tm DOLENJSKI LIST
Dvojset_ let mineva od tistega zgodovinskega prelomnega dogodka, ko so biti položeni temelji nove, pravičnejše družbe. Že neštetokrat in ponovno smo podoživljali zgodovinske sklepe H. zasedanja AV^OJ. Narodi in ljudstva se vedno rada spominjajo dogodkov, ki so bili mejniki, ko se je morajo umikati staro in ko je zmagovalo novo, mlado. Pogled na take dogodke je koristen, ker spodbuja naprej, k novim, še drznejšim in naprednejšim ciljem, še zlasti mladim rodovom ne škodi tak pogled na prehojeno pot. Že Goethe je zapisal: »Domišlja si mladi rod in je mnenja, da svet se z njegovim rojstvom začenja. Naj vendar tudi pomisli malo, kaj se mu na pot je za križemnik dalo.«
Tokrat ne bo govora o zgodovinskih sklepih II. zasedanja AVNOJ, marveč o tem, kar je iz njih vzklilo. Naj nam bo dovoljeno, da bežno  preletimo pot,
po kateri je šel razvoj naše zvezne skupščine. Naj J»o praznik, ki ga slavimo, hkrati tudi spomin vseh velikih de-
janj našega najvišjega predstavniškega organa. Poznati razvojno pot naše skupščine se pravi gledati v zrcalo, v katerem se odsvita naša skupna rast, vse
bujno življenje naše družbe — od prvih temeljnih kamnov do današnje veličastne zgradbe-
Jugoslavija. Pela so srca milijonov, za katere je razglasitev republike pomenila začetek novega življenja. Za mnoge se je z rojstvom nove Jugoslavije resnično
DVAJSET LET SKUPNE RASTI
»Danes je začela živeti FLRJ«
Tisti veliki dan, ko je bila proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija, ni tako daleč v preteklosti. Pa vendar: kaj vse se je zgodilo od takrat, koliko gigantskih uspehov, pomembnih zmag, velikih težav in tudi napak je bilo na tej poti! Toda zmeraj smo bili zvesti cilju, ki smo mu vztrajno korakali naproti: graditvi take družbe, v kateri naj socializem ne pomeni nekaj abstraktnega. Ves čas je klil socializem iz konkretnih pogojev in iz stvarnega življenja nas samih v delovnih organizacijah, v komu-
ni. Napredek socializma za nas niso bile fraze, marveč otipljivi rezultati, ki so se kazali v samoupravljanju, pri delitvi dohodka, skratka: v vsakodnevnih odnosih med ljudmi.
Ko je Vladimir Si-mič, predsednik zvezne ljudske skupščine, 28. novembra 1945 izrekel tale kratek, a zgodovinsko pomemben in nepozaben stavek: »Sporočam, da je danes začela živeti Federativna ljudska republika Jugoslavija,« je vsa skupščina planila na noge. Po dvorani je zaorila pesem »Hej, Slovani«. S poslanci je pela vsa
ZA 29. NOVEMBER — DRŽAVNI PRAZNIK NOVE JUGOSLAVIJE, POŠILJAMO ISKRENE ČESTITKE VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA, MEDOBČINSKEGA GLASNIKA SZDL.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
šele začel svet — nov, lepši svet
Pred razglasitvijo FLRJ so poslanci drug za drugim prihajali iz klopi in glasovali. Vsak je rekel »za« in se podpisal. To je storil tudi tovariš Tito. To so storili tudi drugi. A za nekatere je bil ta postopek preveč prozaičen. Kljub parlamentarnemu običaju, da se glasovanje opravi brez posameznih komentarjev, se nekateri poslanci niso moe;li premagati, da ne bi glasno izrazili svojih čustev ob tako velikem trenutku. »Za republiku,« je vzkliknil poslanec, »jer je republika svemu dika ...« Nekdo drug je rekel: »Za republiko, za Tita, za narod!« In spet tretji je komentiral svoj »za« takole: »Za republiku mira i rada, da narod sam sobom vlada.«
Zvezna ljudska skupščina je s proglasitvijo republike opravila zgodovinsko dejanje. Toda to ni bil vrh vsega, kar je bilo treba storiti. To je bil šele začetek. Dobro leto kasneje je skupščina izglasovala zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. S tem je iz-podrezala ekonomske
S Ob letošnjem državnem prazniku se med drugim z iskreno hvaležnostjo*
§j spominjamo tudi štiridesetdnevnega potovanja predsednika Tita v Latin-
■ sko Ameriko in Združene države Amerike. Pogovori z državniki v Latin-
I ski Ameriki in v "Washingtonu so bili močna podpora tistemu prepričanju
I v možnost in nujnost uresničitve boljših, humanejših in enakopravnejših
I odnošajev med državami in narodi, o katerih je tako jasno govoril tovariš
] Tito 22. oktobra 1963 delegatom Združenih narodov. Pot miru našega
m predsednika je  ponovno  uveljavila vsa prizadevanja in hotenja sociali-
| stične Jugoslavije. Kakor vedno, je bil tovariš Tito tudi tokrat naš naj-I boljši in najuspešnejši poslanec in veliki borec za mir. Delegatom skoraj I   vseh držav sveta je 22. oktobra povedal med drugim tudi tole:
» ... Želimo, da bi Združeni narodi čedalje bolj delovali v smeri zbliževanja med narodi, da bi zmerom bolj bili instrument njihovega sodelovanja in njihovih naporov za utrditev miru na svetu. Da bi naša organizacija mogla biti kos tej povečani odgovornosti in da bi v novih pogojih uspešno uresničila svoje zgodovinsko poslanstvo, je nujno, da doseže popolno univerzalnost in da se njena struktura prilagodi nastalim spremembam v svetu. Za nadaljnji napredek mednarodnih odnosov in za krepitev miru na svetu bi bilo posebno pomembno, če bi Združeni narodi I kot najbolj reprezentativno združenje enakopravnih suverenih dežel in j narodov in kot najvažnejši forum, ki izraža javno mnenje vsega sveta, I nadalje obdelali in kodificirali načela miroljubne koeksistence.
Čeprav so osnovne ideje tega že zajete v ustanovni listini OZN in če- §
prav o tem razpravlja tudi pravni odbor OZN, ocenjujem to kot temeljno j
politično vprašanje. Zato sodim, da bi morali združeni narodi posvetiti |
posebno pozornost proučevanju in reševanju tega vprašanja na visoki g
ravni in na način, ki bi najbolje ustrezal pomenu tega vprašanja. S tem m
bi še bolj prišli do veljave veliki ideali in smotri današnjega obdobja: 9
politika miru in obsodba uporabe sile, načelo nevmešavanja, pravice na- I
rodov do samoodločbe in samostojne razvojne- poti, mednarodna odgo- 1
vornost za hiter gospodarski razvoj nerazvitih dežel v razvoju in drugi. I
Zavzemamo se ze uveljavitev politike miroljubne in aktivne koeksistence, 1
ki ne bo pomenila samo odstranitve vojnih nevarnosti in vojne, temveč §
tudi konec odnosov, ki bi temeljili na pravici močnejšega, in to kjerkoli, i
na političnem, gospodarskem ali kakem drugem področju človeškega živ- i
ljenja...« I
l«IIHI!ll!ll«W!ll[HII!tl»HH!IM
temelje razredu kapitalistov, ki je po logiki družbenega razvoja moral — čeprav tega ni storil rad — zapustiti zgodovinski oder. Pokojni Boris Kidrič, tedanji  predsednik go-
spodarskega sveta, je ob sprejemu tega važnega zakona med drugim dejal: »Nikoli več ne bo naša država objekt tujega izkoriščanja, nikoli več ne bomo dopustili, da bi jo
tuji finančni magnati izrabljali...«
Začeti je bilo treba, kot pravimo, tako rekoč iz nič. Tisto malo industrije, ki jo je premogla stara Jugoslavl-(Nadaljcvanjc na 2. str.)
DVAJSET LET SKUPNE RASTI
(Nadaljevanje s 1. str.) ja, je vojna vihra spremenila v ruševine. To so bili temelji, na katerih se je začelo razvijati jugoslovansko gospodarstvo. V zadnjih dneh aprila 1947 je sprejela skupščina
prvi petletni plan, v katerem je bilo težišče na elektrifikaciji in zgraditvi težke industrije. Tovariš Tito je ob sprejemu petletnega plana dejal:
»Zavedamo se vseh težav, ki stojijo pred nami, obenem pa smo
trdno prepričani, da kar nas vodi v boljšo bomo s pomočjo vseh in srečnejšo prihod-Ijudskih sil ustvarili to, nost...«
Trenutki usodne preizkušnje
VLADO LAMUT: JAJCE (1946)
Osebna izkaznica rojstnega mesta republike
Jajce, starinsko mesto zahodne Bosne, se je vgne-zdilo na obale Vrbasa in reke Plive, ki v svojem listju tvori malone dvajset metrov visok slap. Leži okrog 70 kilometrov južno od Banjaluke, ime pa je dobilo po utrdbi na vrhu griča, Id se dviga nad kotlino jajčaste oblike.
Trdnjava je zelo stara. Že v 13. stoletju jo omenja pop Dukljanin v svojem »Letopisu«. Jajce je bilo važna utrdba proti prodiranju Turkov vse do leta 1463, ko so ga Turki osvojili, s preVaro ujeli zadnjega bosenskega kralja Stjepana Tomaševića in ga ubili blizu mesta. To je bil obenem konec naše zadnje srednjeveške države.
