je v ljubezni do Boga. katero izj-iopolnjuie ljubezen do bližnjega«. Cemu pa potem častite sonce?« sem ga vprašal. Sonce je odraz božje moči,« mi je odgovoril. Dostavil je. da njegova doktrina nc dopušča nc praznikov ne obredov. Pri danovistih sem zapazil veliko jasnost, globoko prepričanje in popolno disciplino. Po vsebini in vitalnosti so njihovi nazori zeio zanimivi. Oc. O...m. in jih ponesi materi. Kakor hitro bo začutila njih vonj, bo ozdravela.« Mladenič se je goreče zahvalil Mariji, hitro osedlal svojega konja in se pripravil za pot. V tem hipu je zletel s cerkvenega stolpa golob, bel kakor sneg in letel proti daljnim goram. Vitez je v diru jezdil za njim. Tri dni je dirjal tako od zore do mraka, četrtega dne pa je dospel v deželo, kjer se je sredi poljan dvigala gora in na gori bela cerkev, svetišče Matere božje. V tej cerkvi je klečala pred oltarjem revna deklica. V roki je držala sveženj šmarnic, ki jih je natrgala po gozdu in goreče prosila Marijo: »Marija Pomočnica, pomagaj nam ubogim sirotam! Mali, Šest bratov in sester leži bolnih doma in nimajo koščka kruha, da bi se okrepčali. Glej, nimam drugega, šopek šmarnic sem Ti nabrala in Ti ga prinesla v dar — izprosi mi pomoč!« In Marija je prikimala ubogi deklici in rekla: »Čemu mi bo ta šopek šmarnic? Ves do! je z njimi posejan in vse cveio v mojo čast Daruj mi svoje cisto srce, to je najlepše, kar imaš! — Vstani in pojdi ven, na belo cesto! Tam boš srečala jezdeca s posodo zlata. Izroči mu ta šopek šmarnic in on ti bo dal zlato, s katerim bo vaša družina rešena bede.« In iztegnila je Marija svojo sveto roko nad deklico in šopek šmarnic ter ju blagoslovila. In glej — šmarnice, doslej brez vonja — so čudovito zadeh-tele, da je njih vonj napolnil vso cerkev. Vsa srečna se je deklica zahvalila Mariji in odhitela ven, na belo cesto. Komaj pa je stopila nekaj korakov navzdol po klancu, že je zagledala daleč pred seboj oblak prahu, ki m Je hitro bližal. Kmalu je iz prahu razločila jezdecajn čez nekaj minut je že stal pred njo mladi vitez ^posodo zlata. Kakor prikazen iz nebes se ji je zddjemladenič in vsa plaha mu ie poklonila šopek. Mladeniču pa se je deklica zdela kakor Marija na Gori. S svetim strahom ji je poklonil posodo z zlatom, se zahvalil za šopek in sget v oblaku prahu oddirjal proti domu. Zamaknjeno je zrla deklica za njim, dokler ni izginil na obzofju. Ko se je vrnil Matjaž na svoj grad, je liašel svojo mater še vedno bolno. Toda v hipu, ko je*mati začutila vonj šmarnic, je ozdravela. In ko ie deklica prišla domov, so ji bratci in sestrice že zdravi prihiteli nasproti in tudi mati je stala na pragu. 'Zdaj so imeli vsega dovolj in še toliko ie ostaTo zlata, da so ga nesli k zlatarju. Ta pa je vfil iz njega krono in s to krono so okinčali glavo Marije Pomoč- nice na Gori. Šmarnice pa, ki jih je Marija blagoslovila, še od takrat čudovito dehtijo, ker se je blagoslov Marijin razlil nad vse, tudi na tiste, ki cveto po skritih goščavah in v mesecu majniku oznanjajo slavo Marijino. (J. Vombergar.) Strežba bolnikov Kako se obvarujemo nalezljivih bolezni Da se obvarujemo kužnih bolezni, moramo ravnati takole: 1. Bolnika moramo izolirati, to je, moramo se ga čim bolj ogibati (pri koleri in divjih kozah skrbi za to policija), ne smeo se ga dotikati, ne mu dajati roke, ne ga poljubiti; stvari, ki jih uporablja, se ne smemo dotakniti; ne hodimo preveč v njegovo sobo, zlasti pa naj ne hodijo tja otroci. Zanje je najbolje, da jih spravimo v drugo hišo, toda ne v tako, kjer so že otroci. Strežnica naj bo čim manj med ostalo družino. Ako gre ven, naj se preobleče in naj ne dela obiskov, ker na svoji obleki lahko prenaša bolezenske kali. Bolnik naj uporablja posebno jedilno posodo in tudi nočno posodo. Ostanke njegovih jedi vržemo proč. Strežnica naj je sama. če mogoče, ne v bolnikovi sobi. Pred vsako jedjo naj si roke umije In razkuži. Ako nosi plašč, naj si ga pred jedjo sleče. Bolnika naj ne polaga na svojo posteljo. Najbolje pa je, takega bolnika spraviti v bolnišnico. 2. Paziti moramo na skrajno snago in skrbeti, da se ne nabira prah. Oprema, ki je odveč, mora iz bolnikove sobe, preden pride bolnik vanjo. Ako pozneje vzamemo kaj iz sobe, moramo to takoj razkužiti. Skrbno moramo paziti, da iz sobe pre-ženemo mrčes, zlasti muhe. ker prenašajo bolezenske kali. Strežnica naj obleče vrh svoje obleke pralen plašč, ki ji pokriva obleko od vratu do nog in zapestja. Ce mogoče, naj ne nosi pletenih volnenih oblek, jopic ali drugih volnenih oblek, ker se težko snažijo in se v pletenini lovi prah in bacili. Glavo naj ima zavito v ruto. Ako se je dotaknila bolnika ali si je z njegovimi izmečki umazala roke, naj si jih takoj umije in razkuži. 3. Med boleznijo moramo vse, na čemer in v čemer sumimo bolezenske kali, to je perilo, posodo, čim prej razkužiti. Ako ne moremo perila takoj oprati, ga spravimo v tesno zaprto po- Razvezano snopje Kdaj je izšel prvi slovenski časopis Prvi slovenski časopis niso morda Bleiweiso-vt »Kmečke in rokodelske Novice« (1843), temveč »Lublanske n o v i z e«, ki jih je urejeval V a -lentin Vodnik in izdajal Egger v Ljubljani od 4. januarja 1797 do konca leta 1800 po dvakrat, oaar. na koncu po enkrat na teden. Sicer je Vodnik postil uredništvo že začetkom leta 1800, nakar jih ]t do konca leta urejeval Janez Sušnik. »Ljubljanske Novice« so opisovale domače in tuje kraje, prinašale poročila o Francozih in tujem svetu, ki jih je urednik jemal iz takratnih dunajskih časopisov, ter so se zato naročniki pritoževali, da prej bero novice v ljubljanskih nemških časopisih kot pa v »Novicah«, Vodnik je program povedal v kratki pesmici, ki jo je natisnil v prvi številki: Je kaša zavrela, se trga kaj nit, moj sosed kaj dela, sim barat že sit. Al vumnosti jmajo po svejti kaj več, al drujga kaj znajo, ko hruške sam' peč? Od tega »Novice Lublanske« povdd, za nov lejt potice ie take ni blo. NajvažnejSe vrednote v »Novicah« so Vodnikovi poučni članki o slovenskem jeziku Poveda-nje o slovenskem jeziku« in »Opisovanje kranjske dežele«, ter njegov lep kmečki jezik, kajti Vodnik se je ravnal po geslu: »jes pravim: mi moremo kranjske slovenske besede poiskati semtertje po deželi raztresene inu na to vižo skup nabrati čisto slovenžino!« Prav radi tega čistega slovenskega narodnega jezika se ta najstarejši časopis slovenski lepo in Bistveno razlikuje od sicer starejših srbskih časopisov iz leta 1791 (Srbskija Povsednev-nija Novini) in leta 1792 (Slaveno Serbske Vjedo-mosti), ki so bili pisani v rusko-srbski mešanici. V čisti srbščini je izšel leta 1813 — po 19 letnem presledku — časnik »Novine serbske«. Pri Hrvatih velja za prvi časopis Gajeva »Danica Horvacka« leta 1835, ter tako letos praznujejo stoletnico svojega časopisja. Kako sla Marks in Englls mislila o Slovanih Očeta socijalne demokracije sta v revolucijskeni letu 1848. izdajala v K6lnu svoj list »Neue Rhei-nische Zeitung«, kjer sta se navduševala za uporne Poljake, Madžare, in Italijane. Zato sta pa tembolj zaničevala druge Slovane, ki so se borili proti revoluciji; sploh sta bila proti malim narodom, ki da nimajo pravice do samostojnega življenja. Ko se je znani ruski revolucijonar Bakunin pritoževal nad nemškim in madžarskim nasiljem, je Marks odgovoril: »In slednjič kakšen »zločin naj bi bil to. če so Nemci in Madžari v dobi, ko so v Evropi sploh poslale velike monarhije »zgodovinskega nuja«, vse te male okrnjene in onemogle na-rodiče segnali v eno veliko državo in jih s tem usposobili, da so bili deležni zgodovinskega raz-voia, ki bi jim sicer ostal čisto tuj. Seveda se kaj takega ne da napraviti, ne da bi se ta ali ona nežna narodna cvetka s silo zmečkala. Toda brez sile in brez železne brezobzirnosti se v zgodovini nič ne sodo ali gosto vrečo, dokler ga ne razkužimo. Najbolje pa je, da ga denemo v vedro s 3 odstotno karbolno vodo in ga v njem pustimo 12 ur, nakar ga damo perici, ki ga v lugu skuha. Tako tudi perico obvarujemo okuženja. 4. Po prestani bolezni moramo vse dobro razkužiti, in sicer bolnika, strežnico, sobo, posteljo, opremo, posodo in pribor. Nekaj časa po bolezni je bolnik še vedno nevaren, da se od njega nalezemo bolezni, in sicer še več tednov, kakor n. pr. pri škrlatinki. Kdaj ni več nevaren, pove zdravnik. Ako tak bolnik umrje, se truplo položi v tesno zaprto rakev, čije dno je pokrito s snovjo, ki pije, n. pr. z žaganjem. Jedilno posodo, ki jo je uporab ljal bolnik, prekuhamo ali vržemo proč, nočno posodo v subhmatni ali karbolni vodi temeljito umijemo. Perilo, posteljnino, prevlako za opremo moramo v lugu prekuhati ali pa 12 ur namakati v 3 odstotni karbolni raztopini. Žimnice, blazine, volnene odeje razkužimo z razkuževalnim aparatom i soparo ali pa operemo in predelamo. Ce pa to mogoče, jih razobesimo za dva do štiri tedne na suhem, zračnem prostoru, če- le mogoče na Soncu Razkuževanje sobe. Posteljnak in drugo pohištvo pomaknemo skupaj, nakar razkužimo najprej stene. Stene s ploščicami ali lakirane z oljnato barvo ali tapete, ki se smejo umivati, temeljih' umijemo z vodo in milom, nato pa 3 odstotno karbolno vodo ali 1 odstotno lizolno raztopino, i Tapete lahko obdrgnemo s kruhom, ki ga jjotem sežgemo Pobeljene in slikane stene zopet prebe-limo ali preslikamo. Nato umijemo polovico tal z vročo vodo in milom in poribamo s 3 odstotno karbolno vodo. Enako umijemo pohištvo, kos za ko-j som, in ga i>ostavinio na razkuženo polovico tal. i Nazadnje razkužimo še drugo polovico tal. Ce mogoče, naj sobe nekaj časa ne uporabljamo, a medtem jo dobro zračimo. Bolnik in strežnica naj se temeljito okopljeta ali umijeta, oblečeta sveže perilo I in obleko. Obleko, ki sta jo imela med boleznijo. 1 je treba razkužiti. doseže in če bi bili Aleksander, Cezar, in Napoleon imeli tisto nežnost, na katero se sedaj ponslavizein v prid svojih propalih varovancev sklicuje, kaj bi bilo potem nastalo iz zgodovine! In ali niso Per-zijci, Kelti in krščanski Germani vredni Cehov, Ogulincev in Srbijancev?« Odkod naziv »Sto dn i" za zadnjo dobo Napoleonove vlade Ko so zavezniki Napoleona prvič premagali, so ga. kakor znano, pregnali na laški otok Elbo, ki so mu ga dali kot samostojno kneževino. Prebrisani Napoleon ie pa dobro vedel, da se njegovi zmagovalci pri delitvi plena resno prepirajo, kakor tudi, da Francozi vsiljenega jim kralja Ludovika XVIII. ne marajo. Zato jo je kar na lepem s par sto vojaki popihal z Elbe, prišel na Francosko, kjer so proti njemu poslane čete prestopile na njegovo stran, in 20. marca 1815 je bil že spet v Parizu. Preplašeni zavezniki, ki so zborovali na kongresu na Dunaju, so se brž zedinili zoper nevarnega moža in angle-ško-pruska vojska ga je sredi junija končno premagala pri Waterlooju v Belgiji. Ludovik XVIII. je že 28. junija prišel nazaj in ko ga je pariški prefekt Chabrol sprejemal, je začel svoj pozdravni govor z besedami: »Veličanstvo, sto dni je preteklo...