MARIBORSKI DELAVEC --s Posamezna številka stane lica št. 5. 10 vinarjev, tj .4 1 i • 4-Telefon 8|V1. Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Letnik 2. Maribor, pondeljek 10. februarja 1919. Štev. 33. NMiNMNMtNMNIMMS Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! •••••••••••»•■••••••o Poglavje o boljševizmu. Poznavalec ruskih razmer piše o ruskem boljševizmu. Čudili se bodete. No vseeno je resnica! Z -elementarno silo se razširja med ljudskimi milijoni novi nauk o zveličanju siromakov in trpinov na zemlji, nauk in ne toliko železna sila, t. j. ruski boljševizem. Ko so boljševiki premagali Kerenskija, vzeli glavni stan šefa generalnega štaba Duhonina, zavzeli Kijev, Odeso, Noyo-Čerkask, stan kozaških atama-nov, je bilo to v prvi vrsti delo idejne propagande, a ne sile, četudi brez krvi ni bilo. Par tisoč borcev, ki so bili v prvi vrsti agitatorji, so podjarmili stomilijonske valove Rusije. Ne govorite, da je ruski boljševizem delo nemškega kapitala, ali pa anacionalnega židovskega duha. Boljševizem in vsa anarhija ruske revolucije je delo slovanske duše, duše ruskega mužika. Spominjam se, kako trpko je pisal »Journal de Petrograd«, glasilo francoskega poslaništva v severni stolici, ko sta prvikrat po padcu Kerenskija poročala na sjezdu sovjetov Ljenin in Trockij • »Ne trdite, da ste samo internacionalisti in nič drugega. Isto kot vse druge ruske struje, imate tudi vi boljševiki — panslavističen program: program zveličanja celega sveta v idejah ruskega naroda. Td je ista ponavljajoča se ideja ruskega mesijanstva, katera se pojavlja pri Do-stojevskem in Tolstoju, samo v drugi obliki«. Prva misel ruskega naroda, kb se je otresel carizma, te tisočletne kuratele duha in telesa, je bila: »Konec vojne! Vsi delavni ljudje smo bratje!« Boj za In proti vojni je bil odločilen za zmago boljševikov nad so-cialisti-soglašatelji. Ruski narod je pustil rajše, da se zruši ogromna stavba ruske države, kot pa bi se moral še vedno naprej boriti s svojim bratom in sotrpinom, ki jte pripadnik drugega naroda. Misel, da mora ideja človeškega bratstva prodreti kljub vsem monarhom in kapitalistom med izkoriščanimi sloji celega sveta, mu je bila ogromna moralična opora v tej strašni situvaciji razpada mataške Rusije. Boljševiki z vsem svojim Zimmervald-internacionalizmom takrat niso predstavljali nič drugega kot vsakdanjo misel ruskega preprostega človeka. Govorite o Wilsonovih načelih samoodločbe narodov, da Wilson priznava Italiji sa- mo Trst in ne Dalmacije. Vi pa ne vesto, kdo je prvi spregovoril odločilno besedo o svobodi malih narodov. Bila je to ruska revolucija! Vi tudi ne veste, kdo je prvi praktično izvedel to idejo, ko je dobil vlado v svoje roke: to so bili ruski boljševiki! Kako so takrat plakali ruski nacionalisti in kadeti: Svjataja Rus pogibajet! No, ruski narod je izvedel to misel brez ozira na nje, on je dokazal praktičnemu Amerikancu, da je ta ideja neobhodno potrebno orožje proti avstro-ger-manskemu imperalizmu, da je ta ideja tudi mogočno sredstvo Amerike proti razdvojeni. Evropi. In vi, hvalite danes VVilsona in plju-jeto rusko revolucijo in boljševizem. »Zemlja in volja!« to geslo so si napisali socialni revolucijonarji na svoj prapor. Oni pa so utonili v svojih večnih komitejih in metingih. Narod sam je razdelil zemljo pomeščikov- graščakov revolucinarnim potom in boljševiki so to dejstvo po oktobrskem preobratu samo sankcijonirali. Razdelitev velikih posestev med dalavni narod pa sprejemajo v svoj program vse količkaj moderne vlade, ako izvzamemo v socialnem oziru globoko reakcionarni zapad Evrope, katerega pa šele čaka strahoviti potres vsled naraščajočih idej revolucionarnega slovanskega orijenta. Odvzemite vojnim dobičkarjem carske Rusije kar je narodovega socializirajti