Kronika Jajca je zatem vpisala prihod Madžarov, po bitki na Mohačkem polju pa so ga znova osvojili Turki in ostali v njem vse do leta 1878, ko je Bosno zasedla Avstrija. '
Od 17. avgusta 1943 do 8. januarja 1944 je bilo Jajce tedaj v teku vojne tretjič osvobojeno, sedež tovariša Tita ter Vrhovnega štaba NOV in POJ, centralnega komiteja KPJ, CK SKOJ, USAOJ in centralnega odbora AF2. V Jajcu je delovala tudi tiskarna Vrhovnega štaba, Moša Pijade pa je tukaj ustanovil našo agencijo TANJUG, katere prvi direktor je bil Vladislav Ribnikar.
V Jajcu sta naša umetnika Antun Augustinčić in Djordje Andrejević-Kun imela svoja prva improvizirana ateljeja. Augustinčić je naredil prvi Titov doprsni kip, Kun pa načrt za naš grb ter mnoga odlikovanja in medalje. Slikar Božidar Jakac jc nekako v istem času portretiral Tita, Kardelja in Kidriča. Njegove skice z zasedanja AVNOJ bodo ostale trajen dokument tedanjega časa.
V istem razdobju je razen zgodovinskega drugega zasedanja imelo Jajce še velik kulturni dogodek. V prenovljenem Domu kulture je Gledališče narodne osvoboditve igralo »Revizorja« in »Narodnega poslanca«. Pri predstavi so poleg zavezniških vojaških misij bili navzoči tudi Tito in člani Vrhovnega štaba.
Oficirska Šola pri Vrhovnem štabu NOV in POJ je priredila dva tečaja, enako tudi politična šola CK KPJ.
Mesto je bilo sedež štaba prvega korpusa, 10. divizije in še mnogih drugih ustanov.
Danes je Jajce gospodarsko in turistično središče komune, ki šteje 30.000 prebivalcev, v Jajcu samem pa živi 8000 ljudi. Vse bolj postaja turistično in športno središče, ima pa precej razvito tudi bazično Industrijo, zlasti elektrokemično in lesno, ter dve novi elektrarni »Jajce I« in »Jajce II« na Vrbasu. S svojim položajem in naravnimi lepotami ima Jajce vse pogoje, da bo kmalu postalo zelo znano turistično središče tega dela Bosne.
Med vojno je bilo hudo bombardirano. Danes je povsem obnovljeno, vendar so mu tudi z obnovo ohranili staro podobo. IVAN CEHIC
Ko je govoril tovariš Tito ob sprejemanju petletnega plana, ni mislil, da bodo prišle težave od tam, od koder je pričakoval pomoč še preden so se pokazali prvi večji uspehi naporov jugoslovanskih narodov pri uresničevanju petletnega plana, se je usul plaz klevetniških napadov na našo državo, ko se stalinske metode niso utrudile niti pri izbiri najnizkotnejših sredstev. Vzhodne sosede so namerile glavni udarec izvajanju petletnega plana s tem, ko so izvajale ekonomsko blokado, kršile vse prej sklenjene trgovinske dogovore in nas z vojaškimi grožnjami prisiljevale, da smo dajali sredstva za lastno oborožitev čez normalne možnosti. To so bili za nas hudi časi. Toda premagali smo vse težave, in to prav po zaslugi vseh ljudskih sil, v katere je tovariš Tito lahko neomajno zaupal.
Na   30. zasedanju
zvezne ljudske skupščine 1948. leta je bila sprejeta resolucija, ki je ob podpori velike večine delovnih ljudi nastopila v obrambo našega državnega in partijskega vodstva pred nezasluženimi klevetami.
»Celotno delovno ljudstvo in vsi narodi Jugoslavije,« je bilo rečeno med drugim v resoluciji, »stojijo danes prav tako neomahljivo
Globoko smo prepričani, da je v našem času uporaba načel ko-eksistence uresničljiva in realistična. V tem ne vidimo samo najboljše oblike za ureditev odnosov med državami in narodi, temveč sodimo, la naj s praktično r sničitvijo teh načel pridejo popolneje do veljave najplemenitejši in najbolj humani ideali človeštva ter najbolj častne pridobitve človeškega razvoja. Prepričani smo, da se bodo v takih pogojih življenja mednarodne skupnosti lahko popolneje manifestirale vse vrline človeka in da bo svobodneje prišla do izraza njegova osebnost.
TITO
/a tovarišem Titom in svojim državnim in partijskim vodstvom, kot so stali za tem vodstvom v letih narodnoosvobodilne vojne...«
Zvezna ljudska skupščina je tudi tokrat — kot zmeraj — verno izražala težnje in razpo-oženje jugoslovanskega delovnega ljudstva. Nikdar ni izdala koristi in ciljev tistih, katerih voljo je predstavljala in izražala
Tovarne delavcem!
Ko je 28, maja 1949 sprejela skupščina zakon o ljudskih odborih, je Edvard Kardelj, tedanji podpredsednik vlade, izjavil, da smo lahko »ponosni, kajti takšnih demokratičnih zakonov danes ni mnogo na svetu.« Imel je prav. Mislim je namreč tudi na vse tisto, kar je zakonu šele sledilo. Zakon o ljudskih odborih iz leta 1949 je namreč pomenil težnjo po tem, da bi se čim močneje odrazila globoka demokratična težnja ljudskih množic po sodelovanju v upravljanju države, ki je bila vedno značilna za vsa resnično ljudska gibanja v svetu. Zakon o ljudskih odborih je bil predvečer dejanju, ki ga je storila skupščina na svojem zgodovinskem zasedanju 26. junija 1950, ko je stoletno geslo ((Tovarne delavcem!« začelo
doživljati svojo praktično uresničitev.
Titov govor na zasedanju skupščine je bil eden tistih, ki je preletel misel milijonov po vsem svetu. Tito je dejal med drugim tudi tole:
»S prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke še ni bilo uresničeno geslo delavskega gibanja »Tovarne delavcem!« kajti to geslo in geslo »Zemljo kmetom!« ni abstraktna propagandi-stična parola, temveč parola, ki ima v sebi globok vsebinski smisel. To geslo vsebuje celoten program socialističnih odnosov v proizvodnji, glede družbene lastnine, pravic in dolžnosti delavcev — ter ga zato moremo in moramo uresničevati v praksi, če zares mislimo zgraditi socializem ...«
Uvedba delavskega samoupravljanja je ter-
jala večjo samostojnost planov gospodarskih organizacij. Treba je bilo spremeniti planiranje, Z zakonom o planskem upravi j an j u gospodarstva, ki ga je sprejela skupščina konec 1951, smo našli, kot je dejal pokojni Boris Kidrič, »izvirno povezovanje maksimalne pobuae neposrednih proizvajalcev s plansko ureditvijo proizvodnje in razdelitve, kakor tudi z razvojem materialnih proizvajalnih sil«.
Uspešen razvoj delavskega samoupravljanja je imel za'posledico tudi spremembo na drugih področjih druž-
benega življenja in seveda tudi v ustavni ureditvi. Konec 1952 je razpravljala skupščina o predlogu ustavnega zakona. Razglasitev novega zakona je opravila skupščina na svojem zasedanju 13. januarja 1953. Ob tej priložnosti je govoril tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal, da družbeno skupnost lahko predstavljajo samo takšni družbeni in državni organi, ki izvirajo iz temeljnih organov družbene samouprave in na temelju demokratičnih pravic delovnih ljudi sploh.
Tovariš Tito -prvi predsednik repulike
Bil je to eden tistih veličastnih, ganljivih trenutkov, ki se jih zmeraj radi spominjamo. Pisali smo 28. januar 1954. Pogledi poslancev so bili uprti v Djura Pucarja-Starega, ki je stopil na govorniški oder, da bi obrazložil kandidaturo Josipa Broza Tita za prvega predsednika FLRJ. Kakor bi nam jemal besede iz src, je spregovoril:
»Tito je zdaj osebnost, ki bo najbolj var-
il, zasedanje AVNOJ in njegove , odločitve močno odjekajo v naši današnji stvarnosti in žive kot čvrsta osnova za boljšo in srečnejšo prihodnost naše socialistične domovine, družine bratskih jugoslovanskih narodov. Iz idej, duha in moči drugega zasedanja AVNOJ, iz moči tistih idej, ki so vodile in našo revolucijo pripeljale do zmage, črpajo današnje in bodo'črpale prihodnje generacije smernice, da bodo dostojno nadaljevale to veliko delo. To bo tudi poravnava dolga z milijon in sedemsto tisoč žrtvami, ki so jih naši narodi dali v velikem boju za svobodo, za bratstvo naših narodov in enotnost naše države. To bo tudi priznanje naši ZKJ, ki je v veliki socialistični revoluciji izgubila nad 50.000 svojih članov m še mnogo večje število članov SKOJ. Prav to pa je zagotovilo, da bodo današnja generacija in prihodnje generacije skrbno čuvale pridobitve, ki so jih z velikimi žrtvami izbojevali naši narodi.
Aleksandar RANKOVIC
no in najbolj uspešno tudi v prihodnje vodila naše narode.«
Nato so bile volitve. Vseh 535 navzočih poslancev je glasovalo za tovariša Tita. Potem,
ko je prisegel, je imel tudi slovesen govor, v katerem je med drugim dejal:
»Vedno sem se smatral in vedno se bom smatral samo za zvestega služabnika svojega naroda.«
Tega dne je prišel zadnjič v skupščino Boris Kidrič, tedaj že na smrt bolan. Prišel je, da bi glasoval za tovariša Tita. Prišel je proti volji zdravnikov. Vseskozi je bil zvest Titov sodelavec, in tudi v trenutku, ko je prevzemal Tito krmilo republike, je hotel biti zraven. Svojo ljubezen do Tita je izrazil Kidrič tik pred smrtjo s temi besedami: »Stari, kako te imam rad!«
Spominjamo se Titovega govora aprila leta 1952 na zasedanju skupščine. To je bil govor, ki je razvnel vso Jugoslavijo. Vsa Jugoslavija se je spremenila v eno samo zborovanje, eno samo odločno voljo, da ne damo, kar je naše.