« Tako je nehote dal ime zadnji dobi Napoleonovega cesarievanja od 20. marca do 28. junija 1815, sto dni, ki ji je do danes ostalo v zgodovini. Svetovni rekorder v desetobolniku O gotovih športnih panogah se dosti govori in piše; pravijo, da so preveč enostranske, da športnik ni lepo harmonično razvit, če goji samo eno panogo in še polno napak najdejo Oni, katerim gre res za pravo telesno vzgoib. Na stvari je skoraj sto odstotkov resnice, vendar se današnji svet na to ne ozira; današnja doba je do>ia rekordov in zato je potrebna specializacija. Nemec Sievert, svetovni rekorder v desetoboju pa trdi celo,' da jt tudi desetobojnik specialist. Z besedo specialist običajno označujemo atleta, ki se bavi samo z eno panogo. Sievert pa pravi celo, da je tak atlet največji specialist, kajti on goji deset panog, ki tvorijo neko omejeno celoto. On je namreč specialist-de setobojnik. Njegovi špecialiteta je desetoboj in; nič drugega- Desetobojnik mora v treningu spoznati samega sebe; ne samo o telesu, temveč mora voditi točen račun tudi o svoji psihologiji. On mora graditi, dokler si ne pridobi dovoljne sigurnosti. Dejifeto-bojnik mora biti že rojen za to nalogo, ker ga ni mogoče »napraviti«. Delo treninga naj bo po ltiož nosti vsak teden drugačno, odnosno različno; kajti, če se ponavlja vedno ista stvar, ubija atletu veselje do dela. Sprememba poživi telo in dali Desetobojnik mofa sicer pridno trenirati, vetidar pa ne sme predolgo delati. Bolje je večkrat trenirati, pa zato kratko in intenzivnejše. Pa tudi* dovolj počitka si moramo dati. Če smo utrujeni} je treba prejenjati; kajti z utrujeno muskulaturd' ne bomo dosti opravili, Razen tega pa desetobojnik ne sme nesmiselno trenirati. Pri treningu in v pripravljalnih tekSiah mora delovati z daleko večjim pogledom v bodočnost kakor drugI lahkoatleti. Vedno mora imeli samo ta cilj pred očmi, da ho tako treniral, da bo na dan tekmovanja čim več točk spravil skupaj. Kajti prav nič ne pomaga desetobojniku, če je pred tekmo še v taki formi, na dan tekmovanja pa ne more No vite, dons sem pršou pa spet jest du besed,e. Prouzaprou vam .nimam glih nč puše-benga za puvedat. Cluvek se pa use-glih le dober zdi, če lohka učaseh ke-ra zine, keder ga glih ježek srbi. Ščetinama dondons na useh krajeh tulk eneh shodu, de res na vema kam z nini-Na shodeh pa tku lohka usak ježek utresa, kulker se mu ga lušta. Ampak na shodeh žiher sam tist puveš, kar je drugem ušeč. Ce pa guvariš in puveš tist, kar t u resnic na src leži, t začneja pa žvižgat, a! te pa še clu vn vržeja. Vite, tlela vam pa lohka prou use puvem, kar m glih na ježek pride. Sevede, tulk morem pa le merkat, de se gespude urednike al pa gespude držaunjnu praudnke na zamerem. Na use druge, kerem moj guvarejne ni ušeč, se pa lohka jest pužvižgam, če se m zdi potreben. Zadnč, ke sem spet brau neki ud eneh 800 me-ljončku, ke jim greja pr eneh železneali dol na juge naskriž, me je začeu tku srce bolt, de sem mogu jit h enmu dohtari, da nie je prevezeteru. Vsga me je prešlatu, pa ni mogu druzga konštatirat, koker, de mam kuri uku na nog, na glau pa mejhna pleša. Drgač sem pa zdrou, ket'redkuca. je reku, Sevede mene je pa še zmeri naprej sr-e bolu. Kiia me na bo? Lepu vas prosem, 800 i ijončku je ja že en lep gnar. jest mislem, de b s iam meljončkem lohka tak špetau sezidal u Iblan, de b mel noter vsi Jugosluvani, ta zdravu in ta boun, čezinčez dost prustora. Še usak b lohka ležu na soj pojstl, ne pa tku, koker zdej, ker se morja kar pu trje na en pojstl drenjat. Že unkat, ker sem brau ud tisteh treh al kulk meljončku, ke sa jih dol u Marpurge puštebiceln. Noja, pa ne marpuržani, ke Sluvenci za take špase nimania ta prauga talenta, pa tud kri mama prehladna. Že unkat m je začeu srce nek' nagajat. Pa sem holt putrpou. Zdej pa pr ta nar bulš vol nisem mogu več. Kar h dohtari sem ja mogu ubrat, pa Šah Letošnje mednarodne šahovske prireditve bodo izredno pestre in mnogoštevilne. Sedaj bo turnir v Moskvi, ki združuje petorico najboljših ruskih mojstrov v borbi proti petorici najboljših evropskih. Ruski mojstri so že lansko leto dosegli zelo lep uspeh proti evropskim in šahovski 9vet napeto pričakuje, kakšen bo rezultat letošnjega srečanja. Posebno zanima izid te tekme vse, ker so ruske šahovske zvezde sami mladi ljudje, ki napredujejo in še zdavnaj niso dosegli svojega viška. Zato marsi-kaka presenečenja niso izključena. V kratkem se bo pričel tudi zanimiv turnir v Nauheimu, na katerem bosta igrala poleg nemških mojstrov tudi Aljehin in naš velemojster Vidmar. Našemu velemojstm bo ta turnir potreben trening za njegove nadaljnje nastope. Poleg turnirja v Podčbradah katerega se bosta predvidoma udeležila tudi Pire in Trifunovič, bo v juliju zelo močan turnir v Zandvoortu na Ho-lanskem. Udeležili se ga bodo dr. Bernstein, Bogoljubov, Botvinik, svetovni prvak dT. Euwe, Griin-feld, Koltanovvski, Lundin, Spielmann, dr. Tartako-wer in van den Bosch. To bo prvi turnir, na katerem bo Euvve nastopil kot svetovni prvak in kot je razvidno iz liste udeležencev, bo imel dovolj nevarne nasprotnike. Še bolj novo pa bo letošnje srečanje najrazličnejših držav na olimpijadi v Miin-chenu, na kateri bodo nastopile kar z desetčlanskimi moštvi. Doslej se je prijavilo že dvajset držav, med njimi baje tudi Jugoslavija. To bo pač velikanska prireditev, kakršne dosedaj še ni bilo. Nemci zadnja leta sploh veliko žrtvujejo za šah. ★ S turnirja v Margate prinašamo danes še naslednjo partijo zelo resnega kandidata za svetovno prvenstvo Flohra, ki bo na letošnjih turnirjih brez dvoma tudi eden najresnejših kandidatov za prva mesta. Lundin : Flohr 1. e2—e4, Sg8—-f6 (Flohr, ki je prej običajno igra! na e2—e4 Cero-kaun obrambo, igra po svojih Skrivalnica m pokazati uspehov svojega trdega in dolgotrajnega treninga. Tu je namreč deset panog, katere je trepa absolvirati v dveh zaporednih dnevih, deset papog. v katerih mora pokazati višek svojih zmožnosti. V vsaki panogi posebej mora napeti vse svoje sile, v vsaki panogi se mora boriti z istim elanom, z isto energijo kakor oni atlet, ki tekmuje samo v eni panogi. Pri treningu mora vladati veselje, desetobojnik mora biti vedno borben. Le na ta način bomo dosegli pravo razpoloženje za borbeno tekmovanje, ki ga mora posredovati atlet od prve do poslednje točke. Desetobojnik mora imeti poleg tehničnega znanja in najostrejše vzdržnosti dva- ali trikrat več koncentracijske sposobnosti, kakor specialist za eno panogo- Kajti on mora desetkrat osredotočiti vse svoje zmožnosti na vajo, ki jo mora absolvirati, in če je izvršil to sedemkrat, osemkrat, devetkrat, mora biti v stanju, da lo tudi desetič napravi. Nikakor ne .sme poslati mehak, ampak se mora znali boriti še in še. Prav zato — pravi Sievert — je dssbtobaj lep in dobra šc!a za vsakogar. ma beseda je blu fertik. Zdej saj vem, de je moj srce čist nadoužen. Z^ivle mojga srca. lohka kar naprej šte-biclaja. Moj srce jim na bo 'glau belu. Koker se men zdi, pa tle na gre za čist navaden štebiclajne. Tle gre ta narbl gvišn za kašn rekord, koker pr žogabrce, al pa u Planic pr skakajn. Izklučen tu ni. Sevede Sluvenci tud pr štebiclajn na borna rekorda udnesl. Ki ga pa mouua? Pr nas sa kase prešvoh. Meljončka še nubena naša kasa ud bliz vidla ni. Al ga je. pa vidla sam tku mem-grede, ke je.udrajžu. Prouzaprou pa nam ni dost za tiste meljončke. De mama le svuboda, pa sma cufriden. Mi rtisma glih ptižrešen na gnar. Prou b nam že pršou učaseh kašn krajcer za kašna regulacija, al pa kej druzga, če b nam ga nazaj špencferal, ampak glih' kapricirama se pa tud ne. Svuboda je pa ena lepa reč, kakor pranja Ide. Sevede, jest jim morem verjet, ke ja dobr na puznam. Enkat nam ja je že gespud Vauputič na marke namalu, pa tista se men ni zdela ta prava. Lepu vas prosem, če eden ketna raztrga, ke je blu z no uklenen, pol more pa še tiste žlajdre na rukah s saba ulačt, tu se men na zdi prou ta prava svuboda. Tiček je prouzaprou svuboden. Kene: »Tič leti, kamer če, kar dubi, sam pužre.« Tu je pu mojeh misleh ta prava svuboda. Mi pa na smerna letet, kamer b tli, pa tud pužrt na smerna, kar dubema. Morma precej drugem udstopet, če prou sma sami lačen, de se nam pajčune pu želodce delaja. Asten, gespud Vauputič nam ni znou ta prave svubode namalat. Jo ho!t ni dober zadeu, če prou je dober portretist drgač. Prou ta prava svuboda b nam h večem zpou gespud Maleš vorng u linuleum zrezat. Pa soj rastnoročn pudpis b mogu zraun zapisat, de b bi držal. Jest ga u imen useh Sluvencu prou lepu pl-osem: nej poskus. Murde mu bo ratal. Kar se gnara am tiče, praum pa jest (kula: Usak člouk ma skrbi, nej bo tku al pa tku. Brez skrbi b en člouk še žiut na mogu. Kene, tist, ke ga ma preveč, ga skrbi, de b mu ga kdu na pu-štesu. Kdur ga ma premal, al pa clu nč, ga pa spet skrbi, kua bo jedu in pa, kuku bo kvarter placu, de mu na bo treba jit na cesta, ke je že zavle autu-rnubilu, pa kiilesarju 'hedu navarna. Glih zatu jest mislem, de je še ta narbulš, de gre ves gnar kar hiter od nas preč. Nej druh merkaja najn, de jim ga kdu spet na puštesa. Mi s roke umijema. Nam gre sam za svuboda. F. O. skušnjah v Rusiji raje Aljehinovo obrambo); 2. e4— e5, Sf6—d5; 3. c2—c4, Sd5-b6; 4. d2—d4, d7—d6; 5. e5Xd6 (ostro nadaljevanje f2—f4 riskira v tur-nirski partiji malokateri mojster), e7Xd6; 6. Lfl—> d3, Sb8—c6; 7. Sgl—e2, LcS—g4; 8. f2—f3, Lg4— h5; 9. 0-0, Lh5—g6; 10. Sbl—c3, Lf8—e7; 11. a2 —a3 (beli ni igral otvoritve najbolje in se že boji poteze Sc6—b4. Potrebno je bilo že b2—b3), Lg6 Xd3; 12. DdlXd3, Sc6-a5; 13. Dd3—f5 (to je napaka, ki stane belega pešca. Potrebno je bilo že a3—a4), Sa5Xc4; 14. b2—b3 (črni skakač sedaj res ne more nazaj, toda črni naprej zrežene belo damo iz pete vrste in spravi svoj plen na varno), g7—g6; 15. DfB—c2, Sc4—a5; 16. Lcl—h6, d6-d5; 17. Še2 —f4, Sa5—c6; 18. Dc2—d3, Dd8—d7; 19. a3-a4, a6—a5 (črni namerava rokirati na damsko stran, kjer bo sedaj na varnem); 20. Tal—cl, O—0—0; 2L Sc3— b5, Td8—e8 (cilj črnega je sedaj, z zamenjavo figur doseči končnico. Zato je zasedba odprte e linije zelo važna); 22. Dd3—C2, Le7—f8; 23. Hh6X f8, Th8Xf8; 24. Sf4-d3, Te8— e7; 25. D<2—c5, f7 —f6; 26 Tfl—f2, TfS—e8; 27. f2—cfi, Ko8—b8 (beri je sicer organiziral nevaren napad z vsemi svojimi figurami, toda, ker tudi črne figure vse dobro branijo, qe napad brez uspeha); 28. Dc5—c3, Dd7—©; 29. Sd3—c5, Sc6—b4 (črni prehaja že v protinapad); 30. Tc2-f2, Df5-f4; 31. g2-g3, Df4Xcl+ (Črni je dosegel svoj cilj in odpor belega je sedaj hitro zlomljen); 32. Dc3Xcl, Te7—el + ; 33. DclX al, Te8Xel + ; 34. Tf2-Jl, Tel—e7; 35. Kgl—J2, c7— c6; 36. Sb5—-c3, Kb8—c7; 37. Tfl—dl, Sb6— 38. Sc5—d3, Sb4Xd3+; 39. TdlXd3, Sd7—b8; 40. Td3-e3, Te7Xe3; 41. Kf2Xe3, Sb8—a6; 42. Sc3-e2, Kc7—d6; 43. Ke3—d3, Sa.6-c7; 44. Kd3—c3, Sc7—e6; 45. h2—h4, b7—b6; 46. Se2—cl, c6-<5; 47. d4Xc5+, b6Xc5; 48. Scl-d3, Se6-d4; 49. h4—h5, Sd4—e2+ in beli se je vdal, ker izgubi še enega pešca. Križanica 1 | 2 3 4 * I 5 6 7 8 9 10 11 ! i 12 ,3| 14 1 16 1 17 18 ! 19 .»i 20! ' 21 22 23 241 25 26 27 28 29 1 30 1 31 32 33 34 1 35 36 37 j 38 39 40 „ 42 43 44| 45 46 47 48 49 50 | 51 52 | 53 1 s | -t 55 1 1 Besede pomenijo vodoravno: 1. podzemeljski delavec, 6. cerkvena svečanost, II. tuia beseda za ljubezen, 12. abesinski poveljnik, 14. slovenski kralj, 15. srednjeveški plemiški strežaj, 16. zaničljiv posmeh. 18. barva za pohištvo, 19. ploskovna mera, 20. del strehe, 22. del meseca, 24 egiptovsko božanstvo, 25. ptica pevka, 26. sn-ženjski jarem, 28. vas pri Ljubljani, 30. divja zver, 31. lepo vedenje, 32. prijatelj tuje lastnine. 34. vas pod Ljubljano, 36. osebni zaimek, 37. jugoslovanski oblastnik, 39. pesniška oblika, 41. del soda, 43. vrtna rastlina, 44. vas pri Ljubljani, 45. kraj pri Domžalah, 47. slran neba, 49. del telesa, 60. grška pokrajina, 52. velika posoda, 53. afriška pokrajina, 54. drago blago, 55. udje izumrlega naroda. Navpično: 1. star denar, 2. natančen rokodelec, 3. benečnnski poglavar. 4. rimski denar, 5. visok naslov. 7. del voza, 8. del rastline, 9. turško moško ime. 10. dragocena nagrada. 12. kaznivo dejanje, 13. lesena posoda, 16. del obleke 17. strdpena kača, 20. močftn rokodelec. 21. grški otok, 23. javni uradnik, 25. del pokore, 26. vrsla zemlje, 27 turška utež, 29. industrijska rastlina, 33. siromašen človek, 35. domača žival, 37. gozdno drevo, 38, del njive, 40, imajo kadilci. 42. potreben rokodelec. 43. stara dolžinska mera, 44. vas pri Ljubljani, 46. evropsko glavno mesto, 4s. morski pojav, 49. del dneva, 51. izra/, pri kartanju, 53. stara slovanska pijača. Rešitev magičnega lika 1. mora, 2. olok, 3. rokodelec, 4. Akon 5. spev' 6.