veleobrate, ne odplačujte vojnih posojil ententinim kapitalistom, odpravite tajno diplomacijo in razšir.te ideje moderne ruske socialne svobode med celim svetom, to so načela, za katera se bore praktično boljševiki, katera pa tudi odobrava ruski naiod. Ustvarite na zemlji socialni raj tako, da ne bo več na eni strani kapitalista-buržua, ki pije kri narodu in se na lahek način debeli, in na drugi strani trpina-proletarra, ki predstavlja sama »temno in nezrelo« in zato brezpravnd maso. Ako ima meščan 10 h'š, naj mu jih odvzame država devet in preskrbi stanovanja revežem, ki so brez strehe. Kolosalne banke in veletrgovina naj ne bodo več orodje izrabljanja, temveč naj postanejo v državnih rokah vir ljudskega blagostanja. Izbruh ruske revolucije je podoben izbruhu Vulkana. Nakupičilo se je mnogo energije v h-m narodu bodočnosti in predvestniki te burje so ruski geniji 19. stoletja. Ruski narod ve dobro) da bo njegov titanski boj za socialno osvobotitev človeka brezuspešen, ako ne podro njegove ideje v celem svetu. Zalo žrtvujejo Rusi si daj vse, da prepoje s svojim evangelijem ves svet. Ruski agitatorji se pojavljajo po svetu : sedaj v Berlinu, sedaj v Budimpešti, Švici, Italiji, sedaj v južni Ameriki. Oni naznanjajo burjo in vihar: ,Naprej" Političen pregled. Jugoslovani pred mirovno konferenco.’ Jtaljanski delegati pod vodstvom Cortolesia so se sporazumeli o tekstu memoranda, ki ga hočejo italjanski delegati predložiti mirovni konferenci in v njem razložiti italjanske zahteve glede aneksije krajev nekdanje Avstro Ogrske ob Jadranskem morju Ta memorandum se obelodani,, brž ko se bodo zaslišali Jugoslovani, kar bi se imelo zgoditi 6. februarja zvečer. Visoka politična šola v Pragi. V Pragi se ustanovi visoka šola za politiko, ki bo obsegala 6 oddelkov. Eden bo za diplomatsko šolo, drugi za časnikarstvo. Mi Slovenci jo bomo morali pridno izrabiti dokler ne dobimo svoje take šole. Nemške laži. Čehbšlovaški tiskovni urad poroča: »biidslavische Korrtspondenz« javlja, da se je francoski vrhovni poveljnik za Balkan in za vztok najbrž po navodilu vojnega sveta aliitanccv izjavil za odpoklic izza mariborskih dogodkov dne 27. januarja t. 1 znanega slovenskega poveljnika \ Mariboru, generala Maistra in za to, da naj na njegovo mesto pride srbski jeneral Izprememba da se bo izvršila že v naj-tiližjem času. Za Maistovega naslednika da bo najbrž imenovan general Krsto Smiljanič, dosedanji vodja srbske vojaške misije v Ljubljani. — K tej 'vesti pripominja Ljubljanski dopisni urad . na podstavi lužV.iih poizvedovanj: Ne more biti drugače, nego da je gorenja vest nastala vsled netočnega pojmovanja novega položaja. Kakor‘je znano, sta se pred kratkim ustanovili ‘takozvana dravska in taUozvana savska divizija. Prva obsega vse vojaštvo na slovenskem, druga pa vse vojaštvo na večjem delu hrvatskega ozemlja'. Poveljnik dravske divizije je, kakor smo sv oj čas poročati, general Krsto Smiljanič, ki je s tem prevzel tudi vrhovno poveljništvo nad nasitni, v mariborskem, ljutomerskem, radgonskem itd okraju stoječimi četami, ki tvorijo sestavne dele nanovo ustanovljene »dravske divizije«. Tem .naš m retam, poveljuje slej kot prej general Maister, vrhovno povelj niši vo nad vsemi slovenskimi, torej-tudi Maistri vimi četami pa je prevzel srbski general Krsto Smiljanič Mariborske novice. Zadoščenje podpolk. Zwirnu. Tukajšnjega voj. postajnega poveljnika, podp. Zu/irna, je ljubljanska »Jugoslavija« začetkom p. m. napadala, zlasti, da je svoje otroke vzgajal v nemškem duhu, da je v narodnem oziru nezanesljiv in da še zdaj kot mestni poveljnik simpatizira bolj za Nemce. Napadeni je sam zahteval preiskavo. Tozadevna častniška appobativna komisija je soglasno dognala, da . so boli vsi ti napadi na Zvvirnu