Zaradi miroljubne jugoslovanske politike se spor okrog Trsta ni mogel spremeniti v baklo svetovnega požara. Dva različna druž-berta sistema sta našla mirno pot reševanja spora. S tem sta pokazala pot, po kateri mora iti ves blokovsko razcepljeni svet, če se noče spremeniti v mrliško puščavo.
Tedanji predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je na zasedanju 25. oktobra 1954 sporočil poslancem: »Davi ob petih so naše obmejne enote in obmejne pomorske enote zasedle novo obmejno črto na Miljskem polotoku.«
(Nadaljevanje nn 3. s(r.)
(Nadaljevanje z 2. str.)
»Primorska je prišla v bratski objem jugoslovanskih narodov.
Sredi junija 1955 je sprejela skupščina zakon o ureditvi občin in okrajev. Ustanovili smo komuno, ki je, kot je dejal tovariš Kardelj v svoji obrazložitvi zakona, najprimernejša politična oblika za pri-tegovanje najširšega kroga delovnih ljudi, ki neposredno sodelujejo v družbenem upravljanju ...
Moša Pijade, star revolucionar in preizkušen skupščinski delavec, ki ima nedvomno
največje zasluge za graditev učinkovitega, našim pogojem ustreznega parlamentarnega mehanizma, ni dočakal konca mandatne dobe skupščine tretjega sklica, katere predsednik je bil. Prezgodnja smrt je ugasnila njegovo življenje, ki je bilo vse — do zadnjih, skrajnih sil, ki jih sploh še premore človek.— posvečeno revoluciji, sreči delovnega ljudstva. Na zasedanju skupščine proti koncu marca 1957 je bil izvoljen za novega predsednika skupščine Petar Stam-bolič.
»Razglasa se ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije...«
Zvezna ljudska skupščina tretjega sklica je opravila velikansko in pomembno delo. S sprejemanjem važnih zakonov s področja go-
spodarstva je prispevala h graditvi novega gospodarskega sistema Njeno zakonodajno delo je bilo usmerjeno h komuni  in gospodar-
stvu, s težnjo, dati jima čim večjo svobodo pri gospodarjenju in upravljanju družbenih poslov.
Nova skupščina četrtega sklica je po svojem sestavu že odsevala razmah samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja. Med poslanci je bilo 40,2 odstotka takih, ki so prvič sedli v poslanske klopi. Pred njimi so bile važne naloge: treba je bilo sprejeti številne zakonske predpise, s katerimi je bilo mogoče nadalje utrjevati in poglabljati samoupravljanje. V začetku decembra leta 1960 je bila imenovana komisija za izdelavo nove ustave. Tri tedne kasneje je bil izglasovan petletni plan. Nadaljnji novi predpisi so omogočili, da se je razširilo samoupravljanje še na zadnja področja našega družbenega življenja. Na zasedanju skupščine 28. februarja 1961 so bili sprejeti novi gospodarski pred-
pisi, ki niso pomenili le koraka naprej, ampak več —I začetek novega obdobja naše socialistične skupnosti. Gospodarskim organizacijam so bile odprte možnosti za izpopolnjevanje delitve dohodka in poglabljanje samoupravljanja.
Preden se je razšla skupščina četrtega sklica, je storila še eno pomembno dejanje: sprejeta je bila nova ustava, ogledalo naše stvarnosti in izraz teženj naprednih, socialističnih sil naše družbe, da bi še bolj pospeševali napredek naše družbe na vseh področjih njenega življenja, upoštevajoč objektivne pogoje stvarnosti, v katerih živimo.
Kako pomemben akt je pomenil sprejem ustave, pričajo besede Petra Stamboliča, ki jih je izgovoril na zasedanju f. aprila 1963:
»Če bi zvezna ljudska skupščina tega sklica storila samo to, da je pripravila in spreje-
Republika, beseda naša vsakdanja
Devetindvajseti november 1943 ...
Podivjana fašistična zver je pretila, da za temni vsa človeška obzorja, ko se je v Jajcu, starem bosen-skem mestecu na obalah Plive in Vrbasa, začela svitati nova država. Zarja običajnega dneva je prinašala na svojih škrlatnih perutih novo poglavje naše zgodovine. To se je zgodilo v času, ko je bilo dvajset fašističnih divizij prikovanih na partizanska bojišča, ko je tristo tisoč naših borcev, razporejenih v devet korpusov, stalo na straži od dalmatinskih obal do Save in od Sandžaka do Učke in ^ohorja; v času deželnih protifašističnih svetov in narodnoosvobodilnih odborov.
V takem edinstvenem času se je porajala — Republika.
Porajala se je v najčudovitejšem parlamentu, kakršnega še nikoli nihče ni imel. Po_ zatemnjenih ulicah mesta-gostitelja so hitele molće'če skupine ljudi, fantov in deklet, v čudnih uniformah, da ta zgodovinski večer pri vhodu v slavnostno dvorano zasedanja pokažejo svoje poverilnice. Velikokrat lačni, premra-ženi, z dremoto v utrujenih očeh, vseh -letnikov in poklicev, raznih starosti in nacionalnosti, so bili to edinstveni predstavniki upora ljudstva in njegove vere v zmago. V borbah so mislili na tisto, kar bo jutri. Na potu je nanje prežala smrt, oni pa so mislili na življenje.
Bilo je devetindvajsetega novembra tisoč devetsto triinštiridesetega leta...
Leto prej je v Bihaću rekel tovariš Tito:
»Na naš Narodni svet pada težko breme, pada velika odgovornost. Mi nimamo pravzaprav ničesar. Imamo le orožje, ki smo si ga priborili s krvjo naših najboljših borcev. Naša dežela je porušena, naše ljudstvo prenaša strahovito trpljenje in muke, je lačno, golo in boso, izpostavljeno zverinskemu terorju četnikov, ustašev, okupatorjev. Organ, ki ga tukaj ustvarjamo, prevzema velikansko odgovornost in težko nalogo. Naša vojska potrebuje obleko — mi nimamo tovarn oblek. Naša vojska potrebuje čevlje — mi nimamo tovarn čevljev. Naša vojska potrebuje orožje — mi nimamo tovarn orožja. Nasa vojska potrebuje hrane. Vse to pada na rame tega visokega foruma, ki ga vzpostavlja naše ljudstvo kot zametek svoje oblasti.«
Tudi ta večer je v bleščeče osvetljeni dvorani zagrmel aplavz: tovariš Tito med nami! Bučanje raz-penjene Plive, skandiranje, vzkliki, smeh in vse, kar je radost — vse to je bilo eno. Delegati so povzeli pesem zbora na odru. Stojč, "plamenečih oči in čvrsto stisnjenih pesti so peli »Hej, Slovani!«
Točno ob devetnajsti uri je na tribuno stopil predsednik izvršnega odbora tovariš Ivan Ribar. Oče, ki je pred dvema dnevoma zvedel za smrt svojih sinov, Jurice in Lole. Lole — mladinskega tribuna, revolucionarja in borca, ki mu je na Glamoću pretrgala nit življenja sovražnikova bomba... In ko je mladina svojega ljubljenega tovariša namesto s častno salvo pospremila v grob še s hujšim jurišem in novimi spopadi, je oče nagovoril zbrane delegate:
»Tovariši svetovalci, otvarjam drugo zasedanje an-tifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije .. .«
Vrstili so se govorniki, brali pozdravne brzojavke. Izvolili bo delovno predsedstvo in potem... potem je spregovoril tovariš Tito! Govoril je iskreno, prepro-
sto, od srca. Govoril o stvareh, ki so jih vsi tako dobro poznali, o nečem, česar neločljivi del so bili ti ljudje, navzoči v dvorani. Zato.je dvorana poslušala, pričakovala.
»Danes je potrebno, da postane AVNOJ res najvišje zakonodajno in izvršno telo narodov Jugoslavije. Prišel je čas, da formiramo izvršni organ v obliki začasne vlade, ki bo sposoben voditi vse posle, ki jih mora opravljati ljudska vlada.« Minila je polnoč. Rodil se je novi dan. AVNOJ je izdal in izglasoval svojo prvo voljo, ljudsko voljo:
— odvzemajo se pravice begunski vladi v Londonu;
— prepovedana je vrnitev kralju Petru;
— odločeno je, da bo Jugoslavija država, ki bo temeljila na načelih federacije, bratska skupnost narodov;
— potrjuje se odlok ZAVNOH o priključitvi Istre in Slovenskega primorja matični državi...
V dvorani je zabučala partizanska pesem. Brez običajnega poziva »kdor je za, naj dvigne roko« je bil tovarišu Titu z aklamacijo dodeljen naziv maršala. Čestitke in solze veselja, radostno vznemirjenje in spontano, iz stotine grl: »Druže Tito, mi ti se kunemo ...«
V oddihih med juriši zasnovani, v trohnobi in z bodečo žico opletenih prostorih sanjani in že dolgo pričakovani cilj se je začel spreminjati v stvarnost. Pod pretnjo sovražnikovih vpadov, na dosegu njegovih pušk, ko so v Travniku bili Nemci, v Banjaluki ustaši, ko so v Sarajevu sedeli lopovi in se je v Zagrebu pripravljala potuhnjena desantna akcija.
Kako čudovito so tedaj zvenele Titove besede:
»Zatrjujem vam, tovariši, da bomo storili vse, da bo naš narod čimprej osvobojen, da bomo kmalu v našem Beogradu imeli še veličastnejši zbor, kakor je tale današnji!« In od sreče drhteč glas je odjeknil ob svitu novega dne: Tovariši, imamo parlament, imamo svojo vlado! Danes je rojena Republika!
