60 številka.
Maribor, dne 30, julija 19!
Letnik VIL
Karočnlna listu : —
Celo teto . . K10*— Pol teta . . . „ 5*— Četrt teta . . „ 2*50 Mesečno. . . „ 1 — Zunaj Avstrijo : --— Celo leto . .	„ 15*—
Posamezne številke *— tO vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust	——
„Straža" izhaja v port-del j ek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
tjradnlStvo in upravMitvo: Maribor Koroška «lica. s. — Telefon št. 113.
I Neodvisen.....političen...iisTza...slovensko ljudstvo. I J,aT
ji*	...... m,       I.I-  _ I.   mm....	-  — im	I I II I IH—— — I—Hi M milimi 'SHBBMHHeennOB
Strahovit poraz Italijanov na Goriškem.
General Boroevič zaupa na končno zmago nad Italijani. — Italijani v desetdnevni bitki ob Soči hudo tepeni. — italijanske izgube 100 000 mož. — Pri goriškem obmostju Italijani zapustili svoje postojanke. — Uspešen napad hrvaških črnovojnikov na ruske postojanke ob Besarabiji. — Srditi ruski napadi pri Sokalu. — Varšava obkoljena od treh strani.
Mlako je sodil Hrvat pred devetimi leti o Italiji«
Pred desetimi leti je priobčil pokojni dalpoatin-ski poslanec Vinko Milič v zadrskem „JNarodnem Listu“ nastopni članek pod naslovom; „Italija in Hrvatska“ :
• „Vse daje slutiti, da, Italija izstopi iz trozveze ravno zato, ker v njej ne more pričakovati uresničenja svojih aspiracij v. na izhodni strani Jadranskega morja, kjer naletajo na Hrvatsjko, ki naj prepreči ka-terisibodi upliv na Jadranu. Vse, razun Trentina, kar smatra Italija za iredentno, spada v področje deloma slovensko, deloma hrvatsko. Nastane torej kruta borba, ker gre za bitje Hrviatske kot kraljevine, ki izgleda sedaj na mapi Evrope kot — tekmovalka Italijo.
Z ozirom na trozvezo je hrvjatsko primorje groženo v svoji narodni posesti. Pak, čim Italija izstopi iz trozveze, bo Hrvatska z elementarnim navalom zahtevala in si izvojuje svojo naravno pravo do svojega jezika, ki ga je tujinee (Italijan), krivično iztisnil. Sedaj trpimo radi trozveze, a čim ta izgine za Italijo, se vsaka stranka, torej tudi Hrvatska, povrne v naravno stanje.
DK’e pokrajini ste danes žrtvovani italijanski pohlepnosti: Istra in Dalmacija, a Slovenci na svojem primorju se ne smejo niti kulturno pojafvljati. — To stanje mora nehati z dnem, ko I tali j a i z s t o p i iz trozveze. Zato mora naša narodna politika delati na razdret j e trozveze, ravjno sedaj, ko se bodočnost' Hrvatske kaže zagotovljena na Balkanu.
Mi Hrvatje smo imeli v XV. stoletju velikega državnika. T o je bil Hrvoje, vojvoda splitski. Njegova odločna politika se kaže sedaj aktualno. On je predstavite]] neodvisnosti celokupne Hrvatske, a ta ne dovoljuje na sinjem teritoriju pristopa oblasti obmejnih držav. Ko se čita zgodovina njegove dobe m primerja s sedanjim stanjem Hrvatske, mora se sklepati, da njegbva velika misel ima biti ideal naše politiko v okvirju monarhije.
Italija si je skoro od istega Časa pod Benetkami prizadevala, da bi uničila samoupravo in narodnost Dalmacije, h kateri so pripjadali tudi kvar-
nerski otoki sedaj skoraj popolnoma odtujeni. Politika vojvode splitskega mora oživeti v tem času, ko se nam ponavljate obe nevarnosti, da zakopljete našo narodno celokupnost in neodvisnost.
Italija Je močna. Ali monarhija je še veliko močnejša! “
Tako je pisal poslanec Vinko Milič pred devetimi leti. Mož leži že v zemlji, ali mgogo tega, kar ie napovedoval, se danes uresničuje! Kakor marsikaj, kar so zastopniki južnih Slovanov leta in leta govorili ušesom, ki — niso hotela slišati!
ITemčija in Amerika«
Protiodgovor Združenih držav glede bojevanja nemških podmorskih čolnov je v vsem časopisju v Nemčiji vzbudil veliko nevoljo in je časopisje to svojo nevoljo izrazilo v jako rezkih člankih. Dunajska „Information“ pravi, da je sicer ameriška nota etesii ostrejša, kakor se je pričakovalo in da obsega očitno grožnjo, a da nevolja, ki jo izraža nemško Časopisje, še ne kaže, kaj bo zadnja beseda in da se nemška vlada na to nevoljo časopisja ne bo ozirala.
Nemški listi pišejo, da bodo nemški podmorski čolni tudi v bodoče potopili sovražne ladje, na katerih se nahaja vojno gradivo, če (udi se vozijo ua i-stih pine ri kanski potniki.
Bivši amerikanski državni tajnik Bryan, ki se kaže prijaznega Nemčiji, je izdal oklic na ameriško ljudstvo, v katerem svetuje, naj se potniki poslužujejo samo ladij nevtralnih držav, da tako njih življenje ne bo v nevarnosti. Wilson pa slejkoprej vstraja pri svojem prijateljstvu do Angležev. Vlada je odredila oboroževanje armade in mornarice. Brya,n pa se postavlja gonji za vojsko po robu in je v zopetnem o-klicu izjavil, da Združene države nimajo vzroka začeti vojsko s kako evropsko drža/vo.
Anglija in Amerika.
Anglija, je dne 20. julija odgovorila na ameriško noto, glede na angleško blofeaicljo, da odgovarja ta nastop Anglije mednarodnemu pravu.
Angleški odgovor na zadnjo ameriško noto pravi, da se je Velika Britanija vedno držala načel mednarodnega prava. Ako se kakia nevtralna vlada, pritožuje, so zato priznana sodišča, ali pa se more poslužiti kakega drugega sodišča. Ako se kaka nepristranska držaiva napravi za operacijsko bazo proti vo-iujočim. se državam, potem so druge vojujoče se
stranke opravičene, da jo blokirajo. Tudi Združene države Severne Amerike so začasa meščanske vojne blokirale bermudsko obal. Anglija hoče preprečiti, da bi blago iz Združenih držav preko Danske, Holandske in Švedske ne prišlo na Nemško. Odgovor pravi dalje, da je edina možnost, da se zagotove pošil-jatve Združenih držav v dežele, ki meje na Nemčijo, ta, da se določi višina običajne porabe teh nevtralnih držav, kajti le-te se Nemčije tako boje, da si ne upajo preprečiti izvoza v Nemčijo.
Ruska duma.
„Ruskoje Slovo“ poroča: V prvi seji dume dne !. avgusta bodo razen Safonova govorili tudi ruski ministrski predsednik Goremkyn, finančni minister Bark, vojni minister Polivamov in mornariški minister Grigorovič. V prihodnih dneh po otvoritvi dume se ima vršiti skupna seja vlade in klubovih načelnikov. Sklenila se bo med drugim potom zakona popolna militarizacija municijskih tovarn. Tehniki in iz-vežhani. delavci so bili poklicani s bojne fronte, da bodo, izvršujoč svojo vojaško službo, delali v tovarnah. Proti podraževaflju najemnin v glavnih mestih se bo sklenil zakon.
Duma se bo posvetovala o miru?
Tz Stockholma se poroča, da je pisarna ruske dume povabila vse poslance k sejam, tudi tiste, ki se nahajajo na bojišču. Teh je baje 130, V vabilu se poslanci opozarjajo na. resnost položaja in se pozivljejo na sigurno udeležbo. Dne 27. julija so klubovi načelniki, ki so že došli v Petrograd, imeli prvo posvetovanje, ki pa je bilo zelo burno. Načelniki se še niti glede dnevnega reda, niso mogli zjediniti.
V listu „Rječ“ je objavil poslanec Miljukow članek, v katerem se trdi, da je duma sklicana radi tega, da prouči pogbje, pod katerimi bi naj Rusija sklenila mir z Avstrijo in Nemčijo.
Pred sestankom dume.
Ruski list „Kievljanin“ je objavil članek iz Petrograda pod naslovom „Otročja nestrpnost“, v katerem piše med drugim:
Skrajna desnica se ne more pomiriti radi sklicanja dume. Socijalisti in naprednjaki se jeze, ker je zbornica sklicana pod konec julija, kakor da bi bila od teh malo dni odvisna sreča države in kakor da bi bilo potem naenkrat vse bolje. Razun tega pa treba misliti na to, da treba v ministrstvu znamenitih izprememb in da morajo ministri podrobno proučiti zakonske načrte, ki jih hočejo predložiti dumi.. Prenagljene sklepe o sedanjih delikatnih vprašanjih bi morali trezni elementi ruskega naroda obsojati.
LISTEK.
Varšava.
Varšava! To ime poljske metropole čujemo o-menjati že dolgo, ali nikdar še v tem razdobju vojne ni časopisje tako napeto pričakovalo: daljnje usode lega mesta kakor sedaj. Silne mase vojske stoje druga proti drugi, kjer se bo zopet merila energija te velike množine človeškega materijala.
Po veliki pavzi nastopijo zopet vojske na vseh frontah, potiskajoč ruske obrambne linije proti njihovemu izhodišču: Varšavi!
Kaže, da se vračamo v dobo, v kateri je Nemčija postavila temelje svoje bodočnosti. Dne 28. in 30. julija 16561 leta se je na istem prostoru kakor danes, bila velika bitka, zmago nosna za Nemce in porazna za Ruse. Združeni Nemci in Svedi so na reki Visli premagali združene Poljake in Moško ve. Zmago je Izvojeval volilni knez Friedrich Wilhelm, ki mu je bil cilj, da osvobodi neke nemške gospoščine izpod poljske oblasti.
Zgodovina nas spominja na to bitko, po kateri je pod kraljem Ivanom1 Kazimirom začel kraljestvu poljskemu temneti horizont na korist nove, danes silne države, ki je bila do onih dob v povojih svoje veličine: države Nemcev!
Isti položaj, isto razyrščenje vojakov, kakor tudi danes, le s toliko razliko, da je tu sodelovalo komaj 100.000 do 130.000 mož, dočim se danes na raztegnjeni fronti bije že tedne in tedne za isti cilj v vedni neodločnosti cel narod: milijoni očetov, sinov, vse, kar je zdravo, kar more nositi puško, je stopilo na obrambo svoje močne domovine, ki jej more le — „Bog pomagati“ in katerega „edinega se boji.“
In kaka razlika v utrdbah! Tedaj je yodil le 1 lesen most preko Visle iz Varšave v Prag, levega in desnega breea današnje Varšave. Danes pa vodijo 3 ogromni:	betonski Nikolajevski most, drugi železni
Kjerbudia in Kovelski most. Ta poslednji je najenostavneje ali radi železniške zveze proti Petrogradu, in ruski notranjosti — najvažneje Varšava je danes veliko, nedogledno skladišče vojnega materijala: polno ogromnih vojašnic, železniških kolodvorov, vojaških taborov, artilerijskih in trdnjavskih priprav in naprav. V nekoliko dneh morda stopi že to skladišče
z vsem svojim materijalom v gibanje in delovanje — slično velikemu stroju.
Varšava jo važno železniško križišče. Od tam vodijo dvotirne železnice proti zahodu v M lay o, v Izhodno Prusijo, na Poznamjsko in v Krakov, proti izhodu pa vodijjo velike železnice v Petrograd, Brest-Litow.sk in Iwangorod. Po Visli pa vozijo parobrodi.
Sedaj je minulo 100 let, odkar je bivša poljska prestolnica Varšava polagoma in v razdobjih začela postajati vedno večja utrdba — Rusov!
Ozemlje med Vislo in Nowo-Georgiewsku je za oblegovalne napade zelo nepripravno, ker se nahaja tam mnogo močvirja, gozdov in robidovja. Zemlja je močno peščena. Visla je med Varšavo in Nowo-Geor-giewskim široka 500 do 700 metrov, globoka pa po 2 do 5 metrov. Povodnji, ki pokrijejo navadno daljno o-kolico z vodo in blatom, so zelo pogoste. Na levi strani Visle so sledeče utrdbe: Aleksandrova utrdba, Noyau in še dva mogočna trdnjavska pasa. Vsaka teh treh glhynih utrdb ima po tri do pet utrjenih postojank. Leta 1908 je dala ruska vojna uprava vse tO' utrdbe znova) na moderni način urediti in oborožiti. Kros posameznih utrdb so veliki umetni vodotoki, u-metni hribi in jame, a vse je zvezano z podzemski mil
V	našem narodu, pa tudi v dumi sami, je še j
danes mnogo nasprotnikov ideje narodnega zastopstva in kaka mala neprevidnost bi mogla možno utrditi to mnenje. Zato je otročje, ako se želi naglica. Sa- j mo „mali politiki“ zahtevajo to, resni pa vedo, da je i treba vse natanko razmisliti.	j
V	ruskem narodu se opažajo sedaj tri struje, j Skrajna desnica, ki ne želi daljšega zasedanja dume; ta misli, da je zbornica dolžna le izreči svoja domovinska čutstva in željo, da se vojna vodi do — kraja. Skrajna levica zahteva nasprotno, da duma ne preneha s svojim delom, marveč, da v vsem času vojne odločuje o vsem, a poleg tega da ima, dovolj dela z nabavljanjem živeža in s skrbjo za siromašne in z vsemi drugimi administrativnimi posli.
