Naročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta 48 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 dih. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem tnseriranju primeren popust. Upravništvo »prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO UUDSTVO
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo In upravništvo je v Mariboru Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. da 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo, Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113.
13. štev.
Mapibop, dne 1. febnuanja 1929«
Letnik XIV.
Deveto zabrano
„Straže“ smo doživeli v pondeljek. — Isto, kar se je počenjalo v minulem . letu s hrvaškimi listi, se v Mariboru nadaljuje tudi leta 1922. Odkar je posedi Zagreb g. minister pravde Laza Markovič, uživa hrvatsko časopisje tiskovno svobodo kot srbsko, ki sploh rikdar ni bilo pod cenzuro. Za Hrvatsko se ne uporabljajo Pifcbičevičevi termam glede cenzure, v Sloveniji in osobito v Mariboru, pa še krilati nad „Stražo“ Prlbieevič-Hribarjev zli duh glede svobode tiska. In vendar smo ena država, v kateri se vedno govoril o izenačenju zakonov, a se čisto drugače postopa na jugu kot na severu.
Vzrokov nezaslišano mariborske cenzure je več fin jih bomo navedli tokrat par:
Gospoda krog mariborske cenzure čita samo polcajdemokratska glasila: „Jutro", „Narod“ in „Tabor“, ter verjame besedam dr. Kukovca, ki je rekel v skupščini: „Mi Slovenci imamo več kot preveč svobode in smo povsem zadovoljni“. Hrvatskih ali srbskih listov ti ne čita nobeden mariborski cen zor najbrž radi neznanja srbohrvašči ne in cirilice. Ako pa vendarle spomniš g. šefa policije da so o tem, kar je nam zaplenila mariborska cenzura, pisah hrvatski listi nezaplenjeno cele uvodntke, se ti bo naivno nasmehnil, češ: Hrvatje so na sredini države, Maribor pa ob meji. Na Hrvatskem se lahko piše, česar Maribor ne sme zvedeti.“ G,, šel policije je prepričan, da tvori on in legfja njegovih stražnikov napram Nem, Avstriji kitajski zid preko katerega se ne zve nič. Prava policijska mehijajlitjefja^ a Mlariborčani in Nemci v Avstriji so o naših 'razmerah - bolje informiraj ni, kot mariborski policijski nadsvetnik. h.
Ne smemo pa pozabiti tudi na dej stvo, da poseda Maribor - poseben pokrajinski parlament — Grajsko klet in v njej skoro vsaki dam kljub Hribarjevi prepovedi o alkoholiziranju urad-ništva, zbrano „državo“ policajdemo. kratov od najvišjega državnega pravd nika do demokratsko Čutečega polica-. la. Ta parlament mariborske Grajske teti je za cenzuro „-Straže“ velikega •/priva, čeravno je „država“ mariborske policajdemokracije na vedno šibkejših nogah.
Toliko smo povedali danes o ma’ riborski cenzuri našim čitateljem, da bodo znal, kako je v Mariboru, kjer sta šefa cenzure bivši avstrijski špf:-jonaže oficir in čisto v avstrijskem uhn izšolanij policijski! šef. Prepriča’ ni smo pa, da bodo naši poslanci pod vzeli pri notranjem in justičnem mi-'• iftrstvu vse korake, da se 'prizna tu«
* eli Mariboru ista tiskovna svoboda kot ~ io uživata Hrvatska in Srbija ali vsaj ,> ^ubijana.
(Havnokap napisane vrste bo smat rala cenzura za vzbujanje mržnje do države kot celote, kjer se mariborska ar policajdemokratska cenzura že davno, smatra sama sebe za državo. Op. ur .j
Franjo Zebot, nar* poslanec,
Labirint.
Beograd, 29. januarja.
Slika v narodni skupščini je »prenoto čudna. V znamenju lenobe in zanikarnosti životari vlada in v istem * slogu ide i delo v narodni skupščinji.
' J Vladna večina z vlado vred nekako nalašč zavira delo. Za redno zasedan je parlamenta bi trebalo pripraviti predloge, trebalo izdelati zakone in proračun. A odseki« po večini niso sklepčni, ker gg. poslanci večinskih strank prihajajo v Bleograd povečini le po dijete, za delo pa se ne zmenijo mnogo Seje skupščine trajajo navadno sarno borni 2, 3, ali k večjemu 4 ure. In v teh sjednioah se trati čas z govori o vseh mogočih stvareh, samo o tvarini,, ki je v diskuziji, se ne govori. In v tem se niti člani vlade ministri prav nič ne razlikujejo od
poslancev iz Crne gore in drugih ne-prečanskih krajev. Finančni minister dr. Kumanudi, mož z veliko plešo a navihanimi brkami, je v svojem ekjs-'pozeju 25. januarja govoril, kakor da bi bil na kakem shodu, ki ga priredita mariborska veledemokrata Voglar ali dr. Reisman. Prav nič stvarnega, prav ixlČ resnega, ampak samo izzivanje nas Slovencev in Hrvatov.
Včeraj, soboto je bila v razpravi začasna pogodba .(dogovor) z Nemško Avstrijo. Značilno je, da nit) vlada, niti odsek nimata besedila te »pogodbe in da se je provizorij sprejel v odseku kar površno. Govornika našega kluba Škulj in dr. Hohnjec sta v ostrih besedah kritikovala površnost te pogod-be. (Glej govor dr, Hohn ječal). Naše ljudstvo ob meji: kmetje, obrtniki, delavci in vsi drugi grozno trpijo vsled velikega nereda, ’.ki ga je ustvarila naša uprava ob meji. Naš kllub je po svojih govornikih tudi javil, da glasuje proti sprejetju provizorija, ker je pač vlada imela časa dovolj za se- ; stavo definitivne pogodbe. In ko je j prišlo do glasovanja, so naši poslan- ! ci klicali predsedniku:	„Nema kvo-
ruma“. Za kvorum je treba 140 poslancev. A pri glasovanju jih je bilo samo 136. Manjkala je celo večina miri nistrov, Še celo Pašiča ni bilo v zbor niči. Klubi večine šo postavni samo 119 mož v bojno fronto. Manjkalo je več kot polovico demokratov, radikalov in ravno polovtca samositojnežev. Merino!,a, Urek, Drqfenig in Dobnik so nekam užaljeni, in ostanejo raje na toplem zapečku.
Naš Jugoslovanski klub ne gre na to komodno pot.. Govorniki kluba vzbu jajo s svojimi temeljitimi izvajanji pozornost. Poslanec Sušnik je s svojim krepkim nastopom v ob rami/, za pravice Slovencev in Hrvatov dregnil v
sršenovo gnezdo! „'Balkan“, glasilo \ velikosrbske radikalne struje je začel .groziti Slovencem z „linčanjem“. A Slovenci in Hrvati v Jugoslovanskem klubu se niti takih groženj ne bojijo. Protest Ju gostoval iškega kluba, podan po dr. Hohnjecu v seji 28. t. m. je vzbudil v celi z bor rici pozornost. Ko je govornik izjav®: „Ako se bo po s lanca Sušnika ali kakega drugega poslanca Jugoslov. kluba kdo le dotaknil zaradfi njegovega dela v parlamentu, potem ni niti enemu članu našega kluba — ne Slovencu in ne Hrvatu — več mesta v Beogradu!“ je po glasnem ploskanju naših poslancev nastala v zbornici — tišina. Srbijanci so spoznali, da s Slovenci in Hrvati ni dobro se sprejeti.
Kaj bo v bodoče? Ali bodo kmalu nove volitve? Položaj je nejasen, Mus butani zopet grozijo., z izstopom, ako jim vlada ne izplača, kar je obljubila ob sprejetju ustave in ako se ne iz-iednačijo davki. Hrvatsko pitanje postaja vsako uro resnejše. Veselja do dela ni v vladnih strankah. Proračun še kmalu ne bo pod streho. Vse skupaj je podobno velikemu labirintu. — Kraljeva poroka je še . edina rešilna vejica, za sedanji rahli vladni blok, — Vlada in diplomat si belijo glave, ke-daj bi se naj vršila poroka,' do kedaj bi se naj zavleklo kronanje, dobro vedoč, da do tega časa ni lahko mogoča nova kriza.
Po kuloarjih parlamenta se govori, da volitev še nič prav kmalu ne bo,. Voditelji demokratov želijo, da sle nove volitve zavlečejo, ker sedaj o-zračje za nje absolutno ni ugodno. — Nek voditelj JDS je celo porogljivo iz javi», dà tako „svobodnih“ volitev, kakor -so bilie 28. novembra 1920 ne bo prav kmalu.
Kaj bo? Odgovor je težak.
Za tranzitni promet na
Radgona—
i Govor poslanca dr Josip H o h n j
Trgovska pogodba z Nemško Avstrijo mi daje povod, da izpregovonm nekoliko besed o nekem nedostatku, ki ga je kriva Avstrija in ki se nanaša na tranzitni promet po železniški progi Maribor—Ljutomer.
Člen 5 trgovske 'pogodbe z Nemško Avstrijo določa to-ler „Tranzit je oslobodjen od unutrašnjih carina i slič /.iti? dažbina i ne sme biti podvrgnut nikakvim nepotrebnim odugovlačenji -ma ili ograničenjima,“
Gospodje! Železnica iz Maribora do Ljutomera ima tri dele : 1, iz Maribora preko S, Uja do Spilja. Ta teče po teritorru naše države. 2. Od St. lija do Radgone, ki teče po teritoriju Nemške Avstrije. 3, Od Gornje Radgone dalje, ki teče zopet po našem ozemlju. To je uniikum, ki ga Je ust -varila mirovna konferenca v Parizu s tem, da je to obmejno železniško pro go tako razdelila. Naši zastopniki v Parizu so opozarjali mirovno konfe -renco na veliki gospodarski nedosta-tek tako ureditve, pa so dobili odgovor, da konferenca ne more odstopiti od te razmejitve, ker baje to zahtevajo nacijonalni momenti. Konferenca je pa dala slovesno obljubo, da bo na tej progi ves tranzit svoboden, da bodo prosta vsa pota, vsi mostovi itd. itd. Tako se nam je slovesno obetalo v Parizu in tozadevne določbe so bile tudi sprejete v mirovno pogodbo saintger-mainsko"
In kaj vidimo danes ? Mi vidimo , da Avstrija, ki se dela na zunaj tako legalno in ki pri vsaki priliki tako slovesno zatrjuje, da natanko izvršuje vse svoje dolžnosti proti drugim državam, ne dovoljuje tranzita za našo državo na progi od Spilja do Radgone. Ta država, ki je majhna in odvisna od podpore drugih držav, se je postavila v pozo gospoda proti naši državi in ne dovoljuje tega, kar bi pač
e-
progi Maribor—Špilje Ljutomer.
c a v 22, sednici narodne skupštine.)
«ss»-	■
morala dovoliti po saintgermainski mirovni pogodbi.
Gospodje poslanci! Sedaj določi i Člen 5 trgovske pogodbe z Avstrijo, da se bo vršil tranzit na progi Radgona-S'pilje brez notranje carine, ne 'da bi bil podvržen nepotrebnemu zavlačevanju in omejevanju Jaz bi rad vedel, ali bo sedaj otvorila Avstrija tranzitni promet med Spiljem in Radgono. Ta promet je bil za kratko dobo že odprt, In kaj se je takrat dogodilo? Inscenirali so se od strani gotovih na-cijonalnih elementov na meji neki nemiri, provocirali se izgredi in izražale so. se pretnje, češ, da bodo neki e-lementi v slučaju, da se bo vrši] na progi Spilje—Radgona tranzitni promet z našo državo, to stvar prepre -čili z raznimi nasilnimi sredstvi.
Gospodje! Ako nima nemškoavstr. vlada na Dunaju in vlada v Gradcu toliko moči, da bi take izgrede pre -prečila, je to zelo slab testimonium za njo m za njeno državno moč in legal no postopanje. Mislim, da tiči za tem nekai drugega: da namreč tiče za tem velike nacijonaJne aspiracije, ki Uh i-ma ta država na dotične dele našo no je in menda tudi Še ria druge dele naše države, ki ležijo dalje za mejo.
Gospodje morate vedeti, da pomeni umnjenje tranzitnega prometa med Spiltem in Radgono veliko gospodar sko škodo ne samo za tiste kraje, ki leže ob meji, marveč za vse Slovenske gor.ee in za vse pokrajine na tej , in na oni strani Mure. Povdarjati ;•« moram, da so ti naši kraji popolnoma odtrgani od drugega sveta, ker nimajo železniške zveze. Oni bi lahko imeli železniško zvezo v slučaju, če bi fua c-cijoniraia zveza med Mariborom tor Ljutomerom, kjer bi morala Nemška-Avstrija dovoliti svoboden promet ria progi med Radgono in Spiljem. Toda Nemška Avstrija tega ne pusti. (Medklic: Naša vlada pa to mirno trpi »
Dovolite mi da navedem samo eu sluča’ kako se dela našemu prebivalstvu ogromna škoda radi tega naga ■> janja Nemške Avstrije! Tovarni lep en ke. ki sta v Ceršaku in Sladkem vrhu oh Muri, stojita, ker ni tranzitnega prometa in ne moreta spraviti svojih pridelkov na trg in ne dobavljati sirovi n, Ladi tega je že več mescev nad 309 demvcev: brez dela in brez kakega zaslužka.
Cedo Prekmurje je popolnoma od -trgano od sveta. Prekmurci imajo dt, železniške postaje v Dolnji Lendavi 7 } —80 km. Ce hoče kak siromak v Prekmurju prodati živino, jo mora, če jo hoco spraviti na železnico, tirati TOSO km daleč In zakaj? Ker Avstrija ne devoli, da bi se sprejemalo naše blago za tranzitni promet na postaji Raidgona, ki je naravna sprejemna točka za Prekmurje na tej železniški — progi.