Bila je enaka zlata Jesen, celo datum je bil isti, dve leti kasneje... V glavnem mestu pravkar osvobojene dežele ponovno srečanje. Pred skupščino je vihrala zastava s petokrako. Do prepolnih lož, velike dvorane in širokega belega stopnišča je odmevalo grmenje topovskih salv in hrum tisočev in tisočev Beograjčanov. Brez pompa, toda s polno toplote, radosti in srečnega vznemirjenja so bile potrjene Titove besede.
»SPOROČAM, DA JE USTAVODAJNA SKUPŠČINA ENOGLASNO SPREJELA DEKLARACIJO O RAZGLASITVI FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE!«
Zadnje predsednikove besede je preglasil hrup ovacij, aplavzov in vzklikanja Republiki.
Pa je bilo minilo komaj štiri leta od ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora in prve sovražnikove ofenzive, tri leta po- prvem zasedanju AVNOJ v Bihaću in dve leti po zasedanju v Jajcu. Komaj leto dni po osvoboditvi Beograda in šest mesecev po popolni vdaji fašističnega osvajalca! OBIČAJEN IN VELIK JE BIL TISTI CAS, OBIČAJNA IN VELIKA JE TA NAŠA DOBA, OBIČAJNI IN VELIKI SO TVOJI ROJSTNI DNEVI REPUBLIKA.
la ustavo, bi upravičila sebe in svoje delo pred našimi narodi.«
Na kratko smo orisali pot, ki jo je prehodila zvezna skupščina od AVNOJ do danes, ko zaseda skupščina petega sklica, pomlajena in osvežena z novimi ka-
• kakor   morajo dr*
• žavljani te zakone v
• interesu skupnosti
• spoštovati, prav ta*
• ko jih morajo spo-
• štovati tudi organi,
• ki jih je ljudstvo iz-
• volilo, da ga vodijo-« To misel je ponovil,
ko je bil 30. junija 1963
ZGODOVINSKA PRELOMNICA
Na zgodovinski prelomnici smo. Na tem smo, da ustvarimo nove, konstruktivnejše in humanejše mednarodne odnose, ki naj omogočijo človeštvu življenje brez strahu za usodo, ki naj omogočijo, da se razvijajo in v miroljubne namene izkoriščajo vsi dosežki, ki jih je do danes uresničil človeški razum. Atomska bomba zahteva temeljite spremembe v naših pogledih na mednarodne odnose in na reševanje problemov sodobnega sveta.
Še vedno je slišati glasove, češ. da so taka pričakovanja naivna. To so glasovi tistih, ki jim hladna vojna ustreza, pa tudi drugih, ki še niso dognali, da je nezaupljivost in malodušnost samo v korist tistim, ki menijo, da je sila nad vsem. Jaz se s tem ne morem strinjati, in sicer iz naslednjih preprostih, a resničnih razlogov. Človeštvo je napredovalo, ker so pogledi množic in posameznikov bili usmerjeni naprej; ker se niso hoteli sprijazniti s svojimi tegobami in nesrečami. Tako smo tudi v Jugoslaviji leta 1941 nemara bili za marsikoga naivni, ker smo se spopadli s strahovitim hitlerjevskim strojem, ko je bil na vrhuncu svoje moči. Toda poznejši potek dogodkov je pokazal, da so bili »naivni« tisti, ki niso verjeli v možnost uspešnega odpora. Lahko bi naštel še vrsto drugih primerov iz naših skupnih izkušenj nedavne preteklosti. Omenil bi tu samo letošnji sporazum o jedrskih poskusih, za katerega so bili še pred nekaj leti ali meseci mnogi mnenja, da ga ne bo mogoče doseči. Ni torej pravilno istovetiti — kar se preveč pogosto dogaja — politični realizem s sposobnostjo upoštevati samo tisto, kar je statično, inertno, negativno in v bistvu prehodno. Nasprotno, realizem zahteva kompleksno upoštevanje in razumevanje pojavov in procesov, torej tudi tistih činite-ljev, ki otežujejo gibanje naprej, še bolj pa tistih, ki so temu gibanju vzrok in ga pospešujejo.
(Predsednik Tito 22. okt. 1963 v OZN)
dri, obogatena z novimi, še učinkovitejšimi in še bolj demokratičnimi oblikami in metodami dela. Bežen prelet te poti pa ne bi bil popoln, če ne bi poudarili še skrbi tovariša Tita za to, da vsi organi — od najnižjega do najvišjega — spoštujejo zakonitost in človekove pravice. Naj omenimo njegove besede ob izvolitvi za prvega predsednika republike 30. januarja 1954,. ko je dejal med drugim tudi tole:
• »Naše zakone smo
• uveljavili prav z na-
• menom, da so vsi
• naši državljani pred
• zakonom enaki. In
vnovič izvoljen za predsednika republike. Tedaj je dejal med drugim tudi tole:
• »Odgovornost čla-
• nov  tega visokega
• doma je velika, kaj-
• ti ustava daje naši
• novi skupščini veli*
• ke pravice, in to ne
• le    zakonodajne ...
• To zaupanje pa bo-
• mo opravičili samo
• tedaj, če bomo po-
• slanci delali strogo
• v duhu ustave, v in«
• teresu ljudstva, če
• bomo varovali inte*
• rese in pravice, ki
• jih ljudstvu in posa*
• meznikom zagotav*
• lja naša nova usta*
• va.«
France Mihalovčan
Novo Senovo: male in stare stavbe se umikajo veli--kim, sodobnim zgradbam. Namesto jam na sredi ceste je tu zdaj gladek asfalt, Lepo zunanjo podobo pa dajejo temu rudarskemu kraju v Spodnjem Posavju številne cvetice, ki jih je na oknih In balkonih v novih stavbah vse polno. Brez kočevskega Zbora bi tudi ne bilo današnje podobe novega genovskega revirja, kot tudi ne vsega tega, kar smo med revolucijo in po njej zgradili i uspešnim trudom ustvarjalnih rok vseh jugoslovanskih narodov
1)1) KORPILJER DO MANHATTANA
(Titova pot po deželah Latinske Amerike in ZDA)
Letalo, s katerim smo se peljali v Latinsko Ameriko, teden dni pred Titovim prihodom v Brazilijo, se je nekega deževnega septembrskega jutra dvignilo z letališča v Batajnici in se usmerilo proti Dubrovniku. Bilo je štirimotorno letalo DC-6B, ki doseže do petsto kilometrov na uro. Ko smo preleteli Dubrovnik, smo nadaljevali pot čez Jadransko morje, Neapelj, Palermo in prvič pristali v Tripolisu. Proti večeru smo nadaljevali pot čez Saharo in prispeli čez devet ur na letališče Robert s Field blizu Monrovije v Liberiji. Po 24-urnem postanku smo odleteli proti Riu de Janeiru, kamor smo prispeli čez deset ur. In tako se je začela naša pot po zahodni polobli.
Poročanje z državniškega obiska je za novinarja, fo-toreporterja, filmskega snemalca zanimiva in hvaležna, a zelo naporna naloga. Dogodki se vrstijo tako naglo, da je včasih stiska za čas. Dostikrat se je dogajalo, da smo v avtomobilu ali letalu držali prenosne pisalne stroje na kolenih in pisali poročila. Ko so bila poročila napisana, jih je bilo treba oddati. Včasih Je šlo to gladko, včasih z zamudo. Toda najbolj nam je nagajalo neugodno časovno razmerje. Ko smo potovali po deželah Latinske Amerike, smo bili »v zamudi« pet do sedem ur. To pomeni, da je bilo »pri nas« v Ameriki poldne, ko Je bilo »pri nas« v Jugo-
slaviji že pet popoldne ali sedma ura zvečer, ko se zaključuje redakcija prve izdaje. Tako so zaradi tega neugodnega časovnega razmerja poročila o dogodkih, ki so se »pri nas« v Ameriki zgodili pozno popoldne ali zvečer, pojavili v našem časopisju dan kasneje. Toda, žal, drugače ni šlo. Ra-
dio je bil v tem pogledu dosti na boljšem;
Naglica je potemtakem najbolj značilen element pri državniškem obisku. Program je po navadi tako bogat ali natrpan — kakor hočete — da ni nikjer daljšega postanka. Novinar bi želel ostati vsaj nekaj ur na nekem mestu, da bi se temeljiteje pogovoril z ljudmi in izvedel več podrobnosti, a ne more, ker gre kolona naprej in ne čaka na poročevalca.
Vendar ima državniški obisk mnogo prednosti. Predvsem so novinarjem »odprta vsa vrata«. Po navadi — če je na uradnem seznamu oseb, ki spremljajo gosta — mu ni treba skrbeta ne za rezervacijo po hotelih ne za prevoz. Vse je urejeno. In kar je največ vredno, program je tako bogat, da v kratkem času nekaj dni vidi toliko, kolikor bi sicer videl v nekaj tednih, če bi potoval sam kot novinar ali turist.
Ne samo poročevalec
Toda novinar ni samo navaden    poročevalec. Ko . spremlja predsednika svoje države, čuti z njegovo
misijo ln prizadevanji za zbližanje med narodi. Ko gleda častni bataljon na le tališču, ko sliši grmenje topov in igranje himen, posluša pozdravne govore in vidi najrazličnejši ceremonial in uniforme, čuti prijetno vznemirjenost in napetost. V duhu zbira bese de ln misli, da bi jih nani-
zal v poročilo, vendar mora hkrati natanko opazovati, odkrivati zanimiva dejstva in skušati poustvariti vzdušje, v katerem se vrstijo dogodki. To pa ni zmeraj lahka naloga.
Med pomembna, velika doživetja z naše poti po Latinski Ameriki in ZDA lahko prištejemo Titov govor v brazilskem parlamentu v mestu Brasilii, srečanje z izseljenci v Santiagu de Chile, sprejem bolivijskih rudarjev v Cochabam-bi, navdušenje v Ciudad Mexicu, sprejem pred Belo hišo v Washingtonu in predsednikov govor v dvorani Generalne skupščine OZN v New Yorku, v katerem je predlagal mednarodno kodifikacijo načela miroljubne in aktivne koeksi-stence med narodi.