neutemeljeni. Podpisi za Nem. Avstrijo. Vsak zaveden Jugoslovan je v interesu javnega reda in miru v paši državi dolžan vsakogar ovaditi, ki nabira sam ali sicer sodeluje pri agitaciji za nabiranje glasov proti Jugoslaviji za Nem. Avstrijo. Vse te agitacije sicer niso kaznive po kazenskem zakonu, pač pa so kaznive v smislu naredbe z dne 13. januarja, razglašene v Uradnem listu. Ovaditi je take ljudi pri nas najbolje državni policiji, zunaj pa 1 orožnikom. j Prijava častnikov (aspirantov). V smislu bramboih predpisov’ IV..del morajo vsi častniki, častniški aspiranti, vojaški zdravniki in uradnik^ vojni kurati itd., ■ ki se ne nahajajo več v dejanski službi, prijaviti svoje bivališče onemu kr. vojnemu dopolnilnemu poveljstvu, v katerega področju bivajo. Vsi oni, ki še tega do sedaj niso storili, se nazivajo, da to čim prej storijo. Opozarja se tudi, da se mora vsaka izprememba, kakor n. pr. preselitev, povišanje itd., takoj javiti pristojnemu kr. vojnemu dopolnilnemu poveljstvu. Pristojni so: Pri kr. vojnem dopolnilnem poveljstvu v Mariboru oni, ki bivajo V okr. glav. Maribor, Ptuj, Ljutomer in Slovenji Gradec ter v- mestih Maribor in Ptuj; pri.kr. vojnem dopolnilnem Roveljstvu v Celju oni, ki bivajo v okr. glav. Celje, Konjice in Brežice ter v mestu Celje; prj kr. vojnem dopolnilnem poveljstvu v Ljub liani oni, Iti ‘bivajo na Kranjskem; pri kr. voj nem dopolnilnem poveljstvu »Celovec« v Pliberku oni, ki bivajo na Koroškem. Za naše bivše vojake. Vsakemu možu sq ima pri odpustu iz vojaške službe (proti oddaji vojaške obleke) izročiti civilna obleka, katero je dotičnik svoječasno pri pristojnem krdelu shranil. Če se je civilna obleka izgubila ali pa iz kakega drugega vzroka ni dosežna, se ima možu porabna vojaška obleka kot nadomestek izročiti. Je bil torej mož od svoje vojaške oblasti s porabno vojaško obleko'Odpuščen ali se je z tako iz bojišča ’ vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker že ista obleki kot nadomestek velja. Ako je mož svojo civilno obleko pri katerem krdelu v območju Slovenije shranil, se ima osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krdelo obrniti ter tam svojo obleko prevzeti. Če obleke ni več tam, lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, odškodnino zahteva. Ako je pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila izven območja Slovenije (v nemški Avstriji itd.) ima prosilec prošnji za odškodnino izjavo priložiti, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški upravi sHfanil ter je ni več vrnjene dobil; tako izjavo ima pristojna občina in orožništvo potrditi. Razven potrdila oziroma izjave, da se je obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljene prošnje se naj potom občinskih uradov vojaški intendanti v Ljubljani pošiljajo. Upravičene prošnje se bodo upoštevale ter bo deželna vlada oziroma vojaška uprava odškodnino v denarju do največ 80 K ali pa civilni obleki v natura poravnala. Občinski lov v mestni občini Maribor levo dravsko obrežje se odda z 15. februarjem za dobo 6 let v najem. O tem se bo vršila javna ustmena obravnava dne 11. februarja 1.1. ob 11. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. Najnižji ponudek je letno 40 K in mora jed-nak znesek vsakdo, ki se udeleži licitacije položiti kot vadij. Vprašanja. Ljudsko in meščansko šolsko učiteljstvo je dobilo od nemško avstrijske vlade sedaj razmeroma visoko nabavnino. Ker je tudi naša vlada tako ljudomila, da jih plačuje, so ti dobili sedaj dvojno plačo. Mi jih sicer ne zavidamo radi dvojne plače, bojimo se, da bo ob končnih računih tudi ta vrsta prišla na račun naše države. Videant consules! Silno zanimivo pa je, kako se na-bavnina deli. Zaupniki nemške vlade morajo potrditi, kdo je te nagrade vreden. Zgodil se je sledeči