Gospodje! To so razmere, katere moramo odločno grajati, ker povzro -dajo našerav narodu ogromno umotno šle... te.
Tudi Ljutomer visi čisto v >'•ako. Ta trg je popolnoma odtrgan v prometnem oziru od drugega sveta, len ne fenke»umira tranzit med Spojem m Radgono. (Poslanec Žebot: In celo Mursko t one.) Isto velja za vse Mursko polje in za vse Slovenske gorice.
Jaz se čudim, kako da ni imela naša v’ala, zlasti ministrstvo zunanjih zadev, do sedaj toliko avtoritete, da bi bila izposlovala upostavitev tranzitnoga prometa na omenjeni progi. Ta promef nam je zajamčen v saintger -marnski mirovni pogodbi, zajamčen je nam sedaj v 5. členu trgovske pogodbo z Nemško Avstrijo, Jàz sem sedaj res radoveden, ali bo vsaj sedaj vlada avstrijske republike končno vendar, dovolila tranzitni promef. Cudiim se -kakor sem rekel, da naša vlada ni i-mela do sedaj tolike energije, da ni vrgla na tehtnico svoje avtoritete in svoje moči, da bi bila to izposlovala« (Poslanec Že bot: „Za nas Slovence se ne zmeni.“) Zato zahtevam odločno, t imenu ne samo naših obmejnih krajev, ampak cele naše pokrajine, da stori naša vlada svojo dolžnost in da se čim najpreje upostavi tranzitni promet med Radgono in Spiljem.
Iz Avstrije.
Ze leite drugo leto, odkar smo slo venski Korošci-zopet v Avstriji. Gotove vas Še zanima, kako se nam kaj godi Narodnostnih zadev se ne mislim dotikali. Kdor bere „Koroškega Slovenca“, najde tam zadosti.
Odkar je lansko jesen avstrijska krona začela tako padati, da je dinar, poskočil od 20 na čez 100 a. kron, se je tudi gospodarsko življenje v Avstriji začelo zelo spreminjati. Kar je bila »pred vojno 1 K je danes 1000 K. Kdor, je pred vojno šltedil, in denar hranil v hranilnici, , je skoro ob vse. Mali bankovci že nič ne pomenijo. V, kratkem dobimo bankovce po 50.000 K.
.Vsled padca krone se jo zadnjo mesece vse silno podražilo. Eno jajce se je prodajalo že čez 100 K, 1 liter mleka 150 K. Do zdaj je še država do plačevala pri živilih. Zdaj tudi to neha. Samo najrevnejšim bo skozi tri mesece še izplačevala nekaj podpore, pa vsajt mesec manj. Ržena moka je zdaj po 200 K, sladkor, (kristal) en kg 600 K,
. iTisti, ki malo ali nič ne zaslužijo in nimajo kaj prodati, gledajo s strahom v bodočnost.
Pošta inj železnica se podražita vsak drugi mesec»., Od 1. februarja dalje bo železnica zopet za 200% draž ja. V zadnjem času so tudi prav resne začeli: z nakladanjem In izUrjevan jem v eli kih davkov. Država se hoče rešiti in skuša zvišati dohodke in zni žati stroške.
Nekateri, ki so ob glasovanju prodali svoj glas, že obujajo hudo ke-
■ . —VT J
.	,, v '. r >
STRAŽA
sanje. Kako nezreli so bili mnogi gla sovalcl, priča dejstvo, da še zvečer pred glasovanjem in oelo na dan glia’ sovanja niso vedel)!, kako naj glasujejo. Kakor kmet, ki se ne more od_ ločiti, ali naj žene vole na sejem ali ne. Zveneče fraze in „šlagerji“ ter podkupovanje je našlo prt večini naj-rodovitnejša tla, In ker, so nas v teh rečeh Nemci prekosili, so dobili igro.
Država stoji slabo. Zdaj je segla po samopomoči in se skuša rešiti, dokler ne pridejo že tolikokrat obljubljeni krediti. A prebivalstvu do zdaj še ni bilo hudega. S silnim jadikovanjem kako jim gre slabo, so znali Avstrijci vzbuditi sočutje po celem svetu in raz ne tuje države pomagajo z raznimi podpornimi akcijami, čez poletje sprejemajo avstrijske otrok» na počitnice (Švica, Nizozemska, Danska, Italija), in ameriška dobrodielna akcija skrbi, da skoro v vseh veöjto krajih otroci opoldne dobivajo zastonj kosilo. In to ne samo najrevnejši, ampak celo otroci srednjih in imovitejših slojev.
Industrija se je povzdignila in ima dosti dela. Tovarnar in delavec zaslužita dobro. Vsled slabe valute • Avstrija svoje izdelke lahko izvaža v 'druge države. Dela je dosti in vse be ž; v tovarne. Celo vojaški dezerterji iz Jugosliavije dobijo delo. Vedno novi prihajajo. Nemci se jih Resele, kakor se veseli človek, če vf.di izdajstvo pri svojem nasprotniku. In da bi ti dezerterji olepšali svoj beg in se prikupil: svojim gostiteljem, sino zabavljajo čez razmere v jugoslovanski voj ski in v Jugoslaviji spJtoh. Naiveč jih gre na Gornje Štajersko.
Bo že marsikaj res, a narod, ki hoče svojo narodno državo mora tej državi tudi dati, kar potrebuje. In naj so razmere kakršnekoli, v vojaškem begunstvu gotovo tiči vel'k a strahopetnost, nezavednost in nezrelost. Tudi tukaj teh 'dezerterjev ne spoštujejo, a sprejemajo jih, k)er so pač iz države, ki ji žele več hudega, kakor dobrega — —.
Kmet do sedaj ni stal slabo. Res je drago kupoval, a je tudi drago pro dajal, in da si prihrani izdatke, mnogo reči sam izdeljujie, kar je prej kupoval. Kdor služi, ali kdor ima kaj pro dati, ima dovolj denarja. In četudi je denar malo vreden, če ga je mnogo, se zanj tudi lahko nekaj kupi. Ljudje vidijo, kako pada vrednost denarja, a nihče se radi tega ne razburja. K več jernu tisti, ki ima denar naložen v hra nilniei, ki je prej hranil, zdaj pa vidi, kako njegovi prihranki izginjajo v nič. Sicer pa vsakdo gleda, da denar, po večini takoj zakupi ali spravi v vrednost.
Država gradi na več krajih električne centrate za elektriziranje želez’ nie. Ker ji manjka premoga in ga mo ra uvažati, je sklenila, da izrabi vodne sile, ki jih ima Avstrija obilo. Z zakonom od 23. ju^ja 1920, je avstrijska vlada sklenila, da elektrizjra avstrijske 'državne železnice, S tem se bo prihranilo letno okrog 340,000 ton premoga. Ker tega premoga ne bo treba več prevažah, se bo prihranilo nadaljnih 50.000 ton in bo prostih do 1000 vozov za premog. Najprej hočejo eiek,trizirati železnl'oe, ki porabijo največ premoga. To so gorske proge čez Arlberg in turska železnica.
Z delom so že začeli in dobro napreduje. Ob Špullerskem jezeru na Predarlskem in, pri Malničih pod Tu rami na Koroškem že grade velike e^ lektrične naprave. Pri Malniči so že izvrtali 720 m dolg rov. Čudno, država, ki se zdi, da je ob robu propada, se je lotila dela, ki priča o veliki in občudovanja vredni energiji.
Pa tudi razne družbe, občine \:n posamezniki grade električne naprave iTako na Zgor. Štajerskem pri Juden’ burgu, kjer bodo napeljali vodo skozi skoro 4 km dolg predor, ki je po večini že gotov ali pri Borovljah, kjer bodo na enak način dobili vodno silo za veliko električno centrato. Jsta-navljajo se družbe (zadruge), da z združenimi močmi ustvarijo električno moč. Dežela jim je dala milijonske podpore.
Neki inženir je rekel, da bo na Zgor. Koroškem kmalu .vsaka občina Smela elektriko. Ljudje so imel:	do-
volj denarja, videli so, da njegova vrednost pada, pa so kupovali stroje iu gradili električne naprave. Niso se všteli. Danes bi bil. tisi: denar, ki so ga investirali skoro brez vrednosti,
če bi ga bili hranil, tako pa lahko brez strahu gledajo v bodočnost, pa tudi, če denar zgubi vso vrednost.
Opazujemo vaše razmere v Jugo slaviji, a zdi se nam, da te raizmere niso preveč vesele, Preveč kričite o narodni svobodi, a v gosbodarskem o’ žiru ste Šibki, Davki vedno višji, draginja vedno hujša! In kot posledica, — nezadovoljnost! — Zdi se nam, da pri vas vse preveč ponašate z vojjaiš’ ko silo. Res je to pri sedanjih raz’ merah potrebno zlo, ,in tudi Avstrija in Nemčija b,i gdtovo upeljale vojaško dolžnost, če bi jo smele, toda, ali se stroški me dajo zmanjšati, službena doba skrajšati? In pri vseh ogromnih stroški i za vojaštvo, ali ste rešili Pri’ morje. Koroško, Albanijo, Baranjo , ? In koliko orožništva? Pa menda še vedno nove sprejemajo.
Jugoslavija ima gotovo mnogo naravnali bogastev, pa namesto, da bi se delom to bogastvo dvignilo,' se sto- in stotisoče najboljših moči izgublja, v vojaški suknji in prenapolnjenih pisarn ari. In dalje u Korupcija in brezobzirno izrabljanje države v s|ebjčtpe namene! Ta ali oni je že rekel:	kaj
bi Avstrijci', ali Nemci ali Cehi naredi’ li iz Jugoslavije! Najboljše merilo je valuta. Dinar je ostal že dalleč za češ ko krono!
Človek ne vzame več z veseljem v roke jugoslovanskega časopisa. Razmere, ki iz oiega odsevajo, niso preveč Veselic.
„Parfem in puder".
V seji narodne skupščine dne 25. januarja Je poslanec Sušnik očital ministru financij dr. Kumanudiju, da je nesposooen, da je Kriv, padanja vred nosti našega denarja in da se ne gane proti korupciji v ciarinski službi. Dr. Kumanudi, ki ni srbskega, ampak cincarskega pokoienja, — cincari so mešovina ciganske, romunske in grške krv ter srbskega jezika — je odgovoril po cincarski'. Udaril je po dr. Korošcu ter mu očital, da je na zborovanju v Ptuju hujskal 'proti državnemu posojilu ter da je oškodoval državo z znanim naročilom ameriškega blaga, med katerim so baje bili parfem f;n puder. Samostojni in demokrati so seveda burno ploskali,
O zborovanju v Ptuju nočemo govoriti. Za dr. Korošcev, govor v Ptuju je nad 1000 svedokov, ki lahko pri čajo, 'da je cincar. Kumanudi' govoril neresnico. Spregovoriti hočemo samo par besed q ameriški robi, o kateri se od časa do časa širijo laži po nasprot nib časopisih in zborovanjih.
Istina je, da je dr. Korošec kupil leta 1919 eno ladjo ameriškega blaga, ki je bilo solidno in že takrat za 50% cenejše nego slabejše blago vi Beogradu. Da se je blago slabo prevažalo, slabo v Beogradu spravilo, da se je mnogo pokradlo, za to ni odgovoren dr. Korošec, ker je kmalu po nakupu Protičevo ministrstvo padto in je s tem tudi dr. Korošec odstopil. Škode, ki je nastala po odstopu dr, Korošca, je kriva demokratsko - socijaltistična vlada, ki je sledila Protičevi. Med robo je bilo tudi par zabojev igralnih kart, ker se je morala kupiti cela ladja in se ni dalo izbirati, a te karte je vzela firma nazaj. Drugega luksuz nega blaga ni bilo. Bluze so sicer bile, a ne svilene, ne luksuzne, ampak volnene. Sicer pa je bluza ravnotako poštena ženska obleka, kakor suknja moška. Parfema, pudra, modrcev, svilenih rut, atlasovih čevljev, naramnic itd. ni bilo med blagom, to vse so le izmišljotine in laži demokratov in sa-mostojnežev.
Se v drugem oziru je demokratsko socialistična vlada oškodovala državo, a ne dr. Korošec. Cincar Kuma-nudi, kot finančni minister Še do danes ni plačal ameriške robe. Ko jo je dr. Korošec kupil, je stal dolar šest do sedem dinarjev, danes stane oboli 80 dinarjev. Stara navada Beograda, da vse zavlačuje, se tudi tukaj hudo kaznuje, a žal ne na demokratskih £z-vozničarjih, in samostojnih „volovskih“ kupčevalcih.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
, Zadnje Darlajmentarne seje so bile kratke, a zelo burne,
Ministri so zadnje dni pretresali prispevke glede Karlove apanaže, ki bo znašala letnih 6 milijonov frankov in h kateri bomo tudi mi znatno prispe-valji. Za zaključek del pri našem novem kraljevem1 dvoru je dovolil ministrski svet 3 milijone 'dinariev.
Pri zadnji seji naroidne sKupščine je prišla na dnevni red debata o Doročilu odseka za trgovinske pogodbe glede trgovinske pogodbe z Avstrijo. Naš trgovinski odsek je podaljšal veljavnost začasne pogodbe z Avstrijo do 31 julija t. 1. Nato to zahteval poslanec Jugoslovanskega kluba Škulj ureditev potnega dovoljenja med nami in Avstrijci. Dr.. Hohnjec je zahteval od vlade, da se zopet vzpostavi promet na progi Maribor—Spi lie—Radgona—Ljutomer. Zahtevam g. Škulja in dr. Hohnjeca so se pridružili tudi socijalpatrijotje in zemljerad-niki. Pri glasovanju za predlog trgovinskega odseka je glasovalo 109 poslancev za, 29 pa proti. Ker ni bilo kvoruma 141 poslancev, je bila zade -va odgođena za prihodnjo sejo.