Toda bilo je še mnogo drugih, manjših, a nič manj pomembnih doživetij, ki so novinarju potrebni ko vsakdanji kruh, zakaj brez njih je vsako poročanje suho in brez duha. To so pogovori z ljudmi, bežna srečanja in utrinki na ulici, »nabiranje vtisov« po mestih in vaseh, iskanje   tistega skupnega
imenovalca, ki bo dajal njegovemu poročanju smisel, smotrnost in prepričljivost.
»Sramota, kaj si vse ta Lacerda upa,« mi je govoril v Riu prodajalec, s katerim sem se bil zapletel v pogovor. »Brazilci smo tako ponosni na svojo gostoljubnost, ta človek pa pravi, da ne bo sprejel Tita v Riu. Da ne more jamčiti za njegovo varnost. Sicer pa ne bi bil nikoli izvoljen za guvernerja Gua-nabare, ko ne bi bila levica postavila na volitvah dva kandidata. Drug drugemu sta kradla glasove, smejal pa se je tretji. Da, sami smo krivi.«
»Vsa ta gonja proti Titu, ki jo uprizarja skrajna desnica,« mi je dejal brazilski novinar, »ne izvira toliko iz odpora proti Titu, kolikor iz strahu pred tistim, kar Titov obisk pomeni. Ne smete pozabiti, da je Tito prvi predsednik socialistične države, ki je uradno obiskal Latinsko Ameriko. In v silnem dvoboju, ki se zdaj bije med naprednimi in reakcionarnimi silami ne samo v Braziliji, ampak tudi po vsej
Latinski Ameriki, pomeni objektivno Titov obisk podporo in spodbudo naprednim silam. In kjer so reak-cionarji najbolj ogroženi, tam najbolj kričijo.«
časniki pa so uvodne članke z dobrodošlico natisnili v srbskohrvatskem jeziku. To prijateljsko vzdušje je stopnjeval še izredno prisrčen sprejem, ki so ga Titu
enssoro visoko ceni našega predsednika in dobro pozna jugoslovansko politiko in naš gospodarski sistem.
Soproga bolivijskega predsednika mi je v razgovoru
Predsednik Tito in predsednik Kennedv ob sprejemu v Beli hiši
Legenda o človeku in deželi
Trditev, da uživa Tito marsikje v Latinski Ameriki legendarni sloves, ni pretirana. Ljudje resnično občudujejo boj jugoslovanskih narodov proti okupatorju, njeno neodvisno politiko po vojni in Titove zasluge za uspeh jugoslovanske politike. Narodi,.ki so doživljali podobno usodo kot Jugoslovani, čutijo solidarnost in prijateljstvo do dežele, ki je sicer na drugem koncu sveta, a vendar blizu po ciljih in prizadevanjih.
Zato ni nič čudnega, če je bil naš predsednik dele žen splošne pozornosti in so ga ljudje navdušeno pozdravljali. Po navadi so stali ljudje v vrsti na obeh straneh ceste od letališča, na katerem je bilo pristalo Titovo letalo, do mesta obiska. Večkrat so stali po več ur pred poslopjem, kjer so bili razgovori ali sprejem, da bi vsaj za hip videli Tita. V Santiagu de Chile je deževalo skoraj ves čas obiska, toda ljudje so tudi po več ur vztrajali na
dežju. Vse časopisje je objavilo Titovo sliko na naslovnih straneh. Nekateri
priredili jugoslovanski izseljenci v Cilu.
Iz dežele v deželo se je — dejal bi — navdušenje stopnjevalo. Bolivija je revna dežela z manj kot štirimi milijoni prebivalcev, a vendar dežela, ki je leta 1952 izvedla svojo revolucijo, po kateri je prišlo do razlastitve veleposestev in nacionalizacije rudnikov cinka in srebra. Arhitekt te revolucije, predsednik Paz Est-
dejala: »Bolivija je revna dežela in morda ni mogla sprejeti vašega predsednika in njegovo soprogo s tolikšnim sijajem kot kaka druga dežela, toda verjemite mi, da smo ju tukaj sprejeli z vsem srcem in vso iskrenostjo.«
In to je bilo res čutiti na vsakem koraku. Iz raznih podrobnosti, ki so tako pomembne in človeku ne uidejo. Soproga bolivijskega predsednika je na primer sama do zadnje malenkosti vse uredila v rezidenci, v kateri je stanoval naš predsednik med bivanjem v bolivijskom mestu Cochabambl. Poskrbela je za ureditev vseh sob in razporeditev pohištva in celo na orhideje ni pozabila. Naročila jih je iz Santa Cruza, kjer rastejo najlepše rože Bolivije. Mišljena so tudi dekleta, zakaj mesto slovi po svojih lepoticah. Gospa Paz Estenssoro se je pred obiskom celo učila srbohrvatsko, da bi lahko pozdravila svoje goste z nekaj stavki v njihovem jeziku. To so sicer podrobnosti, ki pa zgovorno pričajo, s kolikšno ljubeznijo in skrbjo so v Boliviji sprejeli Tita in njegovo soprogo.
Naslednja postaja na Titovi poti je bila Mehika, toda   še preden  je nas
Na večerji pri mehiškem predsedniku
Tov. Jovanka Broz si ogleduje palačo Organizacije združenih narodov v New Yorku
Tm v Guadaialari (Mehika)
predsednik prišel tja, je prišlo zanimivo povabilo perujskega predsednika Fernanda Belaiinda Ter-rjrja. Perujski veleposlanik je na sprejemu v Cocha-bambi izročil Titu njegovo osebno poslanico, "ki je vzbudila živo pozornost in precejšnje presenečenje. Vedeti moramo, da so bili režimi v Peruju največkrat desno usmerjeni in da so v deželi večkrat prihajale na oblast vojaške jun-te. Tako je že pred leti Peru prekinil diplomatske odnose z Jugoslavijo, ZSSR in drugimi vzhodnoevropskimi državami, šele letos junija se je položaj nekoliko stabiliziral, ko je bil za predsednika republike izvoljen Belaunde Ter-ry, zastopnik .srednjih slo-
jev, nacionalne industrijske buržoazije in meščanstva. Začel je izvajati številne reforme, ki jih je bil napovedal pred izvolitvijo, kljub odporu desnice in fevdalcev.
Perujski predsednik je v svoji poslanici predlagal Titu kratek sestanek na letališču v Umi in mu sporočil, da ga bo z veseljem sprejel z vsemi vojaškimi in civilnimi častmi. Tito je ponudbo sprejel, čeprav je prvotni program določal samo pristanek letala na letališču in nadaljevanje poti v Mehiko. Ta dogodek, ki sam ob sebi morda ni videti tako pomemben, je perujski in tuji tisk opisal kot zelo značilen za veter sprememb, ki je začel pihati v Peruju.
»Mehika je samo ena!«
Dosti je bilo napisanega o sprejemu, ki ga je doživel Tito v Mehiki, toda vsak opis, najsi je Še tako dober, ne more bralcu pričarati tistih čustev, ki so jih imeli očividci. Morda je bil sprejem v Mehiki najlepši sprejem, kar jih je kdaj doživel naš predsednik v tujini, toda naj bo tako ali drugače, Mehikanci s ponosom govorijo tujcu: »Mehika je samo ena!«
In resnično je Mehika edinstveno sprejela Tita. Ne samo vnanji sijaj prireditev, ogromne množice ljudi, konfeti, sprejemi. To je vse mogoče organizirati, ni pa mogoče organizirati čustev ljudi. Ta čustva pa so bila ko na dlani: odsevala so vzklika-jočim ljudem z obraza, čutiti jih je bilo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju in v razgovorih z ljudmi: od najvišjih osebnosti do đćčkov, ki čistijo čevlje.
Po triumfalnem sprejemu v glavnem mestu je Tito po prihodu v zasebno rezidenco Lopeza Mateosa (naš predsednik je bil prvi tuji državnik, ki je stanoval v zasebni rezidenci predsednika Združenih držav Mehike) z ganjenim glasom dejal novinarjem: »Vedeli smo za simpatije,
»Zakaj?« so ga vprašali poročevalci.
»Da bi našel primerne besede.«
★
Tudi razgovori v Beli hiši med predsednikoma Titom in Kennedv jem so bili zelo plodni in koristni. Ameriški predsednik se je potrudil, da bi bilo Titovo bivanje v ZDA čimbolj prijetno. Sprejel gaje z vsemi častmi na travniku pred Belo hišo in potem vodil z njim dopoldne in popoldne razgovore v Beli hiši.
Ti razgovori so pokazali, da si ameriška vlada želi čimbolj normalizirati odnose z Jugoslavijo. Trudila se je, da je ameriški senat spet uveljavil klavzulo največjih ugodnosti v trgovini med ZDA in Jugoslavijo. Tudi kar zadeva mednarodne odnose in svetovni položaj, je bil sestanek obeh predsednikov zelo koristen. Tito je po vrnitvi v Beograd de-
Tov. Jovanka Broz na obisku pri soprogi mehiškega predsednika Lopeza Mateosa
ki Jih mehiško ljudstvo goji do jugoslovanskih narodov, toda to, kar smo danes tukaj doživeli, presega vsa naša pričakovanja. Sporočite, prosim, mojo globoko hvaležnost mehiškemu ljudstvu.«
Tudi Titovi sodelavci so bili globoko ganjeni. Državni sekretar "za zunanje zadeve Koča Popovič je bil brez besed, medtem ko Je general Rukavina na vprašanje mehiških novinarjev odgovoril: »Dajte mi tri dni časa.«
Pred vhodom v palačo Organizacije združenih narodov: generalni sekretar U Tant pozdravlja predsednika SFRJ maršala Josipa Broza-Tita, njegovo soprogo Jovanko in spremstvo
opravil s svojim obiskom v ZDA tudi izredno koristno nalogo v prid mednarodnemu
sporazumevanju in svetovnemu miru.