Prvi odrekajo naroau pravico, da sam odločuje o sebi; drugi se izgubljajo v malenkostih, ki jih morajo sedaj pozabljati tudi najbolje organizirani narodi. Največjo svojo nado stavljamo v tiste, Id žele vse-obče edinstvò vseh slojev naroda, Id edino more dovesti do zmajge. V dumi naj ne bo razprav o političnih vprašanjih poedinih strank, ker za čas vojsko obstoji tudi za take razlike nekak „moratorij,“ Posebno težko je y sedanjem času dotikati se vprašanja šole, ker se ob tem vprašanju morajo voditi borbe radi kulturnih nazorov, a te borbe bi mogle zadobiti tudi večje dimenzije v širokih masah. Sedaj je najbolje in najpotrebneje, da se vsa moč družbe posveča vojni in na to edino mora misliti duma — ker je domovina v nevarnosti!
Spor med dumo in vlado?
Kodanjski list „Tidende“ poroča iz Petrograda: Goremykin je obvestil klubove načelnike, da vlada v dumi ne bo pripustila, da bi se razpravljalo o vojaškem položaju Rusije. Konvent seniorjev ni hotel z ozirom na to vladno izjavo podati ni Kakega mnenja, predno se stranke ne vprašajo. Vse kaže, da bo prišlo med dumo in vlado do spora. Edinost y dumi je trajala samo tako dolgo, dokler je ruska armada v Galiciji prodirala. Odkar pa se množijo porazi ruske armade, pa se tudi v dumi vzdiguje požar needi-nosti. — Duma bo zborovala baje sajmo 8—10 dni.
Rusija skrajno nezadovoljna z zaveznicami
Iz Sofije se poroča:
Iz zanesljivega petrognajjskega viraj je došlo poročilo, v katerem se povüarja, da vlada v vodilnih ruskih .vojaških krogih vedno večja nezadovoljnost in očividno razburjenje nad postopanjem obeh ruskih zaveznic, Anglije in Francije. Cim bolj postaja vojaški položaj Rusije neugoden, tembolj narašča nezar dovoljnost Rusije z angleškim in francoskim vrhovnim armadnim vodstvom. Merodajni ruski listi, med njimi tudi glasilo vojnega ministra, so začeli hudo napadati in obsojati stališče zaveznic, katerima se «> čita, da prepuščata, da mora Rusija nositi glavno breme vojske ter da sta vsled svojih‘nedostatnih pod-vzetij zakrivili sedanje težavno stališče glavne russe vojne sile.
Kako je na Balkanu?
Nove vabe cetverozveze v Bukarešti in Sofiji. j§g§g§
Preko Rotterdama poročajo:	Cetverozveza je
stavila rumunski in bolgarski vladi nove sijajne ponudbe. Bolgariji naj dobi celo Macedonijo. Italijanski in angleški kralj ter francoski predsednik so radi balkanskih pogajanj v neprestanem brzojavnem stiku z ruskim carjem.
hodniki, železnicami itd. V trdnjavi je nad 1400 raznih topov. Trdnjavski krog obsega 47. kvadratnih kilometrov ozemlja.
Varšava leži v sredini generalnega varšavskega okrožja, katero meri 17.520 kvajdratnih kilometrov in je torej nekoliko manjše kot Nižje-Avstrijsko. Varšava je najvažnejše in najlepše mesto zahodne Rusije. Sezidana, je v polkrogu in se razprostira deloma ob bregu Visle, deloma na bližnjih višinah. Z Dunaja vodi železnica čez Granico (rilsko obmejno carinsko postajališče), mimo Varšave v Petrograd. Z Dunaja do Granice je le 398 km, od tam do V)a,ršave pa 287 vrst (1 ruska vrsta, ima 1066 metrov). Dunaj je torej oddaljen 700 km od Varšave, to je približno 100 km dalje, kot je iz Trsta na Dunaj. Prebivalstvo Varšave se je v zfajdnjem desetletju zelo pomnožilo. Leta 1864 je imela Varšava 230.000, leta 1894 532.000, leta 1909 pa že 855.900 oseb.
Varšava in okolica ima zelo bogato razvito industrijo» Že leta 1894 je bilo tam 368 tovarn z več kot
17.000	delavci, leta 1903 pa se je število tovarn dvignilo na 491. Po narodnosti je med prebivalstvom 56
,jDai!y Chronicle“ poroča: Rumunski poslanik je obiskal sir Edwarda Grey v angleškem zunanjem ministrstvu. 'Tudi bolgarski poslanik je zadnje dni o-; etoviano konferiral v angleštcem zunanjem uradu. V sredo je bil celo trikrat tam.
Politika rumunskega ministrskega predsednika.
Iz Bukarešte poročajo:
„lUnilversul“ razpravlja o politiki ministrskega, predsednika Bra(tiana, ki cla je bila do sedaj zelo modra, ker je slonela na prepričanju, da se Rumii-nija sedanje vojne od začetka sploh ni udeležiti mogla. Zato je bilo tudi zelo pametno, da se Rumunija svoji zvezi s centralnima državama ni odpovedala. Brati arm tudi ni pozabil, da je Rumunija le mala država, ki nima dovolj finančnih sredstev za dolgo vojevanje in naj pošlje svojo 600.000 mož broječo vojsko proti temu ali onemu.
Članek izreka nadejo, da bo Bratianu svoječa-sno tako postopal, kakor bo to zahtevala uresničitev narodnega ideala in da bo vodil Rumunijo tja, Kjer je bodočnost države in naroda za vedno zasigurana.
ftusija ne pričakuje od Balkana nobene pomoči.
Berolinskemu listu „Nationalzeitung“ se poroča / ruske meje sledeče:
V krogih ruskih državnih poslancev se govori, da je bilo v zadnji seji ruskega ministrskega sveta prečrtano poročilo kneza iTrubeckoja o položaju na Balkanu. Ruski posebni poslanik za Balkan je poročal, da je popolnoma izključeno, da bi zapustila Bolgarija svojo nepristranost. Tudi ni pričakovati, da bi prišlo v doglednem Času do rešitve balkanskega v-prašanja. Sovraštvo Bolgarije proti Srbiji narašča od dne do dne. Tudi glede stališča Rumunije ni nobenega dvoma. Bolgarsko-rumunska pogajanja imajo reden potek, nasprotno pa nimajo pogajanja čotverospo-razuma z Rumunijo prav nobenega uspeha. V Srbiji nočejo ničesar vedeti o kakšni no(vi ofenzivi, v Grčiji je pa, politika Jer al ja merodajna. To1 poročilo kneza Trubeckoja je napravilo na ruske vodilne kroge velik utis.
Rusija pritiska na Srbijo, da odstopi Bolgariji Macedonijo.
Po poročilih sofijskih listov je dobil ruski poslanik na srbskem dvoru, knez Trubecfcoj, od ruskega carja posebno naročilo, da mora uplivati na srbskega ministrskega predsednika in na prestolonaslednika v imenu ruskega carja z vso eneržijo, da odstopi Srbija nesporni del Macedoni je Bolgariji. A kljub temu se dvorni, da bi imel ta zadnji korak ruskega carja kaj uspeha, kajti Srbija noče o kakem odstopu macedonsfcega ozemlja ničesar vedeti.
Bolgarija opominja Srbijo.
Sofijski list „Balkanska Pošta“ piše: Ker Bolgarija ne more izvaževati svojih poljedelskih pridelkov na drug način, kakor po Donavi, se mora zahtevati, da Srbija takoj dovoli prosto plovbo po Donavi, kakor je to določeno v mednarodnih pogodbah. A če bi se pa temu upirala Srbija, ima Bolgarija pravdao izsiliti prosto plovbo po Donavi ter računa pri tem, da jo bodo tozadevno gotovo podpirale avstrijske čete.
Izmišljene vesti iz Bolgarske.
„Agence Telegraphique Bulgare“ piše:
Inozemsko časopisje objavlja že nekaj dni sem
30.	julija 1915-
I -	I, ..MM. ■■■inni-------- 'i ■ .......
najfaPtfastičneje vesti o bolgarskih stvareh. Te vesti širijo v prvi vrsti listi, ki v Sofiji — nimajo dopisnika in ki datirajo iz Soiije poročila, v katerih javljajo: ali da bolgarski kralj v bližnjih dneh odpotuje v Atene na sestanek s kraljema grškim in rumunskim, ali pa da so bivšega ministra Genadijova zaprli, ali pa celo, da je ta poslednji izvršil samoumor (češ, da je razprava o atentatu v sofijski kazini prinesla dokaze, da je bil Genadijev zapleten v ta atentat, tor da je zagrešil zločin veleizdaje). Vse te vesti so izmišljene. Kralj Ferdinand ni nikdar mislil na kako potovanje v Atene. Kar se tiče afere Genadijova, jo zelo pretiravajo. Ni govora ne o aretaciji, ne o policijskem nadzorovanju, kamoli o samoumevni! Najiz-datnejše izpodbija vse te vesti seja vrhovnega odbora stranke Stambulova (umorjenega pred 20 leti), pod predsedstvom —• Genadijeva, ki se je vršila dn®
18.	t. m. ob 20. obletnici smrti Stambulova.
Sporazum med Turčijo in Bolgarijo
Poročevalec lista „Times“ poroča iz Sofije o sporazumu, ki se a© dosegel med Turčijo in Bolgarijo:
Bolgarija se ni zavezala ne za nevtraliteto, kar kor tudi ne za dovoljenje prevoza konterbande v — Turčijo. Po novi ureditvi dobi Bolgarija celo železniško progo Dedeagač s postajami Karaagač, Dimotika in Kouleibourgas. Meja bi v bodoče sledila toku reko Marice ; vse ozemlje zahodno od Marice bode odslej pripadalo Bolgariji. Okrog železniške postaje Odrin -Karakazan zahteva Bolgarija še ozemlje v širini 2900 metrov. Ce se to Bolgariji dovoli, bo Turčija sezidala novo železniško progo, ki bo omogočila Turčiji nov, neoviran dohod do Odrin a.
Poročevalec pravi dalje, da se z napetostjo pričakuje odgovor četverosporazumnih držav na zadnjo bolgarsko noto. Mogoče je, aa če se bo Bolgarijo radi njenih zahtev glede Maceđonije v bodoče pomirilo in dobi jamstvo, da jo sosedne države ne bodo napadle, da bo Bolgarija smer svoje politike spremenila, Brez ozira na to poročilo, ki Anglijo zelo pomirja, pripomni list „Times“, da je skoro neverjetno, da bi Turčija pristala na odstop omenjenega ozemlja Bolgariji, ne da bi zalo dobila od Bolgarije kake protiusluge.
*
«	«t
Grčija najela v Nemčiji posojilo.
Grška vlada je najela v Nemčiji posojilo v znesku 200 milijonov frankov. Pogodba bo te dni podpisana v Atenah. Prvotno je nameravala Grčija najeti posojilo v Anglijjj, toda Angleži so zahtevali od Grčije kot pogoj, dja se mora Grčija uldeležiti vojne v prilog četverosporazumu. Ker pa grška vlada ni hotela iti skozi drn in strn za Anglijo, so se vßa pogajanja glede posojila popolnoma razbila. Ker ji je pa Nemčija sedaj dovolila posojilo, je Grčija v denarnem oziru popolnoma, neodvismaj od četverosporazu-ma.:
* «
Crnogorski ministrski predsednik odpotoval.
Rimska „Agenzia Stefani“ poroča iz Cetinj:
Ministrski predsednik Vukotič je posle vojnega ministrstva izročil generalu Pojoviču in je odpotoval za nedoločeno dobo iz Cetinj. V njegovi odsotnosti ga zastopa v ministrskem predsedstvu liaaučni minister Popovič.
odstotkov Poljakov, čez 30% Židov in približno 9% Rusov.
Varšavska okolica je izvanredno rodovitna. — Tako lepega in tako obširnega polja, kakor ga najdeš v varšavski guberniji, menda ni kmalu v Evropi. Radi tega pa ima gubernija tudi v času najslabše letine še vedno dovolj žifa za izvažanje. Varšavska pšenica slovi kot blago izborne kakovosti. Prebivalstvo v guberniji so po veliki večini katoliški Poljaki; kateri se odlikujejo po miroljubnosti, delavnosti in zadovoljnosti. Mestno prebivalstvo je zelo podvrženo zahodno-evropskemu duhu. Mnogokrat so v Varšavi že izbruhnili silni nemiri, naperjeni zoper ruski policijski sistem in carski absolutizem. Varšava ima svoje vseučilišče in politehnični zavod, 7 deških in 4 dekliške gimnazije ter 4 rdalne gimnazije. V mestu je tudi več muzejev in bogatih knjižnic.