Parlament se je b a v i 1 na seji dne 30. t. m. zopet s trgovinsko pogodbo med nami in Nemško Avstrijo. Sprejet je bil vladni predlog, da se podaljša z,ačaisni trgovinski dogovor do dne 30. junija 192,2. Trgovinskemu ministru se prizna pravica trimeseč -ue odpovedi tega dogovora. Za vladni predlog je glasovalo 122 poslancev, proti pa 35, Na te1 seji je vrnil od- j L or za upravno razdelitev državo svoj mandat, ker ni bil kos poverjeni mu bor, za upravno razdelitev države svoi se bo bavil zakonodajni odbor. Nabo-uočih sejah se bo bavila skupščina s trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo.
Državni proračun je vedno bodeči trn za vsako vlado. Sedaj je vlada sklenila, da se diktira potom poslovnika parlamentu rok za spre -jem državnega proračuna. Vlada ho -Če, da smeta preteči od začetka debate o državnem budžetu pa do glaso -Vanja dva meseca. S'pecijelni debati bi se 'dovolilo samo 'pol meseca. Ako bo zbornica zadovoljna s tem predlo -gom, je pa drugo vprašanje.
N aš zunanji minister se ukvarja z ustvaritvijo državnega ce -remonijela, ker smo v demokratični državi, kakor se vselei ter povsod pov-darja.
AVSTRIJA.
Zi Vezni kancler Schober in vlada sta podala ostavko. Po ostavki je bil poverjen z začasnim Vladnim vodstvom podpredsednik Ereiski. Nato je sklicalo predsedništvo glavni vla-oni odsek, ki se je bavil s predlogom o volitvi nove vlade. Po predlogu odseka je bila tudi izvoljena nova via -da in sicer z 80 glasi proti 77, Predsedstvo in notranje zadeve prevzame dr. Schober, ostali ministri pa osta -nejo na svojih mestih, le poljedelski minister bo vodil začasno zunanje zadeve. Nova vlada je tudi že sprejela izvolitev.
A n v 1 i ì a obljublja Avstrih dva in pol milijona funtov šterlingov državnega posojila z garancijo, da bo porabila avstrijska vlada posojilo za zboljšanje trgovine in v povzdigo avstrijske krone.
NEMČIJA.
Nemški 'državni kanci er W i r t h je prodrl v zbornici s svojim predlogom nasilnega notranjega (posolila v znesku 1 milijarde zlatih mark. Opozicija proti Wirthovem kabinetu se ie zožila samo na nemške naeionalce ter komuniste. Ko je prodrl Wirth s svojim predlogom posojila, bode stopil pred zbornico z vladno deklaracijo , ker ima parlament večinsko zaupanje v Wirthovo zunanjo politiko.
ANGLIJA.
Angleška vlada bo priznato neodvisnost Egi ta in se bo odrekla protektoratu nad egipčanskimi pokrajinami Angleži zahtevajo le samo varstvo nad Suezom in varstvo dežele proti napadom od zunaj.
RUSIJA.
Slučaji o zavživanju — človeškega mesa v sestradanih pokra-linah se množijo od dne do dne. V sa-marsfei guberniji ste bili aretirani dve ženski, ki ste se lofli umrlih otrok,: mrtvega trupla neke kmetice in ker ste ubili dve stari osebi, V-Vel, Gu-šicah se je prehranjevalo 10 družin z mesom od izkopanih mrličev. V Slav- > aiki je razdelila neka kmetica mrtvo
truplo lastne lSletne hčerke med še fri življenju ostale otroke. Ta poročila izstradane Rusije so neverjetno — grozna, a časopisje zagotavlja, da su resnična in uradno ugotovljena.
Svetovne gospodarske konference v Genovi se udeležijo: Lenin in Cičerin, ki imata zelo daleko -sežna pooblastila od sovjetske vlade.-
Naše posebnosti.
Idila Iz skupščine. Na eni zad -
njih sej je stavil muslimanski poslanec Korkut predsedništvu skupščine to-le vprašanje: „Hoče li bJNi konec pasivne resistence nekaterih članov odbora za poslovnik in pa predsednikovega štrajka.“ Predsednik CedaKo-stič v zadnjem času saloli noče skli -cati seje Predsednik skupščine odgovarja na ta „upit“, da je on tudi že opozarjal predsednika, naj; nadaljuje
7.	delom svojega odbora, Kostič se o-glaša, da to ni res, da je njegov odbor deloval dva mesca in da Korkut sploh nima pravice do kritike, ker ni niti član tega odbora, Nato se oglasi zopet Korkut ter zahteva, da predsedništvo narodne skupščine ugotovi, 'da predsednik poslovniškega odbora niti svojih članov ne pozna. Korkul namreč je kot zastopnik svojega kluba tudi član tega odbora,
Ta je pa dobra. Ravnateljstvo državnih železnic je poslalo trgovski in obrtniški zvezi v Zagrebu pismo, s katerim obvešča, da bi bilo bolje pošiljati drva iz lesnih trgovin po železnici na odjemalce poleti, ker pozimi i-raa železnica dovolj opravka s prevažanjem premoga za lastno potrebo. Železniška uprava je res zelo duhovita, koncem januarja priporoča vsem, ki zmizujejo — da tovorijo in preva-zato drva sredi poletne vročine.
Vagoni, naročeni v Nemčiji, ž» prihajajo. Prva partija je že sprejeta, kar pa ni šlo brez posebnosti, ki so pri nas na dnevnem redu. Vagoni so že pred dolgim časom prispeli na našo mejo in tu so jih zadržavali naši cariniki, ki so zahtevali, da država sama sebi — plača uvozno carino, •— Bilo bi zelo potrebno, da finančni minister pouči carinike, kako je postopati z blagom, ki je označeno kot državno.
Zopet Rusi. Po nekem dogovoru t
[ angleško vlado bomo prevzeli spet veliko število ruskih beguncev, Wrang-iovcev in bogzna še kakšnih „belih“ gardistov, ki bodo prispeli iz Egipta in Cipra Vzdrževala jih bo baje angleška vlada in naš zunanji minister ima baje že tozadevna navodila in zagotovila, Zanimivo je, da imamo že sedaj nad 25.000 Rusov na vratu in da od teh vzdržuje naša država najmanj dobrih 20,000, za nje izda vsak mesec nad 6 mil. ’din., milijoni, ki so se pohabili za Ruse po želji francoske vlade in proti obljubi vrnitve, pa gotovo ne bo nihče povrnil.
Razkritja o nasilnem postopanju v preiskovalnem zaporu. ,V Beogradu so je začela razprava proti atentator-» jem na bivjšega regenta Aleksandra. Začeli so z zasliševanjem obtožencev* ki priznavajo krivdo, a izjavljajo, da je njihova' izpoved v preiskovalnem za poru čisto napačna, ker so morali napačno izpovedati, vslted nasilnost od strani stražarjev. Obtoženci izjavljajo v sodni dvorani, da je bila hrana v zaporih nezadostna, vode pa večkrat sploh niti dobivali! niso. Obtožencu Czakiju je izbil stražar več zob. Zagovorniki obtožencev zahtevajo* zdrav niško preiskavo atentatorjev.
Novo sramoto razkrivja Protičev list „Radikal“ od dne 24, t. m. Ta sra mota se vleče že skozi 7 mescev, t. ] odkar smo dobili ustavo. Po ustavi ; namreč veliko vojno sodišče — „Veli ki Votoi Sud“ — odpravljeno, njegov nalogo ipa prevzame posebni oddelel kasacijskega sodišča, ki je po tem ta kem naivišje odločilno mesto za vš Izreke in sodbe raznih vojaških so jišč. Ta oddelek bi se moral organi zinali, da lahko takoj stopi na mest odpravljenega velikega vo'nega suda To se pa ni zgodilo po intrigah pol cajdemokratov, ki nočejo1, da bi vze1 to zadevo v roke minister pravde, 1 ie radikal in ki bi seveda tudi svoje liudi — radikale — spravil v ta nov' oddelek Vsled umazanega gtrankar stva in koritarstva torej nimamo nu no potrebne najviš e inštance v vojn» sodnijskih zadevah in na sto in ste liudi trpi po ječah, ker se nimajo Ì
j
£am pritožiti proti razsodbi kakega — vojnega sodišča.
Iz zbornice In politike.
Narodna skupščina Še ne bo odgođena. Zjborovaja bo, kakor kažejo razmere, še prihodnji teden, Medtem pridno deluje posebno finančni odbor in razne sekcije Dne 26, januarja je zboroval odbor, ki je imel nalogo, da se posvetuje o dogovoru med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, V tem odboru sta narodna poslanca Brodar ter Škulj od Jugoslovanskega kluba, Do dne 31, januarja mora zbornica sprejeti ta dogovor. Dogovor velja do 30. jun. a 1922.
Proti grdemu napadu beograjske ga lista na Slovence. V 22. seji narodne skupštine je zahteval poslanec, dr, Hohnjeo besedo v zadevi napada lista „Balkan“ na poslanca Sušnika: Gospod predsednik! Dovoljujem si staviti na Vas vprašanje glede pisanja lista „Balkan“ vi današnji številki* Ta list namreč javno draži in hujska beograjsko prebivalstvo,, zlasti mladino, proti poslancu Sušniku radi njegovega govora v parlamentu. „Balkan“' 'piše v tem smislu : če bi bil poprej kdo pekel kaj takega, kar je govoril poslanec Sušnik, ta bi bil linčan, Zlasti bi skočila naša mladina, da obračuna z njim. A danies to trpimo v Beogradu! Tako nizko smo padli, jMedkl.c 'posl. Zebota : „Tako vrši svojo nalogo beograjska cenzura!“) Vprašam Vala, gospod) predsednik, aU; ste voljni podvžeti proti takemu nedostojnemu pisanju vse korake,, ki so -Vam na razpolago? .Vprašam Vas-dal-je, kai ste voljni storiti,, da se zajamči osebna svoboda poslancev? Izjavljam v ilmenu Jugoslovanskega kluba: ako se bo poslanca Sušnika ali kakega drugega poslanca kdo le dotaknil zaradi njegovega dela v »parlamentu, potem ni niti!; enemu članu našega kluba — ne Slovencu in ne Hrvatu — več mesta v Beogradu,
Narodni poslanec 2ebot je dne 26, januarja vložil na ministra notranjih zadev interpelacijo radii zaplembe št. 9 „Straže“ z dne '23 januarja 1922 Konfiscirana notica je bila doslovni prevod notice „Još jedan dokaz naše ravnopravnosti“ v osješkem listu „Hrvatska" Obrana“ z dne 19, jan. 1922. lnferpelant vprajša g. minera:	1,
Ali soglaša s konfiskacijo, odnosno z zabrano omenjenega broja „Straže“ z dne 23. januarja? 2. Ali je voljan že vendar enkrat napraviti konec škandaloznemu samovfojjstvu mariborskih konMskaforjev?
Kako nastanejo zunanjo-politični spori? — Slišalo sie je, da namerava Belgija odpoklicati svojega poslanika iz Beograda, potem se je to prekVco-valo, trdi se še pa vedno, da je bil in je še neki spor. Sicer Beograd že od nekdaj ni na dobrem gitami v Belgiji,in ko je pred poldrugim letom g. VelizaV Jankovič prisostvoval neki antantni konferenci v Bruselju,, je bilo v belgijskih listih marsikaj zanimivega, za čitati, Potem so belgijski producenti in industrijalci poslali lan sko leto nek memorandum privrednim krogom države SHS, ki je že radi tega zanimiv, kter loči našo zemljo v svet zapadnoga in iztočnega naziran-ja. iTa memorandum so prinašali razni listi in nekateri beograjski so pristavljali še prav neumestne napade in izpade proti Belgiji. — Kaj pa je sedaj? — Zopet neka proliiarskaSDlet ka, ki se vodi s tako brezobzirnostjo, da prav lahko napolni mero ter privede do diplomatskih sporov. V Beogradu že precej let vzdržuje tramvaj in jazsveipjavo neko privatno belgijsko društvo, ki se naziva „Anonimno društvo za tramvaji in razsvetljavo.“ To • mu društvu je torej pred leti nekdo izročil tramvaj in razsvetljavo* Iz kake potrebe, v kako dobro, se sicer ne ve, gotovo je pa to, da so nekateri pri tem zaslužili — in to bo menda tudi glavni vzrok- Sedaj pa hoče beograjska občina kar na lepem društvu spet vse iztrgati Ali je bolje, če je vse v ros kah občine ali pa društva, to naj Bog zna, gotovo je pa to, da se tako ne da nastopati in da nam to ne gleda na to, kàr pravi belgijski poslanik, ne služi v ugled*
v zopet tajne konvencije. Med našo državo in Rumunijo je skten.ena vojaška konvencija. Narod nima- ui*ti pojma, kaki so pogoji in cilji te zve-
! ;
ze. Narod mora biti samo pripravljen, na najtežje morebitne žrtve, ako bo to od njega tirjala vlada. Proti komu neki je naperjena ta nova konvencija? Morda proti Rusiji? Pač. nimamo prav nobenega razloga, da udarimo po Ru’ sili. Ali proti Bul g ariji ? Morda proti Madžarom? Pač. pie poznamo nujnejšega 'posla, kakor Sklepati tajne pogodbe.	. ■- . t
Vendar enkrat! Naš zu.na.njt 'minister dr. Ninčič zahteva, da se preuredi naša diplomatska služba. Vsak, ki bo hotel odslej postati diplomat, bo moral poprej potožiti v zunanjem ministrstvu izpit o tozadevni sposobnosti. Ko bi bili to praksa u'peljalì takoj po preobratu, bi UJa naša domovina obvarovana marsikaterih razočaranj v naši zunanji politiki, katera, so zakrivali naši nešolani ter nesposobni diplomati.