Nekaterim krogom v ZDA Titov obisk ni bil
iII»IIIIIU!llll!ll!l!l!l»!l!l!llll»l!IIU!llltl»l!W
Kažipot v novi svet miru in razcveta
jal, da so bili razgovori odkriti in iskreni, iz časopisja in razgovorov pa je bilo posneti, da se predsednik Kennedv izredno zanima za politiko in ideje premiera Hruščova. Ne da bi mogli govoriti o kakršnem koli neposrednem posredništvu našega predsednika, pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da je
«... Jugoslaviji je uspelo doseči silen razcvet, ki je lahko vsakdo ponosen nanj, ker vsak Jugoslovan čuti in se zaveda, da ima svoj delež pri graditvi gospodarstva in družbenega življenja svoje dežele. S ponosom opravlja trdo delo, ki je njegov prispevek, zadovoljen je, ker prejema pravično nagrado za to. Njegovemu navdušenju in vdani zavzetosti smo dolžni izraziti svoje spoštovanje. Vsi tuji dopisniki so bili enakega mnenja kot jaz, namreč da je v interesu demokratičnega sveta, olajšati Jugoslovanom nadaljnji napredek na poti, ki so si jo izbrali. Njihovo vodstvo, zlasti predsednik Tito, zasluži ne le pohvalo, marveč spoštljivo hvaležnost narodov, ki se zavzemajo za mir in vsestranski napredek. Njihovo načelo neangažiranosti nI niti opravičevanje niti približevanje temu ali onemu. To je ideal, za katerega so morali plačati in ki jim je dal bogate dividende. Zasnovan je na zaupanju vase, na zavzetosti za ohranitev neodvisnosti in na dejstvu, da nočejo biti pristaši ne tega ne onega bloka.
V sedanjem svetu napetosti in strahu pred uničenjem v jedrski vojni prispevajo vsi tisti, ki zagotavljajo mesto in možnosti za srečanja obeh taborov, k popuščanju mednarodne napetosti ln krepijo duha koeksistence. »živi in pusti živeti« je geslo predsednika Tita in njegovih ljudi. Njihova prijazna vljudnost, prikupni obrazi in trdo delo so kažipot v novi svet miru in razcveta.«
Šri K. K. Šah, generalni sekretar Vse-indijskega kongresnega komiteja, v članku »Moji vtisi iz Jugoslavije (1963)
všeč in ker niso mogli skaliti ugodnega vzdušja v VVashingtonu, so skušali v New Yorku storiti vse, da bi ustvarili vtis odpora proti obisku našega predsednika. Najeli so kakih dvajset mladih razgrajačev, ki so vzklikali sovražna gesla okoli hotela VValdorf Astoria in se celo lotevali posameznih članov Titovega spremstva. Nihče ni precenjeval pomena teh demonstracij, ker je bilo vsem očitno, da so ti mladi ljudje najeti. Vsi pa so vedeli, kdo stoji za njimi.
Vsi ti poskusi pa niso mogli niti za hip za-temniti zadnjega Tito-
vega triumfa na tej poti: njegovega nastopa v dvorani Generalne skupčine OZN. Tam je naš predsednik pred prepolno dvorano de« legatov in gledalcev na galeriji v središču svetovne pozornosti kot velik in zrel držav« nik predlagal mednarodno uzakonitev načela aktivne in miroljubne koeksistence. In •vsi, ki smo ga poslušali v dvorani, in vsi, ki smo ga poslušali po radiu v domovini, smo bili ponosni nanj in na vse tisto, za kar se bori in za kar žrtvuje vso svoje sile in sposobnosti.
BOŽIDAR PAHOR
Motiv z mehiške pacifiške obale
Dolenjska kopriva ne pozebe hitro...
»Mrtvec« na mitingu v Pilatovcih
Stala sva na pobočju Gorjancev in moj popetni tovariš je stegnil roko ter pokazal proti severovzhodni strani:
»Tamle je Zumberak in dve mični vasici: Pilatovci in Du-čiči, ki mi bosta za zmeraj v prijaznem spominu na moja partizanska leta.«
To mi je nekoč že pripovedoval. France Gorenj — s partizanskim imenom Planinski—je proti koncu poletja leta 1944 zbolel in so ga po-' slali v partizansko bolnišnico na Gorjance. V Zumberku, tistem predelu Gorjancev, ki leže že na ozemlju sosednje
so vdrli z Rakeka Nemci in belčki. Ostro smo se spoprijeli in prišlo je do vročih borb. Poleg mene je bil krepak dolenjski fant Tone Dolinšek. Močan je bil kakor medved in neustrašen tako, da se ni zbal nikogar
Tedaj smo spet na novo navalili na sovražnika. Tone je bil ves čas poleg mene. Proti nam je švigala toča nemških krogel. Sredi bojnega meteža sem zapazil, da je Tone nsna-doma omahnil. Po čelu mu je pricurljala kri... Začel je omahovati in se opotekatd. Padel je na obraz in obležal.
OB DNEVU REPUBLIKE
Pred letošnjim 29. novembrom, praznikom Socialistične federativne ljudske republike Jugoslavije, se ob 20. obletnici rojstva naše domovine še s posebno hvaležnostjo spominjamo tudi vseh naših partizanov in parti-zank, aktivistov NOB in vseh, ki so gradili temelje naše države. Iz gradiva o dogodkih v letih naše revolucije objavljamo zato danes nekaj spominov naših borcev.
Hrvaške in jim pravijo Usko-6ke gore, sta tudi dve vasici Pilatovci in Dučiči. Ranjeni in bolni partizani so bili razmeščeni po kmečkih hišah. Partizanski zdravnik je bil dr. Medvešek, po rodu iz Žabje vasi pri Novem mestu. Me-dveškovai družina je znana tu -Jn onkraj Oceana. Stari Ludvik Medvešek, ki je dočakal letos 85-letnico, je preživel mladost v Amerika in je bil eden vodilnih, organizatorjev med izseljenci. Njegova zasluga je, da imajo v Clevelan-d/u v ZDA največji slovenski Narodni dom; Zdravnikov brat Ludvik živi še danes v Ameriki in je tam novinar in Je zdaj upravnik največjega slovenskega lista Prosvete, ki Izhaja v Chicagu.
Dr. Medvešek, ki je imel na Gorjancih partizansko ime Šumski, je bil svojim ranjencem in bolnikom tovariš, brat in oče. Za >vse je lepo skrbel, da so se mnogi brž in dobro pozdravili.
Za glavno medicinsko sestro pa je bila v Pilatavcih na Gorjancih Zlata Jefovško-va, pravnukinja našega slavnega pesnika dr. Franceta Prešerna. Danes je zdravnica.
Vse te stvari sem poznal že 1/ prejšnjih pripovedovanj partizana Planinskega.
Po kratkem odmoru se je Planinski nenadoma nečesa domislil in se nasmehnil:
»Tamle v Pilatovcih sem med vojno doživel nenavaden dogodek, ivadeJ sem ples«*): Celo — mrtvaka.«
»Tega ne morem verjeti, da bi plesal mrtvec,« sem mu odvrnil resno. Planinski pa ml je dejal hudomušno:
»Tudi Jaz bi kaj takega ne verjel, pa sem res sam videl, kako Je neki vojni tovariš padel s smrtonosnim strelom v glavo poleg mene, pol leta kasneje pa sem ga dobil v Pilatovcih, ko Je bil na mitingu živ in zdrav in Je celo — plesal.«-
»Tega doživljaja mi še nisi pravil,« sem rekel, »in mi ga kar brž povej,« sem ga zaprosil.
Za hip sva se ustavila. Planinski je umolknil, kakor bi hotel poseči v torbo spominov in potegniti iz nje tisto, kar bi spadalo v zgodbo, jaz pa sem prisluhnil ropot nju strojev, ki so prav tedaj hrumeli na novi cesti iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko. Prav ta gradnja je bila povod, da sem prišel spet v gorjdnsko kraje.
Planinski mi je nato pripo-vt lova! takole:
Spomladi 1944 sem partizani! na Notranjskem. Bili smo v okolici Martlnjaki. Tedaj
Sklonil sem se nad ranjenca in ugotovil, da mu je krogla izšla na zadnji strani lobanje. Ti nesrečnik! se mi je zasmilil pogumni fant. Skušal sem ga dvigniti in mu pomagati. Pa je bil že one-sveščen. Nisem utegnil, da bi se med borbo sam zadrževal pri ranjencu. Pa saj mu tudi ni bilo več pomagati. Smrt je bila tedaj pač naš redni sopotnik. Tone je obležal na tleh, mene pa je val borbe potegnili dalje.
Borci so planili za Svabi in belčki.
O Dolinšku nisem potem nič več slišal. Preganjali smo se po Notranjskem in zatem Dolenjskem. Bil sem pa za trdno prepričan, da je prijazni dolenjski fant Tone že pod — rušo ...
V jeseni 1944 sem prišel bolan v partizansko bolnišnico na Gorjance. Nekega dne mi pove šef bolnišnico doktor Sumski:
Jutri zvečer bo partizanski miting. Pridi zraven, se boš vsaj malce razvedril.
Sel sem in sedel v kot kmečke hiše. Soba je bila nabito polna ljudi, nekateri so stali tudi v veži. Po kulturnem programu se je začel ples. Tedaj sem se stisnil v kot, da bi ne delal nadlege. Za ples mi ni bilo. Opazoval sem plesalce. Mojo pozornost je pritegnil partizan, ki je pri plesu na prav poseben način migetal z rameni. Zdaj se' je zamajal s hrbtom na levo, potem na desno in pri tem nenavadno dvigal ramena.