Varšava ima burno zgodovino, Mesto je mnogokrat menjalo svoje gospodarje. Svedi, Prusi, Poljaki, Rusi in Avstrijci so že gospodovali nad mestom. Leta 1550 je kralj Sigmund Avgust II., poslednji lageloneo, povzdignil Varšavo v svojo prestolni-
co, Leta 1655 so Švedi zasedli mesto, a leto pozneje so se ga zopet polastili Poljaki. V času od 9. julija do 6. septembra 1794 so Prusi Varšavo/ brezuspešno oblegali. Po tretji delitvi Poljske pa se je Varšava pridelila k Prusiji in je bila glavno mesto Južne Prusije. Od 23. aprila do 2. junija 18091 so Varšavo zasedli Avstrijci in še le po dunajskem kongresu v letu 1815 se je Vajršava odmerila Rusiji. Poljaki so se v letu 1830 in 1831 v srditih ustajah uprli Rusom. Ruski car Nikolaj I. j,e dne 7. septembra 1831 vzel mesto z nasKokom. Od tega časa pa je poljska prestolnica hočeš nočeš pod rusko oblastjo.
Varšava je danes ruska najmočnejša trdnjava« Ali nje padec ne bi šle pomenjal, da premagani Rusi odnehajo od vojne. Se le fa zmaga more neustavno Rusijo in nje privržence vojne nagnati v še daljša in končna podjetja, k) bi mogla slediti notranjemu preobratu.
Borba za Varšavo je tem važneja, ker se svetovna vojna odloči na bojnih poljanah Rusov in pa združenih avstro-nemških vojsk.
V angleški Indij z bruii ili nemiri.
Iz Amsterdama se poroča:
Častniki španskega parnika „Alicante“, ki je ■plul ob aogleškso-indijski morski obali, pripovedujejo, Ma so izbruhnili po celi Indiji zelo resni nemiri. Domače prebivalstvo je pomorilo veliko število Angležev in oropalo hiše umorjenih Evropejcev. Po vsej Indiji je razglašena nagla sodba. Vse Evropejce so oborožili in jih vtaknili v armado, njih ženske in o-troke pa spravljajo v utrjena mesta. Domače prebivalstvo se je že polastilo več vojaških skladišč. Zatrjuje se, da bo Anglija le z velikim naporom mogla «dušiti nemire in upore, ki so izbruhnili po celi Indiji.
avsfpijsMIpsIfo bojišče.
Dogodki na italijanskem bojišča.
Uradno se razglaša:
Dne 26. julija.
Včeraj se je znova vnel boj za rob Doberdob-ske gorske planote. Italijani so po (inerii in po noči na celi bojni črti neprestano napadali z največjo Iju-tostjo. A tudi novi nastop njih sil in žrtev je bil zaman. Le začjasno je dosegel sovražni» uspehe. Danes ob jutranji zori so se pa prvotne postojanke zopet nahajale brez izjeme vi posesti naših junaških branilcev. Proti goriškemu obmostju ni podvzel sovražnik nobenih novih napadov. Danes zjutraj se je pričel na Goriškem zopet splošen ogenj1 italijanske artilerije.
Sovražni napad v Krnskem ozemlju je bil včeraj popoldne odbit z ročnim metežem in z metanjem kamnov. V ognju naših topov so imeli Italijani, ko so šli nazaj, težke izgube.
V Verono je metal naš letalec bombe.
Na koroški in na tirolski bojni črti se ni pripetilo nič važnega.
Due 27. Julija.
Pod varstvom močnega streljanja artilerije, ki se je pričelo včeraj zjutraj, so Italijani z ojačeno silo zopet napadli Doberdobsko gorsko planoto. Naval se je izjalovil z večjimi izgubami, kakor kdaj prej. Po ljutih pobližoj,ih bojih so ostale naše čete tudi ta deveti dan bitke v popolni posesti planote.
Na ostalih delih primorske bojne črte, potem v koroškem in v tirolskem obmejnem, ozemlju se ni zgodilo nič bistvenega.
Due 28. julija.
Včeraj so nekoliko pojenjali tudi italijanski napadi na Doberdobsko gorsko planoto. Mestoma je pa bil hud artilerijski ogenj, sicer so pa napravili le samo posamezne slabe sunke, ki so bili brez težave odbiti. V bojih v velikem obsegu je s tem nastal odmor.
Kakor prva, se je končala tudi druga še silnejša bitka na Goriškem s popolnim porazom napadajočega sovražnika, ki je tokrat vrgel na bojišče na prostoru, širokem približno 30 km, med goro Sabotin in morsko obaljo, sedem armadnih izborov z najmanj 17 infanterijskimi in mitičnimi divizijami. Sovražnik je hotel predreti za vsako ceno brez ozira na žrtve glede vojaštva in vojnega gradiva. Celokupne italijanske izgube v tej bitki se cenijo na 1 00.0 00 mož.
Sele zgodovina bo ocenila junaške čine naših zmagonosnih čet v tej bitki in njihovih vodij. Neoma-jeno in neomahljivo še stoje vedno tamkaj, kjer so — sovražnika pričakovale pred dvema mescem^. To ne velja samo za postojanke na Goriškem, za katere sta se vršili dve vroči bitki, ampak tudi za našo celo južno-zahodno bojno Črto, katero smo si izbrali za o-brambo.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Velika zmaga nad Italijani.
Italijani so v sredo, dne 28. julija prenehali s srditimi napadi na Doberdobsko gorsko planoto. S tem je bila tudi končana druga bitka ob Soči. Naša armada si je v tej bitki priborila nesmrtno slavo. Na fronti, dolgi 80 kilometrov so Italijani z vojno silo, ki je štela 17 divizij, naskakovali naše kraške postojanke pri Gorici in Trstu in so jih hoteli za vsako ceno vzeti. Štedili niso ne z ljudmi ne z vojnim gradivom. Strašna bitka je končana in avstrijske čete še imajo v posesti ravvio iste postojanke, kakor so jih zavzemale malo po začetku vojske. Okrog 100.000 mož je italijanska armada zgubila v drugi bitki na Goriškem.
Sovražnik ni pridobil ne pedi zemlje. Zmaga, ki o jo sedaj priborile naše čete, je tako velika in /ažna, kakor je bila bitka v Karpatih.
General Bor evié, poveljnik ob
Soči.
Zmagoviti armadi ob Soči poveljuje general Svetozar pl. Boroevič, znan izza bojev v Karpatih. Boroevič, o katerem gre glas, da je drugi Radec-ky, ima bogata izkustva v gorskih bojih; radi tega se mu je poverila težka naloga, z mnogo manjšo armado zabraniti Laiìjanom na Goriškem prehod čez Sočo. Dne 26. julija je slaviti general katerega obožujejo častniki in priprodi vojaki, sprejel več časnikarjev, ki se mudijo na italijanskem bojišču. Časnikarji so prišli k Boroeviču ravno v trenutku, ko je divjala na Goriškem najljutejša bitka. General jih je sprejel prijazno, s kratkimi a pomembni-besedami :
«Prisrčno vas pozdravljam. Sedaj stopamo v drugo leto vojske zoper cel svet sovražnikov. Vi veste, kaj so naši vojaki v tem času kljub groznim naporom izvršili. Tudi sedaj še naši junaki izvršujejo izvanredno hrabre čine. Ljubo mi je, ako si sami ogledate najsprednje bojne vrste in se sami prepričate o vstrajnosti naših vojakov. Potem boste lahko iz lastnega prepričanja videli čudovito zavest in samozaupanje naših junakov in boste lahko vse to razložili ljudstvu. Vam ni treba ničesar zamolčati, kar vidite in kar je za videti. Težke, izvanredno težavne boje bijemo tukaj. Deset tednov smo že v borbi z Italijani in druga bitka na Goriškem je danes, deveti dan, dosegla vrhunec srditosti. Bitka se za nas ugodno razvija. Le pojdite v najspred-nejše bojne vrste in vi boste povsod videli najlep-Se čine. Samozavest in zaupanje, ki vlada v naših četah, pa ponesite med ljudstvo, da bo tudi ono v polni meri zaupalo na zmago naše armade. Sovražnik je danes, deseti teden vojske, kljub svojim silnim naporom tam, kjer je bil prvi dan.»
Naše pozicije ob Soči.
Naše pozicije ob Soči pri Gorici se vlečejo skozi Doberdob, bočim stojijo Italijani jim nasprotno. A te nenavadno močne pozicije bi bile morda še dokaj močnejš'e, ako ibi ne bilo naše zavezniško razmerje spomladi nas prisililo k obzirnosti glede na občutljivost verolomnega soseda, katerega se ni hotelo vznemirjati z zgradbjami ob meji.
Tem našim močnim pozicijam in vojnim izkušnjam se imamo zahvaliti, da so tudi naše izgube na-pram Italijanom ostale v znatni manjšini. Kajti prav za p ra v se more samo talco hladnokrvne ljudi, ka-koršni so naši, držati v uzdi, da iz zavetja odbijajo napade neizkušenega sovražnika. ,Naše linije so pa mojstrska dela moderne tehnike, ki že deset tednov varujejo mašo mejo in iz katerih mi neprestano odbijamo velikoštevilno premoč. Pota ob fronti so v, jako dobrem stanju. Vsa slika ob fronti je vrlo dobra. O-skrha vojske izvrstna, konji in rogata žival, ki vozi potrebščine, je dobro krmljena.
Ob Soči.
Dunajska „.Zeit“ priobčuje:	Vojni poročevalec
„Journal de Geneve“, Georges Prade, opisuje svoje vtise s fronte ob Soči sledeče:
Nad z rudečo opeko kritim našim bivališčem, ki je obdano gosto z drevjem, se dviguje naš pogled na bližnje obzorje, kjer se nahajajo črne gore, ki objemajo Sočo. Pred nami sc razteza del ozemlja, za katero se vrše tako srditi boji med Avstrijo in Italijo. V oblakih plava 2000 metrov visoko italijanski --pri vezni balon.
Kaj vidi?
Tam spodaj, za belimi hišami, za Staro Goro, se nahaja grob zadnjega francoskega kralja po božji milosti, Karola X,, in poleg njega počiva grof Cha-muord. Cel svet preteklosti! Ironija usode! Nepoboljšljivi, stari emigrant, ki je bil na prestolu ex-grofa Artoisa, je pobegnil v julijjskili dneh 1830 iz Francije in prišel semkaj, da umre tu!
Ali zbude strahoviti avstrijski 30.5 cm topovi, kojih strašanski odmev pretresa vso ravnino, oba Bourbona iz spanja?
Dlalje severno se dvigajo Alpe: Soča sili skozi gorovje Sabotina in Sv. Gabrijela. Crni, ostri, gorski vrhovi se dvigajo tu, proti severu še večji velikani. S spodnje Soče, pred Gradiško, kjer se nahajar mo, na križišču dveh cest — Gorica in Trst — se zdi, da sploh ni mogoče, priti na Julijske alpe. Ob
šeštih zjutraj, ko smo zapustili Videm, so bile rdeče in črne, zvečer modtro-črne. Ves dan so molčali topovi in skrivnostna tišina je vladala nad obema armadama in umazanimi cestami. Počasi, neizprosno se bliža — številna kakor listje v gozdu — italijanska armada, ki ima s seboj težke topove, ki jih je le s težavo mogočo spraviti naprej. Ob štirih popoldne je pričela običajna fantastična kanonada, koje grmeči valovi se vale notri do morja; z nočjo postane boj še srditeji.
Ka]ko smo prišli semkajj.? Ni šlo brez truda! — Med dvema karabinjerjema, ki smo jih dobili na razpolago, smo odšli iz trdnjave Palmanove. Prispeli smo do Gradiške, kjer so Avstrijci izruvali drevje. V Viscu so bombardirali avstrijski letalci z veliko srditostjo mesto. Na severnem delu Krmina je bila cerkev sv. Martina, zadeta po avstrijskem težkem topu. Srečavtali smo neprestano konjenike. — Mlad poročni» nas je ustavil in nas poizprašal.
V	neki gostilni smo imeli zajtrk, skupno z vojaki Večer se je nagnil in boj se je pričel iznova. Kanonada divja silno. Vmes se dvigfr ogenj pehote in karteČe žvižgajo v ritmih. Cim nastopi noč. razsvetljujejo mogočni žarometi nebo in ozemlje daleč naokrog. Tam pred grobom starega kralja pleše šopek žarkov. Drugi preiskuje ozemlje med mogočnimi betoniranimi strelskimi jarki. Grmenje topov naznanja v tej strašni noči smrt.
Vrnili smo se nazaj preko Palmanove. Nad star rimi utrdbami je videti mogočne sence. Garnizija o-p azu j e nočni boj.
Bombardiranje Gorice.
Italijani bombardirajo mesto vsak dan. Hndo je bilo že prejšnjo sredo, posebno nudo pa v četrtek, dne 22, julija. Ta dan je kar deževalo granat; padlo jih je nad 40. Italijani bombardirajo Gorico menda iz sajme jeze, ker ne morejo vanjo. Mnogo Goričanov hodi še vedno nazaj v Gorico gledat, kako je s hišo, kako s stanovanjem. Marsikdo bi rad še kaj s seboj vzel, ali le premnog vidi samo razvaline; granate so razdejale hiše in stanovanja in zahtevate o-bilo človeških žrtev. Treba vedeti, da; je ogromna večina prebivalstvia pustila v mestu skoro vse; kar je bilo ravno pri rokah, so v naglici vzeli ljudje s seboj, drugo so pustili tam. Ni bilo časa zbirati in odnesti, dosti da si je človek rešil golo življenje in vzel s seboj najpotrebnejše. In kar smo pustili, razdeva sedaj Zavratnik italijanski in si hladi jezico s takim zločinskim početjem, ker ne more udreti v našo Gorico,
Laškim granatam; se posebno dopade nadškofijski vrt, obišče ga marsikatera.. Pr e vzvišeni nadškof d r. Sede0 bo moral zapustiti svoje stanovan je, ker je v vedni smrtni nevarnosti. Granate lovijo ljudi po cestah, dimnike po strehah, strehe same, sudari v hišo in je nadležnejša. kot vsak najhujši sršen. V torek so padli v Gorico samo trije šra.pneli in sicer oboli 9. ure dopoldne, 'Naši so takoj tajko krepko odgovorili, da so Lahi takoj umolknili. Močno streljanje se je čulo od Tržiča sem. Število laških ujetnikov se množi. Nad Sv. Goro je dne 27. julija plul laški zrakoplov.