^ polovičar, 7. Enej, 8. vice, 9. poni, 11. lisa' I o. salo, 13. Arun. Protituberkulozni teden Kratko pred svojo smrtjo je za j etiko bolni pesnik Ciestriti priobčil pretresljivo lepo pesem predsmrtnico, ki nima po vsebini para v svetovni literaturi. Naj nam bo ta pesem ob začetku proti-tuberkuloznega tedna v opomin, koliko nam je je-tika že izpila naše najplemenitejše krvi: V poletno noč odmeva: '•pel pedi«; sicer ni šuma niti klica; le v tesni kletki drobna prepelica bedi in poje, ko vse mirno spi. V polmračni sobi na blazino belo naslanja težko glavo mlad bolnik in vrača se v prežite kratke čase; razvija se pred njim življenje celo, mnog hipec lep, mnog jasen gleda lik, veselih pesmi čuje znane glase ... Posluša in smehlja se, češ, skoro se povrne krasna doba, saj, če si mlad, še daleč je do groba — V poletno noč odmeva: »p?t pedi« ... Čemu vse to? Zgodovina ne pozna naroda, ki ne bi hiral in umiral za jetiko. Slovenci smo prišli v dotiko z njo, ko smo prišli v območje rimske civilizacije pozno-antičnih mest, prej je najbrže kot nomadsko ljudstvo nismo poznali. Od tedaj je začelo nepretrgano umiranje, ki mu nihče m videl ne vedel konca. Medicina se je z vsemi vprašanji raje pečala kot s tuberkulozo, ki jo je smatrala ravno tako kot ljudstvo za nujno in neodvrljivo zlo. -- jucpivraiu Ijuuai »v CU ------■ ■ - J--- Ko pa je človek osvojil naravo na tolikih področjih, se je slednjič ojunačil tudi pri jetiki. Razne nove iznajdbe, predvsem izumitev rentgena in najdba bacila, so omogočile novo spoznanje, da je jetika ozdravljiva bolezen. Tako nam postane razumljivo, zakaj kar naenkrat toliko hrošča in trušča okoli tuberkuloze. Dohiteti moramo, kar smo zamudili v teku celega v brezdelju preživetega tisočletja. Mnogo pospešenega dela je še posebno potrebno pri nas Slovencih, ki smo za drugimi narodi, v zastanku za celega pol stoletja. Ne bo mogoče pridobiti vsega naroda za sodelovanje v borbi s tuberkulozo, če mu ne odkrijemo vso strahotno sliko tuberkuloze, ki je najstrahotnejša v svojih socialnih posledicah, za katere pa ne ve skoro nihče drugi kot bolnik sam in njegov zdravnik. Razgaliti hočemo to bedo najbednejšth slovenskih bratov in sester in jo pokazati vsemu narodu, bedo, ki se sama skriva na cesti in je ne- vidna v družbi. Prepričani smo, da potem ne bo nobenega, ki bi se še mogel upirati sodelovanju v protituberkuloznem tednu. Na borbo zoper jeliho l En teden v mesecu maju, od 17. do 24. t. m., je posvečen propagandi borbe zoper jetiko, ki je največja morilka našega ljudstva. V resnici je hvalevredno vse, kar se zgodi, da se omejuje in zatira ta bolezen. Posebno je treba pohvaliti delo Protituberkulozne zveze, ki hoče v vseh večjih krajih ustanoviti protituberkulozne dispanzerje, ki ustanavlja in pomaga ustanavljati še druge zavode za zatiranje in zdravljenje tuberkuloze, ki širi razumevanje tega problema med vsemi sloji naroda, ki zbira denarna sredstva v dosego svojih ciljev. K borbi zoper jetiko so poklicane vse socialne ustanove, državne in zasebne: pri tej borbi mora sodelovati vsak, zlasti inteligent; radi tega toplo priporočam vsem, zlasti svoji duhovščini, da sodelujejo vsak po svojih močeh in v svojem delokrogu pri borbi zoper jetiko. Maribor, dne 16. maja 1<»6. Ivan Jožef, 'škof in apostolski administrator. Kaj nam povedo v( dispanzerjev !• Sinioniti vodju protituberkuloz-n-'ga dispanzerja v Trbovljah izjavlja: Poudarjati pomen iu potrebo protituber-kuloznega dispanzerja v rudarskih revirjih, bi bilo pač odveč. Ce pa pomislimo na današnjo brezposelnost in z njo /družen težki socijalni položaj večine delavstva (in to tvori ogromno večino vsega prebivalstva v rudarskih revirjih), moramo pač mirne vesti izjaviti, da morda nikjer in nikdar ni bila nujnost prcrtitiiberkuloz-nega delovanja tako potrebna in koristna, kakor pač v protituberkuloznem dispanzerju v Trbovljah, ki že skoro 4 leta deluje in na terenu praktično pobija jetiko. KI v x ? d c 5 Rada se peni* zelo osvežuje, Izdatna pri uporabi. NI VE A PASTA za ZOBE Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'—. Zahteve profesorske organizacije Važne regulacije v Mariboru Novo lice Kralja Petra trga - Glavni trg: ie prometni otoki Ustje Vetrinjshe in Tattenbachove se razširi Maribor, 16. maja. Na kratko smo že poročali o regulacijskih osnovah, ki jih je proučevala v Mariboru posebna tehnična komisija banske uprave iz Ljubljane. Komisija je sedaj svoje delo zaključila in rezultat terenskih ogledov na licu mesta so sledeče smernice za bodoča regulacijska dela v Mariboru: Regulacija Kralja Petra trga se odobri po odobrenem načrtu. Iz dosedanjih treh provizorič-nOi prometnih otokov se napravita samo dva. Razdalja med prvim otokom in mestom se nekoliko poveča. Prometni otok poleg mesta, ki bo nekoliko manjši, bo asfaltiran, v sredini se bo pa dvigal velik kandelaber. Na robu pasproti mostu bo stal 46 em visok podnožnik za prometnega redarja. Drugi večji otok bo imel asfaltiran robnik n pešce, sredina pa bo pokrita s travno rušo. Zelena trava se bo prijetno odražala od sive barve cestišča in asfalta. Cestišče bo tlakovano z drobnim granitnim tlakom, kakor se nahaja v Ve-tiinjski ulici. Hodniki za pešce se asfaltirajo in na zahtevo komisije razširijo na 5 m, dočim jc predvideval načrt 4 m široke. Načrt za regulacijo Glavnega trga je komisija sa vrnila ter lahteva, da se uredi samo enosmerni promet. Zaradi tega bo moral mestni gradbeni Brad napraviti nove regulacijske načrte, ki predvidevajo naprave treh prometnih otokov, ■ dočim to sedaj predložen načrt imel na vidiku samo dva. Slear je tadi že gradbeni urad prvotno izdelal načrt g tremi otoki m enosmernim prometom, ki Pri trenji ? erevih in zaprtju ■MM^ro ■tfnkoj« B« ena CaSa naravna FranzOosefove franke -rod«. ■s«. srin. aee. pol. ha nar. mir. g-hr. 1M«, *. V. M. ga je pa po' "i zaradi kompliciranega prometa predrugačil. novih načrtih bo stal prvi prometni otok v osišču mostu, druga dva pa bosta po svojem obsegu mnogo večja ter bosta zavzemala vse površje novega odnosno starega dela Glavnega trga. Glavna prometna žila med Koroško cesto in Stolno ulico ter Tattenbachovo ulico in mostom bo tekla mimo magistrata, dočim bo južna stran Glavnega trga, kjer se sedaj vrši vozni promet proti Koroški cesti, služila samo za hišni dovoz. Na ploskvah obeh velikih prometnih otokov, ki bodo asfaltirane, se bo razvijalo tržno vrvenje. Cestišča bodo tudi na Glavnem trgu pokrita z drobnim granitnim tlakom, ki so ga začeli že navažati. Tretja važna odločba komisije ureja vprašanje razširitve stika med Glavnim trgom ter Vetrinj-sko in Tattenbachovo ulico. Ustje v obe navedeni ulici je silno ozko in popolnoma nepregledno. Komisija je odobrila načrt, ki predvideva porušenje Lovrečove hiše, v kateri je gostilna Vinski hram. Važna je tudi odobritev načrtov za regulacijo Cvetlične ulice, ker je s teni odpadla ovira, ki jo je tvoril dosedaj tako zvani Pirčev paviljon, ki se bo porušil. Prav tako se bo porušila poleg stoječa hišica. Zavrnjeni so tudi ugovori hišnih lastnikov na desni strani ulice, ki bodo zaradi dvignjenega cestišča zašli v neprijeten položaj, da bodo njihova dvorišča globoko pod cesto. Za izvedbo vseh teh regulacijskih načrtov ima mestna občina v novem proračunu že zagotovljena sredstva. Najprej se bo izvršila ureditev Kralja Petra trga. Za Glavni trg se morajo še izdelati novi načrti in tudi odobriti, kar bo gotovo zahtevalo še nekaj časa. Hitro se bo pa izvršila regulacija Cvetlične ulice. Vsa ta dela pa bodo spet znatno izpremenila zunanje lice Maribora in ga močno polepšala. nočete dober, naraven mallnovec? Potem ga naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. r., Ljubljana, Maearykova cesta 46. Tc dni je bila v Belgradu plenarna seja glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva. Po seji so bile objavljene v časopisju resolucije, sklenjene ob tej priliki. Dasi jc naš list žc poročal o sklepih omenjene seje, omenjamo danes še nekatere točke iz objavljenih resolucij; kajti iz njih dobivamo precej točno sliko o težkih razmerah, pod i katerimi danes trpi naša srednja šola. i Predvsem zasluži našo pozornost velik naval na srednje šole. Vsako leto se poveča število gimna-| zijcev v naši državi povprečno za 8()00. To pomeni, da jc Ireba vsako leto otvoriti na novo IW) oddelkov po 50 učencev. Ker bi gimnazija po zakonu nc smela imeti nikdar več oddelkov nego 20 in ker jc /e sedaj dosti gimnazij, ki presegajo to število (ljubljanska H. realna gminazija jih ima 38!), bi morala biti nujna posledica naraščanja števila srednješolcev ta, da bi se otvarjale nove gimnazije. Upravičeno jc vprašanje: kani z absolventi? A prav tako je upravičeno drugo vprašanje: kani / mladino? Ce mladim ljudem onemogočite študira | nje, bodo mnogi samo — povečali število mladost-! nih brezposelnih. In končno je danes življenjska ; sposobnost držav v znatni meri odvisna od kul-! turne konkurenčnosti; zato pri nas šc dolgo ne ; bo mogoče govoriti o reduciranju šol. ampak samo j o povečani skrbi za kulturno povzdigo. Dejansko tudi pri nas sedaj ni nobenega zakona, ki bi one-| niogočal študij na srednjih šolah tistim mladim ljudem, ki izpolnjujejo zakonite pogoje. Ce pa moramo in hočemo imeti srednje šole, moramo nastavljati tudi dovolj strokovno usposobljenih učiteljev. V tem oziru smo še vedno zelo na V Berlin in Hamburg Prihodnjič objavimo podroben načrt — program — našega potovanja, nakar že danes opozarjamo vse prijavljence. Naša odposlanca, ki sta se ravnokar vrnila i* Nemčije, kjer sta povsod n« licn mesta prončila vse potrebno glede naše študijske ekskurzije, zagotavljata. da potekajo vse priprave točno po načrtu in sicer tako, kakor smo si jih zamislili. Celo več! Našemu že objavljenemu načrtu meseca novembra lanskega leta bo mogoče celo še nekaj dodati! Navajamo za danes le načrt enodnevnega izleta iz Berlina v Hamburg, ki bo 9. avgusta 1936: Odhod iz Berlina v jutranjih urah z vlakom. Takoj po prihodu v Hamburg vkrcanje na ladjo, ki nas bo popeljala po luki — Hafenfahrt — in nekoliko na odprto Severno morje. Po tej vožnji ogled velikega prekooceanskega parnika na krovu in v notranjosti. Po obedu izlet po mestu ter ogled največjega živalskega vrta. Zvečer povratek 7. vlakom v Berlin. Informacije daje SK Planina — Jože Hvale, bančni uradnik, Ljubljana, Miklošičeva e. 10. — Vodstvo. 80 letnica Nihola Tesle Žalostna je usoda malih narodov, ki navadno svojim velikim sinovom ne morejo nuditi tega, kar je potrebno za njihov razmah. Tako se godi tudi nam Jugoslovanom, ki smo dali svetu že mnogo mož, ki so na najrazličnejših poljih ustvarjanja in znanosti orali ledino in dosegli velikanske uspehe. Fden takih je tudi Nikola Tesla, ki je s svojimi izumi povzročil pravi preobrat v moderni elektrotehniki. Njegovo osemdesetletnico bodo zlasti slovesno praznovali v Ameriki, kjer ga imajo za pravega Američana, čeprav je Tesla pravi Jugoslovan, rojen v Liki. Zato je prav, da tudi v naši državi pokažemo vsemu svetu, da je Tesla po rodu Jugoslovan in da je zasluga Slovana, če se je elektrotehnika razvila do take višine. Teslova osemdesetletnica spada sicer v poletje, da bo pa tudi učeča se mladina imela priložnost spoznati, kako silen genij je bil Tesla. ix>do po vsej državi proslave Teslove osemdesetletnice 28. maja. Posebno slovesna bo proslava v Belgradu, za-kar je že sedaj rezervirano belgrajsko gledališče. Na to proslavo so povabljeni tudi številni znanstveniki iz inozemstva, tako da bomo tudi inozemcem dokazali, da je Tesla po rodu Jugoslovan. Prav tako bo prisrčna slovesnost v rojsfnem kraju Nikole Tesla, v Smiljann pri Gospiču v Liki. Vsa druga Pr Tomaž Fnrtan: Kmečka zgodba iz dispanzerja Na pregled pride reven kajžar iz 6. Toži, da se ob vsaki spremembi vremena prehladi. Sedaj pa se je odločil, ker pozimi ni več posebnega dete, da se bo dal pregledati v dispanzerju. Pri pregledu ugotovimo težko pljučno tuberkulozo. Prvi vtis deluje porazno, zdi se. mi. da je pncijent izgubljen. Povprašam po družinskih razmerah: 8 Se nedoraslih obok, Štirje so umrli zn oslovskim kašfiem. Takoj nam ie jasno, kake vrste »oslovski kašeh« je to bil. Po izpovedi bolnika sinemo računali, da jc že najmanj tri leta bolan na odprti pljučni tuberkulozi. Seveda sc revežu n8i sanjalo ni, kakšno smrtno kal za sebe in za svojo družino nosi v svojih prsih. Samo to se mu ie čudno zdelo, da se tako hitro »prehladi«. Nasvctujem mu bolnišnico. Mož se upira za-stran stroškov, češ da je kajžar, da bi cel<5 vlak težko plačal, ko celo zimo ničesar ne zoslnži. Začnem ga moralno pohujševali, da naj se za-stran plačila prav nič nc briga, ker ga