Iz poglavja o zmanjšanju urad-ništva. Financijski!’ odbor zahteva od finančnega ministra varčevanje,, Ko je ta odbor pregledoval budžet Sinanč nega ministrstva, je dognal tot-le:	V
finančnem ministrstvu ' jo lepo število šefov ter inšpektorjev, ki v obče ne prihajajo v urad. Ravno tako izkazuje račun plačo za uradnika,, ki dela za enega politika, a vleče državno plačo. Sekcija financijskoga odbora zahteva, ukinitev financijskih delegacij, ker. imamo za ta posel dovolj uradnikov i|n inšpektorjev, v samem finančnem ministrstvu.
Na zadnji seji ministrskega sveta je 'prišel do razgovora tudi žandarme-I riijski „brabium“ v, Martinski vesi in drugih krajih krog Siska in minister pravde dr. Laza Markovič je moral sam obsoditi to nezakonito, postopanje upravnih organov. Minister torej to . obsoja in ko" smo mi isto storili v zad ! njem članku, smo bili zaplenjeni. Da , bo čitateljem znano, zakaj gre, hočemo 1 o v kratkem razložiti. Iz Martinske vesi in drugih krajev, je nekaj vojaških beguncev in neki oblastnik le postal njihovim sorodnikom in sovaščanom žandarmerijske patrulje na vrat; ki pobirajo denarne globe,, stavkajo sorodnike pod, nadzorstvo kakor nekake talce ter tudi drugače zelo oblastno nastopajo. Tq postopanje je izzva’ lo med narodom veliko razburjenje in oblast je le sprevidela, da tako ne gre, oni 'pa, ki so zagrešili to postopanje, se pa izgovarjajo na zakon o zaščiti države, ki predvideva za slučaj nemirov alt izgredov take akcije. Tega v hrvatskih vaseh ni bilo in zalo ta izgovor ne drži. Minister pravde vse to ostro obsoja. Gospod dr. Markovič je kot radikalni prvak gotovo dovolj državotvoren, če bi se pa odrekel svojega pravnega nabiranja ter nemo gledal in trpel nezakonito postopanje, bi bil v očeh nekaterih ob-lastnikov še bolj. Ko je izrekel svojo obsodbo se je oglasil Pitbičevič .ter dejal,, da ni dobro, da je prišel ta škandal v javnost. Mož bi rad, da bi se vse take stvari zamolčale in da svet ne bi zvedel, kaj se vse počenja. Zato ima že ubrano svojo pot in radikalci jo tudi dobro poznajo.. Dva, ministra sta ga takoj natpadla, češ, saj vemo, kani cikaš, vso poročevalko službo bi rad spravil v demokratske roke. Na tem se itak že dela* Dopisane urade odpravljajo, inj polieajdemo-kratje hočejo na državne stroške u-stanoviti poročevalno agencijo, ki bo vse liste zalagala s takimi poročili, ki so jim po volji.
Demokratie agitirajo s koruzo, — Demokratski poslanec Kučič je posetil te dni Bribir v hrvatskem Primorju in osrečil narod s shodom. Na zboro’ vanju so začel)] ljudje dolžiti radikalno demokratsko vlado vseh raznin ne-prilik v naši) državi. Kučič je odgovarjal na razne ljudske očitke z obljubo, pomirite se, Bribir dobi koruzo. G. demokrat Kučič je znan kot koruzni agitator. S koruzno obljubo se, je hotel svoj čas ljudstvu prikupiti kot veliki župan, s koruzo je zase agitiral ob priliki volitev v kon stilu auto, a tudi sedaj se hoče obdržati pri političnem krmilu za svoj' volilni okraj potom koruze. Hrvatski Primorci res trpijo pomanjkanje glede prehrane, so za pravo Jugoslavijo, a jim je tudi znano, da je pravo Jugoslavijo gosp., Kučič, zatajil v parlamentu. Narod pa tudi ve, da so Kučičeva koruzna ot-betanja samo obetanja* Poleg koruznih obljub pa daje g, Kučič narodu naslove gradbenih 'podjetij v Srbiji,
kamor bi naj šli na delo. Ljudje ga pa vprašujejo, zakaj’ se ne prične z zgradbami v Primorju, ki je tako po trebno novih zgradb. Hrvatske Primorce je ujel g. Kučič enkrat na demokratski ijim, a jih ne bo nikdar, več Koruzne obljube ne držijo več nikjer, niti v hrvatskem Primorju ne!
Opičje posnemanje. JDSarjL so žalostnih src ugotoviti,, da je organizacija županov m občinskih odbornikov silne važnosti. Ustrašili so se «rano sklenjenih vrst naše Županske zveze za Stevenijo in zato s)o si usta noviii slično organizacijo. ZVteza liberalnih županov se naziva „,Samo-. uprava“ in ima svoj sedež v, ljubljanskem. tajništvu batinaške policajdeKo-kraške stranke. Naše župane in ob’ bornike Opozarjamo, da ne bi liberal oem nasedli. Naša organizacija ie : Županska zveza, „Samouprava“ ne bo, rešila potapljajočo se barko sloven skega liberalizma,
Iz poglavja o razsulu ,Samostojne. Pred par dnevi se je vršil pri Svetem Petru niže Maribora m neki gostilni občni zbor krajevne organizacije SKS Občnega zbora se je udeležbo 5 donneinoti) in „generalni tajnik“ Brus iz Maribora, Znamenja kažejo, dv je j „napredna stvar“ na deželi vidno I shujšala. Se deset takih občnih zborov In Mermolja e tutti guanti si lahko zapojejo: „O, du mein lieber Augustin . . . “ lì
Beležke.
Interpelacija skozi sedem let. Te dni so poslanci zemljoradniškega kluba zopet osvežili interpelacijo q poginu 30,000 rekrutov pri umiku srbske vojske v letu 1915, Iz interpelacije posnemamo sledeče črte in obrise, ki o-stro označujejo, kako nizko se je že tedaj cenilo človeško življenje ih jqvet lastnega rodu : Tik pred katastrofo , ki je vodila srbski naród na albansko Golgoto, so bili poklicani rekruti in ko se je začelo umikanje, so jih pravi vo-aški oddelki potegnili s seboj — take kakoršni so bili: neizvežbani, na pol oblečeni, slabo obuti in tudi v pogledu hrane nepreskrbljeni, Za rekrute se ni hotel nihče brigati; določili so nekaj oficirjev in podoficirjev, seveda najbolj robatih, — in ti so gonili u-boge mladeniče čez drn in strn. V interpelaciji se trdi izrečno, da se je z niimi divmško postopalo, pretepali so jih in mnoge tudi ubili, Ce je revež o-nemogel od lakote in napora, je bil tepen tako dolgo, da se je z zadnjo močjo zopet spravil na noge, ali pa je mrtev obležal. Drugi, starejši in pravi vojaki so imeli vsaj obleko, kolikor toliko prehrane in potrebne opreme , rekruti pa nič in zato ni Čuda, da jih jO od 30,000 prišlo samo par tisoč na Krf. — Že na Krfu se je radi tega večkrat protestiralo in interpeliralo pri tedanji srbski vladi in zahtevale so se komisije, da izsledijo krivce ier jih postavijo pred sodišče. Na Krfu se ni ničesar storilo, tudi po preobratu se ja v začasnem narodnem predstavništvu zastonj interpeliralo — in najbrž se tudi sedaj ne bo nič zganilo,
2000 vagonov blaga. V Gjevgjeli-ji, Sicoplju, Nišu, Stalaču, Ćupriji, v Beogradu, , Zemunu, Batajnici in Vin-kovcih stoji okrog 2000 vagonov raz -novrsfnega blaga. Vsled pomanjkanja premoga in pokvarjene proge se transporti ne odpravljajo. V tej zadregi in zagati so si pomagali nekateri trgovci na ta načjin, da so med razno ro -bo, kakor meid rakijo, žito ali vino natovorili tudi kako kravo ali telico ter lako po predpisu zahtevali, da se jih kot živinski transport pošlje takoj naprej. Nekaterim se je to izborno po -srečito, njih vagoni so bili priklopljeni osebnim Vlakom. Nazadnje je bilo tega železniški upravi le preveč in razglasila je, da mešane robe ne prizna več kot živinske transporte in da mora biti v vagonih ali- sama živina, ali. pa samo blago.
Zveza preti Rusiji- Beograjske „Novosti“ od dne 24. januarja pišejo: „Najvažnejša politična poteza zadnjega tedna je gotovo podpisovanje voj -ne konvencije med našo in rumunska kraljevino. General Kristesko, načelnik generalnega štaba rumunske vojske jn generäl Pešič, načelnik gene -talnega štaba naše vojske in njih pomočniki so ustvarili in podpisali to konvencijo. Besedilo konvencije je neznano, govori se pa in sluti, da Je u-
; stvar j en blok proti bolj še viški Rusiji* Ne moremo detajlno in kategorično izraziti svojega mišljenja o tej konvenciji, dokler ne vidimo njene prave tendence. C e gre proti Rusiji in proti ruskemu narodu, mi, Srbi, Hrvati in Slovene» ne bomo imeli za njo posebne simpatiie. Zveza z Rumunijo nam je neobhodna, samo da želimo tudi to, da ne gre na škodo onih, ki bodo še vendarle postali naši prijatelji. Sicer so pa nočemo globeje spuščati v to reè dokler nimamo konkretnih razlogov, ki so vodili kraljevino Srbov, Hrva -rov in Slovencev do sklepanja te konvencije,“ Ce bi vlada vedela, kaj je prav in umestno, ali bolje rečeno: potrebno, bi seda' lego objasnila in razložila, kaj je na stvari.
Naše prometne razmere.
Dalekosežnost železniško krize v naši državi. Ra konferenci za 'pomoč Rusiji v Genovi jo "znani Nansen poročal, da je eden glavnih vzrokov, da danes strada Rusija, kriza na ruskih železnicah. Pod boljšo\j ško \lado se ni storilo za promet v, Rusiji nič, ampak je še to razpadlo, kar jo zapustila sovjetom caristična Rusija. Sedaj» ko cepajo milijoni ruskega naroda od lakote, bi državne oblasti rade popravljale železnice, a so delavski sloji tako izstradani, da so preslabi za težko delo na železnicah. Kot Rusija* preživlja tudi naša država po izpovedi ministra saobraćaja nevarno prometno krizo. Lokomotive so pokvarjene, vagonovj ni — toliko naših pokrajin je pasivnih v prehranjevalnem oziru, železničarjem ni vlada izpolni.la niti ene njihovih zahtev in če izbruhne stavka železničarjev,; potem se lahko tudi nam zgodi kot Rusom, katerim smo odrekli pomoč. Dolžnost naših ne ustrašenih poslancev, je, da pač z vse mi močmi pritisnejo na vlado," da se bo začela zanimati za eno najvažneje šib vprašanj — ureditev prometa in vsaj delna izpolnitev, zahtev železničarjev, ki so danes v gmotnem oziru tam, kjer jiu je 'pustil danes od vseh železničarjev hvaljen)! in edini delavni minister saobračaja — dr, Koro&eo.
Kriza na naših državnih železnicah ukinjena. Ministrstvo saobraćaja je izdalo naredbo q ukinjanju omejenega prometa, ked je rešena premogovna kriza.
Škandalozne razmere na držav -nih železnicah. Ce se voziš z brzovla-kom iz Maribora v Beograd, opaziš dvoje : do Zagreba, oziroma Sisaka, lep red, zakurjeni vozovi, malo zamude, Od Sisaka naprej do Beograda je pa vožnja z D-vIakom direktni' križev pot. Vozovi večinoma nezakurjeni, da zmrzuješ kot v Sibiriji, osobje odur -no, lokomotive imajo vsak hip defekt, stoji se večinoma na vseh postajah , vlak dirja z brzino konjiškega ekspres itd. V Beograd dospeš z 4 do 5-urno zamudo. Namesto ob 9, uri pred-* j poldne privozi D-vlak še le ob 1. ali i 2 uri popoldne Cel dan je zgubljen m prideš s premrzlimi udi v jugoslovansko prestolnico« .Uprava in vodst -j vo naših državnih železnic je pod vso kritiko. Bog varuj, da bi se še privatne železnice v Jugoslaviji podržavile J
Pomanjkanje, vagonov. Pri nas je pač vsakemu znano,'da trpimo nar pomanjkanju vagonov. Zlnano je tudi, da se dogajajo na naših železnicah ne* sreče v obilnejši; meri, kot v kaki drn gi evropski državi* Ali ni vsemu temu vzrok pomanjkanja vagonov., Na-še železniške direkcije, predvsem beograjska že imajo davno to nespametno praksa: Kadar ge n. pr. izvaža kak predmet iz naše države v Grčijo hli Bu Ig ar sko, potem se izvaža vse na naših vagonih. Naši vagoni oddrči jo vs: na mesto, kamor so adresirani in čakajo tam tako dolgo, dokler sel jih nekdo v ministrstvu saobraćaja na spomni, da bi jih' bilo treba nazaj po-zvati. Kadar pa n, pr, uvažajo Grki ! ali Bulgari svoje blago k nam, poten» ga iztovorijo na meji. Njihovi vagoni j so takoj prosti in se na ta nadte izognejo železniškiK krizam, ki so prit nas po nepotrebnem na dnevnem redu,, j Parobrodski promet med Beogra* dom in Zlemunom je ustavljen radi ledu. Edina zveza med prestolico in Zemunom je sedaj železniški most.