Tedaj mi je padlo v glavo:
Kako je taile plesalec čudovito podoben pokojnemu Tonetu Dolinšku!
Spremljal sem ga s pogledom s svojega sedeža v kotu in čedalje botj je vstajala pred menoj podoba v pjle.ju padlega borca. Med plesom se Je začel ozirati po navzočih tudi mahedrajoči plesalec. Tedaj sta se najina pogleda ujela. Dozder/alo se mi Je, da mi je plesalec pomežik-nil. Se bolj sem spremljal
Iz Kraljeva pišejo
Naši fantje, ki služijo vojaški rok v Kraljevu, toplo pozdravljajo vse delovne kolektive na Dolenjskem in jim voščijo za dan republike; domačim, sorodnikom in prijateljem pa pošiljajo lepe pozdrave Lojze Gazvoda iz Seiit-Jošta, Jože Klemenčič s Pristave, Jože Erjavec iz Suha-dola, Stane šenica iz Dol. Toplic, Jože Jarkovič Iz Šentjerneja in Alojz Gorenc lz Mirne peči.
njegove oči in obraz in skoraj prestrašeno ugotovil:
-,Glej, tudii ta ima na čelu brazgotino, kakor bi jo dobil od strela v glavo. Tak strti je dobil tudi pokojni Dolin-šek.'
Plesa ni hotelo biti konec. Plesalec z brazgotino na čelu me je čedalje bolj zanimal. Prav tedaj je spet priplesal mimo mene in mi vrgel iz gneče pozdrav:
.Zdravo, Gorenc!'
Nisem zdržal. Planil sem v sredino plesalcev in prijel možaka za roko. " -
.Pozdravljen! Kdo si?'
,Kaj me ne poznaš,« se je zahahlja, mož z brazgotino.
,Ne vem, če poznam tebe, ampak tebi podobnega sem poznal, pa je padel v borbah na Notranjskem. Bilo je letos poleti pri Martinjaku,' sem še
dodal.....To je bil pokojni
— Tone Dolinšek.'
,Saj to sem menda jaz,' je odvrnil smeje. Popustil plesalko in se mi celo predstar/il, ko mi je segal v roke in dejal s poudarkom:
,Tone Dolinšek!'
,Tone!?' sem vzkliknil presenečeno. ,Saj si padel v borbi poleg mene tf. mrtev ... Sam sem te videl, na lastne oči,, da si bil smrtno zadet in si se zgrudil mrtev po tleh.«
Dolinšek pa je v smehu povedal, kakor bi se oglasil iz onostranstva: ,Res sem jo tedaj pošteno izkupil. Dolenjska kopriva pa ne pozebe kmalu in dolenjske buče so trde.' Pokazal mi je sledove ran na čelu in zatilniku in povedal: .Pozneje so me našli bolničarji, in ker so presodili, da še nisem čisto mrtev, so me prenesli v zasilno bolnišnico pod Snežnikom. Res nisem bil mrtev in sem se izmazal. — Cim pa sem okrevali, so me poslali na Gorjance v bolnišnico in zdaj- sem tu komandir bolniških zaščit-nfc •
Segla sva si ponovno v roke ln obudila še ta in oni spominek z Notranjskega. Potem je spet harmonikaš raz-
tegnil svoj meh in Tone se je poslovil:
.Zdaj grem plesat, pa bom prišel pozneje spet k tebi.'
V gneči sem ga spremljal z očmi in momljal začudeno: '
,Pa res vidim plesati — mrtvaka! Kako nenavadne stvari se včasih zgode ...'
Tone je vrtel svojo spremljevalko, da so se mu dvigala in padala ramena. Bil je res nenavaden človek, ki ga tudi strel skozi glavo ni — podrt.«
Jože Zupančič
Tone . Valcntinčič: partizanska bolnišnica Kira (1943—1944) — po originalnih skicah in fotografiji
Razstava v počastitev dneva republike
Letošnje praznovanje dneva republike bo v videmsko-krški občini še posebno svečano. V počastitev 20-letnlce naše revolucije bo organizirana tudi razstava povojne dejavnosti v občini. Pododbor za pripravo razstave vodi EDO KOMOCAR. Tovariš Edo opravlja poleg dolžnosti predsednika občinskega sindikalnega sveta še vrsto ' dolžnosti v komisijah, organizacijah in društvih. 29-letnI Edo je bil še do nedavnega strojni ključavničarski mojster v tovarni celuloze in papirja, dolgoletni predsednik delavskega sveta in upravnega odbora v tem kolektivu. Letos je bil izvoljen še za ljudskega poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Ljudje mu zaupajo in ga spoštujejo. Ob vsakem trenutku je vsakomur tovariš. Tudi našemu vabilu se je ljubeznivo odzval in nam odgovoril na nekaj vprašanj.
Irtns bo v Vidmu-Krškem prvič razstava povojne dejavnosti v občini. Zanima nas, zakaj ste se odločili za tovrstno razstavo?
— Ker letos praznujemo 20-!et-nlco naše republike, je pododbor za praznovanje dneva republike menil, da bi bilo koristno in umestno prikazati v obliki razstave povojne uspehe. 2elimo, da bi si razstavo ogledalo čim več občanov in vsa šolska mladina Skušali bomo storiti vse, da bo razstava stvaren prikaz gospodarskih, političnih ln kulturnih do-, sežkov od osvoboditve do danes.
Kdo vse bo sodeloval pri pripravah za to razstavo?
— Poudariti moram, da je pri občinski skupščini ustanovljen pripravljalni odbor za proslavo 29. novembra: Za predsednika tega odbora pa je bil izvoljen predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan. Ta odbor je razposlal vsem gospodarskim organi-racijam priporočilo za sodelovanje
na razstavi. Tako bodo gospodarske organizacije prikazale z grafikoni, slikami, risbami, pa tudi s proizvodi svoje uspehe od ustanovitve podjetja do danes. Seveda bodo razstavo obogatili s svojimi prispevki tudi družbene organizacije, zavodi, ustanove in drugi. Pričakujemo, da bodo posamezniki med seboj tekmovali, sdo bo najbolj vzorno prikazal svojo dejavnost. Vsekakor je od njih .odvisno, kako bo razstava uspela.
Kje bo razstava?
—Razstava bo v sindikalni dvorani tovarne celuloze in bo trajala od 28. 11. do 5. decembra 1963.
AU     predvidevate svečano otvoritev razstave? — Vsekakor! V ta namen je že sestavljen osrednji program praz-
novanja. 28. novembra ob 8. uri zjutraj bo svečana skupna seja občinske skupščine in občinskega odbora SZDL v domu Svobode. Dve uri kasneje bo otvoritev bencinske črpalke v Krškem. Ob 11. uri pa bo predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan svečano otvoril razstavo. Pričakujemo, da bodo svečani otvoritvi razstave prisostvovali poleg članov občinske skupščine in odbornikov občinskega odbora SZDL še člani delovnih kolektivov in ostali občani.
V času praznovanja bo več prireditev. Zbor in proslave delovnih kolektivov bodo od 22. do 29. novembra, 28. novembra bodo praznovali v šolah, kjer bo sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Istega dne bodo krajevne proslavo in akademije še v Brestanici, Kostanjevici, Koprivnici, Leskovcu, Podbočju, na Raki. Senovem, Velikem trnu in v Zdolah. Prvega decembra bo na Velikem Trnu otvoritev kulturnega doma.
V videmsko-krški občini bodo 20-letnicč revolucije in dan republike praznovali zares svečano.
»Razstavo o naših uspehih naj bi si ogledalo kar največ ljudi!« nam je med drugim dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Komočar
Naši fantje iz Titograda
Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Titogradu, čestitajo vsem fantom in dekletom na Dolenjskem za praznik republike in jih prav lepo pozdravljajo. Isto velja za domače in sorodnike. Tine Pavlin, Stanko Pirnar, Jože Jak-ša, Slavko Hočevar, Franc Mlakar, Jože Gazvoda, Slavko Vidmar, Boris Reljan, Franc Šprajcar, Štefan Horvat, Štefan Bedek, Alojz Hribar, Franc Gašparac, Leopold Jarc, Janez Majcen.
RAZGOVOR S POLKOVNIKOM IVANOM NINICEM, KOMANDANTOM NOVOMEŠKE GARNIZIJE .
Leta 1943 - v krvi in bolečinah svoje domovine
Postaven, temnopolt štiridesetlet-nik. Čvrst pogled, globoke gube na obrazu. Te gube kakor da pripovedujejo ... To je polkovnik IVAN NINIC, komandant novomeške gar-nizije. Eden izmed očetov naše sedanjosti. Eden izmed prvih borcev, ki so prešli Sutjesko, Bosno, Hrvatsko, Crno goro. Sedaj razkropljeni po vsej naši domovini še zmeraj neutrudno delajo za uresničitev velikih idej. Za jubilejno proslavo 29. novembra smo ga zaprosili za kratek pogovor. Ustregel je rad, od srca, kakor je zmeraj željan pogovora in srečanj.