po zakonu morajo sprejeti v bolnišnico, če je le mesto, za plačilo naj sc briga uprava bolnišnicc sama. Poštenemu možu nc gre takoj v glavo, končno sc le da pregovoriti in gre v Ljubljano. Čez mesec dni sc zopet pokaže v dispanzerju. Iz razgovora mi odseva, da ie sicer žc zadovoljen, ker so ga v bolnišnici začeli zdraviti z umetnim pneumoloraksom, da pa se jc zdo slabo počutil, ker je bil med samimi jetičniki, od katerih so v 14 dneh v njegovi sobi trije umrli. Odšel ie domov, kakor hilro jc bilo mogoče. Kaj hočemo z njim v dispanzerju? Vsaj 3 mesece bi moral biti v bolnišnici, da bi si opomogel in sc popravil. Pncumotoraks bi med tem časom poslal uspešnejši, v dispanzerju bi ga mi potem vsakih 14 dni lepo in v miru nadaljevali. Tako ni niti pncumotoraks idealen, niti ni mož šc dobro prišel k srbi. Kaslia ravno tako kot prsi-Toda šc ni konec vseh težav. i Ubogi mož tudi nima denarja — za začetek ' 18 dinarjev vsak teden, — da bi plačeval zn *dak do lesenic. Doma ic 8 otrok, ki nimajo kruha, kako ga nai jim jemlje s svojimi vožnjami v dispanzer. Mož zapade v hudo stisko vesti v samem sebi: ali nai čuva svoje zdravje, ali nai čuva zdravje otrok, ki so zaradi skupnega sta-novanjg itak težko ogroženi. Napraviva prošnjo na domačo občino in na bansko upravo. Za banovino sva vnaprej vedela, da prošnja nc bo uspešna, ker ic itak preveč prosilccv. Domača občina ic siromašna in nima razumevanja za vožnjo vsak teden na Jesenice. Pacijent bi rad potikal pri Jeseniški ligi, kar pa mu odsvetujem, ker vem, da liga nima m kar ima, ima za svoje ljudi. V dobri nadi, da se bo že nekje dobilo 18 dinarjev tedensko, začnemo z dopolnjevanjem pnetimotoraksa. Pa sc pokažejo spet nove le-žave. Od domače postaje do doma jc uro hoda in povrhu šc v breg. 5 stisnjenimi in bolnimi pljuči sc težko diha: »komai sem ga nesel v klanec — mi pripoveduje sledečo soboto — danes ga dajte manje.« Kakor ic bilo pričakovati, sc prav kmalu pojavi vnetje porebrene mrene. Revež leži hi tedne v vročini, v kašljti in v obupu, miselč, da ic vse končano. Ko se zopel vidiva, mi postane iasno, da ic mož ob korajžo. Vso moja prizadevanja nc dosežejo mnogo uspeha. Da bi šel šc enkrat v bolnišnico, si mu nc upam svetovati, namršenega čela zapusti dispanzer Rojim se zelo, da ga nc bo več na spregled. Kadar ic bolnik ob koraižo, je izgubil najmočnejše zdravilo. Tekom kratkega pogovora, ki je mogoč v času ordinacije enkrat na teden, ic duševno zdravljenje, vlivanje poguma, zelo težka zadeva. Da bi ga obiskal na domu, jc vsai sedaj v zimskem času čisto izključeno; prevelike so razdalje. Slučaj sem popisal zato. ker nam odkriva strašno usodo kmečkega človeka, kadar ga napade tuberkuloza. In vendar bi bilo lahkn drugače. V Sloveniii imamo 3 sanatorne, ki imaio I vedno, posebno pa šc pozimi, nezasedene postelje. Zalibog so razmere take, da tc prazne postelje Ic za malokatere dosegljive Na eni strani množica bolnikov, na dragi strani prazni sana-toriji, po sredi pa zastareli šcpavi družabni red z ostarelimi gospodarji, ki brani bolnikom pot do •sanatorijev. Točno tako kot sežiganje pšenice ob istočasnem gladovanju narodov. Iz kratkovidnosti in iz cnostranosti vidimo samo bolnike, praznih postelj pa nc m se rodi klic: gradimo nove bolnišnicc, kakor da oskrba v bolnišnicah koncem koncev ne stane družbo istih stroškov kot v sa-natorijih. Ravno pri našem primeru ic očito, kako tudi najpriprostejši človek nc prenese več nemogočega komforta, vzduha in okolia bolnišmice, ki ie biia zgrajena za razmere preteklega stoletja. Vse vpitje po popolni preosnovi, še cel6 naši sa-natoriji pogrešajo marsikatere blagodati, ki ie novozgrajene bolnišnice ne bodo smele več pogrešati. In šc nekaj sc lahko učimo ir usode našega ubogega očeta. Borba s tuberkulozo stane denarja in to dosti denarja. V našem primeru denar zn vlak in pomoč družini, ki strada, ker je glavni reijnik zaslužka nezmožen. Zdravnik je za radovljiški okraj zagotovljen, ker so leseničani uvideli potrebo in ker ie vodstvo Kranjske industrijske dražbe naklonjeno dispanzerju. Toda koliko ie talcih krajev? Kjer ni dispanzerja, pa na smolrcno zdravljenje ietičnih, posebno šc siromašnih, sploh šc misliti ni In vendar ne moremo pustiti, da umirajo očetje Slovenci za boleznijo, ki P poznamo zdravilo. Ob priliki letošnjega profihiberkuloznega ledna ustanovimo pri naši protituberkulozni zvezi »fppd za podpiranje tuberkuloznih«. V la fond mora nabirali teden dni vsa Slovenija Ob podpori občinstva in oblasti lahko dosežemo — seveda skozi rožice pogledano — pri enem milijonu slo tisoč prebivalcev dravske banovine vsaj en zvrhan milijon dinarjev. Pa bo še to mnogo -mnogo premalo slabem. Nikaka tajnost ni. da imamo na mnogft srednjih in meščanskih šolah v Sloveniji še vedno deloma skrčen pouk, dasi je konec šolskega leta pred vrati; kakor aijemo, tudi v drugih delih države marsikje ni boljše. Čc pri tem upoštevamo, da čaka na službo gotovo daleč preko 1200 kandidatov diplomiranih filozofov, je jasno, da je v tem oziru treba nujne odpomoči. Socialna pravičnost tudi zahteva, da se ob času. ko stotine mladih ljudi nestrpno čaka na službo, ne pridržujejo v službi profesorji preko 35. leta službe. Neumljiva bolezen našega srednjega šolstva je la. da se že skozi dolgo vrsto let nikdar nc izvrše premestitve profesorjev in nove namestitve suplen-tov ob pravem času. Zakon določa izrecno, da mora biti vsako leto do 30. avgusta razmestitev srednješolskega učitcljslva objavljena. Kaj pa dejansko doživljamo? Vsako leto se profesorfi premeščajo in nameščajo vse šolsko leto. Posledica tc-ga je neprestano menjavanje učiteljev; koliko truda ' časa gre na ta način v nič, ve samo listi, ki to uša na lastni koži. Zaman si človek skuša razložiti. kako da se nc izvršuje čisto preprosta stvar, ki jo obenem zakon tako jasno zahteva. V dobi velikih počitnic naj se premestijo profesorji tako pravočasno, da se bodo v toku avgusta že preselili na nova službena mesta; novi strplenti naj se imenujejo v prvih dneh avgusta — potem naj bo pa mir vse šolsko leto! Premestitve in namestitve med šolskim letom opravičuje samo dolgotrajna bolezen, smrt ali upokojitev kakega profesorja. V interesu šole želimo zahtevam profesorske organizacije obilno uspeha. večja mesta bodo s posebnimi predavanji to prireditvami proslavile jubilej in jasno je, da tudi Ljub Ijana ne bo zaostala. V Ljubljani bo začetek proslave že 27. maja zvečer s predavanjem o Tesli v ljubljanskem radiu. Univerza bo isti večer proslavila jubilej na tehnični fakulteti na Mirju, kjer bo predaval profesor tehnične fakultete in njen dekan, gosp. Marij Ota-n a. To predavanje bodo spremljali zanimivi poskusi, ki bodo pokazali, kako globoko je prodrl Tesla v skrivnostni električni svet že pred 40 leti. V nedeljo, 28. maja bo pod okriljem Ljudske univerze in Prirodoslovnega društva zvečer proslava jubileja m predavanje o ogromnem delu m znanstvenih Teslovih uspehih. Dne 29. maja zvečer bo na tehniki priredilo proslavo Združenje inženjerjev in arhitektov, ki bo jubilej še posebej proslavilo na občnem zboru na Bledu. — Na ta način bo storjen prvi korak, da nam tujina, ki se je prva okoristila z velikanskimi Teslovimi izumi, vsaj ne bo mogla potvorrti dejstva, da je Tesla Jugoslovan. Pece Bliža se praznik Marije Pomočnice, 29. iimJu I etos bo v nedeljo. Kakor krnsko leto, bo imfi letos na to nedeljo slovesnost Mm. Pomočnice: ob 3 popoldne cerkven goror no prostem m obhod s kronomm Marijinim kipom. Slovesnosti se bodo udeležili tudi prevzv. g. škof, ker bo »slo nedeljo v Pečali tudi sveta birma. Vabimo vse častilce Marije Pomočnice iz sosednph župnij tv iz cele Moravske doline. Vič Pod naslovom »Kralje* spomenik na VWo< fa zopet nekdo v »Slovenskem Narodu< napadel sedanjo večino na magistratu in zastopnike z Vlža, ki v njej sodelujejo. Opažamo, da se v zadnjem času pod vsemi mogočimi pretvezami napadajo ljudje, ki niso po volji okolici, iz katere prihajajo ti na-jiadi. Naj bodo gospodje prepričani, da n svojimi manevri ne bodo uspeli, ker jc občinstvo itak že slišalo o gosjiodarstvu, ki so ga vodili in ki bo našlo svoj epilog pred kazenskim sodiščem. — Kar se tiče ureditve pred spomenikom, bi pripomnili samo to. da bo mestna občina prav gotovo storila svojo dolžnost. Svojo dolžnost bi pn lahko storil in pred dejanskim prevzemom [»oslov viške občine tudi Pripravljalni odbor, ki ima še nekaj nabranega denarja, ki naj bi se porabil v tc svrhe. Tndi še pogrešamo obračunske seje, čeprav je že leto dni, odkar jc viško občinstvo pokaralo svojo rado-darnost in 7. združenimi močmi preskrbelo, da spomenik dane« stoji. Prav gotovo jc želja vseh in ne samo tako zvane nacionalne javnosti,, da bo spomenik lopo in primerno oskrbovan. Trditev, da jc spomenik v temi, ker jc obločniea preveč oddaljena, more držati samo za tistega, ki si ga v temi predstavlja. Obločniea je bila prestavljena skoro leto dni po odkritju spomenika in toliko časa spomenik ni bil v temi. Prestavljena je bila bre® vednosti vodstva elektrarne in so takoj protestirale prizadete stranke. Pot v Mestni log je ostala namreč brez vsake razsvetljave, tudi trg je bil za prodajalce v večernih urah manj ujx>rabcn, poleg tega pa je v nočnih urah potrebna razsvetljava za Mladinsko zavetišče, ki ga oskrbujejo sestre In v katerem stanujejo otroci. Vsemu temu ne more nfkdo oporekati. Če pn morda kdo misli, d« spomenik ni dovolj razsvetljen, naj predlaga, da sc prestavi cestna svetilka od Sokolskega doma, ker ima dom že itak pred svojim vhodom obločnioo. Povsem razumemo željo dopisnika, daj bi se obločniea pred trgom premestila, ker je tam Rlučajno afiširano naše časopisje, reklamna deeka za kulturne prireditve, kino, in pa, ker je tam tudi vhod v DrtiStv«nt dom, ki je gotovo najbolj Irekventimn loknl na Vičn. Brastovče Zlata poroka. V nedeljo, 10. maja sta v po-dnržničtri cerkvi pri sv. Janezu in Pavlu na Dobrcrv-Ijah zakonca Anton Matevžak ter Marija, roj. Hri-bernik. bivša posestnik* iz Dobrovelj, sta slovesno obhajala 50 letnioo svojega srečnega, krščanskega zakonskega življenja. Po zahvalni sv. maši, katere so se udeležili številni znanci, prijatelji in sorodniki, sta priredila zlatoporočenca malo gostijo. Oče Matevžek še sedaj,'četudi je cerkev od njegovega doma odaljena dve uri, po večkrat na teden prihaja k jirtranij sv. maši in sv. obhajilu. Znan jc tudi kot božjepotnik. saj jc še lansko leto roms. peš k Mariji Pomagaj. Ze od mladeniških let pa je cerkovnik podružnice sv. Janeza in Pavla. Njegova blaga žena. pa je tiha skromna ženica, posvečena /goli dnmu. otrokom in molitvi. K lepemu iu bileju njima iskreno čestitamo! Spon Katoliška otimpijada na Dunaju V dneh od 12. do 14. junija t. L se vrie na Dunaju mednarodne lahkoatletske in telovadne tekme, ki jih priredi mednarodna katoliška športna in telovadna zveza, ki ima svoj sedež v Parizu. Letošnje tekme so zamišljene v večjem obsegu, zato jih nazivljajo tudi katoliška olimpijada. Preden preidem na detajle letošnjih tekem, bi omenil, da se je doslej prijavilo osem narodov za borbe, ki se bodo odigrale v prvih dneh junija v dunajskem stadionu v Pratru. To so: Francija, Nizozemska, Švica, Češkoslovaška (s češko in nemško reprezentanco), Španija, Avstrija in Madjarska. Med prijavljenci pogrešamo tri držav«, ki sedaj ročno stojo — dva veletoča naprej — celi obrat v levo (desno) do stoje z nadprijemom — dva veletoča nazaj — preprijem z desnico (levico) čez levico (prekrižni prijem) — v predkolebu naupor s celim obratom v desno do stoje s podprijemom — tričetrt veletoča naprej in v zakolebu naupior s premahom desne noge (ali leve) — cel obrat v levo (desno) do nadprijema — spad nazaj s premahom leve (desne) noge nazaj — vzklopka do nakazane razovKe — premik nazaj z istočasnim raznožnim vstopom nog na drog (s podplati) — tričetrt toča nazaj in seskok na tla z izpustom rok in odri-vom nog. V fi^A J, ^ K! ^ 'A jTD J 12 « « Obvezna vaja na drogu. <6 1' 18 nimajo več katoliških športnih organizacij in ki so svoječasno igrale važno celo odločilno vlogo pri teh tekmah. So to Italija, Jugoslavija in Nemčija. Pričakujejo pa še prijave nekaterih drugih držav, tako, da se bodo vršile borbe ob dobri zasedbi, bodisi v kvalitativnem ali kvantitativnem pogledu. Katoliške mednarodne športne in telovalne tekme so postale že svetovni dogodek. Kajti vedno večja udeležba in vedno večji uspehi so dali tem svetovnim prireditvam značaj največje športne prireditve, izvzemši vsesvetovne olimpijade. L'Union Internationale des Oeures Catholiques d'Education Physique (to je namreč oficijelni francoski naslov mednarodne katoliške telovadne in šjjortne zveze) je v povojni dobi močno napredovala in to ne samo v kvantitativnem, temveč v enaki, če ne še večji meri v kvalitativnem jiogledu. Ce danes pogledamo uspehe šjx>rtnika in telovadcev, ki pripadajo katoliškim športnim in telovadnim organizacijam, vidimo, da so njihovi reprezentantje na visoki mednarodni višini, saj je mnogo katoliških športnikov in telovadcev, ki bodo zastopali na berlinski olim-pijadi barve svoje domovine. Katoliška telesna vzgoja je danes na taki višini, da tudi največji na sprotniki ne morejo iti mirno preko nje in da morajo — radi ali neradi — jvriznati velike uspehe te organizacije v jjovojni dobi. Strassbourg, Brno, Pariz. Kbln, Praga, Antverf>en, Niča, to so mesta, ki bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini katoliškega športnega gibanja. Od tekme do tekme so se stopnjevail uspehi, od tekme do tekme je naraščalo število tekmujočih narodov in Število posameznih tekmovalcev. ft ' r^k 2. Bradlja (poljubna vaja). 