slučaj. Nadučitelj, v tem slučaju zaupnik, je označil enega svojih učiteljev kot internacijonalnega socijalnega demokrata, in glej, učitelj četudi Nemec, ni dobil te nagrade. Govori, se, da je neki nadučitelj Z še vedno žitni komisar na okrajnem glavarstvu? Ne glede na to, da nima sedaj dela, a vleče še vedno tudi kot komisar plačo, se bojimo, da je kot zaupnik nemške vlade kot uradna oseba na našem glavarstvu nevaren. Upamo, da se ta vest ne bo potrdila, kajti bila bi preveč žalostna. Pričakujemo uradnega obvestila od g. okr. glavarja. Pozor, pegasti legar v Mariboru! Ta nevarna bolezen se je po vojakih iz vnanjih dežel zanesla tudi že k nam. Zdravstvena oblast je potrebno že ukrenila. Treba pa je tuBi civilnemu občinstvu paziti. veselje, da naši otroci v narodni zavednosti niso take mevže, kot smo bili mi, ko smo. Nemcem in Lahom dali že cele armade janičarjev. Od Srba nemški nagovorjena mala deklica ga je odločna zavrnila češ, bratin Srb, zakaj se s slovensko deco razgovarjaš nemški? — Razveselilo me je tudi, da so raz mnogih hiš izginili nemški napisi. Eden glavnih pa je ostal in še danes pod slovenskim županom oznanjuje javno sramoto »Gemeinde-amt Pobersch«. G. župan, čaka Vas mnogo dela, najpotrebneje pa je, da takoj odpravite oderuško korupcijo pri naši aprovizaciji! Razne novice. Vražarica. V Parizu je živela razlagalka kart Leurmand, ki je baje napravila pred smrtjo neko plemenito delo. Nekega dne je prišla k nji objokana deklica, ki je dejala, da si mora vzeti življenje in da jo zaročenec že čaka, da pojdeta skupaj na oni svet. Ona sama pa ne more verjeti, da ji je sojeno, da umrje, tako mlada. Vražarica premeša karte, napravi resen obraz in pravi: »Moje dete. Vaša namera, da si vzamete življenje, ni prava. Počakajte do jutra, ker jutri vas čaka velika sreča in pridite z zaročencem k meni«. Drugi dan je prečitala zaročencema iz kart, da jima hoče lastnica neke modne trgovine to darovati, naj gresta tja in naj se prepričata. In res. Ko sta prišla tja, sta dobila trgovino z vsem, kar spada zraven. Seveda, je to trgovino kupila in darovala vražarica sama. — Po svoji smrti je zapustila ta vražarica kak milijon frankov. Dopisi. Romar iz Pobrežja. Burja je salamensko brila, jaz pa sem ji v žepu fige kazal in nadaljeval svojo pot po Pobrežju. Kakor sem videl, je prvi strah pred Srbi že srečno prestam Nikogar niso še ne oropali, ne pomorili, tudi .na ražnju spekli še nikogar, s čemer so Poberžani v svoji domišliji z gotovostjo računali. Take dokaze kulture prepuščajo Srbi Nemcem. Srbi so v marsičem našim Poberža-nom pokazali, kako visoko stoje nad kulturo Nemcev, posebno onih iz »rajha«. Tako na primer so v napačni sodbi, da so vsi otroci, ki obiskujejo šulferajnsko šolo, res Nemci, nagovarjali nemško. Ali doživeli smo vsaj eno 1=11 Priporočam p. t. trgovcem, tvrdkam in občinstvu svojo trgovsko agenturo in komisijsko trgovino. Preskrbujem prodajo id nakup vseh v trgovino spadajočih stvari točno in hitro. Slavko Farkaš Lukavci, pošta Križevci pri Ljutomeru. tssll=151sSllsllS1ISl takoj uipim Po- Otročji voziček nudbe prosi Trebše, Burggasse št. 26, I. nadstropje. 3—2 Sobo ce mogoče s Pirc, štabni nica I v Mariboru. prehrano išče Franjo ognjičar, rezervna bol- {..i.«.., tanjše številke za šivalni stroj sukanec (CVirnj firm in beli, je v večji množin, na razpolago v trgovini Vilko Weixl, Glavni trg 22. ©er roer rser ~—so r? Prva ingosloviiiislia mizarniea v Mariborii Tegetthoffov trg št. 3 priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz. S poštovanjem Rudolf Novak, mizar. Srr 1 * i A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in ptemogom Sodnijjska uilca 17 priporoča se občiflsivu. -‘VPffi Izdajatelj in odgovorni urednik : Ferdo Leskovar. — Tiskarna : Karl Rabltsch v Mariboru.