Razsvetljava na državnih1 železnicah je po osebnih vagonih sploh ukinjena ali pa nezadostna, To pri-
liko štedenja z državnim oljem uporabljajo tatovi,, katerih kar mrgoli v večernih vlakih 'državnih železnic. — Pri nas se vedno varöuje na napačni plati in na škodo poštenega naroda.
Jugoslavenska paroplovna družba se bo osnovala 1. marca. V. to novo družbo sd bodo združile dosedanje družbe:	Ungaro-Croata, Dalmacija,
dubrovniške paroplövne družbe, Ra-gusa in Avgtro-Croata. Nova družba bo razpolagala z 280 velikimi trgovskimi parniki. V gradnji pa se še nahajata dva velika parobroda.
Dnevne novice.
Rok za napoved osebne donodni-no je za letos podaljšal g. finančnimi nister na interpelacijo poslancev dr,. Hchnjeca in Zebota do 28. februarja-
Kdc se: poteguje za povratek dr. Šušteršiča, povprašuje današnji i„,Na rod“ in ugotavlja, da ga kličejo klerikalci. Debela laž! Za povratek dr. Šušteršiča se poteguje dr. Žerjav, da bi zabil s Šušteršičem zagozdo raz-dvoja v . SLS. Samostojna kramerija mu ni uspela, sedaj pa hoče vreči med SLS jabelko prepira v osebi dr., Šušteršiča. Toliko v pomllrjenje .„Naroda“ ker ga kot' starina muči nervoznost negolovos i, katero bi si lahko razblinil, ako bi povprašal, glede povratka dr. Šušteršiča pri gospodi krog „Jutra“ !
Konklave; za volitev novega papeža se prične na Svečnico.
Volitve novega papeža se bo ude-žilo 56 kardinalov. Največ upanja, da postane cerkveni poglavar, ima kar -dina! Gasparri, ki ima že zagotovljenih 29 glasov, a še nikakor ne zahtevane dvotretjinske vtečine. Gasparri -jévi nasprotniki so inozemski kardinali Seveda, so to samo žurnallistična ugibanja.
Beograjski katoliki pri kralju A-leksandru, V soboto, 28. januarja popoldne ob 5.. uri je kralj Aleksander sprejel deputacijo odbora za gradnjo katoliške cerkve v Beogradu. Deputa-ciijo je vodil beograjski katoltški župnik mons, Vjekoslav Wagner., Vladar, se je želo prijazno celili 20 minut pogovori al s člani odposlanstva in je naklonil za zidavo katoliške cerkve lep dar. Župniku Wagnerju je izjavil, da se lahko ob vsaki priliki obrne do njega, posebno tedaj, če potrebuje 'pomoči, Člana deputacije kleparskega mojstra Leme rta je vprašal, kakega stanu da je! Lemert mu odgovori: Klepar sem. Delam na Vašem novem konaku (kraljevi palači) in hitim z delom, da bi mogel z delom biti gotov prav kmalu. Želim, da bi se Nj. Veli-Čansfvo takoj po venčanju (poroki) preselili iz te male kuče (malega dvora) v nov konak. Kralj se je prisrčno nasmejal besedam katoliškega mojstra
Bivši minister socijalne politike dr. Kukovec se bo preselil kot doume vanii kandidat za mariborskega pokrajinskega namestnika iz Celja v Maribor. Se enkrat opozarjamo stano vanjsko oblast, da poseda dr. Kukovec v Celju zase, za svojo ženo in o-troka celo nadstropje v svoji lastni hi’ Si. Vrhu tega ima še kot poletno bivališče lastno vlilo nad Grenajdirjem, ki je sicer čisto prazna in le v pasjih poletnih dne\fh jo osreči za par dni secijalnà blaženost dr. Kukovca. ITorej v Celju vilo in 1 nadstropno sta no vanj e in še v Mariboru celo vilo {kar bo dosegel), to je pa vendar, le 'nekoliko preveč, tudi za bivšega ministra im pokrajinskega namestnika in spe«
Na predlog finančnega ministra Kumanudija je določil ministrski svet letno apanažo našemu kralju v znesku 18 milijonov dinarjev. Za nabava novega materijala kraljevemu dvoru so odobrili ministri znesek 6 milijonov frankov.
K vzdrževalnim stroškom Ka*la Habsburga bo prispevala naša držav na blagajna letnih 2 milijona frankov ,Ta sklep našega ministrskega sveta je že naznanjen poslaniški konferenci v Pariz.
Grški prestolonaslednik je Poto-val skozi Beograd v pondeljek v dvornem vlaku na povratku' i? Bukarešte v Atene. Od naše strani je odrejeno, da spremljata dvorni vlak grškega prestolonaslednika Aleksander Antunovič in major Jovičič, ki sta že odpotovala v Zombolj, kjer. bosta ča «
kala na prestolonaslednika in ga bosta spremljala skozi Srbijo do Gjev -gielije.
Regulacija uradniškega! vprašanja femelji na sledeči podlagi:	stalna
služba uradnikov, zasiguranje eksistence uradniku in njegovi ženi,, ako uradnik umrje, bodisi da je bil aktiven ali v penziji.
Žalostna smrt. Iz Dobrne nam p> šejo: Žalostno zvonijo zvonovi enemu naših najboljših pristašev Franu Musil, Ta se je, vrnivši se iz fabrike v Šoštanju — bil je namreč monter — v soboto, dne 28 m. m., ob 9. uri na večer, zašel v gozdu pod. starim do -brnskim gradom i» je tam obležal. — Klical je na pomoč, a nobeden se ni zmenil za obupno klicanje. Res vnè-bovpijoča nemarnost, hudobija in brezsrčnost ! On je bil vzoren gospodar . vzgleden oče, ki je le za svoje tri o-troke skrbel, ki so vsi najboljše vzgojeni. Smo vsi žalosti potrti., Rodbini naše največje sožalje. Bog Vas in nas potolaži!
Najstarejša ženska Mežiške doline je Barbara Již, ki že ima za seboj celil 100 let. Ko je dopolnila 17. leto, se je omožila na kmetijo na Lu-dranski vrh pri Crni. Imela jie 1-1 o-trok m sicer 7 iantov in 4 deklice.- Od vseh 11 otrok še živita samo dve hčer ki. lOOletna Barbara je do lanskega lota čisto zdrava.
Razmejitev z Madžarsko. Komisi’ ja za razmejitev med nami in Madžarsko se bo zopet sestala 20. februarja v Osfeku. Ta komisija je prekinila svoje delo ker so se odširanilt iz komisije Madžari. Madžarski delegati so zapustiit komisijo, ker so vložili na Zvezo narodov protest radi ratifikacije dosedanjega razmejitvenega dela med našo državo in Madžarsko,
Ruska gimnazija v Banatu. Z vladno »pomočjo so otvorili v Veliki Ki kindi deško rusko gimnazijo od osem razredov. Zavod je urejen po ruskem načinu in bo posvečal pažnjo učenju tujih jezikov, petju in muziki. Prehrana enega dijaka v tem zavodu stane mesečno 400 dinarjev.
Rudarski proces. Smo že 'poročali da siedi v Tuzli na zatožni klopll^ 850 rudarjev, katere fc obtožilo državno pravdništvo. Razprava se vodi samo proti dvajsetortci, proti ostalim pa bo vršila pozneje, "'-j
Komuniste zopet lovijo. Kakor na komando so se odkrile tajne komunistične organizacije in policija zapira budi po raznih mestih. Odkrile so se tajne šifre, našla so se obtežilna pisma, eden prizna to, drugi ono, vse se vjerna in vse prihaja na dan, kakor na migljaj v istem hipu, ko oblastniki zopet potrebujejo nekake „zarote“, da bi vsaj kolikor toliko opravičili grozodejstva in nasilja, ki se odkrivajo pri atentatorskem procesu v Beogradu. — Glavni .obdolženci so že bili zaslišani In vsi izjavljajo, da se je po ječah — mučilo in pretepalo. Atentator Stojič pravi, da je policija pisala, kar je le iiotela in on je podpisoval, ker je bil tepen, 'drugi kaže zobovje, katero mu je razbil neki žandarmerijski podporočnik, tretji prosi, naj se pozove zdravnik, ki bi lahko še sedaj ugotovil na njegovem telesu težke poškodbe od mučenja, poslanci Filipovič, Čopič in Kovačevič pripovedujejo, da sicer niso bili tepeni, aa so pa cele noči skozi tedne in mesce poslušali stokanje in krike drugih žrtev. — Vsi pošteni listi naše države pišejo o tej sramoti, ki se razkriva pri razpravi, poUcajdemo-kratski in radikalni pa molčijo 'in ž veliko naslado in vnemo pi Sejo o novih komunističnih zarotah, S tem bi radi javnost odvrnili od stvari, ki se v Beogradu razkrivajo pri razpravi. Tako so delali tudi poprej in takoj po atentatu so neprestano prinašali razne izjave in priznanja obdolžencev, ki se pa sedaj izkazujejo kot izmišljena in lažnjiiva.
Polkovnik, ki krade. Po poročilu sarajevske „Slobodne Riječi“ so za -prli bivšega komandanta mesta v Sarajevu, pukovnika Markoviča zaradi raznih tatvin in zlorab službene ob -fasti.
Malarija v Dalmaciji in Makedoniji, Ministrstvo za narodno zdravje je dalo tiskati poročilo komisije, ki je v lanskem letu proučevala širjenje malarije po Dalmaciji in Makedoniji. V zvezi tega poročila izide tudi študija ruskega učenjaka pro'esorja D;uls1"?-ga in 'dunajskega higijenika Eiglinga« To poročilo bo velike važnosti za spo ■
znavanje zdravstvenega stanja naš j ■ ga' naroda. Vidi se, da je v Dalnujiji polovica prebivalstva bolana na malariji in da v Makedoniji vsled iste bolezni propadajo cele naselbine. Slabe zdravsfvene razmero so seveda tudi v naši vo.ski posebno v onih delih, ki so v malaričnih krajih. Ministrstvo ob’ liublja vse mogoče korake proti malariji. ostalo bo pa dolgo samo pri obljubi. V enem letu komisija, v drugem letu njeno poročilo v tisku, v tretjem izdaja na proda1 vladne obljube, pri tem pa umira cvet našega naroda, — ker se za narodno zdravje nobeden ne briga
Moškerade prepovedane v Dalmaciji. Pokrajinska uprava za DalmaV cijo je v letošnji sezoni prepovedala maškerade. Kdor bi prišel na kak ples maskiran, se mu maškeradna o-bleka zapleni, proda na korist siromakov in lastnik se kaznuje z globo 1000 kron.
Pri občinskih volit v an v Zadru le dobila nacijonallistična stranka Kre-kich—Ziiiotto 29 mandatov, fašisti 7, Republikanci so dobili nekoliko glasov manj kot fašisti. Jugoslovani sq volitev niso udeležili.
Praznovanje praznikov v naši državi. Naredba zakonodajnega odbora, katero je podpisal tudi kralj, določa glede praznikov, da so dolžna vsa trgovska, obrtna in industrijska podjetja praznovati samo nedelje in 1. december kot državni praznik. Za vse ostale praznike pa velja sporazum med delodajalci in delavci.
P.	n. šolska vodstva opozarjamo, da se dobi v Cirilovi tiskarni v Mariboru ..Izkaz o napredovanju učen -cev“, ki ga lahko takoj naročijo.
Družinska pratika se naroči v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Komad, stane 6 K.
Vajenca, ki je dovršil nekaj razredov srednje šole, sprejme takoj tiskarna, sv, Cirila v Mariboru,
Sprejemanja 5 dinarskih bankov’ cev pn poštnih; uradili. Mariborska glavna pošta razglaša: Direkcija pošte in brzojava v Ljubljani je odredila z odlokom! z dne 18. januarja 1922 štev. 2761-IIa—22, da smejo sprejemati poštne blagajne petjdinarske bankovce samo do vključno 20. januarja. Po tem roku »e sme nobena pošta več. sprejemati, teh novčanic. Za vse pošte v, Sloveniji so merodajni edinole odloki poštne direkcije v Ljubljani, in, ako direkcija pošte odloči, da se bankovci po pet dinarjev ne smejo sprejemati, morajo pošte ta odlok izvajati.
Zamenjava 5 dinarskih bankovcev. Trgovski gremij opozarja svoje Člane, da se vzamejo bankovci po 5 dinarjev ali 20 kron iz prometa, ka_ teri se bodo zamenjavali do 20. julija t. 1. pri vseh (poslovalnicah1 Narodne banke, od 20, julija do vštevši 20. novembra t. 1. pa samo pri centrali Na rodne banke v Beogradu. Kakor znano, se nahajajo med njimi razni falsifikati, kar je napotilo nekatere o-blasti,, posebno poštne urade, da jih dosledno odkjLanjafio. Opozarja se vsled tega, da ni prejela finančna delegacija v Ljubljani doslej od ministrstva nikake tozadevne naredbe in so tako tudi vsi državni uradi primoram, prejemati imenovane bankovce še nadalje kot plačilno sredstvo. Ne moremo zamolčati, da so taki samo-lastni ukrepi samo šikana trgovcev,' pri katerih se, kakor vedno, steka mali denar v veliki množini,, oni ga pa potem ne morejo oddati naprej in mera ravno trgovec, kot najJečji dav’ koplačevaleč nositi vso škodo za e-veninelne falsifikate.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 300 do 302, francoski frank pa 25.10 do 25,25 naših K, Za 100 avstr,: K je plačati 4.05, za 100 čehoslovaš -kih K 596 do 598, za .100 nemških M 150 do 155, za 100 laških lir 1870 do 1875 naših K, V Curihu znaša vred-nost naše krone 1.65 centima. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja ostala nespremenjena.