Ne hvali dneva pred večerom.
Pred nekaterimi dnevi je vrgel italijanski zrakoplov, ki je plul n'ad Gorico, letaik v mesto, v katerem naznanja., da bodo Italijani Gorico prav gotovo zavzeli do dne 25. julija. Pri nekem ranjenem italijanskem častniku so našli pismo, v katerem piše svojim starišem, da je popolnoma prepričan, da bode Gorica v najkrajšem času v italijanski posesti. Ranjeni italijanski častnik je nameraval oddati dne 25. julija v Gorici na. pošto dotično pismo.
Skrivnostno italijansko vojno poročilo.
„jDlaily Mail“ poroča iz Rima:	Avstrijci so iz-
vršili v petek proti izhodnemu krilu italijanskih čet na Krasu grozovit protinapad. Naskok sovražnikov je bil naravnost strašanski. fToda druga italijanska črta se je vzdržala. (Kai je storila prva?) Trije generali, od katerih je eden padel, ostala dva pa sta bila ranjena, so navduševali italijanske čete.
Italijanski list „Tribuna“ o vojnem položaju.
List „ITjribuna“ priznava, da ni na celi bojni črti od sedla Stilfser notri do Tržiča glede postojank obeh armad nobene bistvene spremembe. Postojanke avstrijske armade so precej tiste, kakor so bile v začetku vojske.
Smrad na italijanskem bojišču.
V	desetdnevni btitki na Goriškem je padlo na i-talijanski strani toliko moštva., da je bilo absolutno nemogoče, vse padle sproti pokopati. Mrtveci širijo grozen smrad, ki ga čutijo tudi v nekaterih delih Gorice. Tudi v delih Gorice, ki se nahajajo s te strani Podigore, je polno trupel, še nepokopanih. Naši vojaki si mašijo nosove z mentalnimi krogljicami. O I-talijanih se (govori, da jedo v času napada češenj, da se ubranijo strašnega smradu nepokopanih trupel. Mnogo mrtvih trupel leži na skalah na takih prostorih, odkoder jih ni mogoče spraviti v doline.
Novi vpoklici v Italiji.
„Corriere della Sera“ poroča, da bo vpoklic posebno infanterije, bersagtierov in alpi nov letnikov 1888 do 1884 za 31. julija prinesel okoli 50.000 mož.
- ,jAvanti“ jajVlja, da bgclo za isti dan vpoklicani tudi letniki 1884 do 1886,ki dozdaj še niso služili.
Italijan ne upa pogledati v oči.
Na ljubljanskem gradu jo interniranih nekoliko italijanskih ujetnikov, od kpcler jih pozneje odpeljejo v notranjščino državo. Major Kern je prenaredil iz grada uzorno bolnico, v kateri bodo samo italijanski ranjenci in bolniki. Strežniki bodo v tem oddelku za italijanske ujetnike-bolnike tamkajšnji italijanski podaniki, po večini duhovniki, in ljudje drugih poklicev. Internirani Italij&ni-vojaki so jako marljivi in prilagodili so se svojemu položaju in pridno delajo. Laiški častniki pa so manj uljudni gostje — ne pogledajo v oči našemu Častniku in sploh ne trpijo, da se vpričo njih govori o trozvezi in da se jih sploh kaj vpraša.
Politična zaroka.
Belgijski kralj, ki je odpotoval v Italijo, se bo pOdal najpoprej na bojno črto in bo nato obiskal še tudi italijansko kraljico Heleno v Rimu, Govori se, da se bo vršila ob tej priliki tudi zaroka med neko italijansko kraljevo prineesinjo z nekim princem iz belgijskega kraljevega rodu.
19 avstrijskih duhovnikov v italijanskem ujetništvu.
Iz Verone se poroča, da so vnovič odpeljali I-talijani iz avstrijskih pokrajin, katere so zasedli, 19 avstrijskih katoliških duhovnikov kot talce v vQj.no ujetništvo v Verono. Župnika v St. Lovrencu na Gori, 751etnega slabotnega starčka, so trpinčili smrtno-nevairno posuroveli italijanski vojaki, ker se je branil zaklicati „Živijo italijanski kralj!“
Italijani zasedli otok Pelagruž.
Italijlinski generalni štab poroča, da so Italijani zasedli majhni otok Pelagruž, ki leži med Dalmacijo in Apulijo v Jadranskem morju. Italijani pravijo, da je otok velike strategične važnosti, v resnici pa nima ta otok sv, vojašfkem oziru prav. nobene vrednosti.
Italijansko časopisje se norčuje nad lastnim brodovjem.
Italijanski list „Corriere della Sera“ Je svetoval povodom potopitve križarke „Garibaldi“ italijanski vojni mornajrioi, da naj raje odpluje v — varna pristanišča na zahodno italijansko morsko obal, kakor pa da išče avstrijsko vojno brodovje v Jadrans-pem morju.
„'Stampa“ in „Tribuna“ pa pišeta, da je prišel poveljnik italijanskega vojnega brodo v j a,	vojvoda
Abrasici, s svojo taktično premočjo morda nekoliko — prepozno.
Arabci pred vrati mesta Tri« polis
Italijanski list ..Secolo“ poroča iz Tripolisa, da so sovražni Arabci dospeli že pred vrata mesta Tripolis, Med Evropejci je nastala velika zmešnjava. Mnogi z veliko naglico zapuščajo meoto in Afriko.
Italija bo napovedala Turčiji vojsko?
Iz Geneve se poroča: 'V tukajšnjih političnih krogih se z vso gotovostjo pričakuje, da bo začela 1-talija s sovražnostmi proti Turčiji v najkrajšem času, Italija Še sedaj čaka, da, spravi na varno 4000 italijanskih naseljencev v raznih turških pokrajinah, katere spravlja v Smyrno, odkoder jih bo spravila na Italijansko. Vojna podjetja pred Dardanelami mirujejo sedaj vsled tega, ker čakajo Angleži in Francozi na italijansko pomoč.
Avstrijska uradna poročila.
Uradno se razglaša:
Dne 26. julija.
Južno od Sokala so osvojile naše čete za naše obmostje na izhodnem bregu Buga, važno opirališče, ob tej priliki je padlo v naše roke 1100 ujetnikov in dve strojni puški. Severozahodno od Grubioszowa so pridobile nemške čete iznova, na prostoru. Na ostalih delih bojne črte se ni položaj nič izpremenil.
Dne 27. julija. {
Cdlcar so naše čete jurišale Solcai, so je vršit južnoizhođno öd mesta boj za neko višino, ki je za obvladanje prehodov, čez Bug posebno važna. Včeraj : so naši hrabri polki to pozicijo vzeli v naskoku ter pri tem zajeli 20 častnikov in 3000 mož in uplenili 5 strojnih pušk.
Boji severno od Grabieszowa se uspešno nadaljujejo.
Sicer je pa položaj na severovzhodu neizpre-menjen.
Dne 28. julija.
Položaj je nespremenjen. Sovražnik je med V i-glo in Bugom pri S o k a 1 u na več krajih hudo, toda brezuspešno napadal in odgovarjal na naše napade. Zahodno od I w a n g o r o d a je bil sovražni sunek odbit v našem ognju,
pocknaršal.
Namestnik načelnika generalnega Slaba:	pl. Hofer,
Mimika uradna poročila.
Dne 26. julija.
Južnoizhođno bojišče. Severno od črte Vojilayice (južno od, Cholma), Rubieszow. (ob Bu-gu) so potisnile nemške čete v bojih zadnjih dni sovražnika bolj proti severu nazaj. Včeraj je bilo ujetih 11 častnikov in 1457 mož, zaplenjenih 11 strojnih pušk, V ostajem je položaj zahodno od Visle in pri zveznih armadah generalfeldmaršalu pl. Mackensen neizpreinenjen.
S e v e r o i z h o d n o bojišče. Severno od Njemena je dospela armada generala pl. Below v pokrajino pri. Poswolu, in pri Ponovicah. Kjer se je poizkušal sovražnik še držaji, je bil vržen. Ujetih je bilo nad 1000 Rusov. Ob narewški bojni črti so naše Čete tudi severno od Ostrolenke izsilili prehod čez reko. Spodaj od tam so sovražnika, ki se je ljuto branil, počasi potiskale proti Bugu nazaj. Ujetih je bilo nekaj tisoč Rusov, zaplenjenih nad 40 strojnih pušk. Proti severni in zahodni bojni črti trdnjayske skupine Nowo-Georgiewsk in Varšava se pomikajo pbkol-jevalne čete vedno bližje,
■ •
* *
Poswol in Ponovice ležita približno 60 km izhodno, oziroma južnoizhodfao od Sčavlija.
Dne 27. julija.
Jj u ž n o i z h o d n o bojišče. Pred Ivvan-gorodom ničesar novega. Severno od Grabieszowa smo vrgli sovražnika iz teč krajev ter ujeli 3941 Rusov, med njimi 10 častnikov. V ostalem je položaj pri nemških četah goneralfeldniakšala pl. Mackensena neizpremenjen.
S e v e r o i z h o d n o bojišče. Zavrnili smo sunek na Mitawo. Med Roswolom,, južno od Mitawe, in Njemenom sledimo umikajočemu se sovražniku. Rusi so poskusili včeraj potisniti naše čete, M so prodrle čez Narew, j nazaj z velikim, enotno na črti Goverowo izhodno od Rosana—Wyszldow—Serok, (južno od Pultuska) izvršenim najpadom. Ruska ofenziva se je popolnoma ponesrečila. Ujeli smo 8319 Rusov ter ugrabili 13 strojnih pušk. Izhodno in jugoiz-hodno od Rozana so prodrle naše čete za vrženim so-Vrajžnikom. Ob Bugu (jugoizhodno od Pultuska.) se vršijo še trdovratni boji.. Pred Nowo-Georgiewskim in pred Varšavo nikakih izprememb.
Dne 28. julija.
Med Mitavo in Njemenom je včeraj prišlo kakih 1000 razkropljenih Rusov v nemško ujetništvo. — Severno od mesta Serok, na obeh straneh Narewa, in južno od Nazielska so Rusi nadaljevali svoje protinapade, Jd pa so se popolnoma ponesrečili. Sovražnik je pustil tukaj in pri Rozanu 2500 ujetnikov in sedem strojnih pušk v nemških rokah. Pri Varšavi so nemške čete zahodno od mosta Blonje z naskokom zavzele kraj Pierunow, V okolici iužnozahodno od gore Kalvarije so Še vrše boji.
Položaj nemških čet na jugoizhodnem bojišču jo nespremenjen.
Pred odločilno bitko na Rusko-
Poljskem
Iz Kodanja se poroča:
Velika bitka na Rusko-Poljskem bo bržkone tudi odločilna bitka v tej vojski. Ta odločilna bitka se bliža vjedno bolj in že vise težki oblaki nad celim bojiščem. Na severni bojni črti med rekama Njemen in Visla in še bolj ob Niarewu so prikorakale nemške armade sedaj do tistih postojank, M so si jih zbrali Rusi, kakor se splošno smatra, za bojišče za, odločil-no bitko. 'Težke baterije trdnjave Nowo-Georgiewsk že obstreljujejo od nedelje, dne 25. julija, prednje kolone nemške armade. Na južni bojni črti pri Lublinu —Holmu Še sicer zadržujejo Rusi tačas prodiranje nemške armade. Bojni prostor je precej oddaljen od tiste črte, katero so splošno smatra v Rusiji za najboljšo obrambno Črto, predno se more prisiliti vrhov-
; nega poveljnika, da sprejme odločilno -bitko. Ni pa nobenega dvorna, da se bombila le na severni bojuj črti in ob srednjem toku. Vistovođločilna bitka, čeprav se bodo vršili še tudi n a ostalih delili velikansko bojne črte srditi boji.. Nemške klešče se vedno bolj bližajo ruski armadi- Ni pa dvorna, da se bode skušal ruski ,vrhovni poveljnik izviti z naporom vseh. svojih sil iz trdih klešč, ki grozijo objeti njegovo ar-mado. Položaj Rusov na Rusko-Poljskem ,je tako o-pasen, da utegne končati s katastrofo, kakoršna še ni nikdar zadela kako armado.
Glavna obrambna ruska črta.