3. Konj na šir z ročaji (obvezna vaja). Z oprijem levice na vrat, z desnico na sprednji ročaj — poskokoma sonožni odbočni premah v levo s celim obratom v desno do opore zadaj na ročajih —- zanožno kolo z levo — sonožni premah v desno do opore spredaj na ročajih — odnožni premah z levo med ročaje — strig v desno — strig v levo — premah z levo — v desno nazaj do opore spredaj na ročajih — sonožno kolo v levo — sonožni premah v levo do opore zadaj na ročajih — odnožno kolo z de6no ao opore zadaj na ročajih — odnožni premah z desno med ročaje — strig v levo — strig v desno — odnožni premah z levo v levo nazaj — sonožni premah v desno — sonožni premah v levo nazaj in vezano sonožni premah v levo z izpustom levice ter sonožni premah v desno okrog desnice z l in pol obratom v desno do stoje na tleh (levi bok je obrnjen proti vratu). 4. Krogi (jioljubna vaja). 5. Prosta vaja (poljubna vaja). 6. Skok v višino z zaletom 1.50 m. 7. Skok v daljavo z zaletom 5.50 m. 8. Krogla 10 m. 0. Tek na lOO m 12 sekund. Lahkoatletski petoboj. Lahkoatletski petoboj se sestoji iz naslednjih panog: tek na 100 m, 400 m, skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom in metanje kopja. Vsaka narodnost more poslati v to tekmo moštvo, sestoječe iz treh tekmovalcev. Ocenjuje se po mednarodnih predpisih. Ono moštvo, ki doseže največje število točk, prejme prehodne darilo UIOCEP. J£f ^ e? « -o 1> ,9 19 J« " !! Obvezna vaja na konju z ročaji. a i* Pa d ie dunajsko olimpijado malo točneje oglejmo. Tekme prično r petek 12. junija v stadionu. Obsegajo pe naslednje panoge: a) Tekme moštev: 1. Mešani deveteroboj z osmimi tekmovalci (telovadne in lahkoatletske tekme). 2. Lahkoatletski petoboj s tremi tekmovalci. 3. Proste vaje z dvanaj strmi tekmovalci 4. Štafeta z štirimi tekmovalci. b) Teloue posameznikov: 5. Mešani petoboj. 6. Orodni četveroboj. 7. Olimpijski lahkoatletski deseteroboj. 8. Tekmovanje v posameznih panogah lahke atletike. Za mešani deveteroboj, ki obstoja iz lahko-atletskih in telovadnih vaj, so določeni običajni mednarodni predpisi, ki so že znani in zato jih tukaj ne bomo navajali. Pač pa navajamo obseg tega deveteroboja, ki sestoji iz naslednjih panog: L Drog (obvezna vaja). Iz stegnjene vese spredaj z nadprijemom — pokolebno velik koleb in v zakolebu naupor do nakazane proste razovke — podmet s celim obratom v levo (desno) do dvoprijema — v predkolebu preprijem desnice (levice) v podprijem — vzklopka v Mednarodna štafeta. Vsaka narodnost more j>ostaviti po dve moštvi k tej štafeti, ki sestoji iz tekov na 400 + 300 + 200 + 100 m. Izvršili se bodo pred- in medtektno-vanja. Zmagovalci prejmejo venec in diplomo. Olimpijski deseteroboj. Ta sestoji: 100 m, 400 m, 110 m zapreke, 1500 m, skok ob palici, skok v daljavo, skok v višino, krogla, disk. kopje. Vsi tekmovalci, ki dosežejo 75% od točk, ki jih je dosegel zmagovalec, prejmejo venec in diplomo. Tekme v posameznih panogah lahke atletike. Pri teh tekmah, v katerih se lahko udeleži vsak tekmovalec v eni ali več panogah, obsegajo: 100 m, 200 m, 400 m, 1500 m. 3000 m, 800 m, 110 m zapreke, 400 m zapreke, skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom, skok ob palici, troskok. krogla, disk, kopje, štafeta 1000 m (400 + 300 + 200 + 100. Vse te tekme se bodo izvršile s pred- in medtekmovanji. Prvi trije tekmovalci v vsaki panogi prejmejo diplome. Na te mednarodne tekme se ob priliki še povrnemo. Današnji šport v Ljubljani Dopoldne so prvenstvene tekme juniorjev in sicer igrajo sledeči pari: ob 9.45 Hermes s Ljubljana, ob 10.45 Svoboda : Mladika. Popoldne ob 14 Hermes B i Slovan, ob 16 pa Hermes s Čakovec. Med prvo in drugo tekmo bodo motoristi Hermesa vozili propagandno pet krogov. PRVENSTVO H. RAZREDA Svoboda i Slovan ob 9 dopoldne na IgrfSču Primorja. Grafika i Reka ob 10.45 dopoldne na igrišču Primorja. LAHKOATLETSKI MEETING ob 15 na igrišču Primorja. • USP (sluibeno). Verificira ee M S&aJom kli»b M SuStertl« Milo«. - Dopisi nad poftiljado n« naslov LZSP - Ljubljana - L. Mahkorrec, KaTMTj* Evropa. - »m. k. Bloke, Oolcrveo. PcU.I^bUanrfpl h por t,ni klub, STR Moste, SK Planina, JUtld«, Akad. sporbnl klub, Srnuflki odsek SPD, Trbovlje, A8K Pri-morje iia.1 taikol odgovore na oikirofaleo MS—SS/SS. — Poslednji* pozivamo ASK Primeri«, SK OrafUi*. 8m. k. I/*t»tee Hi SK PrlHta/va, da do 30. t. m. poravnajo bb-ostailo Miuiarioo za aemorao 1086/36, siieer bodo breE-PokoJtio predlajraimi v črtanje. Izleti planincev vsdolt JadrauMike obade ne prlfnejo dne JI. maja t. 1. ter tiraj-ajo do septembra meseca. Ie-hodi£3e Je Suftaik. Vsak imlet sc vrSl 10 droi s parniiftom DnhrovaiMke paroiplovne drtiibe «.PelJo»ac«, ki voz,i radoli obal« v fttarlsrrad. Focomico, na otok BiSovo, M sfk arWk s, Orebii?, Dubrovnik, Kotar terr naitn mtano Hvara, Preko na SnftaJi. V kmajilh, kjer bo pmrn.Uk pni-rtmi bodo OTRanlairainA bdeti pJamlcrv trnko na Vel obit, Bldkovo, 8v. Illja, Ortein, Rnmo Wd. Podrobne lmfor-mmrtje dal« plnamta Starvaralkeiria plamfonkeRa dmftfcva v rjn'hlj«m1, Ailekaamdror* «entn 4. KnpnliHe SK Ilirije le otvori r nedeifn, 17. maja. Priljubljeno koipnlliSe »K IMrllJ«, M ]e Imhlkn dostopno, sivi leAi sredi LduMiJem«, prltine s kopnimo sokIJo v je-delijo, 1(1. mala, t*> bo dwn l«ip. Kopališke tinipmrve so predjed «me bi pr«wej«nve, talko da Je xa#otoviljem nemoten obirat ta ie m ud* nveaeea — prijeta«, topln roda. 1. Ustanovimo fond za zdravljenje jetičnih! 2. Milijon Slovencev naj prispeva milijon dinarjev za borbo proti {etiki. 3. Dolžnost zdravih je, da pomagajo bolnim! Prispevajte za protijetične ustanove. Gospodarstvo Beg zlata iz Francije Pred nami je najnovejši izkaz Franooeke banke za 8. inaj. Francoska banka objavlja namreč svoje izkaze z razmeroma znatno zamudo v primeri z drugimi emisijskimi bankami. Približno teden dni Je treba čakati na vsak tedenski izkaz. Zato nam izkazi po navadi ne dajo najnovejše slike. Izkaz za 8. maj kaže v primeri s 1. majem odtok zlata v znesku 2.788.5 milij. frankov, kar je eden največjih odtokov. Le lani maja nekatere dni ob tedanji veliki krizi valut vseh držav zlatega bloka je bil tedenski odtok j>arkrat večji (znašal je tedaj včasih na dan skoro 1 milijardo frankov). S tem se je zlati zaklad Francoske banke zmanjšal jiod 60 milijard, saj znaša sedaj le še 58.030 milij. frankov. V naslednjem navajamo par podatkov o gibanju francoskega zlatega zaklada (vse v milijonih frankov): 30. decembra 1962 . . . 87.338 28. decembra 1994 .. . 82.865 28. junija 1905 ..... 72.004 27. decembra 1935 . .. . 67.4.17 31. januarja 1930 . . . 65..223 28. februarja 1936 . . . 65.789 27. marca 1936 .... 65.587 1. maja 1996 ..... 60.768 8. maja 1986 ..... 58.030 To je slika gibanja zlatega zaklada. V zvezi 8 tem je tudi zanimivo gibanje eskontne obrestne mere v letu 1936. Ze leto 1935 je bilo polno Številnih izprememb. Pomislimo, da je n. pr. maja 1985 Francoska banka zvišala diskont 23. od 2.5 na 3, 25. že na 4 in 28. maja na 6%. Podobno je bil — Nova trgovska pogodba s Španijo V petek je naša delegacija sporočila trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, da so pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo zaključena. Nova pogodba določa novo ureditev plačilnega prometa ter osigurava zadostne kontigente za les, živino in druge kmetijske proizvode. Plačilni promet se ureli tako, da se bo t 1. junijem leto« 20% plačalo v prostih devizah, a 80% s kompenzacijami ( z vezanimi pezetami). Za les nam je osiguran kontingent v znesku 62.000 kub. metrov, za letos, a 70.000 za bodoče leto. Nadalje obstoja možnost, da od nekontingen-tiranega mehkega lesa izvozimo nad 30.000 kub. metrov. Poleg lesa smo dobili kontingente tudi za jajca in sicer 200 vag. za letos in 250 vag. za prihodnje leto. Skupno se ceni vrednost ugodnosti na 100 milijonov, to ie dvakrat več kot lani. Naše ugodnosti Španiji predstavljajo za zava-ruvanje kontingentov za bombažno predivo, riž, pomaranče, limone, pluto in neke druge izdelke. Končno je bil dosežen tudi ugoden sporazum o ureditvi starih terjatev. Cene popuščajo 58.9 56.3 78.8 65.3 62.9 6C.8 68.7 80.5 55.6 81.1 69.7 70.0 65.7 71.3 76.3 56.5 81.1 69.4 69.1 64.0 71.9 samo v nekoliko daljših razdobjih — zvišan diskont v novembru od 4 na 6%. 80. decembra 1905 9. januarja 1986 7. februarja 1936 29. marca 1936 7. maja 1996 od 6 na 6% od 6 na 4% od 4 na 3.5% od 3.5 na 5% od 5 na 6% V zvezi s sezonskim padcem cen nekaterih proizvodov je tudi splošni indeks cen na debelo, ki ga objavlja Narodna banka, v aprilu v primeri z marcem padel. Je pa indeks cen v aprilu letos višji kot je bil aprila lani za 6.2 točke, kar je vsekakor veliko. V jKtfiameznih skupinah je bil indeks naslednji (1926 100): apr. 1935 mar. 1986 apr. 1936 rastlinski proizv. živina in proizv. mineralni proizv. industrijski proizv. skupni indeks izvozni proizv. uvozni proizv. Cene so torej v aprilu padle še nadalje. Edino izjemo tvorijo cene živine, ki so v aprilu narasle, knr je pripisovati gamopomožni akciji naših kmetov. Pri vseh uspehih akcije pa je skupni indeks cen in živine in proizvodov komaj nekaj nad višino lanskega aprila, kar kaže. da so cene živine še vedno prenizke v primeri z gladino ostalih cen. Potrfbno ho torej nadaljevati politiko za dvig cen, ki jih dobivajo živinorejci, in s tem tudi za dvifj njih kupne moči, kar sp bo [>oznalo tudi v ostalih panogah gosjX)dar«tva. Stanje naših ktiringov Saldo v nemškem kliringu izkazuje tudi nadalje nacjibnost k padanju. Od 24.27 milij. mark, kolikor je znašal saldo 8. maja, je padel na 23.84 milij. mark v začetku tedna. Izplačuje se sedaj avizn št. 0095 z dne 22. julija, ki pa bo likvidirana 'verjetno šele čez dva tedna. V italijanskem kliringu se ie saldo neznatno zmanjšal od 42.60 na 42.46 milij. lir. V bolgarskem kliringu se je saldo zmanjšal od 766.000 na 732.000 Din, v turškem kliringu pa od 2.650.000 na 2.089.000 Din. Jadranska zavarovalna družba v Trstu v letu 1935 Dne 30. aprila t. 1. se je vršil v Trstu občni zbor Zavarovalne družbe, ki je odobril bilanco za leto 1935 (97, poslovno leto), Občni zbor se je toplo spominjal umrlih članov upravnega odbora, generalnega svetnika dr. Edvarda Agnele in člana ravnateljskega sveta Evgenija Brunnerja. Potem so bili omenjeni karakteristični znaki preteklega poslovnega leta ter se je posebno poudarjalo, da vznemirljivi pojavi v mednarodnih gospodarskih olnosih še niso popustili. Družba se je tudi v preteklem letu trdno držala preizkušenih načel jasnega