Iz Ptuja.
posojila in plačevanju davkov. Radi tega je baje tudi posojilo tako slabo izpadlo. Ko je minister Kumanudi izgovoril te besede, so mu poslanci Jugoslovanskega kluba klicali: „To so Vam poročali Vaši ovaduhi, špioeljni iz Ptuja! Vi govorite neresnico!“ Zanimivo bi bilo pogledati v akt, kdo je iz Ptuja tare grdo nalagal finančnega ministra Kumanudi jat, Ce bo naš poročevalec imel to srečo, bomo objavili ime lažnjivega špiceljna iz Pfuja-
Naša bolnišnica, je zaslovela vi zadnjem času daleč na okoli, ne sioer vsled opreme, pač (pa po možu strokovnjaku, dobrem kirurgu dr, Rebuli, h kateremu piLhajajo bolniki od vseh. vetrov. Tudi iz Maribora jih je bilo že precej tukaj. Dr. Rebula je med na Šim ljudstvom splošno priljubljen in uživa kot zdravnik največje zaupanje. Kakor pa izvemo, se spravlja dr, Rebulo ha Goriško, ker vlada noče ugoditi njegovim upravičenim željam in zahtevam. Opozarjamo vlado., da ja njena dolžnost, da obdrži dobrega kirurga v javni bolnici v Ptuju. Dr. Rebula biva sedaj' pri svojem bolnem o-četu v Gorici in se še vrne v Ptuj, kjer naj tudi stalno ostane! To željo goji vse prebivalstvo ptujskega okraja.
Šolski odsek. V zadnjem poročila je izostalo ime g. učitelja Serone, ki je tudi član mestnega šolskega odseka V šolskem odseku so torej gg. Serena. Klemenčič in Tomanič.
Jajca zopet kupujejo ptujski, or -možki in središki magnati. Naj jih par* kuoi’O, kolikor hočejo, pa za domači konsum jih mora še ostati. Ce je v Mariboru mogoče, da dobivajo uradniške in delavske družine strta jajca po znižanih cenah, zakaj v Ptuju ne bi bilo mogoče. Pa ne, da bi izgledalo potem cenejše oddajanje jajc zopet kot „dobrota“ okrajnega glavarstvaI Kdor z izvozom zasluži tisočake, ta mora tudi za občni blagor nekaj sto -riti. In ne gre, da bi trgovci izvozni-čarji samo tistim oddajali jajca po znižanih cenah, ki pri njih kupujejo. Ne. Za vse enako! To moramo zahtevati, V Beogradu se je razpaslo porodlčar-stvo, Ptuj mu sledi!
iiteA Iz Ormoža.
Kat. dom v Ormožu. Tretja seja pripravljalnega odbora za stavbo Kat« doma v Ormožu se vrši v nedeljo, 1'2« t. m., po rani službi božji v kletarski gostilni Dnevnji red: Pregled in odobrenje stavbenega načrta, odobritev proračuna, stanje blagajne, slučajnosti, Vse odbornike in njih namestnike vabi k polnoštevilni udeležbi predsednik: Ivanuša.
Demokratski trgovci in gostilničarji (pa ne vsi!)v Ormožu so skleni-* ii, da ne bodo od klerikalnih trgovcev ali obrtnikov ničesar več kupovali in od teh hudi v bodoče tudi ne kakega denarja sprejemali. Ce Je pri tem za* mišljeno tudi zunanje klerikalno ljudstvo, tega gospodje demokrati niso povedali. Faktum je, da klerikalni de nar v očeh demokratov nima iste dobre vrednosti kot demokratski. Da sa lodo naši zunanji ljudje vedeli navrtati, priobčimo v prihodnje seznam tistih demokratov, ki še do nadalje klerikalni denar sprejema o, pa tudi ti»-(ih, ki ga ne marajo, Ida ne pride kdo» po nepotrebnem v škodo.
Iz Maribora.
f Včeraj je umrla v Mariboru g4
Franja Sterger, rojena Rihar, soproga višjega sodnijskega svetnika v starosti 52 let po dolgi in mučni bolezni« Odlikovanje prevzv. gospoda koe-zoškofa lavantinskega. Ni,. Veličanst* vo kralj Aleksander je z ukazom od 20. januarja 1922 odlikoval prevzv. g. knezoškofa mariborskega z redom sv. Save L stopnje, Včeraj 29. januar.a je gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar visokemu odlikovancu izročil redovne insignije. — V sprejemnici kn. šk. palače so se ob določeni uri
Ptujski ovaduhi. Finančni minister Kumanudi ie v seji naše narodne skupščine dne 25. januarja v svo-em ekspozeiu napadel SLS in posebno dr, Korošca, češ, da je SLS hujskala proti državnemu notranjemu posojilu, da je dr Korošec na shodu v Ptuju direktno govoril proti dajanju i
zbrali p. n. gg. mestni komandant pukovnik Babič, župan Grčar, zastopnik sodišča svetnik Fon, potem stolni kapitelj z duhovščino in odposlanci o*-beh semenišč, skupaj nad 30 oseb. —. Točno ob 11, uri je došel g, pokrajinski namestnik v spremstvu okrajnega avarja dr., Senekoviča in dr, La^u-
5iöa. — V izredno veselje vseh navzočih je prišel prevzv. g. knezošfcof kljub bolezni med zbrano družbo. V. vznesenem nagovoru je g. pokr. namestnik povdarjal neumorno nad 30 letno delovanje g- knezoškofa v korist ljudstvu in domovini, katero delovanje je v polni meri zaslužilo najvišje odlikovanje. Z redovnimi znaki okrašen je prevzvišeni izrekel iskreno zahvalo pr c jasnemu vladarju,, ktl v svoji ple-mouitosti priznava tudi male zaslugie, je oblil ubil, da bo s svojo po tem od’ likovanju počeščeno duhovščino kakor dozdaij, tako vnaprej delal in molil za blagoslovljeno vladanje Nj. Veličanstva, ter sklenil z vzklikom: Živel kralj Aleksander lin njegova nevesta! Svojo zahvalo je škofi izrekle! tudi e. namestniku. Nato so vsi udeleženci lepe patrijotične slavnosti ča -•stilali pnevzvišenemui ter prisrčno želeli, naj mu Bog vrne zdravje, da bi se okrepljen mogel veseliti: naj višje g a «odlikovanja.
Umrl je v tukajšnji bolnici v soboto, 28. t. m. ob 15. url asistent ki-rurgičnega oddelka g. dr, Rupreht za špansko boleznijo. Bij je oel čas svoje bolezni v oskrbi kj'rurgičnega oddelka tukajšnje bolnice. N. v; m. p,!
1*. Cečovnik, babica na Glavnem trgu v Mariboru je umrla v javni bol anici za pljučnico 29. t. m, in je bila včeraj popoldne pokopana na Pobrežju.
Zaplemba predzadnje „Straže“ se <e izvršla na povelje g. viteza Grase-lija zato tako pozno, ker g. prvi drž. pravdnik ali sploh ne prihaja v urad, /ÌSe pa že pride, pa zelo — zelo pozno. Gbaeefllijevi kolegi /s|e zelo hudujejo radi njegove uradne malomarnosti in se tolažijo z zavestjo: g. viteza bodo' pognali v pokoj, ko bodo zmanjševali število uradništva, ker sta mu Grajska klet, plesne dvorane in druga zabavišča več kot pa urad. G. predsed-rnika mariborske sodnije pozivamo, da naj vendar vpraša g. viteza: Ali ga plačuje država kot držalvnega pravd-:mika, äü pa kot gosta O rajsko kleti, kavarn in gostiln ? Grasellijevo v n e“ -tost za cenzuro, a lenobo v uradovanju je pojasnil g. ministru pravde narodni poslanec Zebot»
Zidanje v Mariboru je od 1. 1914 skoraj popolnoma počivale. Med vojsko je bilo to nemogoče, ker ni bilo delavcev, po prevratu pa so se bogataši bali draginje. Zato že zdaj tri leta čakajo na padec cen. Cene pa ved-'o ra •stejo. Sila za stanovanja in za obratne prostore pa je tako velika, da so se v zadnjem času mnogi odločili zi-jSafi vkljub veliki draginji. Pretečeno leto so nastale na Teznu tri tovarne, m sicer: tovarna za vozove, Kovina in podjetje Splošne stavbene družbe. IT a podjetja bodo morala postaviti tudi stanovanjske prostore za svoje de-lavoe. Kovina se je že odločila za to, in bo zidala delavske hiše ob Betnav-: ski uhci, ki er bo kupila potrebne prostore od občine, Naldalje je postavila «stavbena tvrdka Kiffmann v Melju 4 hitrozidne hiše, kojih vsaka ima pro-: štora za eno družino in stane 300.000 K. To delo bo tvrdka še 'nadaljevala. iV Melju pri brodu bo zidala neka če-
ška družba tovarno za barvo in hišo za svoje uradništvo. Pred frančiškansko cerkvijo bo stavila Zadružna Gospodarska banka veliko poslopje. Z gradbo se začne takoj, kakor hitro bo izpraznjena stara hiša, ki se podere,. Morale pa bodo zidati tudi druge banke v Mariboru, In prav je, da~ se jih k temu sili. Banke so zasedle stano -vanjske in pograbile najlepše obrtne prostore, Poleg tega so prignale seboj cele čete uradnikov in uradnic, ki so zasedli Mariborčanom stanovanja. Zato je gotovo pravično, da te banke postavijo za svoje uradnike in za poslovne prostore potrebne hiše. Ako tega ne marajo storiti, naj pa zapustijo Maribor in fakoi bo kakih 60 stanovanj na razpolago. Sicer pa banke imajo cenar za Špekulacijo, naj ga potrošijo nekaj tudi za občekoristne in socijalne naprave, Te banke in nekateri odvetniki bodo najbrž napravile delniško družbo in bodo skupaj stavile po -trebno število stanovanj. Le hitro naj začnejo, da ne nastopi zopet zima — predno bodo banke s 'posvetovanji pri kraju. Več .delati za blagor ljudstva pa malo debatirati, tega naj se bogataši dandanes držijo in razmere se bodo vidno bolišale.
Stanovanjske bede ni. V Maivoo-
r.u še ljudje stanuje p po vagonih — mnogi po kleteh in drugih nezdravih luknjah. JZa te ljudij ni stanovanj, da-siravno že prosijo in čakajo več mescev, da celo nad eno leto, na boljša stanovanja. V zadnjem času pa so prijavili kar trije ali štirje novi odvetnici svojo priselitev v Maribor, med njimi tudi dr, Kukovec, Izjavljamo, da ie za Maribor že dozdajnih 26 o'dveG nikov preveč in da za nove ni nikake lokalne potrebe. Naj torej ostanejo, koder so bili, Mariborčani jih radi privoščijo drugim mestom, da jih osrečijo. Pa to bi še nič ne bilo, ko bi ti demokratski advokati posnemali počas -nega polža in si prinesli seboj tudi hišice za stanovanja in poslovne pro-
jgforfl Tir. . PfllIrAvAfì- -lo_lrr\i_mini gin*»-
dal naredbo, da milijonarji naj zidajo vsaj za sebe in svoje uslužbence potrebne hiše. Radovedni smo, j a|ji bo akcibnar Narodne banke in drugih družb ter milijonar, dr, Kukovec pozidal v Mariboru za sebe stanovanje in poslovne prostore? Ali bodo to storili novo došli njegovi tovariši? Štirje advokati igotrebujejo za sebe štiri stanovanja z najmanj tremi sobami. Seveda za dr. Kukovca bo to še premalo, ker on špekulira zdaj na mesto po -krajinskega mariborske oblasti in tak gospod bo že moral imeti malo več — prostora, da se more gibati. Vsak advokat bo prignal seboj vsaj tri pisarniške moči in koncipijente, torej bode zopet treba za te 12 stanovanj. Poleg tega bodo zahtevali ti štirje demokratski osrečevalci ljudstva za ponovne prostore najmanj 8 sob. Vsega skupaj bi torej moral imeti stanovanjski urad za nepotrebne nove advokate najmanj do 40 sob na razpolago. Kje jih naj vzame ? Ali na« dela čudeže ? Ali naj deložira dozdajne mirne in revnejše mariborske prebivalce, da se more v-seliti v njihove prostore milijonski bogataš dr Kukovec in tovariši ? Mi od-
ločno zahtevamo, da se izvaja dr. Ku-kovčevo stanovanjsko naredbo z vso strogostjo tudi proti njenemu očetu dr. Kukovcu samemu in proti drugim tovarišem, ki se hočejo priseliti v Maribor, Stanovanjski urad naj se postavi na edino pravično sfališče:	V
Mariboru noben novi odvetnik ne dobi več stanovanja in poslovnih prostorov. Kdor se hoče tukaj naseliti, naj si prej postavi potrebne prostore, po-lem šele naj pride osrečevat uboge Mariborčane.
Maribor ima kot obmejno mesto '■el!kansko bodočnost, ter je daleč na-okoli zaslovel vsled svojih bajookras-..o razsvetljenih ulic, Ce stopi človek zvečer iz kolodvora, ga razveseli tako: lepo razsvetljena Aleksandrova ce sta, potem mora pa v temi nadaljevati svojo pot nekako do Trga svobode, kjer gori .zopet obločnica, nadalje na Grajskem trgu, v Slovenski-, v Gosposki ulici in konečno na Glavnem trgu. V drugih delih mesta pa brlijo plinove lučice in to v vsaki ulici po ena ali celo dve, če pa le ne, razsvet ijuje nam ulice „milaj lunica“ ! Radovedni smo, kam pride ves denar davko plačevaloev, ko nam naša sl. občina ne more odpraviti teh srednieveško-medvojnih razmer. Zgasnite še teh par brlavk, bomo pač hodili vsak s svojo svetdjko po mestu, a to tudi ob mesečno razsvetljenih večerih, bo saj bolj idilično.