Krakovska „;Nowa Reforma“ pravi, da j® vse, kar so je doslej zgodilo na severnem bojišču* samo uvod odločilnim bojem, V trenutku, ko sta začeli obe zvezni armadi prodirati proti utrdbam Varšave, No-wó-Georgiewskfa in Iwangoroda, se je začela zarhjfe praya in najtežja naloga in je pričakovati mnogo te» dnov trajajoče boje, zlasti ker so sé iz Galicije, južne Poljske ih od Narewa umikajoče se ruske čete koncentrirale na glavnem obrajiribnem terenu, pripravljenem že mnogo let v velikem trdnjavskem šti-rikotu. Ta središčna pozicija zagotavlja ruski armadi velike prednosti,
Varšava obkoljena od treh strani.
List „Az Est“ poroča: Naša bojna črta se vedno bolj približuje veliki trdnjavi Varšavi. Dogodki zadnjih dni so imeli ta uspeh, da je Varšava sedaj obkoljena od treh strani, žvjeza trdnjave z zaledjem postaja vedno bolj težavna. Železni obroč zavezniških armad je oddaljen od trdnjtajve le sapio 22 km,
Učinek prodiranja proti Varšavi.
Varšavski guverner je izdal piovelje, da se mora vse žetev brezpogojno spraviti v treh dneh. Pri mestu Blonje stoječe čete so dobile ukaz, da morajo nespravljeno žetev zažgati.
Izpraznitev ruskih trdnjav.
Ruski generalni štab je ukazal, da se odpravi civilno prebivalstvo iz ruskih trdnjav Dvinsfc, Grodno, Kovno in Bjelostok, Prav tako so iz Ri,ge in Varšave premestili vse bolnišnice, zapore in šole v notranjost države.
Nemci v Kurlandiji.
.„.Berliner Tagblatt“ popisuje naglo prodiranje nemških čet v Kurlandiji, V enem samem tednu je prodrla konjenic/a 320 km,- pehota pa 120 km daleč. Miesto Szawle je le Še velikfa. gromada ruševin in nudi zlasti ponoči sliko groze in strahote. Rusi so na svojem umidanju požgali1 vse večje kmetije, uničili vso žetev. Povsodi leže mrliči, konjske mrhovine, puške in dragi vojni materijal, povsodi zre oko vso bedo človeštva.
Boj z ruskim zrakoplovom.
„iRječ“ piše: V vojaiških krogih se poroča oboju ruskega zrakoplo va-velikana „Ilija Murarne©“ s 3 nemškimi letali.. Ruski zrakoplov se ni mogel poslužiti svojega orožja in so ga zato Nemci močno .obstreljevali. Bil je.lßkrat zadet v posodo za bencin, poleg tega je dobil še neštevilno drugih lukenj. Kljub tena se je še pol ure držfaj v ‘zraku, nakar se je moral vendar spustiti na tla, Voditelj1 Bag kovima 2 rani.
Francoski zrakoplov nad Pančovo sestreljen.
Iz Temešvara se poroča:
.Francoski zrakoplovci, ki se nahajajo v Srbiji, so napravili v zadnjem času večkrht polete na našo avstrijsko ozemlje, toda vselej brezuspešno. Zadnjič so vrgli nekaj bom na mesto Novi sad. Pretečeni petek je plul francoski zrakoplov nad mestom Pančovo, toda naše topovske krogle so ga sestrelile na tla — zrakoplovne je bil pri priči mrtev.
23 tednov podmorske vojske.
Pregled o dosedanjih 23 tednih podmorske vojsko nam podaja sledečo sliko :
Na Angleško se je pripeljalo, oziroma odpeljalo 31.385 ladij. Potopljenih je bilo 98 angleških trgovskih ladij, 502 osebi sta izgubili. življenje. Angleških novih trgovskih ladij je bilo v tem času več uvrščenih, kolikor jih je bilo po podmorski vojski izgubi jenih, Koncem mesca junija letošnjega leta so gradili 442 ladij z 1,506,925 tonami; vse od začetka vojske izgubljene (ladje so obsegale 202.000 toh. Wolffov urad pristavlja: Reuter hoče torej dokazati [„{Business as usual“, kupčija Koristi, se izplača, iZiaikaj torej tak Krik radi naše vojske s podmorskimi čolni ?
Koliko sovražil III ladij so Nemci potopili.
Do 25. julija so Nemci a sjVOjimi podmorskimi čolni, kakor poroča „Roichspost“, potopili 229 angleških in 30 drugih sovražnik ladij. 0 nevtralnih ladij go zamenjali za sovražne, 27 nevtralnih ladij pa so prijeli, preiskali in jih raidi konferbande, k'atoro so vozile, potopili.
Francoski podmorkf čoln „Mariotte“ se potopil.
Francoski podmorski čoln „Mariotte“, ki je nameraval u-dreti v Dardanele, je bil zadet od krogel turških obrežnih baterij in se je potopil. 31 mož posadke so rešili in spravili v Carigrad.
Parnik „Eastland“ se potopil.
1810 oseb utonilo.
Dne 23. julija se je potopil na veliki reki Ćikago v Severni Ameriki parnik „Eastland“, ki je imel na krovu 2572 potnikov, ponajveč iz premožnejših slojev. 1810 oseb je utonilo in sicer večinoma ženske in otroci, ki so se nahajali v notranjih prostorih parnika. Doscdaj so izvlekli iz vode 885 oseb. Vzrok nesreče še ni znan. Oblasti sc odredile strogo praska vs. Zaprli so 30 oseb, med temi se nahaja kapitan parnika in vsi častniki, ki so se rešili.
Raznoterosti.
Papež Benedikt XV. 40 let doktor prava Oče sedanjega papeža Benedikta XV. je želel, da zaključi njegov sin bogoslovske študije ne samo z doktoratom iz bogoslovja, ampak še tudi z doktoratom prava. Ko je postal mladi marchese Della Chiesa doktor bogoslovja, je še postal dne 3. avgusta 1875 na vseučilišču v Genovi doktor obojnega prava. Juridična fakulteta v Genovi namerava izročiti papežu Benedikta dne 3. avgusta tega leta nov doktorski diplom.
Goriški nadškof se je preselil v Postojno, kjer začasno ostane.
Pogreb f dr. Franc Feuš*. Pogreb priljubljenega pokojnika je bil zelo slovesen. V veži kapiteljske hiše so premilost. g. knezoškof Nj. Exceleaea dr. Mihael Napotnik truplo blagoslovili, koje so potem v stolnico prenesli. V cerkvi so bije mrtvaške večernice in potem so knezoškof še enkrat blagoslovili. Iz stolnice je velik sprevod z obilno udeležbo spremil ranjkega na tezensko pokopališče. Sprevoda so se udeležili sorodniki pokojnikovi, zastopstvo društva katoliških pomočnikov, društva katol. mojstrov in oddelek veteranskega društva, kojega častni ud je bil pokojnik. Sprevod je vodil g. stolni župnik Franc Moravec, ki je imel ob grobu zelo lep, pretresljiv nagovor o zaslugah in delovanju pokojnikovem. Mnogo solz je teklo, ki so pričale, kako priljubljen je bil blagi g. dr. Feuš med vsemi sloji. N. v m. p.!
G. msgr. Val. Podgorc je obolel na vnetju slepiča in je bil v pondeljek 26. t. m. operiran.
Novi kaplani. Kot kaplani so nastavljeni sledeči gg. «emeniški duhovniki: Evgen Lorger v Ormožu, Ivan Messner v Št. Rupertu v Sl. gor., Avgust Špari v Št. Pavlu pri Preboldu, Jožef Petrovič v Šoštanju, Friderik Sternad v Št, Petru pri Radgoni in Franc Jasbinšek v Ribnici, (i. g. kaplan Fr. Časi pride iz Ormoža nazaj k Sv. Miklavžu pri Ormožu.
401etni učiteljski jubilej obhajajo ta mesec prvi četrtolctniki na učiteljišču v Gradcu od leta 1875 ti-le spodn\i|eštaijerski učitelji in sicer: Fran Vrečko, ravnatelj v Slovenjgradcu ; 'Alojzij Sedla,ček,. nadučitelj v 'Mariboru;; Karol Pestevšek, nadučitelj v Slivnici pri Mariboru; Janez Adamič in Anton Brezov-nik vpokojena učitelja v Vojniku, Umrli pa so: Maks Kos, Franc Žolga.r, Karol Fluhar, Janez Nedeljko, Andrej Šket in Josip Večaj.,Leta 1875 ni bilo v Mariboru četrtega letnika in ne mature.
* Dijaška kuhinja v Mariboru. Bati se je bilo, da zaradi neugodnih razmer "dijaška kuhinja v Mariboru v šolskem letu 1914-15, sv vojnem letu, n,e bo mogla poslovati. Ob začetku šolskega leta zaradi različnih zaprek niti običajnega občnega zbora ni bilo. Naslednik pokojnega velezaslužnega g. predsednika, dr. Ivana Mlakar, še zdaj ni iz vbij en. A ostali, leta 1913 voljeni odbor je vse potrebno ukrenil, da je mogla dijaška kuhinja mariborska tudi v mindern šolskem letu revnim, a vrednimi dijakom mariborskim pokriti mizo za skromen, toda tečen obed vsak dan na teden. Redno je bilo podpiranih vs'ak dan 42—45 dijakov, mnogokrat jih je pa tudi nad 50 obedovalo. Vseh obedov je bilo razdeljenih 8.940, dokaj manje, kakor druga leta, to pa zaradi tega, ker se je šolsko leto za gimnazijo šele koncem oktobra, za učiteljišče Šele v decembru začelo ; a prenehalo je šolsko leto za gimnazijo že 27. majnika, in za učiteljišče koncem junija- Mnogo dijakov,- posebno iz višje gimnazije, je sredi leta izostWo, ker so bili ppd orožje poklicani. Denarnih stroškov |je imela dijaška kuhinja v le-mm letu 3380 K 11 v, dohodkov pa je bilo 3168 K 60 vin. Majhni primanjkljaj se je pokril iz preostale svote prejšnih let. Odbor se vsem preblagim dobrotnikom in podpornikom najiskrenejše zahvaljuje za uposlane darove. Bog povrni vsem tisočkrat! Imena darovalcev so bila od čaša, do časa objavljena v „[Slovenskem Gospodarju.“ Posebej Še se pa moramo na tem mestu zahvaliti tistim p. n, zavodom in osebajba, ki so nas tudi v mindern šolskem letu z zdatnopimi svotami podpiralo. Te so : Posojilnica v Mariboru (že od nekdaj naša naj veča dobrotnica), deželni odbor štajerski
v Gradcu, odvetnik di\ Fran Rosina v Mariboru, kaplan F raji c Rampre, Hranilnica v Šmarju,' profesor in deželni odbornik dr. K. Verstovšek,. Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah;, dekan Josip Cižek, ravnatelj bogoslovja dr. M, Matek, kanonik Anton Šlander, Posojilnica v Gornji Radgoni, Okrajna hranilnica Sl> venjgradec, Posojilnica v Fratmu, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, f posestnik Jože! Zidanšek v Ločah, Hranilnica in posojilnica v Št, Juriju na Sč., Posojilnica v Konjicah, Okrajna posojilnica v Ormožu, Posojilnica na Slatini, diviziji župnik Alojz Cižek, f župnik Ivan Kunce tv Št. Juriju na Ščavnici, f župnik Franc Leber v Št. 'Janžu pri Sp. Dravogradu. Mnogo gospodov je lepe svote darovalo mesto Vencev na grob dragih pokojnikov. Hvala lepa! Si-, cer nikdo-ue ve, kedaj se bode začelo bodoče šolsko leto, a mariborska dijaška kuhinja bode pripravljena, da bode ž njim nadaljevala svoje plemenito delo. Radi tega prosi odbor vse mile prijatelje naše srednješolske mladine, da ostanejo zvesti še vnaprej naši dijaški kuhinji! Prelepo Vas prosimo, spominjajte se je pogosto! Pošiljajte ji bodisi denđrna sredstva, bodisi podpore v jestvinah. Hvaležnost ljube mladine Vam bode zagotovljena! Posebno zahvalo izreče odbor neumorno delavni, skrbni in modri gospodinji v dijaški kuhinji, gospodični Mariji Modrinjak, ki ni dijakom samo hrane oskrbovala, temveč je tudi zvesto pazila na njih lepo vedenje. Bog Vam plati, vrla gospodinja. K sklepu so moramo še z neomejenim spoštovanjem spomniti preblagega, milostljivega gospoda kanonika jakoba Kavčič, umrlega dne 7. julija 1915, ki je bil mnogo let odličen blagajnik. Prepričani smo, 'da mu je že mili Bog v nebeškem raju, povrnil vse, kar je dobrega storil maši dijaški kuhinji!
*	Za avstr.Rudeči križ ho .darovali: Kranjc Ja nez 4 K; Zemlj e Treza 1 X, Pečolar Janez v Topolšici 10 K; Julijana Šmigoe v Leskovcu pri Ptuju 2 K.
*	„Novi iCas“, glasilo paših goriških somišljenikov, odslej ne bo več izhajal, ker so goriške tiskarne zaprle obrat.
Ponavljalni izpiti na srednjih šolah. Ker se je moralo na mnogih gimnazijah in realkah šolsko leto 1914-5 predčasno zaključiti in še zaradi drugih, vsled vojne nastalih okoliščin, je naučno ministrstvo odredilo, da se morejo učenci, ki so dobili iz enega ali več obligatnih predmetov nepovoljni red, podvreči ob pričetku prihodnjega šolskega leta zopetnemu ponavljalnemu izpitu iz dotičnih predmetov. Od uspeha ponavljalnega izpita bo odvisno, je-li bo dotični učenec spoznan za sposobnega vstopiti v višji razred.