in Opreznega poslovanja, pri čemer jt je uspelo povsod — v tu- in inozemstvu tvrstiti svoj dominantni položaj v direktnem zaključevanju poslov in pri pozavarovanju in ga v gotovih strokah v nekaterih deželah celo razširiti. Pri sklepanju novih življenjskih zavarovanj se je gledalo posebno na kvalileto zaključenih poslov, ali kljub temu je bilo mogoče doseči zelo znatno produkcijo, izraženo v novem prirastku veljavnih življenjskih polic. V elementarnem zavarovanju, tako v požarni kakor v vlomski stroki, pa tudi pri zavarovanju proti toči so bili doseženi v splošnem zadovoljivi rezultati. V transportni stroki pa so bile znatne škode. Poslovni promet v letu 1935 je predočen v sledečih številkah: V življenjskem zavarovanju je bilo izstavljenih polic z glavnico čez Lir 929,015.000; obstoječa zavarovanja pa so se zvišala od Lir 3.960,657.000 na Lir 4.151,173.000 ter ukazujejo To zvišanje diskonta v maju, poleg zvišanja obrestne mere tudi za druge baučne operacije, po ni imelo samo namena braniti franka, ampak tudi zajeziti naraščajočo obremenitev banke. Posebno v aprilu in maju. Pomisliti je treba, da je menični portfelj narastel od 9.681 milij. na koncu leta 1935 na 12.064 na koncu marca in to samo v marcu. V aprilu ee je nadalje zvišal na 14.684 ter je v prvem tednu maja narastel celo na 17.088 milij. frankov, kar je vsota, ki se približuje vsotam v najtežjih časih, ko so banke morale oddajati velike vsote gotovine za izplačilo vlagateljem. V zvezi s tem je tudi zanimiva statistika največje francoske zasebne banke Credit Lyonnais, žul šele za konec marca. V teku meseca marca 60 se vloge a vista zmanjšale od 4.553 na 4.339 milij. frankov, tekoči računi pa samo za od 6.641 na 5.694 milij. frankov. Pri znatnem nazadovanju zlate podlage pa Be obtok bankovcev ne zmanjšuje dosti. Na eni strani traja tezavriranje še dalje, na drugi strani pa ee povečujejo izposo-jila banke, kar povzroča stalno znaten obtok bankovcev. Na koncu leta 1935 je znašal obtok bankovcev 81.150.2 milij., dne 8. maja pa celo 83.9085 milij. frankov. presežek Lir 200,515.000. Donos premij v fMJenJ-sld stroki znaša Lir 172,720.000, v požarni Lir 133,328.000, v transportni Lir 19,856.000, r zavarovanju proti toči, vlomu in ostalih vzporednih strokah pa Lir 56,059.000. Skupni donos premij tn dajatev v vseh zavarovalnih strokah, i katerimi se družba peča, se je zvišal na skupno 412,139,000 Lir. Iz postavk v bilanci je razvidno povišanje fondov v blagajni in v bankah od Lir 54,016.000 na Lir 62,048,000, vrednosti nepremičnin od 302,850.000 Lir na Lir 332,049.000 ter portfeja efektov od Lir 345,184,000 na Lir 395,631.000. Hipotekama po*o-jila in terjatve napram državam in občinam so s« zvišala od Lir 31,671.000 na Lir 38,487.000, posojila na življenjske police pa od Lir 75,051.000 na Lir 82,630.000. Po precej znatnem odpisu znižanja vrednosti efektov in ostale imovine je bila bilanca zaključena s prebitkom Lir 9,150.072.98, ki omogoča izplačevanje enake dividende kot prejšnje leto, t. j. Lir 100 na delnico. Lir 733.538.52 pa a« j« preneslo na novi račun. Koncem leta 1935 so znašala garancijska sredstva družbe: Delniška glavnica (vplačano 50,000.000 Lir) Lir 100,000,000. Imovinske reverve 60,700.000 Lir. Tehnične rezerve Lir 847,643.942. Skupno Lir 1.008,343.942, kar izkazuje presežek Lir 87,115,978 napram prošlemu letu. V gornjih zneskih je všteto tudi kritje za jugoslovanske rezerve, ki se v celoti nahajajo v Jugoslaviji in to: Din 71,210.000 v nepremičninah in ostanek od Din 46,000X00, ki obstoja iz vrednostnih papirjev, iz izplačanih hipotekarnih posojil ter posojil na lastne police. Radi tega odpade navajanje ostalih razpoložljivih sredstev, ki so še poleg tega družbi na ia«-polago. • Preskrba Ljubljane z mlekom. V tem članku * dne 10. maja t. 1. sem navedel banovinske podpore, ki jih Je dobilo slovensko mlekarsko zadružništvo. Vklfub temu, da so bili podatki Jasno Izraženi ln da je smisel celotnega stavka popolnoma razumljiv in ne pušča dvomov, sem bil oj>ozorjen od vodstva Gorenjskih mlekarskih tfadrag, r. z. r, o. i. t Naklem, da nekateri krogi dolžijo to zadrugo, da Je ona dobila vso vsoto navedenih podpor, ki so jo dobile v resnici vse mlekarske zadruge na Gorenjskem. Vsled tega izrecno poudarjam (da 8e ne bo delala krivica 1), da so dobile Gorenjske mlekarske zadruge, r. i. z o. z. v Naklem v proračunskem letu 1983/34 enkrat 16.000 Din, drugič 20.000 Dtn, torej skupno 36.000 Din bnnovtnske podpore. Ostalt znesek po 46.000 Din pa so dobile druge mlekarske zadruge na Gorenjskem, ki poslujejo izven r>odročja omenjene mlekarske zadruge. Ietotako je tudi s podporami v letu 1935/86, ko so Gorenjske mlekarske zadruge, r. z. i o. s. v Naklem dobile 10.000 Din podpore, ostale nekatere zadruge na Gorenjskem pa 48.000 Din. S temi podatki in tudi z nekaterimi drugimi izvajanji prejšnjega članka sem hotel dokazati, kaj zmore organizacija in pridnost dela in vzpodbujati tudi ostale dele banovine na organizacijsko delo. Razumljivo je tudi, da oblast podpira tiste kraje in sloje, ki delajo ln je vsled toga dobila Gorenjska do sedaj največ pod[>or, ker je mlekarsko zadružništvo v tem delr banovine najbolj razvito in delavno. A. 0. R. Jugoslovanska banka v Zagrebu izkazuje za 1935 zmanjšanje vlog na knjižice od 105.7 na 99.85, povečale i» so se vloge v tek. računih od 45.3 m 61.87 milij. Upniki so se znižali od 203.6 na 238.3 milij. Med aktivi je zlasti narasla gotovina od 25.4 na 43.9, znižale pa so se menice od 60.8 na 58.5, vrednostni papirji od 17.4 na 16.8 ter dolžniki od 935.3 na 309.4 milij. Cisti dobiček znaša za 1935 756.616 Din (1934 6812.678 Din). Velike vozne olajšave za Ljubljanski velese-jem od 30. maja do 8. junija nudijo potnikom železniška uprava, Aerojiut in brodarska društva. Z rumeno izkaznico, ki jo za 2 din dobite pri postajni blagajni, kupite celo karto do Ljubljane, kjer vam bodo na velesejmu potrdili obisk, nakar ee boste mogli brezplačno vrniti domov. Za dopoto-vanje velja ta olajšava od 25. maja do 8. Junija vključno, za povratek od 30. maja do 16. junija vključno. Aeroput je dovolil 50% popust na vseh svojih prognh proti velesejmski legitimaciji. Prevoz prtljage do 15 kg brezplačen. Od brodarskih društev je >Zetska plovidba« dovolila 50% popust, ostala pa popust, ki sestoji v tem, da se lnhko za karto 3. razreda vozite v 2. razredu, s karto 2. razreda pa v prvem razredu. Borza Dne 16. maja 1936. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljan-°ora> 3.606 milj. Din v primeru s 3.825, 14.367. 4.024 in 5.44 milj. Din v prejšnjih tednih. Curih, Belgrad 7, Pariz 20.375, London 15.312?, Newyork 309, Bruselj 52.30, Milan 24,30, Madrid 42.22, Amsterdam 208.90, Berlin 124.40, Dunai 56. Stockholm 79.10, Gslo 77.10, Kopenhagen 68.50, ^aga 12.82, Varšava 58, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsintfsfor« 6.76, Buenoa-Aire* 0.R5. Važne spremembe pri Komsomolu Sovjetska mladina na novih potih' V zadnjih dnevih aprila so zaključili v Moskvi X. redni redni letni zbor Komunistične mladinske zveze, (Komsomol.) Zbor je podal v splošnem nespremenjeno zunanjo sliko. Komsomol šteje milijone članov, torej samo nad 10 odstotkov vse ruske mladine v starosti med 15 in 25 leti, (približno skupno število mladine znaša' baje 38 milij.). Stotine navzočih pooblaščencev so se glasno tožili, da deluje Komsomol predvsem po večjih meslih oz. industrijskih središčih, a le malo iti nezadostno pronica na kmetih. Tem pomembnejše so nepričakovano dalekosežne notranje spremembe, ki jih je doživela komunistična mladinska vzgoja. Odgovorni činitelji so pokopali dosedanjo pedokratijo, (o je tisto mladinsko navdušenje, častihlepnosl in vohunsko neizprosnost, ki jo je izrabil Lenin za »poglobljenje revolucije«. Mladina, ki je Sovjetom podvrgla Rusijo, mora zdaj »opustiti klepetanje o najvažnejših državnih zadevah, ki jih ni poklicana reševati«. Mora »se učiti, se učiti in zopet se učiti« v prepričanju, da »je znanost in tehnika koristnejša od dosedanje igre v ostrostrelce«. Ta In druga nova gesla izvirajo seveda od Stalina. »Komsomol. Pravda« od 21. aprila podrobno pripoveduje o delu »očeta sovj. narodov« nad novim komsomol-skim pravilnikom. Stalin je prečrtal dosedanjo označbo »proletarska organizacija« in razglasil Komsomol za »nepolitično (.bezpartijno') napredno meščansko in kmetsko mladinsko zvezo«. Razveljavil je tudi točko, ki je govorila o nedopustno-sti komunistični stranki sovražnih nazorov razrednih sovražnikov veljavne dedne omejitve iri odprl Komsomol »vsem naprednim zanesljivim, sovjetom vdanim otrokom delavcev, kmetov, uradnikov.< Črtal je točko o »neizprosni borbi t verskimi predsodki« in rekel dobesedno: »Čemu bi pisali ,neiz-orosno' in .neusmiljeno'? To je brez pomena.« Novo besedilo samo priporoča: »Komsomolci naj prizanesljivo in mirno tolmačijo sovjetski mladini nesmiselnost verskih predsodkov ter priporočajo materialistični svetovni nazor.« Naposled je dodal Stalin točko o »sveti dožnosti braniti domovino«. Zato je izgubil Komsomol vsako udeležbo pri Komunistični Internacionali. Kot »kulturna in socialna avandgarda« je dobil izrecno prosvetni in šporlni delokrog. Pred vsem mora sodelovati pri preporodu družinskega in zakonskega življenja kot ((lav-ni opori sovjetske državnosti. Komsomolski generalni tajnik Kravčenko je govoril: — Nekoč so naši fantje mislili, da morajo voditi le politična zborovanja. Zdaj naj mislijo na športne zmage. Nekoč so mislili. Ja smejo citati samo Marksa in Engelsa.' Zdaj jim nujno priporočamo citati klasike.« Kritik Čttkovskij je ob splošnem smehu pripovedoval o f>ouku ruščine v srednji šoli, kjer svarijo profesorji pred basnimi Krilova kol »izrazom monar-hizma« in govorijo o predvojnih simboiislih »kakor o žeparjih«, (dasi je bil na prim. Brjusov komunist) da bi »ožigosali miselnost na smrt obsojene carske Rusije pred vojno.« Komsomolski tajnik Kosarov, ki mu je izročil Stalin drž. mladinsko založbo »Gosdetizdat«. je pohitel naznaniti nove zbirke ruskih, Otitninovih. Andersenovih in drugih pravljic, katere so prej preganjali, »ker so širile prazno vero«. Izdali so mladinske izdaje Puškiha, Lermontova, L. Tolstoja in dr. klasikov! nove prevode Servantesa. Walter Scotta. Rabelalsa, Mark Twaina in dr. Obljube 30 sicčr polovičarske. Zaman iščemo na primer Dostojevskega. »Deček jiod Kristusovim drevesom«, ki je bit natisnjen v sleherni predvojni čitahki, se zdi še prenevaren, Stari spomeniki rttske književnosti se priporočajo v prevodu na sodobni jezik, ker bi bilo potrebno za či-tanje izvirnikov Vsaj približno znanje cerkvenoslo-vanske slovnice. Liturgičtii jezik ostane prepovedan s sv. pismom vred. A kljub temu jiontenijo razgovori o novi vzgoji slovo od nekdanje »Leninove miselnosti«. Stalin, ki se mora nasloniti na mlado pokoljenje, skrbi za naraščaj t višjo kulturno pripravljenostjo od dosedanje. Prazne besede o vzgoji »novega komunističnega človeštva« ne bodo več cdntevale na Ruskem. V Madridu so slovesno zaprisegli novega predsednika španske republike Azano. Na sliki vidimo avtomobil, v katerem se pelje predsednik, spremljan od konjenikov, v poslansko zbornico, kjer je bil zaprisežen. Negušov jetnik pripoveduje Poleg bivšega abesinskega jx>veljnika na abesinski severni fronti rasa Sejuma se je sedaj podvrgel Italijanom tudi ras Hailu, eden najplemenilejših eti-jopakih knezov, gospod Godžama ter kraljevskega rcau, vsled česar je bil cesarju Hajle Selastju trn v peti in ga je dal zapreti v ječo. O rasu Hailu so zadnja leta večkrat prihajale na dan novice češ, da je umrl. Take novice so vedno silno razburjale prebivalce dežele Godžam, ki so se zaradi tega vedno znova puntali. Te vstaje so nazadnje mnogo pripomogle, da je abesinsko cesarstvo tako naglo propadlo. Godžamci so bili namreč svojemu plemenskemu knezu nenavadno zvesti ter so ga vedno skušali s silo osvoboditi. Ras Hailu sedaj zopet prebiva v svoji skromni hišici blizu Gulage, kamor prihajajo njegovi zvesti, da svojemu gospodarju po_ šestih letih z»pet izrekajo svojo udanost. Tudi tujci ga prihajajo obiskovat. Neguš Haile Selasije je rasu Hailu očital, češ, da skrivaj drži z odstavljenim cesarjem Lidž Jazu, kateremu je menda celo pomagal, da je nekoč pobegnil. Vendar pa je bil negtiš dovolj jiameten, da tega svojemu nasprotniku ni pokazal. Zato je nič hudega slutečemu nastavil past. Povabil ga je na cesarsko pojedino v Addi9 Abebo. Komaj pa je ras Hailu prestopil stopnice cesarske palače Gibi, so od vseh strani planili nanj cesarski stražniki in ga zaprli. Nikdar ni prišel pred sodišče. Neguš ga je dal takoj okovati v verige ter ga poslati v skalno votlino v gorski pokrajini Tembijen. Pozneje so ga voditi sem ter tja. Pred nekaj tedni so ga pripeljali v Addis Abebo. Tu so ga imeli blizu cesarja. Ko je pa cesar pobegnil, je tudi njega odpeljal s seboj. Ras Hailu se ni smel voziti v cesarskem dvornem vozu, ampak se je vozil v drugem priklopnem vozu, kjer je bil seveda močno zastražen. Kam neki ga vozi neguš? Na to vprašanje je končno dobil odgovor v Diredavi, ko so sredi noči jetnika poklicali k cesarju v avdijenco. Sam takole pripoveduje inozemskim časnikarjem o tem srečanju dveh nasprotnikov: »Na prvi hip cesarja sploh niti spoznal nisem več. Tako zelo je žalost zadnjih tednov in mesecev spremenila zunanjost mojega sovražnika. Neguš je sedel na prestolu, ki ga je še vedno krasil grb z levom. Mene so pa stražarji prisilili, da sem moral na kolena. Cesar me je nato dolgo in presunljivo gledal. Končno pa je dejal: «Abesi-nija je izgubljena. Ti pa si prost. Lahko greš, kamor hočeš. Vendar pa ti svetujem, da bežiš z menoj v Inozemstvo«.