Javno vprašanj;, naši varnostni straži. Ali še niste opazili, kako se mladina drsa po pešpotih in hodnikih?. Ali ne spada tuđi to v Vaš delokrog, da zabranite ta nevarni nedostatek, Krasna drsališča se nudijo po celem mestu, osobito ob ograji vojašnice na Tržaški cesti. Več ljudi je tam že padlo, a vsi so imeli to srečo, da se niso nič zlomili. Ali bodete toliko časa odlašali z vašo varnostno službo, da sneg skopni, ali da se kdo ubije? — jako idilične so sploh razmere v našem mestu. Iz oken se stresa cunje
oh vsi) kem rlimrnom žacu—
preproge se stepajo ob vsakem dnevnem, da, celo nočnem času, edino to še nam manjka, da prepnejo gotovi liudj'e od ene hiše na drugo vrvi ter obesijo tja svoje penilo; no in potem smo — doma!
Mestnemu parku bi morala posvečati policija malo več pazljivosti. Lansko leto je mariborsko časopisje opetovano apeliralo nai policijo* naj vendar bolj Čuva nad početjem v parku. Dogajali so se pri belem dnevu slučaji, da so nemoralni moškll javno pozivali in napeljevali nedoraslo mladino k nemoralnim dejanjem. Posrečilo se je aretirati samo enega izmed zapeljivcev mladino v osebi mesarskega pomočnika Franca Leharnar. ki je bil kaznovan pri sodniji na 14 dni zapora. Take javne nemoralne izgrede bi pač v Mariboru lahko preprečila policija, katere je več kot dovolj v našem mestu. Ševe, ako se policija sploh ne upa v park, ampak patruli-ra samo pri vhodih, potem bo mestni park vedno zavetišče nemoralnih po-hujšev.alcev mladine. Kadar, je treba „Stražo“ lovf-ti po Mariboru se poganja za njo na stotine stražnikov, da bi
Gladiatorji.
A Beva knjiga. — Eros.
(62. nadaljevanje.}
Tudi Valeriia je prišla, topot v •spremstvu Licinijevem. Sicer tako mir-«a in hladna je danes čudno nemirna, nenavadno se ji bliščijo njene sive o-<jči, ustnice se ji tresejo in rdečkaste •lise ji gorijo na licih ter povečavajo njeno le» oto —.
Pa reče Damasip Ooarsesu — kajti ta dva postopača je bilo srečati vedno in povsod ramo ob rami — : „Ne želel bi, da bi jo patron videl v temle trenutku! Nikdar še ni bila tako lepa ko danes. Kje je neki dobila lek za povečanje svoje lepote?“
„O ti nedolžni otrok ti! A ne veš, Sa se bo danes boril patron — ? Ali ne vidiš njene nemirne roke, njenega nepremičnega smehljaja, ki izgleda kakor krinka grškega igralca. Ljubi ga, ver.emi mi — — i“
In lotila sta se južine, ki sta si ;(0 prinesla seboj, in sta se bahala drug drugemu, da do pičice razumeta žensko srce —.
Valeri,a pa se je oklepala Licini-ja, kot -da bi njen sorodnik imel moč
in znal umiriti žensko srce, ki je ona sama njegovo omahljivost in neukrotljivost šele danes začela spoznavati.
Več ko dvajsetkrat ga je vpraša -la:
„Ali je pripravljen za vse sluča -je? Ali;pozna vsa.ro zvijačo pogubne igre? Ali je zdrav in čil? In oh, moj ljubi sorodnik, ali ima zaupanje v samega sebe ? Ali je trdno prepričan, da bo zmagal — ?“
Licinij se ie čudil, da se njegova sorodnica toliko zanima za nepoznanega sužnja. Pa pomirljivo ji je odgovoril:
„Vse se je storilo, kar premore veda in va>a in Hipija. Pred svojim tekmecem ima to prednost, da je močnejši, nagle'ši in višji Pred vsem pa — tisto vrsto poguma ima, ki zlasti diči njegov narod. Cim drznejši so, tem hladnejši, in nikdar niso nevarnejši. ko kadar človek misli, da so prema -gam. Ne mogel bi sedeti tukaj, če bi so bal, da se mu ponesreči!“
In Valerija se je za nekaj časa potolažila. Pa kmalu se je spet ne -mirno premikala na sedežu:
„Ah, da bi le že kmalu začeli!“ je pravila. Pa vendar se ji je zdelo , da je vsak trenutek odlašanja ners, -
merne vrednosti, ker morebiti podaljša življenje mlademu Britancu, — četudi je vsak tak trenutek prinesel nove bolečine njeni duši»
Marsikatero srce je v tej neslo v ini množici nemirno bilo v ljubezni, v upu, strahu —.
Pa nikomur morebiti ni bilo tako divie in boječe, ko dvema ženskama , ki sta bili le par korakov oddaljeni — druga od druge in ki so se njune oči z nepremagljivo privlačno silo. vedno in vedno srečavale —.
Kakor mnoge druge plemenitašin-je si je tudi Valerija osvojila prosto -re, ki so bili izpočetka odločeni za ve-stalske device, in si je kot stalna ob-isko. alka amfiteatra priborila pravi -co do njih za sebe in za svoje prijatelj Zenske nižjih slojev pa so mo • rale stati na galeriji, ki jim je bila odločena, ali pa se prerivati spodaj na stojiščih.
In tam ie stala Mariamna v Kalil inem spremstvu.
Na vseh udih se je tresla od strahu in razburjenosti, pa njene temne , velike oči so neprenehoma potovale k Valeriji, polne radovednosti in zani -manja m nerazumljive slutnje, da imata obe isto skrb, isti strah.
STRAŽA'.
pa preprečila čine javne Amoralnosti v parku, pa jim ni mar!
Mariborske šole so bile semestralno zaključene 30. t. m. in so se med učence razdelila spričevala. Po razdelitvi spričeval je bilo opažati cele gruče učencev pred posameznimi za vodi, ki so živahno debatirali o pravičnosti in nepravičnosti posameznih profesorjev.
Ruski večerni krožek otvori gospa Zelihovskaja iz Petrograda me setta fe bruarja v realki. Poučuje ruski oficir z višjo naobrazbo g. Kužnim po moderni praktični metodi', ki zasigura najhitreje naučenje jezika. Vpisovanje v realki od četrtka do ilnkL pondeljka od 1. do 2. ure in zvečer od 6. do !.. ure v pritličju na levo. Prosi se čim najprej priglasitve, da se lahko naroči primerno število knjig. Učnina 20 dinarjev na mesec se plača pri vpisovanju. Pouk bo v torek in petek zvečer od 6, do 7. ure eJentuelno po dogovoru s priglašenci.
Občni zbor mariborskega slovenskega ženskega društva. V nedelo, 5. februarja, se bo vršil ob treh popoldne v mali dvorani Narodnega doma
III.	redni občni zbor. Prosimo naše članice, pa tudi drage, ki se zanimajo za delo našega društva, da se ga zanesi ivo udeležijo.
Velika dobrodelna tombola v prid ubožne dece, ki bi se imela vršiti 5. januarja, se bo vršila nepreklicno v nedebo, dne 12. t. m., ob 2. uri pop. v veliki Götzovi dvorani, katero je dala v fa namen tvrdka Götz brezplačno na razpolago. Odboru se Je med tem časom posrečilo dobiti Še nekaj lepih dobitkov, tako da bo število vseh dobitkov celo večje kot se je pričakovalo, Od desedaj izkupljenega denar-« ja za srečke se je pa nabavilo 70 parov čevljev, ki se jih je že pred Božičem razdelilo na račun dobrega uspeha tombole med ubožno šolsko deco. Na razpolago je Še nekaj srečk, za ka tere se upa, da se jih bo z gotovostjo
in nrinomnrrln nnđhirAfmi «.
bogih otrok.
Planinski ples podružnice SPD. v Mariboru v sredo, dne 1. februarja v Götzovi dvorani ima namen, preskrbeti podružnici potrebna financijelna sredstva, da lahko po preobratu z vso intenzivnostjo pričeto delo gojitve tu-ristike in alpinisfike nadaljuje» Danes menda ni človeka, ki bi ne priznaval velike kulturne važnosti turistike v e-tičnem in fizičnem oziru Človeka. Narava je ono veličastno božje torišče , kjer Človek miselno in čustveno spoznava enotnost stvarstva ter njeno solidarnost. In danes človek potrebuje bolj kof kedaj prej tega spoznanja. — Namen moderne vzgoje je dober, plemeniti človek kot socijalni tvor. In čimbolj se človek približuje naravi, čimbolj se vtopji v njeno večno in nepretrgano snovanje, tem boljši, tem plemenitejši postaja. In ker je planinska prireditev namenjena ravno temu, da nudi materijelna sredstva v svrho tega, spoznanja človeka, se tudi lahko pričakuje, da bo vedelo občinstvo v polni meri ceniti kulturno delo, ki ga vrše planinci z veliko ljubeznijo. Na svidenje vsi prijatelji narave!
Pa tudi Valeriji so oči venomer u-hajale’k židovskemu dekletu, «ponosno in radovedno jo je gledala, pa se spet. obrnila vstran prezirno, nikoli pa ni izpustila iz oči dekleta in njenega častitljivega spremljevalca.
. Mariamna sama ni vedela, kako je pravzaprav prišla v to tujo, prerivajočo se gnečo. S težavo je pregovorila Kalho, naj jo spremlja, in le veliko zanimanje za Esko in upanje, da bi morebiti utegnil tudi tuka; storiti kaj dobrega, je napotilo starca, da je šel v amfiteater, ki je vsemu njegovemu značaju in mišljenju tako zelo nasprotoval.
S plamenečimi lici in utripajočim srcem si je priznala Mariamna, da bi se ji zmešalo od strahu in negotovo -sti, če bi ne videla, kako se godi v-strašni borbi niemu, ki ga ie tako zelo ljubila, — in v divji odločnosti je sklenila, da bo obupala, Če se mu zgodi nesreča. — Zdelo se ji je, kakor da je v sanjah, morje obrazov, šum in hrup, doslej nepoznani prizori, ki jih je gledala krog sebe, vse to je vplivalo nanjo, da je bilo čisto zmešana in. utrujena
j !	(Dalje prihodnjič^
Kolporterji baje ne dobijo v razprodajo najnovejšega svetovnega lista „Planinski Šaljivec“, ki izide pod u-rednišfvom Planinskega Kozla dne 1, februarja t 1. Bati se je pri razpečavanju tega piramidalno-interesantnega lista hudih izgredov, pretepov, morda celo ubojev, Vsled te preteče velikanske nevarnosti se opozarja, da poskrbi Mariborska podružnica S. P. D. za zadostno število rediteljev, ki bodo pazili na to, da se kupci lepo v vrsti nastavijo ter se nikdo ne da podkupiti . — Črnogled.
Trgovske zveze s Cehosiovaško Vsled naglega dviganja kurza češke krone napram naši valuti je nastala i a naše trgovce, ki so naročili blago iz Cehoslovaške v času, ko je bilo še razmerje med našo in češko valuto za polovico ugodnejše, zelo neprijetna situacija. Nekateri trgovci so dobili blago takoj in ga prodajali po takratnem razmerju valute, drugi zopet prejemajo blago polagoma še sedaj itd. ; v vseh slučajih je nemogoče takratne nakupne cene šele sedaj v čehosiova-ški valuti plačevati. Trgovski gremij v Mariboru je stopil vsled tega v stik z raznimi korporacijami, pred vsem s ti govsko-obrtno zbornico, da se takoj uvede akcija glede ublaženja (plačtea naših obveznosti v imenovanj, državi. Z ozirom na to se opozarja naše trgovstvo, da se s plačili v čehoslovaš-ki republiki ne prenagli, na drugi — strani se pa priporoča, da se neizvršena naročila, ako mogoče, še prekličejo.	___________________
Orlovski vestnik.
Občni zbor mariborskega orlovskega okrožja se jie vršil v 'petek 27,. jainuarja . 1. Udelležba je bila s str a ni odsekov povoljna. Poročilo za odbor in o delovanju okrožja je »podal toinlik br. Kramberger. Okrožje je i’
■Uit/1U V jil VIUA Jum	, ...» _   , a.. i	u rt
odsekov s 461 rednimi člani, od- teh 198 telovadcev. Naraščaja je bilo 203, .V preteklem poslovnem letu se jie u-stanovilo 6 novih odsekov» IzvoU se je nov odbor in ss cer : predsednik br. dr. Karl Calpuder, podpredsednik br. dr. Jeraj, tajnik br. Muraus, blagajnik brat Bende, načelnik br. Kram* berger. — Pri občnem zboru se je vršila seja okrožnega sveta na kateri so bili sprejeti, važni sklepi glede notranjega dela v 1. 1922.
Razne novice.
Amerika se tako zanima za volitev novega papeža, da je dal predsednik Harding 3 ameriklansMm kardinalem za potovanje v Rim dva torpedolovea na razpolago, da bodo dospeli 'pravočasno v konklave.