*	Pohvalno priznanje v najvišji službi je sprejel od vojaškega poveljstva kadet v rezervi 27. pešpolka, učitelj Riko Pestevšek, ker je rešil 231etnemu utopljenemu pešcu s poiskusi umetnega dihanja življenje.
Odlikovani slovenski častniki. Viteški križec Franc - Jožetovega reda ha traku vojaškega zaslužnega križca je dobil topničarski oficijal 6. trdnjavskega topnič. bataljona Gregor Blatnik. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo so dobili: major 68. pešpolka Viktor Kovačevič, stotnik 58. pešpolka Vaclav Papež in poročnik v rez 2. topnič. polka Jurij Pevec. Signum laudis so dobili : stotnik Ludovik Zwirn 1. bos.-herceg. pešpolkaa ; rez poročnik 96. pešpolka Ignacij Bezjak, rez poročnik 4. bos.-hsr-ceg. pešpolka Ivan Domscelj in rez. poročnik 13. havbičnega polka N. Osonjak. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil črnovojniški poročnik 12, lov. bat. Viktor Kolenc. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 7. pešpolka Božidar Blumauer, poročnik 7. polj, topnič. polka Oton Gregorič, poročnik 87. pešpolka Ladislav Urbseh in nadporočnik 3. bos.-herc. polka Ivan Hacin. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil dr. Josip Medved, asistenčni zdravnik 52. pešpolka. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 87. pešpolka Anton Kos Viteški križec Franc Jožefovega reda na trakn vojaškega zaslužnega križca je dobil polkovni idravnik v evidenci dr. Karol Pcdpečnik. Vojaški zaslužni križec 3 vrste z vojno dekoracijo je dobil rez. poročnik in-fanterijskega bataljona II./22 Teodor Lubee. Srebrni stgnum laudis sta dobila nadporočnik 6. havbičnega polka Franc Pogačar in poročnik 2. bos.-herc. pešpolka Karol Babnik. Signum laudis so dobili: stotnika gen. štaba Alfred Lavrič pl Zaplaz in Anton Lokar; stotnik» Fr. Goričan železniškega polka in Vladimir Celestin 88. pešpolka, poročniki Viktor Jaboraik 42. pešpolka, Rudolf Tavčar 80. pešpolka in Viktor Babnik 3. pešpolka.
Dr. Edvard Dolinšek ni padel. Seznam hgub št. 24 je navedel, da je dr. Edvard Dolinšek, gimnaziiski profesor v Gorici, kot rezervni poročnik peh. polka št. 47 padel. Seznam izgub št. 206 pa pravi, da je bil imenovani le ranjen in da ga od tedaj pogrešajo.
Kje se nahajajo naši begunci. Na Moravskem: 8627 Slovencev: na Nižjeavstrijskem 1060 Slovencev; na Ogrskem: Tolna 8000 Slovencev in Fejer S000 Slovencev. Te številke so izdane od odbora za pomoč beguncev na Dunaju pod predsedstvom mons. Faiduttija in pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Marije Jožefe in so raditega zanesljive.
Minister grof Pejačević ostane interniran na Francoskem. Kakor trde hrvatski listi, so se pogajanja med našo in francosko vlado radi izmenjave ministra za Hrvatsko, grofa Pejačeviča, z nekoliko francoskih civilnih ujetnikov, razbila. Potemtakem se bo mogel grof Pejačević vrniti v domovino šele po končani vojni. Nedavno je minister pisal svoji rodbini, da je po operaciji zopet popolnoma zdrav in da se ne more več pritoževati radi postopanja proti njemu. V mestu, kjer je interniran, uživa popolno svobodo. Pisal je tudi, da se vrača v Avstrijo. A vrnitev je ostala samo pri željah.
Občinske volitve na Reki. Pri občinskih volitvah uà Reki so razen 12 Mažarov izvoljeni v obČTskj svet sami Lahom renegati, čeprav je večina preb valstva slovanska. V podobčinah Reke so zmagali tudi rv negati, ki pravijo, da so samo „Reconi“. Reški Hrvati pa spe naprej. Med izvoljenimi občinskimi svetniki se nahaja stavbenik Kuret, rojen tržaški Slovenec, ki se pa sedaj piše Corei, bivši župan Korošec, katerega rodbina izvira iz Trnovega oziroma II. Bistrice na Kranjskem.
Nemški službeni jezik v železniškem obratu. „Wiener Allgemeine Ztg.“ obvešča: Železniško ministrstvo je za notranji službeni obrat odredilo iz kij učno nemški službeni jezik. (Kakor izvemo, mora vsak na novo sprejeti železniški delavec znati nemško. S tem so vsi ne nemško govoreči držhvljani izključeni od železniške službe. Op. ur)
Razpuščena italijanska društva. Tržaško namestništvo je razpustilo še ta italijanska društva iz IsTe : „Circolo Ničilo Rizzi“ v Fazani, ^Società fisarmonica-drammatica con biblioteka circolante“ in „Gabinetto di ritrovo agri-eolo-soeiale Sanvincenti“ v Sanvinčentu in „Circolo popolare di coltura“ v Galežar u. — Tirolsko namestništvo pa je na južnem Tirolskem razpustilo 44 laških društev, ki so bila osumljena, da so delovala za „odrešenje“ tamošnjih I-Llijanov
Sodišče se je selilo. Usti poročajo: Okrajno sodišče Pieve di Leđro (zapadno Rive na južnem Tirolskem) je bilo en mesec in deset dni takorekoč popolnoma odtrgano od vsega sveta. Ker so grmeli lopovi in švjigali Šr apneli, ni bilo življenje v tej dolini nič kaj posebno prijazno. Okrajni sodnik pa se ni dal motiti in je uradoval, kakor v mirlnih. časih, fn zgodilo se je,- da je sodnik imel uradno opravilo v neki va,si te dolinice. Seidel je v gostilni in obedoval — kar so prišli laški vojaki. Sodnik se je, na vprašanje kdo da je, vojakom predstavil, na kar so ga pustili pri miru. Končno je prišla v ta kjpaj atvstrij-sk;a patrulja in sodnik je po njenem posredovanju poslal na okrajno glavarstvo vprašanje, kaj naj stori. Okraj go glavarstvo mu je po dragi patrulii sporočilo, naj se umakne. Na to so si sodnik, kanoelist in uradni sluga natovorili obleko in živila in akte in so peš čez gore odrinili v Rivo. Dolga pot se jim je posrečila, dasi je bila jako nevarna, kajti v bližini je bil že sovražnik in labko bi se bilo kaj zgodilo. A’ končno je sodišče prišlo vendar v Rivo in se tam javilo svojemu predpostavljenem
Mariborsko-graška elektrarna. jOdbor za zgradbo mariborsko-griaJške elektrarne pri Felberjevem o-toku se je zopet začel gibati. Gradčani in Mariborčani so se zjedinili, da bo takrat, kadar se za odbore-vega predsednika ne bodo mogli zjediniti, imenoval predsednika deželni glavar štajerski. — Falsko elektrarno podjetje med tem pridno gradi naprej in upa, da bo v dveh letih gotovo. Sedaj dela pri Fa-lu okoli 800 mož, med njimi 400 ruskih ujetnikov in 100 laških civilnih ujetnikov.
Štajerska podružnica vojno-žitno-prometnega zavoda. Svetovalstvo te podružnice (je imelo v ponedeljek, dne 26. julija, svojo sejo. 'Sejo je vodil cesarski namestnik grof Clary,, ki je poročal, kjaiko se je namestnija trudila, da bi preskrbela deželo z dovolj velikimi množinami živil. Vladni komisar Kraus je poročal o vladnih odredbah glede uporabe in nakupa žita in moke. Nato se je izvolilo več odsekov, in sicer: 1. odsek, ki ima njadogo, da bo izvršil na Štajerskem nakup žita. V tem odseku je izmed Slovencev poslanec Pišekj; 2. odsek za mline. Vanj je izvoljen izmed poslancev tudi dr. Korošec, izmed mlinarjev pa Peter Majdič. Nadalje se je še sestavil odsek (3), lei ima nalogo, izpeljati razdelitev mlinskih izdelkov, oskrbeti prebivalstvo; po okrajih z živili in določiti cene za podrobno trgovino z moko; nadalje odsek, (4), ki ima skrbeti za vnovčenje raznih odpadkov (o-trobov itd.). — Prihodnja seja se vrši 16. avgusta.
Sladkor. Sladkorna centrala, zasnovana v juliju 1915 z ministeri j alno naredbo, je v svoji prvi seji naložila vsem rafinerijam, naj iz svojih neprodanih zalog prodajo množino sladkorja, ki bo zadostovala v pokritje potrebščine za julij in lavgust. Da se porabi dovede čim večja množina sladkorja, so se še pritegnile tudi vrste, izdelane za izvoz in ki se navadno ne stavljajo v tuzemski promet. S tem so rar finerije (v stanu, da v okvirju zalog popolnoma zado-ste zahtevata konsuma. Prodaja sladkorja se ne vrši po sladkorni centrali sami, marveč — kakor dose-daj — potom rafinerij, ker bi centralizacija prodaje le zahdačevbla oskrbo konsuma s sladkorjem. Naročila na sladkor se torej najhitreje realizirajo tako, ako se pošiljajo direktno ali rafinerijam, ali pa pre-kupčevalskim tvrdkam. Le vi slučaju, da bi rafinerija ali tvrdka ne sprejeli naročbe, se je obrniti kar direktno na sladkorno centralo na Dunaju, ki bode skrbela za hitro odpomoč. Preskrbovanje občin, ki je je ministrstvo začasno prevzelo, je po novi uredbi postalo nepotrebno in se torej neha.
* Koliko žita se bo letos v Avstriji pridelalo. Občinski uradi so dobili pred kratkim od glavarstev nrad-jii poriv, naj v treh dneh sestavijo zapisnik, koliko kilogramov pšenice, rži, ječmena in ovsa se bo letos v občini pridelalo. Na ta način hoče dobiti vlada površen pregled letošnje žetve. — Ta način popisovanja je zelo pomanjkljiv. Župan ne more v treh dneh popolnoma zanesljivo sestaviti, f oliko žita se je v občini pridelalo, posebnoj ko še mlatev blizu ni končana in je še oves ves na njivi. Vsekako pa je dobro, da si župani vselej napravijo tudi prepis dotične-ga zapisnika, ki se bo pozneje najbrž dobro rabi!.
* Draga moka. Pred graškim okrajnim sodi§-čem se je v petek, dne 28. julija, vršila obravnava
«oper ravpatelja graške Zveze gospodarskih zadrug, Albina Achtsehin in nekaj trgovcev radi pretiravanja cen moki. Graška zveza je vsled posredovanja nekega italijanskega trgovskega potnika, kupila poldrug vagon pšenične moke, katera je bila označena s številkami I. in II. Zveza je dala za 1 kg te moke 2 K 60 v, oziroma 2 K 80 v. Moko so spravili v zvezinla skladišča v Eggenberg pri Gradcu, kjer so jo prodajali trgovcem po 3 K 20 v 1 kg in so jo označili s številko 0 („nulericö“). Reklo se je, moka je boljša „Italijanska moka.“ Trgovci so to moko potem profdar-jali celo po 3 K 50 v 1 kg. Stvar je prišla pred sodišče, ker moka ni bila fina pšenična moka, ampak srednje kaKovosti. Sodišče je obsodilo pisarniškega ravnatelja graške Zveze radi pretiravanja cen živilom na 1000 K globe, ob enem pa se vsa še neprodana moka zaseže v korist države. Tirgojveo Herden, ki je prodajal to moko naprej, je bil obsojen v 100 kron globe, trgovec Horlnek in trgovka Mörth pa na 20 K globe,- ker so prodajali moko pod napačno označbo. — Vsa zadeva je vzbudila v Gradcu mnogo zanimanja.
*	Družbanje vojaških konj. Do« 21. julija se je v Slov. Bistrici vräi’o dražbauje konj, ki ni-o več sposobni za vojaštvo. Okrajno glavarstvo je obvestlo občine o tej dražbi le eden, oziroma dva dai poprej, predao se je dražiš vršila, tako, da ni bilo več mogoče obvestiti občanov o tej prodaji. Priporočamo, da okrajna glavarstva o takih važnih zadevah občine vsaj osem dni poprej obvestijo
* Cene sadju. Dasiravno je sadna drevje bilo v spomladi v polnem «vetja, vendar bo letošnja sadna letina ikoro povsod zelo slaba. Cane sadja pa bodo izredno viso ke Za rana jabolka plačujejo n pr. že sedaj t go-« ci s sadjem 30 do 36 v za Ì kg. Hruške se jlačujejo po 28 do 40 v 1 kg, msre’óee pa celo po 1 K do I S 60 v
*	Cene goveji živini so se na Dunaju zopet povišale. Na živin kem sejmu dne 26, julija na Dunaju se je cena debelim volom dvignila za 6 do 10 R, pri drugi živi ni pa celo od 20 do 30 K pri 100 kg žive teže.
Zopet obsojeni sleparski za lagatelji. V Budimpešti so bili te dni obsojeni vojaški dobavitelji Židje Kurz, Schwarz, Kerah Gorre in Grünt r, ki so osleparili vojaško upravo pri zalaganju i živ Ji za več stotisoč kon z zaporom cd 3 do 6 let. Zaslužena kazen.