« Ras Hailu je nato prosil cesarja za premislek. Ko pa je zapuščal cesarjev dvorni voz, so ga spoznali cesarjevi gardisti iz Godžama, ga začeli pozdravljati in ga prosili, naj ostane v deželi. Tako je ras Hailu zapustil cesarjev vlak. S prihodnjim vlakom 9e je odpeljal nazaj v Addis Abebo. Ker pa ni imel denarja, da bi si kupil vozni listek, je imel s Abebo. Mati rasa Hailu ie nekoč vladala v provincah Varajte čmrlje! Mnogo je ljudi, ki še danes ne vedo, čemu so prav za prav čnirlji. Večina njih celo meni, dn so čmrlji kar brez haaka in celo Škodljivi. Zaradi tega se pa dogaja, da otroci vsako leto pokončajo na tisoče teh živalic, katere pa so silno koristne za kmetijstvo. Pri nekaterih poljskih rastlinah edino čmrlj posreduje oplojanje cvetov. Zlasti pu to velja za deteljo. V začetku prejšnjega stoletja so prvič začeli sejati deteljo nn Novi Zelandiji, kjer poprej detelje niso poznali. Detelja je tisto leto tam zelo dobro uspela, ni pa naredila nobenega semen« Ko pa so nn podlagi skušenj na Novo Zelandijo prepeljali tudi čmrlje, je detelja kmalu dajali: obilno seme. Ravno sedaj, ko samice grade svojn činrlja gnezda, je treba na nje dobro paziti. Jasno je, da napredujoče kmetijstvo z moderno kmetij sko kulturo tudi čnirljem mnogo škoduje. Uničuje jim gnezda ter jih na la način zatira. Prav zato jc pa še toliko bolj jiotretmo, da bi vsaj iž lahkomiselnosti ne uničevali Čmrljev, pač pa da bi jih varovali. Zlastf starši in učitelji naj bi otroke poučili, da je čmrlj za kmetijstvo močno koristna žival, katero je treba nn vse načine varovati pred uničevanjem. »Prvič, odkar obedujem v vaši gostilni, je vaš 'račun res zmeren.« »Tako? Mi ga smem še enkrat pogledali? Morda sem se zmotila.« Kafa- Čima in v enem delu province šoe. Ras Hailu je pozneje sprejel v fevd provinco Godžam. Njegova hči je postala žena pregnanega cesarja Lidž Jazu. Ras Hailu ponosno povdarja- »Po smrti Lidž Jazuja, ki je bil Menelikov vnuk, sem torej jaz edini pravni naslednik abesinskega prestola Če je neguš dejal, da je Abesinija izgubljena, je tega sam kriv. Haiie Selasie je bil preveč skop. Kaj takega ljudstvo dobro čuti, zato pa ga je v najtežjem tre nutku pustilo na cedilu. Poznam skoro vso Evropo. Bil sem v gosteh pri kraljih, knezih in državnikih. Ko bi me bil neguš, mesto da me je imel zaprtega in mi vedno grozil z strupom, rajši vprašal za svet, pa bi mu bil vojsko z Italijani odsvetoval. Pa ne zato, ker bi bil morda strahopeten — saj sem star vojak in se rad vojskujem — toda vojskovanje s tako najbolj opremljeno evropsko armado je pravi samomor. HUBERTUS-milo res domaČe, slovensko milo*- Italijanska prestolonasledhlca, ki je bila nekaj časa kol bolniška seslru v Vzhodni Atrikl, se je vrnila v Neapelj. Leteči krojač pred 125 leti Ljudje so se že od nekdaj ukvarjali t mislijo, kako bi mogli letali po zraku. Mnogo takih poskusov s« je prav žalostno končalo. Smeštlo-žalostno pa je končal svojo letalsko karijero nemški krojač Ludvik Albrecht Berbllnger, ki se je proslavil na žalosten način 31. maja 1811 v Ulmu, svojem rojstnem mestu. Mož je nekoč slišal, da v Švici neki urar poskuša napraviti tak stroj, s katerim bi lahko letal po zraku. Ta urar se je pisal Degeri, ki je od leta 1805 na Dunaju izdeloval letalski stroj. Degen je naredil dvoje perutnic, katere ie pritrdil na telo iri jih gibal s silo svojih rok. Poleg teh perutnic pa si je pritrdil na telo še balonček, napolnjen s plinom, ki ga je držal v zraku. To vse je slišal krojač Berlinger v Ulmu in hotel posnemati. Zdelo pa se inu je, da je vsa Dcgenova naprava preveč nerodna, Razglasil ie. da bo 011 lahko letal s svojo napravo, ki bo bolj enostavna. V ta namen je dal nad mostom čez Donavo pri Ulmu napraviti 10 m visok oder in naznanil, da bo 30. maja 1811 s lega odra odletel v zrak. Takrat se je v Ulmu mudil tudi bavarski kralj, in krojač Berlinger se je hotel pred kraljem in velikansko množico ljudi postaviti. Vse s kraljem vred je napeto pričakovalo, kedaj bo krojač začel letati po /raku. Toda krojač je nazadnje prišel h kralju iir mu dal sporočili, da mota še nekaj popraviti in da bo drugi dan gotovo letel. Kralj seveda ni imel časa čakati I11 je drugi dan zjutraj odpotoval. Pač pa je pogumnemu krojaču izkazal svojo naklonjenost s tem, da mu je dal izročiti lepo darilo. V Indiji je 4 milijone katoličanov Katoliški dlfektorij za Indijo, ki jc bil objavljen v letu 1936, Izkazuje, da je v 58 indijskih okrožjih 4,05(5.155 katoličanov. Število duhdvnišlvn je precej naraslo in sicer lako, du je članstvo posameznih družb in kotigregaoij poskočilo na 2142, ono škofijskega klera pa na 2502. To pomeni, da je-duhovnišlvo naraslo v printeri a prejšnjim letom za 433 članov. Pri vsem leni pa lo število nikakor ne zadošča jiotrebam. Mnoge misijonske postaje lako zelo pogrešajo duhovništva, da se morajo oni duhovniki, ki so ravno na razpolago, omejevati lo na novospreobrnjeno in na daleč okoli raztreseno čredo; o pravem misijoniranju ni niti govora. Nadškoflji Goa in Kolombo stojita z 346.341 in 802.409 katoliki na prvem mestu. Njima sledijo Changauacherry z 258.258, Ranchi z 250.336 in Tfichiliopoli z 237.480 katoličani. Deset škofij, med njimi Ernakulam (188.902), Trichur (155.260) [n Quilon (155.199) ima po več kot 100,000katoll-čanov, medtem ko Ima deset drugih misijonskih okrožij po manj kol 5000 kristjanov. Najlazia snov Z« najlažje trilno telo slovi kovina litiutiK, ki je sorodna elementom inatrium in kaliullK. Med najlažjimi elementi je na tretjem mestu. Pred njim sta le še vodik in helij. Ker pa sta li dve snovi plin, kateri postaneta tekoči Šele v zelo nizki teni[>eraturi in se strdila šele ob najbolj nizki temperaturi, je torej lilium najlažje trdno telo. Litium Ima 0.534 specifične teže. Torej Ima nekoliko več, kakor polovico teže, katero Ima Voda. Nova dognanju v fiziki in kemiji pa so dognala, da večina takozvanih elementov ni sestavljena iz enotnih snovi, kakor je klasična kemija včasih učila. Sedanja dognanja dokazujejo, ila so li elementi sestavljeni Iz dveh ali več sestavnih Drugi dan je krojač Berlinger, napravljen v vilirajočo rdeče-škrlattto obleko, res zopet prišel k donavskemu mostu, kjer so ga tisočeri ljudje navdušeno pozdravljali. Stopil je na oder in 20 m nad vodo planil v zračno praznino. Komaj pa je bil krojnč v zraku, že se 11111 je prelomila ena perutnica in nesrečni krojač je štrbunknil v mrzle valove Donave. K sreči je na Donavi bil s svojim čolnom radoveden brodnik, ki je krojača rešil iz vode. Vsa ogromna množica je planila v strahoten krohot. Krojačeva blamaža je bila tako velika, da se ni smel nikamor prikazati. Njegove letalske ka-fijere je bilo konec. Moral sc je izseliti, ker ni imel miru pred norčevanjem. Scle čez več let se je vrnil v svoje rojstno niesto. kjer pa se niti kot krojač ni mogel več uveljavili, žalostna je usoda tega letajočega krojača. Rodil se ie 25. junija 1770 kot sin poštarskega hlapca, /godiij jc izgubil svoje starše, nakar je moral s svojimi brati in sestrami v sirotišnico. Mladi Berlinger jc imel sicer veliko veselje za mehaniko, (ročJila. objav« sporeda 8 45 Koncert tamburaške«« orkestra 10.0« Prenos cerkven« (flsHbe te mariborske atotnice 11.00 gle fn* ploščah) 11.80 Mladica ura: Striček Matoček govori inpoje 12.00 Nwpoved časa, ob;«wa sporeda, ob-££tUa 12.15 Kar želite, t« dobite (Radija oric.*ra 7,a vojake 20.30 Stare potiske zborovske pesmi 21.00 Lahka glasba na ploščah 22.00 Koncert skladb Mlynarskega 23.05 Plošče — Berlln-Stuttgart: 20.10 Cirkuški večer 21.10 Glasbene variacije — Konigsberg-Uamburg: 20.10 Orkestralni koncert. — Vratislava.2 20 10 Pester večer — f.ipsko-Frankfurt: 20.10 Večer narodne pesmi — Mo-nakovo: 20.10 Uganke 20.40 Schilli.n^ova dramatična balada -— Bernmiinster: 20.00 Tjorbzingova opera »Orožar . Vsak Ljnhljančan v nedeljo, 17. maja na "Otroški sejm« na verandi restavracije Zvezda. Številni obiskovalci bodo prejeli darila. Zelo zanimivo: ročni izdelki otrok itd. & Župnik Ivan Bosina 60 letnih V ponedeljek obhaja župnik Ivan Bosina pri Sv. Juriju v Slov. goricah s svojimi so-brati obenem z godom svojo šestdesetletnico. Rojen je bil 30. aprila 1876 v Dobo v i pri Brežicah, v duhovnika posvečen 20. julija 1000. V dušno pastirstvo je rišel leta 1901 in je il kaplan v Rogatcu, pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, na Laškem, 9 let pri Sv. Juriju, v Slov. goricah, nato na Sladki gori in v Šmartnu na Paki. Dne 1. avgusta 1917 je postal župnik v Podčetrtku in 15. septembra 1%7 župnik pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Na vseh službenih krajih je kot vzoren duhovnik ostal v naiblažjem spominu. Veliko je storil za povzdigo verskega življenja kot župnik v Podčetrtku, še več na sedanjem mestu pri Sv.Juriju v Slov. goricah, kjer je krasno prenovil cerkev in oltarje, jsozidal novo viničarsko poslopje pri na-darbmskem vinogradu, oskrbel župniji sv. misijon in kjer vodi tri cvetoče Marijine družbe: za žene, za dekleta in mladeniče ter apostolstvo mož. Jubilant je odnekdaj znan kot goreč prosvetni delavec. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je ustanovih katoliško politično društvo za ljutomerski okraj, na vseh kaplanijah je vodil prosvetna društva in slovel kot govornik na shodih in kot pevovodja. Posebno je bil svoječasno znan njegov jurjevski pevski zbor, s katerim je nastopil ob raznih slavnostih. Jurjevška mladeniška in dekliška zveza sta bili med najdelavnejšimi v škofiji. Slavljenec pa slovi posebno kot navdušen domoljub in borec za pravice našega naroda. Pod Avstrijo je priboril marsikatero zmago nad nem-škutarstvom. Ena taka zmaga pri občinskih volitvah v Spodnjem Oasteraju v sedanji župniji bi ga skoraj spravila v ječo. Ponoči ga je napadel fant iz nsaprotnega tabora, on pa mu je vrnil po zasluže-niu. Zaporna kazen mu je bila po posredovanju poslanca Roškadja spremenjena v denarno kazen. Leta 1914 je bil s 16 duhovnimi tovariši v graških zaporih, razprave proti njemu ni bilo nobene, ker ni ničesar zakrivil. Mnogo je trpel pod nasilstvi zadnjega proslulega režima, ko so ga 17. oktobra 1933 v pravem pomenu besede domači režimovci oblegali v župnišču. Slavljenec je še vedno izredno borben in neustrašen. Slovi daleč okrog po svojem gostoljubju in šteje veliko prijateljev. Iskreno želimo, naj ga nam Bog ohrani še premnoga leta cerkvi v |x>nos in našemu narodu v slavo in čast. Jesenice V boj proti tuberkulozi! Ta teden je določen kot »protituberkulozni teden« in ima namen, da opozori vso javnost na najkrutejšega sovražnika delovnega ljudstva. Tudi Krajevna protituberku-lozna liga na Jesenicah bo posvetila protituber-kuloznemu tednu vso pažnjo ter opozarjala jeseniško prebivalstvo na nevarnost tuberkuloze, ki preti prej ali slej vsakemu posamezniku brez razlike. Liga bo predvsem priredila v torek, 19. maja ob 8 zvečer primerno predavanje v telovadnici narodne šole na Jesenicah in vabi prebivalstvo Jesenic k obilni udeležbi. Nadalje bo liga zbirala v tem tednu ob raznih prilikah prostovoljne prispevke, ki so namenjeni kot temelj za zgradbo visokogorskega zavetišča za bolne na pljučih Z ozirom na to izredno važno akcijo poživljamo celokupno jeseniško prebivalstvo, da prispeva po svojih močeh in s tem pomaga protituberkulozni ligi, da ji bo mogoče zasnovati načrt uspešno in čim preje dokončati. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi v ia namen ne žrtvoval vsaj dinarja, ako pa mu prilike dopuščajo, naj podpre to, zlasti za jeseniško delastvo velevažno akcijo, kar najizdatneje. Pokažite vsi v protituberkuloz-nem tednu, da se zavedate ljubezni do bližnjega in da znate ceniti pomen borbe proti tuberkulozi. — Odbor KPTL na Jesenicah. Cenjene dame! Za praztnikc »rajne kod« z aparatom znamke »Ko-scbwit«. Specialna vodna ondulacija! Se priporoča Solon MIL Maribor, Sodna al. 9 Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/EL 4° Na Glincah cesta IX. št. 18 je umrl gospod Kanduč Franc monopolski oficijal v Tobačni tovarni Bil je dolgoletni član nadzorstva Ljudske hranilnice in posojilnice ter delavni član Vincencijeve konference na Viču. Pokopali ga bomo v nedeljo, ine 17. maja ob 5 popoldne na farno pokopališče na Viču. Blag mu spomin. Vič, dne 16. maja 1936. Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču, Vincencijeva konferenca na Viča. ZAHVALA Z a premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki sem jih prejela ob smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, goapoda JANEZA DRAKSLERJA se najiskreneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini, g. Matkotu Curku in soprogi, g. ravnatelju Ro-žancu, g, Gradišku za govor ob grobu, pevcem za ganljive žalostinke, Fr. Breskvarju, Prosvetnemu društvu, njegovim sodelavcem, vsem sorodnikom in znancem in vsem darovalcem vencev. Štepanja vas, dne 16. maja 1936. Žalujoča soproga Meri. L. Ganghofer: 89 Stud Hiibcctus Roman Krčevito ihte-nje ji je stresalo telo, ko je pritiskala glavo v pernico. Tako ni čula, kaj sta govorila med seboj oče in mati spodaj v hiši, četudi sta bila dovolj glasna. V veži eo zaropotali koraki in vTata so zaškripala. Lizikina okna je posnel nemiren soj, kakor bi šel kdo z laterno proti cesti. Pol ure je bilo čisto tiho doli spodaj, potem so se zaprla vežna vrata in na stopnicah so se oglasili trudni, drsajoči koraki. V izbico ee je prikradla Zaunerica. Podoba usmiljenja, se je zgrudila na stol pri postelji. Čez čas je boječe pobožala Liziko po golem ramenu. »Zdaj se nič več ne boj! Ni ga več v hišil« Dekle je šinilo kvišku, zastrmelo t mater m zakopalo potem obraz spet t blazine. »Oče je menil, da bi milostnemu gospodu grofu utegnilo biti ljubše, če bi ljudje govorili: nesreča se je zgodila na cesti — ljubše, kakor če bi se razneslo: spodrsnilo mu je, ko je vaeoval s Zaunerjevo Liziko! Bilo bi boljše tudi zate, če to reč prikrijemo. Taka čast: da je mladi gospod grof dvignil k tebi svoje milostne oči! Toda ljudje, veš, so špasni. Govorili bi drugače in te zadeli za celo življenje. In oče ni čisto nič mislil na tebe. Gonil ie vedno samo milostnega gospoda grofa! Zato je zanese! ubogega človeka doli k potoku in ga položil tako, kakor bi bil padel ponoči s ceste doli. In zdaj je odšel, da bi naznanii vse gosrpodu grofu gori v lovski koči. Ah!« Globoko je dihnila iz sebe in spet so ee ji udrle solze. Nekaj časa je bilo tiho v sobici, potem je Zaunerica vstala in se stokajoč prijela za križ. Zdaj moram posnažiti doli! In bodi pametna, Lizika, ia lezi k počitku! Kmalu se bo zdanilo in malo se moraš naspati, drugače bi ti utegnil vsak človek videti na obrazu, da se je nekaj pripetilo! Bodi pametna! Prinesem ti očetova podzglavnika, ki ju danes itak ne bo več potreboval.* Izginila je in se spet vrnila z nabuhnjemima podzglavni-koma pod vsako pazduho. Skrbno je pripravila postelj in spravila vanjo svojo gosposko Liziko, ki je nemo in brez volje vse trpela. »Tako, ti moja revica! Zdaj se pokoplji v perje! In luč bom pustila goreti. Da se ne boš bala!« Nežno je pogladila Zaunerica svojega otroka po bledem obrazu, si otrla z roko svetlo materino solzo in odtavala iz 6obice. V grozi se je privila Lizika med blazine in si potegnila odejo čez ušesa. Ure so ginile in pred okni postrešne izbice je zasinila zora. Tedaj se je prikazala v izbici spet Zaunerica v mokrem predpasniku in od mrzle vode rdečimi rokami. Delo, ki v trpljenju tolaži najboljše, je očitno vplivalo blagodejno tudi nanjo. Bila je zbrana. »Tako, Lizika! Žalosten posel sem opravila. A spodaj je spet vse v redu. Zdaj naj pride v hišo, kdor hoče. Nihče ne bo opazil, da bi se v kaj pripetilo. Varuj se ljudi! Midve pa že 6meva govoriti med sabo, kakšna sreča je naju čakala, če bi se obneslo!« Na svoj »med sabo« je navezala Zaunerica takoj obširna modrovanja o strašni nesreči, ki je uničila njeno lepo upanje. »Poglej, dragi otrok, jaz te res nočem obmetavati z očitki. Toda če bi se bila zaupala svoji materi, kdo ve, kako bi se izteklo. A spregovori višaj zdaj besedico! Tolažilo® bi me, ako bi vedela, kako se je zgodilo.« Lizika je burno odkimala in skrila obraz v podzglavnik. Toda razboljena Zauneričina radovednost ni več dala miru, dokler ni bila potešena. Lizika je morala pripovedovati, naj je hotela ali ne. Pred okni se je zdanilo. In kakor je prodirala svetloba zunaj v vse kote v dolini, tako so ozarjale Lizikipo Ko^ed? tudi njeno tenmo ljubavno zgodbo. Menda tudi sama ni opazila, da se je med pripovedovanjem sumljivo odmaknila od resnice. Zmedenost njenega zalega obrazka se je začela omi-Ijevati in dočim so njene temne češnjeve oči sijale v sanjavi žalosti, se je spreminjala Lizika pred materjo v čisto, najglobljega sočutja vredno junakinjo (Minljivega romana, ki je pognal Zaunerici solze v oči. Ko je pripovedovala o nesrečnem sestanku, je tako mimogrede omenila, da je klečal pred njo in ji vroče prisegal ljubezen. Pri teh besedah je segla Lizika po svoje krilo in potegnila iz žeipa zavozlan robček. Razvezala ga je in na ploski dlani pokazala materi iskreči se rubin: »Poglej mati! Ta dragoceni kamen mi je dal! Toliko ni vredna naša hiša in vrt!« To je bilo poetično pretiravanje, toda Zaunerica je sveto verjela, da je res tako. »In prisegal mi je, da me ima rajS ko vse na svetu!« Solze eo ji zadušile besede. »Dobri, ljubi, sladki človek!« Od ginjenosti, bolečine in veselega presenečenja je Zaunerica skoraj zaplakala in se vrgla svojemu otroku na prsi. »Lizika, Lizika! To sveto krvno solzico moraš imeti v časteh in jo nositi na vratu ko svetinjo, za večen spomin do svoje blažene smrti!« Smrt! Liziko je »preletela groza ob tej hudi besedi. »Prosim vas, ne govorite mi venomer o smrti!« je planila v jok in se izvila materi Iz rok. Zaunerica je pa tolažila naprej. »Ti moje ubogo nedolžno otroče ti! On bi te bil vzel, Lizika! Ti gospa grofica! In jaz grofica-mati! In zdaj je vsega konec! In kdo bi vedel, če je nesreče že dovolj? Kar groza me obhaja, če pomislim, kaj vse bi se utegnilo splesti še iz tega! In kdo bo moral trpeti? Ti, Lizika! Vedno nedolžni! To je pravica na tem svetu!« Zaunerica se je pokrižala. Ravno v pravem trenutku, kajti pri cerkvi je zazvonilo dan. Lizika se je menda nalezla materine bojazni. »Kaj pa naj bi se zgodilo?« »Ljudje, Lizika! Hudobni ljudje! Če bi se bilo posrečilo, vsa va« hi popokala od zavisti. A zdaj! Ko se je vse ofemilo narobe! Če oče te reči dobro ne izpelje, se bodo ljudje posmehovati in sK brnsffl jezike, da bi se bilo najboljše skriti t zemljo. Za-sramotili te bodo ljudje, nobenega dobrega lasu ne bodo pustili na tvoji časti! In bo na tebi ostalol Za celo življenje! Tako te bodo »delali, da t« živa duSa reč ne pogleda na tem svetul In obsedela boš! Povem ti, Lizika, ne vem kaj bi dala, če b) se urno našel kaiteri, ki bi te s tem potem odvedel gori ▼ župnišče.« »Toda mati!« je vzkliknilo delde, ki »o Ja temne ZatmeriHne besede hudo prestrašile. »Odkod naj bi ee kateri tako hitro vzel?« Domišljavost materine ljubezni je drzno skočila čez vso žalost tega trenutka: »Poiatnerjer Andrej!« Ko fe za čula to ime, je skočila Lizika kriško m plpimla na tla. »Lizika! Ne pregreši se! Ali si hočeš uničiti srečo 7« ,e tarnala Zaunerica. »Vedno sem te opo-mmrala: ne zametuj Andreja! Ni najslabši. Najlepša kmetija ▼ vasi! In kamnolom, ki ga imajo, je prava zlata jama. In zdaj ni še nič izgubljenega. Andrej nori od same ljubezni zate. Samo besedico spregovori in je vse v najlepšem redu. Tako pravim, na tvojem mestu, če bi vedela, kje Andreja najdem, brez odlašanja bi spregovorila r. njimi« »Mati!« je zavpila Lizika prestrašena do smrti. »Kajši umrem, kakor bi zagrešila tako hudobijo!« »Hudobijo? Kakšno hudobijo?« Beseda je Zau-nerico razdraiila. »Uničiti si vse življenje ter na-kopati materi na glavo skrb in sramoto! To je hudobija!« Svareče je zažugala s prstom. »Bodi pametna, Lizika! Ali pa hočeš tvegati, da te tudi Andrej ne bo več maral? In da se te najslabši v vasi še s palico ne bo hotel dotakniti? O ne! Potem mora že mati stopiti na noge. Kar zdajle se odpravim, da poiščem Andreja. Ti, Lizika, si pa zapomni: Bodi pametna!« Še enkrat je Zaunerica svareče pogledala hčer, potem pa s skrbi polnim srcem odšia skozi vrata- Zahtevajte, funHod odlično- Uv poc&fr IZDELEK: INDUSTRIJE MESNIH PROIZVODA, ZAPRESIč (PRI ZAGREBU) TEL. 4. ZAHTEVAJTE CENIK ST. 15, Kolesa „WANDERER" precizno In elegantno izdelana, so višek nemške tehnike. Ob priliki svojega 50 letnega jubileja je tovarna „WANDERER" tako znižala cene, da si dandanes že vsakdo lahko kupi izvrstno kolo „WANDERER" Dobite jih pri tvrdki S. REBOU &DRUG Gosposvetska 13 59. V Klati prostosti. Potem sta dečka planila h kletki, v kateri so bili zaprti psi, M jih Je konjederec polovil krlžem-kražem naokoli. Tonček je ročno odprl vratca kletke, Tinček pa jim je svečano zaklieal v pozdrav: »Pozdravljeni, prijatelji, v zlati svobodi l< In pel ao dlvjeradoetno lajali in skakali okoli svojih rešiteljev kakor ponorelL In ni bilo potem prisrčnega objemanja nc konca ne kraja. Osvobojeni kužki ao kar tekmovali med seboj, kdo bo dečkoma temeljiteje obllzal obraz. Tako lepo naša dva junaka že dolgo nista bila umita ... Kratkomalo: bil je ganljiv tn pretresljiv prizor 1 Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo plesharsko ln lltarsho obrt iz Kolodvorske ulice št. 23 no Celovško cesto 42 (Vodnikova klsarna glavno poslopje) Za vsa v to stroko spadajoča dela se cenj. naročnikom še v nadalje najtopleje priporočam za naklonjenost Cene zmerne I Delo soiidnol DrunClč lian Telefon štev. 44-76 Tinček in Tontfek ko i detektiva Odgovor zdravnika in strokovnjaka i NE! Ni treba trpeti bolečin, povzročenih od kurjih očes in trde kože, in tudi to ni treba, da bi | vas podplati srbeli in pekli, ko je na razpo* lago kisikova kopel za noge, podobna mleku katero lahko napravite z eno žlico soli sv. Roka za noge. Učinki penečega kisika, ki se raz< vije, odpravljajo vse bolečine, kakor bl odre zal. Dalje namakanje nog pa napravi kurja očesa tako mehka, da jih lahko s prsti od stranite. Otekline izginejo, bolečine pa minejo in lahko potem ure in ure hodite peš ali pa tudi stojite na mestu, ker ostanejo noge sveže in okretne. Čevelj, ki vas je dotlej tiščal, bo postal naenkrat dovolj prostoren. Izdatni zavitek soli sv. Roka za noge se dobi poceni Po kopeli s soljo sv. Roka za noge se občutite kakor prerojeni. Udobno bodete počutili, ako opremite VaŠc vrtove in terase z vrtnimi stoli in sklopntmi fotelji u ia Mthj. «. &emec~Co.,