Uradniške kvalifikacije. Kakor sklenjeno, skušajo sedaj znižati šte -vilo uradnikov. Kako bodo to napra -vili., oziroma, kako to že delajo, sene ve, gotovo je pa, da so že določene gotove komisije, ki se bavijo ali se bodo bavile s tem vprašanjem. Člani take komisije si ogledujejo uradnika za uradnikom, zabeležijo si seveda tudi to in ono in sedaj se bo tuhtalo, ali naj fa gre ali pa ostane. Po poročilu , Epohe“ izgledalo beležke takega člana komisije tako-le: „G. U., referent finančnega ministrstva — kurs večerne trgovske šole za vajence; N. S., šef odseka in načelnik ministrstva poljoprivrede — osnovno šolo in tečaj na pastuharni v Ćupriji; G, M., srezki načelnik, — osnovna šola v monasti-ru (samostanu( in dve leti bogoslužja; gospa M., vdova, uradnica pri ministrstvu socijalne politike — izprašana babica; gdč. Lj., uradnica v računovodstvu, — šiviljski kurs, gdč .
B., uradnica v ministrstvu narodnega zdravja, — večerna plesna in muzikalična šola itd. itd. „Komisar“ si torej skrbno beleži „izobrazbo“ uradnjkov, katere „presoja“, in navedeni bodo po svoje „kvalifikaciji“ najbrž tudi — o-stali.
Koliko časopisov izhaja v naši državi? V okvirju naše kraljevine izhaja 510 časopisov. Od teh odpade na-Hrvatsko, Slavonijo ter Medjimurjej J 223, na Srbijo in Crnogoro 86, naj t Slovenijo. 8% na Banat, Bačko in Ba'
I ranijo 42, na Dalmacijo 41, a na Bòs-f no -in Hercegovino 21. Od tega čašo-»
(pisja je tiskanih y latinici 209, v ci-, tìIiìcì 118. Nemških listov imamo v na-
jsi 'državi 17, madžarskih 15, ruska % francoska 2 in enega turškega.
Neverjetno — a pri nas le mogoče. Pred kacimi 15 leti je stopil mltro-viški občinski zdravnik Mitar Kazi-mirovic v pokoj, ker je oslepel. Od tega časa je živel čisto zase in ločeno od sveta. Pred nekaj dnevi pa se je podal na sprehod, pri tej priliki mu jo na ledeni poti spodrsnilo in je padel po dolgosti in šfrokosti. Ko se je slepec zopet dvignil na noge, je bil
iznenađen-------vid se mu je zopet
vrnil» Gotovo zanimiv slučaj za zdrav nike, ki se bavijo z zdravljenjem o-česnih bolezni.
Novi carigrajski patrijarh in nje’ govi odnošaji do naše pravósllavne cerkve. Novi carigrajski patrijarh Metaksakis se pripelje te dni iz Londona na angleškem parniku v Carigrad. Njegova prva briga bo ureditev ochiošajev med carigrajskim in srbskOj pravoslavnim patrijarhatom. Novi patrijarh močno želi kooperacijo s srbskim patrijarhatom. Patrijarh bo tudi obiskal našo državo.
Zakaj so se znatno poslabšale bo sanske cigarete? V. bosanskih cigaretah ni v novejšem času skoro nič več tobaka. Zakaj to? No, iz Beograda so poslali bosanski tobačni režiji naredbo, po kateri se ne smejo po’ dražili bosanske cigarete, a vendar mora erar pri dosedanjih cenah zaslužiti 800 milijonov kron več kot do-seclaj. A, ker se ne more več zaslužiti pri tisti ceni cigaret in 'pri listom kvantumu tobaka, pa je rešila bosanska režija to vprašanje v tem smislu, da baše v cigarete veliko manj ali celo nič tobaka. Grje pač za to, da se iz polni beograjska naredba o zaradi.
Koroška pravljica. Nemec je pripovedoval to-le: Blizu Spitala na Koroškem je mala cerkvica sv, Magdalene. Pri tej cerkvici so tri starodavne lipe. Pripoveduje se, da so Sloven-m ni li še tiagani, prodrli do Spitala in še dalje, Nasentrso se po Gornjem Koroškem, Gornje-Sta-jerskem, Tirolskem (Pusta dolina, in Windisch-Matrejj), in celo po Gornjem Avstrijskem (Windisch-Garsten), Vsled nemškega pritiska in ker so bili preredko naseljeni, so se ti Slovenci ponemčili. Pri Spifalu, kjer je zdaj cerkvica sv. Magdalene, je bil umorjen paganski slovenski svečenik. A pred smrtjo je baje rekel: Pri teh lipah bo še prišlo do boja med Nemci in Slo -venci Te kotanje se bodo napolnile s krvjo. Slovenci bodo premagali Nemce. — Tiste tri lipo ge zdaj stojijo, je rekel pripovedovalec, ko je končal,
Nemški industrijalci „nserirajo po ruskih listih, kar je znamenje ozkih trgovskih stikov med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Veliki nemški Mosseov oglasni zavod je že dobil, pooblastilo, da zbira insterai© za največji ruski list, glasilo sovjetske vlade „Izvestja“ ki se tiska v> 280.000 izvodih,
Krzna tatvina zlata. Pred nekaj tedni je krenila iz Sydney-a v Avstra liji potniška ladja „Sonorna“, noseč s seboj eden in pol milijona zlatih iran-kov, last neke avstralske banke . Ko je prioiula ladja v San Frančiško, so uoazili, da je večii del zlatnikov izginu. Ta tatvina je bila pravi čudež — ker 'e bilo zlato pod pazljivimi varst vom in zaklenjeno v neki kabini» Vse so preiskali in premetali po ladji, pa zastonj, o zlatu in tatu niti sledu. Se le te dni je našel neki mornar večje število zlatnikov v kovinastih posodah za olje, ki so bile obešene izven ladje tako, da so bile pod vodo..Nagel se je samo en del, drugo je pa že tat, o katerem ni ne duha ne sluha, spravil na bolj varno mesto.
Žalostna slika socijalne bede. — Vojna je povzročila strahovit preobrat vseh socijalnih razmer v vseh evropskih državah, osobito vj AvstriJ in Nemčiji. Tako n. pr. je nek dunajski veleindusirijec samo enkrat naznanil v inseratnem delu nekega dunajskega lista,, da sprejme v službo komornega slugo. Uspeh tega inserata je bil presenetljiv. Več kakor 1000 pismenih po nuclb je došlo in najeti je moral dve osebi, ki sta imeli celi teden posla dovolj, da ste rešili došie prošnje. Med prosilci je bilo med drugimi 80 briv cev 30. natakarjev, od katerih je marsikateri bil v govoru in pisavi zmožen več jezikov, nadalje eden zobce zdravnik, eden zdravnik, par sto bivših raznovrstnih, visokih državnih in
drugih uradnikov, z gimnaziljsko in vseučiliščno šolska, izobrazbo, mnogo bivših trgovcev, agentov, učiteljev, za sobnih uradnikov, več opernih pevcev akademično izobraženih slikarjev, en doktorju rist ter konečno .nič manj kakor 21 častnikov bjjvše avstro-ogrske armade, med temi je bila pismena ponudba nekega majorja v generailnem štabu. Poslednji je dovršil z odliko vse oficirske iztpite, se je na fronti tako odlikoval, da so dih la njegove prsi skoro vsa hrabrostim odlikovanja,
! začenši pri Signum laudis gori do : Leopoldovega reda ter zlato kolajno za oficirje. V svojem pismu nagiaša, da si želi mirne službe ter da se naj r nad njegovim svoječasnim poklicem j nihče ne spod tika, svojemu novemu : gospodarju' pa obljublja, da mn bo, j ako ga reši iz socijalne bede, v katero je brišel ärez lastne krivde, • zvesto služil do zadnjega zdihljaja! Žalostna slika razdrapanih socijalnih razmer sedanjega časa!
Za kratek čas.
Človeku je treba lje malo pokukati po svetu in že imaš kake novice v roki. Za take reči se mora imeti samo odprto srce in nezadelana ušesa. Za one. ki vsega tega nimajo na razpolago, morebiti se jim tudi prava prilika ne nudi — naj služi teh-le par vrstic, da zvedo, kaj vse se lahko sliši v nedeljo v železnem vozu na koroški progi proti Limbušu. S Usnjeni, kakor, soljen „karenk“ se zagvozdim med par mariborskimi prebivalcev, inteligentov, kar se brez posebnih težkočj razvidi že tudi iz pogovora, ki se mi je v hudi stiski vtisnil v izmučene možgane. Njih pogovor je v začetku tekel o vsak danjostt, ženskih toaletah, dragih čevljih, o škodi, 'ki jo imajo mesarji pri prodaj', mesa itd. rNa vsezadmje pa mirno in z veliko premišljenostjo glodajo naše ljuba gledališče. Debatira-lO S	p it- un zn u i	_- -
A.	: Neverjetno, kaj vse ti Rušani no storijo za ljudsko izobrazbo!
B.	: Kaj ne, poleti tista veselica, ko so Serajnika ubili?
A.	: E, kaj pa morejo oni za pit-j ance! Jaz mislim, le njihovo življenje v društvih.
G.: Življenje 'pa* življenje. Takega vina ne najdeš kmalu kot ga Ser-nec toči v koči. To smo ga imelil Hall
B.	: Koliko samo iger priredijoli Ce se primerja ruški repertoir z onfaif. našega gledališča, smo pa nes reveži*.
A.: Saj je zima, toda prosing vsi zelai igrali samo kakih osem iger.
C.	. : Eden tema celo rokavice.
A.	:	Saj je zima, toda prosim*
so igralci po poklicu,, v Rušah pa s» diletanti.
G.: Sicer pa rib ruških tudi mariborski gostujejo n. pr. Janko. Jaz sem prepričan, ča bi Janko prevzel ruško gledališče, bi isto katastrofalne* rivaliziralo z mariborskim.' Kdo pa še hod’ v mariborske drame ? Prosim vas !
B.	: Znajo že, če bi: se hoteli učiti* »Radoveden hropem s svoji stiski a
S čim pa diletirajo v Mariboru?, Ja«; mislim, da so tam tudi diletanti, k,ee je pri gledaliških vratih' na)pitsano|:i „Živijo .diletanti“. In kaj ponujajo Ret šani ?
C.	: Celo mariborsko sezono povem jaz v enem stavku: „Oče“ je na „Svet“ „.Strička Vanje“ že bogve ko* iikokrat „Gozd“ s „Faunom“ vred pr«, dai nekemu „Lanoven“, „Poljska kri1* je radi tega zavrela in bati se je, dai naši fašisti razbijejo gledališče ali nabijejo
A.: V Rušah je vedno neka pito’ menjava. Pomislite samo, v Rušah se že dali „.Čitalnica pri branjevki“* „Brat Sokol“, „Serbus Petelinček“* „Domen“, „Deseti brat“, „Eno uro % eivilir, „Revček Andrejček“, ■Cigani“1 „Pri belem konjičku“ itd. Čudim se, da Maribor ničesar ne stori zoper to konkurenco.
C.: Kaj pa če mi Rušane anga» žir amo za prihodnjo sezono, oziroma, jih povabimo, na kako gostovanje? — iicusim igrnioem ne bi škodovalo, če Vidijo VSO tisto pohorsko žilavost.
V Limbušu sem, izstopim lih hi too napišem ta pogovor, da ne pride izgubo.
Cliišlnnia đoma iz poštene JliiZKifiJd krščanske hiše, želi pod skromnimi aogojiv bližnjem času nastopiti v Mariboru ali v okolici primerno službo: kot pomoč gospodinji pri kuhinjskih in hišnih opravkih, ker je začetnica, pa tudi kot samostalna kuharica, ker je za takšno izučena. Ponudbe do i. februarja pod naslovom : Služkinja 23, poste restante, Maribor_______________3-3
Za mesec marec
sprejmem služkinjo, poštene hiše, znati mora opravljati vsa hišna dela, dobro vajena kuhati i, t.d. Plača, ako dobra pomoč gospodinji, dobra. Za takoj pa sprejmem drugo služkinjo, mlajšo dekle k otrokom, katera zna opravljati dela hišne. Pogoj je: lepo vedenje. Takojšnje ponudbe naj se pošljejo gospej Miroslavi Kostanjšek v Mozirju, Sav. dolina.	2—a 43
I2*rn ca Par srednejetežkih IjIc jC konj.JUG, Aleksandrova cesta 71, Maribor. 3—4 39
tovarna brušenega stekla in ogledat.
MARIBOR, Urbanova ulica ši l.
Brzojavi: Kristal Maribor.
Telefon št. 123.
<3Fž
Nova moderno urejena tvornica izdeluje zrcala raznih oblik in velikosti od najpriprostejših do najfinejših, ima na izbero kristalno steklo (brušeno) v poljubnih vzorcih sa opremo pohištva, za napise tvrdk ia varnostno steklo za vrata; prevzema izdelavo vlaganja brušen-ga stekla po razltčnih vzorcih v medenino (mesing) za vrata i.t d Poškodovana zrcala se prevzamejo v popravo. Točna postrežba!	Zmerne cene!
Ì
Najemnike (oferje),
ki imajo najmanj štiri delavske j moči, hlapce in dekle, išče ; o skrbništvo Rogoza pri Hočah. ' Vpraša se pri oskrbniku vlaste- i linst va Rogoza.	2—2 44'
Žepne ure ESt*
vlja najsolidneje tvrdka R. Biz-
jak, Maribor, štev. 16.
Gosposka ulica
9-3O
DOBRO IN POCENI ~ ~
kupite edino pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2.
Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Najceneje!	Solidno !
■5	lodnještajerska ljudska pc	isojil	■ niča
V	Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.		
obrestuje od Novega leta naprej navadne « jfl vtoge po ilfl 1 % Trajne in večje vloge pa po dogovoru.		0 2	O
	—■———i		 ' ... 1		
. daiaiali in založnik : Konz. „Straže,“
.Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Maribor)