*	Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu e bilo v pretečenem tednu povpraševanje po tujem hmelju zrlo makn-ko t o. Cene za tuj hmelj sr znašale 30 do 50 kron za 50 kilogramov. Stanje hine! iških nasadov v hmeljskem okolišu Žatea je različno. Ponekod postajajo nasadi vsled suše rumeni in so ov rani v razvoju. Pod dauimi razmerami si v hmeljskem okolišu Žatea ne obetajo dobre letošnje hmelj-tske letine
Nizozemska prepovedala Izvoz žita. Nizozemska vlada je prepovedala, da se tudi novo žito in stročnice ne sme izvažati h Nizozemske.
_ * Poštni zavoji za naše vojake v srbskem u-. etništvu. Trgovinsko ministrstvo je izd.lo odredbo, s katero se določa, da je zopet dovoljeno pošiljati p itne zavoje za avstrijske vojake, ki se nahajajo v srbskem ujetništva. Teža posameznega poštnega zavoja ne sme znašati vež kakor 5 kilogramov. Priporoča se, da se zavijejo poštni zavoji, namenjeni v Srbijo, v platno. Naslov mora biti razločno pisao. Zavoju se ne sme priložiti nobenega pismenega obvestila, tudi ne časopisev ali tiskovin. Poštni zavoj, ki odgovarjajo zahtevanim predpisom, se lahko oddajo odslej naprej pri vsakem avstrijskem poštnem uradu.
*	Velik požar v Ribnici na Kranjskem. V petek, dne 23. julija, proti večeru je izbruhnil v kraju Mlaka v trgu Ribnica na Kranjskemu grozen požar, ki je v kratkem času upepelil nad 40 hiš. Pogorela so tudi gospodarska poslopja, napolnjena z dragocenim žitom. Celotna škoda znaša nad pol milijona K. Mnogo gospodarjev niti ne ve za nesrečo, ker so na vojski. Zažgali so baje otroci.
Kolera v Ljubljani V bolnišnici za kužne bolezni v Ljubljani s'a te dni umrla dva vijaka, en Oger in en Nižjeavstrijee na koleri.
*	Laška narodna jed. „Liiler Kriegszeitimg* je priobčila nastopno dovtipno sodbo v zabavo in pon s o italijanski p litiki : Frutti d’Italia, slavna italijanska narodna jed. Vzemi pest jrostaštva, mešaj in priloži po’agcma še enkrat toliko zavratnosti, prideni nekoliko na drobno sese-kanega čuta do časti, pomešaj vse to z dobrim delom duševnega siromaštva, ki si ga poprej opražil s hinavstvom, kolikor ga gre na konec noža; pomešaj zopet vse z lončkom nezvestobe, pusti, da ta zmes skoti deset mescev počasi vre nad ognjem požrešnost1, odcejaj previdno, kar bi se utegnilo tvoriti častnega čuta — in imel boš slavno italijansko narodno jed „Fri tti d’Italia“. Glej, da se pohladi cim prej
Beračica — bogatašinja. V Sobotišču na Ogrskem je 60!etna vdova I /ana Ostric s svojo 23;etno hčerjo mnogo t t beračila po mestu. Sedaj, po smrti beračice, je bila o-blast obveščena, da mora bili v stanovanju Ostriceve, ki je bilo mnogo let zaprto pred vsakim tujcem, skritega mnogo denarja. In res je hišna preiskava imela uspeh, da so našli v cevi neke peči 28.000 K v gotovini in več hranilnih knjižic, glasečih se na 130.000 K.
*	Krogla v srcu. V nekem mo skovskem lazaretu se n&haja okrevajoč vojak, ki se mu čudi »es zdravniški in drugi svet. Na bojišču mu je v darila krogla v srce skozi pljuča v bližini velike žile odvodnice, katere ni ranila. Vdrla je v srčni predal, pa ni povzročila izkrvavitve. Doslej se je vsaka taka srčna ranv smatrala za smrtno, toda monakovski ranjenec se je izlizal popolnoma in njegovo zdravstveno stanje je tako dobro, da mu srce ne dela niti najmanjših težav. Zato so tudi zdravniki opustili zelo težavno in riskantno operacijo.
Osel brez ušes. Turški časopisi poročajo, da se je ] o priliki bombardiranja Češme po Angležih dogodi! tamkaj j smeš m in jako čuden s-učaj Rszven tega, da je bila ubita ena ženska in ena ranjena, je projektil še z i rodno spretnostjo odbil obe ušesi osla davčnega eksekutorja Hall. efendija. A lokavi Hali! hoče sedaj to nezgodo svojega osla iz koristiti in ga kaže proti vstopnini
Orel odnesel ts Lettiga dečka V Lateu na Šrcar skem je pred šestimi tedni odnesel velikanski orel tr letne gs sinčKa Jožefa Beck na goro Galhnerk pf, kj«-.r so ga našli te dni mrtvega. Otrok je bil le samo na t Iniku oklju-van, obleka je pa bila skoraj sept škoda vans. Bržčas je lovec % dobro namerjenim strelom umeril r« p rja v trenutku, ko se je nameraval spustiti na zemljo is požreti svoj plen.
Najdena bomba usmrtila tri otroke. V Tiizitu na Nemškem so našli pretečeno nedeljo otroci bombo na vojaškem vežbališču, ki ni radetela. Otroci so nesli bombo preti domu, ko se naenkrat razpoči Trije otroci so bili u biti pri pr či, dva otroka sta pa bila težko ranjena
*	Maribor. Dne 23. julija so zaprli 16 želežniškfh u-službeneev večinoma skladiščnih delavcev, ki so osumljeni, da so kradli iz skladišč južne železnice, zlasti v Mariboru in še celo iz zaklenjenih železniških vozov različno blago, zlasti živka, kojih vr< dnost zniša več tisoč kron.
*	Maribor. Dne 25. jnlja jv v deželnobrambovski bolniš iei umrl častniški sluga Jože Č rnuš «d pešpolka št. 46 vsled rane, ki jo je dobil ha južnem bojišču
Hoče pri Mariboru. Dne 23. t m. je nabirala posest alca Matilda Babič hruške na drevesu Spodrsnila se ji je lestvica in Babič je padla tako nesrečno na tla, da je kroa !u nato izdihnila. Zapušča pet nedoraslih otrok, njen mož se pa nahaja pri vojakih.
Pesnica pri Mariboru Dne 21 t. m. je vrgla lokomotiva tovornega vlaka črno vojnika Franca Partljiča, ki je stražil ž ležniško progo, s tako s lo ob stran, da je nesreč než kmalu nato umil. Ponesrečeni vojak je doma iz Šmart-na pri Vurbergu. Zapušča ženo in tri t epreskrbljene otroke.
*	Št. Rupert v Slov. goricah Naš rojak in vrl Član naše mladeniške organizacija Jakob Fras, sedaj prideljen avstrijskemu zrakoplovnemu oddelku na južnem bojišču, piše cerkvenim pevcem pri Sv. Rupertu (Fras je bil poprej cerkveni pevic), da je še zdrav v službi domovine.
*	Sv. Trojica v Slov. gorčah. Na severnem bojiš iu je padel Jskob Le*n?k, vin čar v Gornjem Po čiču Zapustil je vdovo in več nepreskrbljenih otiok. Hišo št 1 v Spodnjem Porčiču s p« s-rt vom vred, ki j bilo lastnina pokojne Margarete Šjarec, je kupila na dražbi za 1300 K Antonija Mulec
Ptuj Dne 24 jnl ja je umr'a soproga tukajšnjega odvetnika dr. Siksta pl. Fichtenau, Ana pl. F chtenau.
*	Možganjci. V torek d e 3 avgusta t 1 se vrši za okoliš Mtžganjci nakupovanje pšenice, rži ia ječmena po postavno določenih cenah na kolodvoru v Možganjcih Kdor ima zrn ui ra prodati, naj ga imenovani dan pri el j e. Zrnje se p i pie z t u izplača in izda o tem uradeo p trdilo. Pripomni se, da za okoliš Možgani ci razveš pooblaščenca voj-ao-iitnega prometnega zavoda, J. Zadravca, ni nikdo opravičen, zrnje ali žito nakupovati ter s» svati komu drugemu prodati. Poznejši nakupni dnevi se bodo po pot ebi še določili.
*	Hodoše pri Ptuju. Dne 20 julija je izbruhnil v gospodarskem poslopju Matevža Turnšek v HodoSah požsr, ki je v kratkem časa uničil hišo, gospodarsko poslopje, krmo, hišno opravo in živila omenjenega posestnika. Tudi soseda Mihaelu Turnšeku je zgorelo popo noma vse Istotako posestnici Mariji Petelinšek. Šanenu Skrbinšek pa je zgorel skedenj, dva voza sena, slama, šupa, streha živinskega in konjskega hleva i. t. d. Vsi prizadeti posestniki so bili zavarovani. Vzrok pež ra je neznan.
*	Sv. Marko niže Ptuja. V soboto dne 10. julija ob nastali nevihti je udarila strela v zvonik župnijske cerkve, k sreči je zletela po strelovodu v zemljo, ne da bi bila napravila druge škode, kakor da je zver žda križ In strelovod na zvoniku, ki ga je treba sedaj hitro popraviti — Pojavila se je pri nes davica in vsled tega bo najbrž šola zaprta, ki je itak sedaj slabo obiskana.
Sv. Vid pri Ptuju. Iz naše župnije je do sedaj, kolikor nam je znano, padlo že 11 vojakov, okrog 10 jih je ujetih, za 10 pa ee ne ve, kje da so. Ranjenih je precej po raznih bolnišnicah. Hčerka iz dobroznane Cesnikove družine (na Gornji Pristovi) je misijonska sestra in streže za kolero is drugimi nalezljimi boleznimi obolelim vojakom, ki so dešli z bojišča. „Straža“ se je v naši župniji zelo priljubila. Posebno nam prijajo pisma, ki jih pišejo naši sloveoskivvojaki z bojišča.
*	Črešnjevec. Umrla je gospa Neža Žitnik, blaga žena tukajšnjega trgovca. Naj v miru počiva!
Žetale pri Rogatcu Težko se je ponesrečil tukajšnji poštar in trgovec g. Maks Berlisg. Padel je pr, ko sobnega praga in si je strl nogo nad ghžnjem.
Rogmska gorca. Vsled smrti dosedanjega najemnika občinskega lova se bo vršila nova dražba lova dne 3. avgusta ob 11. tri predpoldne v pisarni občinskega urada ■rake občine v Smar,u pri Jelšah.
Bizeljske. Ponočnih vlomov pri nes še vedno ni ko-aee. Nedavno tega so poskušali uzmoviči svi jo srečo pri trgovcu Andr. Frecetn ; pregnal jih je gostilničar g. Hönigs-feld. Razume se, da vlada med ljudstvom precejšen strah.
Celje. Z ilalijanskega bojišča se poroča, da je padel zadet od granate rezervni poročnik 87. pešpolka g. France Mirnik, doma »z Celja. Zapušča mlado ženo in 4 otročičke. Bil je blaga duša, vzgleden soprog in oče, priljubljen povsod, k er so ga poznaii. Vojaki so ga ljubili kot očeta. Kot vrl Slovenec šel je z navdušenjem v boj proti verolomnim Italijanom. Njegovi tovariši častniki pišejo soprogi: „Maščevali bodemo smrt predragega nam tovariša!“ Počivaj v miru, bla i France!
Celje. Avgust Pacehiaifo, poročnik in sin tukajšnjega zlatarja Franca Pacehiaffo, je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem.
j Celje. V, ruskem ujetništvu se nahaja Jožef Go-! rišekj, ki je naprafvil leta 1907 zrelostni izpit na tukajšnji gimnaziji.
Celje. Učitelj na tukajšnji deželni meščanski Soli in nadporočnik v rezervni, Franc Stindl, je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojnim okraskom.
Vojnik pri Celju. Umrla je v starost. 52 let gospa Roza Brezo vnik, roj. Vrečer, soproga nadučitelja in pisatelja gosp Antona Brezovnika
Polzela. Na južnem bojišču je padel Fr. Kolšek, tukajšnji rojak. Padli je bil sluga poročnika Franca Mirnika, ki je padel tedaj ket naš Kolšek Svetila junaku rečna
mč!
Malikamen. Dne 9 julija je pridrvela k nam strašanska toča Uničila aam je večinoma vse poljske pridelke in vinograde. Ker je žito ravno naj lepše zorelo, bila je ta nevihta za nas velik strah in jok. Revščina ia stokanje je sedaj pri nas. Kaj bo z živili? Niti semena za prihodnjo setev nimamo. — Dne 12. julija ponoči je pa obiskala Malikamen in Velikikameu neka tatinska druhal. Trgala je s oken železna omrežja ia vlomila v več kleti ter pokradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Napravila je za več tisoč kron škode. Žandarmerija uzmoviče zasledsje.
Zadnja poročila došla v petek dne 30. julija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 29. julija.
Rusko bojišče.
Na meji med Bukovino in Besarabijo so napadli hrvaški domobranci in ogrski črnovojniki močno utrjeno rusko postojanko. Sovražnik je bil popolnoma presenečen; in je moral po krvavem metežu, v katerem je imel 170 mrtvih, zapustiti svoje postojanke. — Izhodno od Kamionke—Strumilowe so naše čete ujele enega ruskega podpolkovnika, 7 častnikov in 500 mož.
Pri Sokalu so bili ponovni hudi ruski napadi
odbiti.
Sicer je pa položaj na severo-izhoclni bojni črti nespremenjen.
Italijansko bojišče.
Na primorski bojni Srti so napravili Italijani le samo proti robtu gorske planote pri Zdravščini in pri Vermelijanu brezuspešne sunke. Sovražnik je zapustil prednjo ozemlje goriškega obmostja in se je u-majknil v tiste postojanke, katere je že pred vojsko i-mel v svoji oblasti.
Na koroški meji artilerijski boji in praske.
Na tirolskem obmejnem ozemlju je bil pri Marcu v dolini Adiže odbit papaid enega sovražnega bataljona. Ena italijanska stotnija na ozemlju pri Tofani je bila razpršena.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Marco leži ob državni cesti Rovereto—Ala na južnem Tirolskem. — Tofana je pa gorovje na južno-izhodni t i r o 1 sko-i t al i j ajn skl meji.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Severo-iz hodno bojišče. Severno od Njemena je položaj nespremenjen. Severnoi.hodno od Su-walkija so na obeh straneh železnice, ki vodi v Okito, nemške čete zasedle del to vraž oih postojank; pri tem so ujele 2910 Rusov in uplenile 2 strojni puški. Dne 28. julija in v noči na 29. so Rusi zopet obnovili svoje napade na našo bojno črto ob Narewa in južno od mesta Nasielsk. Vsi napadi so se pod težkimi sovražnimi izgubami izjalo vili. Zahodno od Nowo-Gergiewskega je polovica nemške, stotnije na južnem bregu Visle pri nekem napadu ujela 128 Rusov. V okolici južno-zahodno od Gore—Kalvarije so Rusi poizkušali v noči od 27. na 28. julija prodreti proti zahodu. Nemške čete so jih dne 28. julija napadle in vrgle nazaj.
Položaj pri nemških četah na južno-izhodnem
bojišču je nespremenjen.
Novi vpoklici v Italiji.
Glasom posebnega manifesta so v Italiji vpoklicani pod orožjo:
Rerezvisti prve kategorijo 1 letnika 1888 vseh grenadirskih polkov;: prva in druga kategorija razreda 1887 alpincev in linijske pehote; prva in druga kategorija razreda 1885 okrajev Cagliari in Sassari; prva in djruga kategorija razreda 18S!5i vseh bersag-lierskih polkov; prva kategorija razreda 1884 celokupne poljske artilerije; prva in 'druga kategorija razreda 1886 celokupne obrežne in trdnjavske artilerije; prva in druga kategorija razreda 1885j saperjev in pionirjev in ženijskih čet, rafcven lagunskih špe-cijalistov in prve kategorije razreda 1886 telegrafistov.

KNJIŽEVNE NOVOSTI.
* „Sr. Križev poi za vojni čas.“ Ta knjižica se eopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Maribora. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov L K, 25 komadov 2 K, 10 ko» madov 90 v, Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkah.
„Svetovna vojska.“ Katoliška Bukvama v Ljubljani naznanja: Zaradi izrednih razmer, na kjatere začetno nikakor nismo mogli računati, smo prisiljeni Vam naznaniti» da moramo s koncem tretjega četrtletja, to je z 18. sešitkom, začasno prekiniti izdajanje „Svetovne vojske.“ Poleg urednika je poklicanih v vojaška službo toliko tiskarniških uslužbencev, da z delom ni mogoče nadaljevati. Tudi se je papir in drugi tiskarski materijal tako izredno podražil, da smo prisiljeni ustaviti nadaljevanje. Vsled obstoječih razmer tudi 16., 17. in 18. sešitek ne morejo iziti v rednih lidnevnih presledkih. Ked^j se bo delo nadaljevalo ta v kaki obliki, je pač odvisno od nadaljnih razmer. Naročnikom, Id so plačali naročnino tudi ža za četrto četrtletje, bodemo preostanek vrnili. Z odličnim spoštovanjem Katoliška Bukvama v Ljubljani.
E
Erniari*! Baalov; CJrtSeva
tiskan» Maribor m
Trpini Mam n. Cirili
Mirite, b lastni hiši Barella cesti it I
yosjc®sä-
is ® b a
_ e a ari ss mm
Čukovo! račun c. kr i.i hraoUr.ic* it. lotarsrbas telafoa
m K. m
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papiria, p*-raasikov, peres, škatljic m naraoike, svinčnikov, ra» Abrk, kamenčkov, tabljta, črnil, zavitkov (barvanih ta bstih, v vseh v«UkMtU& trgovskih kpjif, natieov,
esmenega papiga v mandi Skatljah, razglednic m.
i podobe (aula reü&a bi stenske), rsrpaća vseh valtaosti, nelitvenSd, aw-UM, »vatiijtea, iksfjbj.
feus&att* « ta fr
A 177/15-4
Prostovoliiia dražba.
V	zapuščinski zadevi č. g. župnika Antona Ribar vrši se dne 4. in 5. avgusta 1915, od
8. ure zjutraj naprej prostovoljna rasprodaja
vseh v zapuščino spadajočih premičnin na licu mesta v Sv. Vidu pri Planini.
V	zapuščino spada deset glav lepe govedi, več svinj, par lepih konjev, nekaj vina, precej vinske posode, pohištvo, knjige itd.
Prodajalo se bo le proti takojšnjemu plačilu, ter se kupci opozarjajo na to dražbo.
C, kr. okrajno sodišče v Kozjem, odd. I.,
dne 23. julija 1915.	468
Ob prebridki izgubi naše ljube preblage hčerke, sestre, nečakinje, gospie«
Nadine Krajnik,
bivšo učenke VL razreda ljubljanskega liceja (skorajšnje maturantinje)	tn§§
izražamo s tem vsem, ki so nam izkazali iskrena sočutja bodisi ustno ali pismeno, ali s prinašanjem šopkov, ter vsem, ki so dne 18. julija spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji pod — našo najsrčnejšo zahvalo. Še posebej se zahvaljujemo velee. g. dr. Jankoviču, ki je ranjki lajšal grozno trpljenje. Hvala častiti usmiljeni sestri Frančiški Vo^kar, . ki je tako neumorno in Ijubeznjivo stregla pokojnici. Hvala č. g. dekanu, ki je ranjko tolažil in previdei in ki nam je ob pogrebu is-kazal svojo naklonjenost. Hvala domačemu učiteljstvu, ki je pri žalostnem sprevodu vodilo šolsko mladino. Iskreno se sab valj ujem stanovskim tovarišem in tovarišicam iz sosednjih krajev, ki so prišli sočutno skasat zadnjo čast pokojnici. Hvala gospodom pevcem(: gg. učiteljem in g. kaplanu) sa iužnokrasne žalost-inke pred hišo in na grobišču. Hvala domačim gospieam in dekletom za šopke in častno spremstvo. Iskrena hvala vsem pogrebnim spremljevalkam in spremljevalcem.
Koije, dne 24. julija 1916.
Globoko žalujoči ostali.
Naročajte in razširjajte
„Stražo4*!
Oznanilo! Stalna dobra služba za pridno dekle I Naslov in pogoji v npravništvn „Straže“.
Dimnikarski učenec
se sprejme pri dimnikarskem mojstru J. Juričko v Mariboru.
4 iivllarsHe po-
za vojaško delo sprejme takoj Valentin Glušič, čevljarski mojster, Maribor, Tegetthoffstr. štev. 32.
Dva uiinsa
iz böij?e hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejmeta v modni in manufakturni trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 5.
Tesarje
sprejme hmn Špfrg,
načelnik Zadruge tesarjev v Mariboru in posestnik parnega mlina in parne žage v Windenauerstrasse št. 26, Ma ribor. Tesarji zaslužijo po kakovosti dela po 50, 60 in 70 vinaijev na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem.
Prav lep nov Singer-šivalni stroj
se zaradi odpotovanja proda poceni v Mariboru, Gothestraase 2, II. nad-str., vrata 12.
ma mrn »,
■ril, BnknbM ta
PSÜ n i
Vai n «brako.
QrighMd e«
«ra
£•£&» uilriasts Psrséri pwKoni grshra« verišies
K ra« X T-X 24 — X »— X *■ -X S--£ 2—
V*4kts» jamstvo.
Nasi. Dietitiger
IM Fehreobacl
Ü9ÜP [i atola*
Milil, lospsshi Bili
j latstes la orobr«.
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
po najviiiih cenah
Mut. Birkmaier
Nsršfeor, Meljska cesta 29 (MeUingerstr )
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri šn po nizkih cenali»
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 £ Srebrne verižice od K l 40 Sreb. verižice damske K 3-60 Zlate damske ure od 26 £
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausea, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Burei M
urar, zlatomer In odala?,
Tegetthofova cesta 39. Prti orar od glav. kolodvori
za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
jLStermeckivCeljušt.300
t1 Pišite po cenik. ;
STRAŽA
SL GOSPODAR
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-bofova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthofovi ulici (g. Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalen^ki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob Juž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Trojica v Slov. gor.!:
Trgovina g. Terezije Cauš.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Lute v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
GuŠtanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Veri©! :
Trgovina gosp. Koroša.
Kozle :
Trgovina gospoda Druškoviča/
OpOIVltlS: Ce kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
Prsne bolezni, oslovski kašelj« ®aduha,po influenci
Kdo noj jasnijo Sirolin f
V Vsak, ki trpi na trojnem kašlju.	j \ Vedušl jivi,katerim SireHfl
t»£ie je obvarovati *®bol«snlnego jo rdraviff. J olotoča naduho	,	„
X Oseba s kronWSnim kadrom bronkijav. j «k Sfcročusem ofroei.pri hatesm uönlft^eSwell W ki s SlrolJnom osdrava.	»	*. uoodrvim vsp-ehom na splošni počufak
Hranllnp	P ®* «prq*®4}0 6d** «bretogej#:asmiae po 4*/«e/« proti tnsneuoéai odpovedi po 4*///». Obresti m pnpUejsjo k kastni»
111	swa* l.j&Eowqa m 1. jolya vsakega tet*. Hranila* knjižice m sprejemajo kot gotov denar, bo da bi se »jih ©fereitovaato Sau »rekisJe
Za aalafaaje po poi« ss peto* feseil** položnice (87.078) na raspolage. Rentni davek piada posojilnica sama.
to rfalalo LB,é;8n0®	*i0*r:. ** /W®» P«*i laterni varnosti po S*/.6/., n» vknjižbo »ploh po S'/*0/« n» vknjižbo in poroto«
»ss. taeejHjv 5/«*/* a na oseba; kredit po 8%. Nadalje izposojpje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragifc desantik savo iv^ì® last poti povrnitvi gotovih stroäkoT, ki pa nikdar a« presegajo 7 kron. Prežnje ss vknjižbo dela posojilni«* brozplsdao, stesaka plaća l«y
S& dobi tr $ vsehlekamsn à H.U.-
Pozor kmetovalci!
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, splob vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri g domači tvrdki
I. RAVNIKAR CELJE
Trgovina 8 špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
5*J- Solidna in ločna postrežba.
Edina štafer&ka steklarska narodna trgovin
Na debelo!	Na drobno t
FRANC STRUPI
Graška cesta
• 9 •
9 9 9
CELJE
priporoča po nainižfih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev m oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnejša in točna postrežba.
Spodnješiaj. ljudska posojilnica w Mariboru r.
3LM
ÌJr^drtO 111*0 ®° ¥8S^0 in čstrt.k od 8, d« 13, ere dopoldne in vsako soboto «d 8. do 12. ure dopoldne Uvaemli prečnike. V nrednik «rek se
saa to igplsénje denar.
Pojasnila S® C?alalo ** profe^s prejeaaj* «d delaraik od 8. do 13, ure dopoldne tn od 2. do 6. ure popoldne.
W* Faiojltei«« Ima indi ss razpolago domač« hranilne nabiralnik«.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo),
^BȤ
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
rüfstrovasia sacSruaa s neont. saveso
Obrestuje hranilne vlsp po 11 01 12 iO
od dneva vloga do dneva vsdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama,
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav® vrednostnih listin pod zde ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-plačno,» stranka plača le koleke.
Uradne ure
2» stranke vsak delavnik ©d 9. d® 12. ure dopoldne
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
w lastni hiši (Hotel .Pri betam voiu ) v Celju. Graška cesta 9.1.nadatr
\sviatateli t- založnik: Kansorcdi .Straža."
Odgovorni uradnik: Franto Stebot.
Tlak Sskarna «v. Girila v Mariboru..
Suhe gobe, fižol, vinski kamen
er sploh vse deželne pridelke kakor tudi prazne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje Graška cesta 22.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
Specialist v izdelovanj* cerkvenega orodja in posode
Maribor Pf arrhofg.3
se priporočam prečastiti duhovščiui za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in poBrebrim v ognjH. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Knjigarna, umetnine m muzikaliie»
Goričar & Leskovšek
— Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem v elikansko izbero dopisnic* XX po raznih cenah. XX
Za gestilniiarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah
P0Z01!
POZOR I
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kui?iti obrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič
Maribor,
Gosposka Ulica S, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, k^kor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo nagten j.