—  Narodnoosvobodilnemu gibanju ste se priključili takoj po kapitulaciji Jugoslavije. V borbah ste prehodili štiri republike. Največ ste se borili v Dalmaciji. Povejte nam svoje spomine na dneve iz leta 1943. Zlasti nas zanima, kje ste bili v tem času, kakšne dolžnosti ste opravljali in v sklopu katerih enot. Kje vas je našla novica o razglasitvi republike. Skratka, povejte vse, česar se spominjate iz tistih dni. »Najprej moram na kratko omeniti leto 1943 in njegov pomen za osvobodilno gibanje. To leto je pomenilo prelomnico in odločitev: biti ali ne biti! Naša armada je po težkih in krvavih izkušnjah postala že tako močna, da je bil končni uspeh že očiten. To je vedel tudi okupator. Zato so to leto Nemci napeli vse sile, da bi ponovno dobili izgubljene položaje na našem teritoriju. Spomnimo se četrte in pete ofenzive. Škrlatna barva človeške krvi, ki je leta 1942 pokrila pobočje Kozare, je takrat skalila bistro svetlo zeleno Sutjesko. Bilo Je
težko! Sovražnik je imel vse drugačno vojno tehniko, bolj izšolan vodilni kader, bil je Številčno močnejši kot mi. Naše starešine in borci so bih rekrutirani iz ljudskih množic, orožje zaplenjeno, izkušenj premalo.
In vendar smo navzlic takim pogojem slavili leta 1943 popoln uspeh. Ne samo s tem, da smo razbili sovražnikove peklenske načrte v četrti in peti ofenzivi, temveč smo uspeli tudi na političnem področju. 2e po prvem zasedanju AVNOJ je med borci zavladalo večje zanimanje. To je bila politična zmaga. Isto leto, 26. in 27. maja, se je v Crni gori pri Negobudju spustila prva zavezniška misija za Vrhovni
štab. šele sedaj so zavezniki zvedeli, kdo v Jugoslaviji vodi borbo. •
Jaz sem bil ob kapitulaciji Jugoslavije v svojem rodnem mestu Šibeniku. Kmalu so naše področje preplavile črne srajce — karakteristični simbol italijanskih fašistov. Zavladal je teror. Ubijanje. Hiše v plamenih. Tedaj sem imel 18 let. Takoj v aprilu 1942 so začeli komunisti in skojevci našega kraja zbirati orožje in ga skrivati v bližnjih hribih. V borbo so odhajali v majhnih skupinah. Z eno sem odšel tudi jaz. V črno zastavo ovita Dalmacija je preživljala bridke dneve. Najprej sem bil v prvem bataljonu se-vernodalmatdnskega odreda, malo kasneje pa sem postal komandir 1. čete I. bataljona druge dalmatinske brigade.
Kapitulacijo Italije sem dočakal v 3. četi četrtega bataljona VII. krajiške brigade »Iskra«. Bil sem komandir čete v bataljonu legendarnega Solaje, ki je padel na Kupresu. Naša brigada se Je vrnila iz Crne gore avgusta 1943 v okolico Jajca, kjer smo razbijali četniške skupine. Okrog 25. avgusta je prišel v Jajce Vrhovni štab, noš bataljon pa nekaj dni za nJim. Moja četa je dobila nalogo, da zavaruje smer proti Banjaluki (sredi septembra). Nihče v četi nI vedel, kaj se pripravlja v Jajcu. Vedeli smo le za svojo nalogo in da je v naši bližini, v Jajcu, tovariš Tito z Vrhovnim štabom. Na žalost 29. novembra nisem dočakal tam. Po odredbi Vrhovnega štaba sem še z desetimi Dalmatinci prišel v skupino, ki Je kmalu odšla v Dalmacijo. Z nami je bila tudi ena od čet prve prole-
V spremstvu smrti
Caven—Vipavska dolina, Otlica, Trnovski gozd, pa Kozje stene in zopet Caven.
Hodili smo mi, ki nismo mogli hoditi, hodili smo mi bolniki in ranjenci, hodili so hromi, slepi, lačni in izmučeni do smrti, hodila je cela bolnica z zdravnikom Bezkom na čelu, kajti sovražnik, \je ubijal tudi take, ki so bili že skoraj ubiti.
Ko smo bili v primorskih planinah, kjer je bil sneg, mraz in je pihala burja, smo želeli iti v dolino, kjer je bila lepa ln rumeno zapečena polenta in kjer je toplo. A ko smo bili v dolini, smo želeli zopet v planine, kjer ne bo vroče in kjer sta dobri zrak in zlata svoboda. Ko smo trpeli, pa nas je spremljal duh padlih tovarišev.
Morda jutri? Se dva dni? Mogoče še en mesec ali pa do konca, do svobode? Kdo ve? Naš boj pa je neizprosno terjal žrtve in smrt je izbirala vedno le najboljše.
Tisti večer pred božičem, ko je mrak zagrinjal Vipavsko dolino, smo bolniki in ranjenci iz bolnišnice pri Čav-nu šli proti čavnu spat v pečine. Po vsej dolini je bilo polno švabov, četnikov in drugih hlapcev. Bila je hajka. Kdo od primorskih partizanov se ne spominja božiča 1944. leta? Zadnji sem šel jaz, ker sem zaradi slabih nog vedno zaostajal. Z meno] je šel tovariš Drago Kovic iz Mirna pri Gorici. Dal mi je svoj košček kruha, ki ga je dobil v vasi. Bil je za stražarja pri bolnici. Med potjo mi je pravil o materi, ki je sama doma in ga bo jutri prišla obiskat, četudi je že stara in težko hodi. Vrh Čav na je zakrila megla in trudni

Fantje iz Ćuprije pozdravljajo
Za 29. november lepo pozdravljajo vse bralce našega lista, domače in mladino, vojaki Tone Škedelj, Jože Skolj in Rudi Novak.
smo polegli pod veliko pečino ter se prepustili njenemu varstvu.
Ta — pum, ta — pum, z-z-z-bum!
Planil sem pokonci! Jutro, jutro smrti?
Ne! Ne! Ne! — Zdravnik Bezek priteče mimo. Ne tja! Za menoj! Pribežali smo do konca. Naprej se ne more, pred nami je navpična stena, v katero se zaletavajo krogle, a za nami so Švabi in izdajalci. Ranjenci in utrujene tova-rišice so popadali pod steno, zdravnik je zaskrbljeno begal in iskal izhoda. Moj tovariš Drago pa je odločno začel plezati po steni v življenje. Za njim se je pognal sin lekarnarja ščuke iz Ajdovščine. Gledal sem ju in se tresel v pričakovanju. MoJ tovariš je zgrabil za grmovje in se potegnil čez rob stene. Preden sem ga izgubil iz vida, me je proseče pogledal, kot bi mi hotel reči: »Pojdi sem.« Za njim se je potegnil čez rob tudi tovariš Ščuka.
Ves čas so prasketale krogle v naši bližini in krušile kamenje, da je letelo na nas. Več granat je padlo nekaj metrov od nas, kar nas je prisililo k tlom. Nenadoma sem začutil ljubezen do življenja. Dobro vem, da je moj tovariš Drago želel, naj grem za njim. saj me je tako proseče pogledal. Vzpel sem se na pečino in plezal. Na sredi pečine sem odpovedal, a okrog mene so sikale krogle in ob-krušeno kamenje mi je tolklo v obraz. Obvisel sem na skalah, razpet kot tarča Švabom in izdajalcem.
»Hura, naprej desno krilo!« Bili so še nekaj sto metrov od nas. Začutil sem udarce v nahrbtnik, ki sem ga imel na hrbtu in ki mi je za zdaj rešil življenje. V mislih sem si govoril: »Ali naj se spustim in padem vznak, da se spodaj razletim, ali pa naj plezam naprej? Toda kako, ko nimam več nobene moči. Pa saj ne morem več. Konec!« Mrzel pot me je oblil.
In prišla je moja dobra mati, ki je že pred leti umrla. Prišla je majhna in vsa zgu-bana ter žalostna od trpljenja. Izrekla je samo moje ime, in to tako žalostno, da sem se v hipu spomnil, kako sem jo užalil, ko sem prvič in zadnjič prišel pijan domov in zaklel, ker me je svarila. In zraven je bil moj oče, ki me je gledal ln ves odločen rekel: »Peter, slabič si, pa sem mislil, da si junak — partizan.« Potem pa sem zagledal izmučeno ženico, ki je kazala s prstom name in rekla moji materi: »Tvoj sin ni hotel pomagati mojemu bratu v smrlni nevarnosti.«
»Pero! Pero! Na pomoč !!!« Klical me je Drago na vrhu. Zbral sem poslednje sile in se skozi točo krogel potegnil do vrha. Obležal sem poleg Draga, ki je dobil rajal in krvavel iz cele desne strani telesa. Proseče me je pogledal, a iz krvavečih ust se mu je izvila prošnja: »Pero, ubij me, strašno me boli.« Prvič v življenju sem jokal iz dna srca. »Drago, saj ni tako hudo, pojdi, greva za one skale. Zvečer pride mati.« Komaj slišno je ponovil: »Pride mati.« Počasi sem ga vlekel skozi robidovje. šop krogel je zaprasketal desno od naju, in še in še, in zopet bombe in kriki: »Hitro naprej!« in vmes po slovensko: »Dva na vrhu, hitro na levo, svinje rdeče!« Drago se je zleknil in negiben obležal. Ležal sem levo od njega, ko je izdahnil. Obrnil sem ga, mu zati'riil veke in mu sklenil roke ter se ves onemogel odvlekel med skale, obrađene s pritlikavimi bori in ro-bidovino.
Slišal sem strel iz samokresa in vpitje v neposredni bližini. Naprej nisem mogel več, zgrabil sem bombo in se onesvestil. Ko sem se zbudil, je bil mir in je sijalo sonce. Snlazil sem se do prija'e'ja Draga. Bil je prestreljen sko-' zi čelo. Streljajo mrtve, ker se jih boje ...
Po spominu tov. Petra — major Miran Bcretlč
Častni gostje slovenskih rudarjev v severni Franciji med francosko in jugoslovansko himno ob proslavi v Sallauminesu (peti z desne je jugoslovanski vele-« poslanik v Parizu tov. Mita Milković)
Praznik republike v Severni Franciji
Iz Lensa v . severni Franciji nam je pred dnevi pisal naš zvesti bralec Jože Martinčič, kako je rudarska kolonija v Sallauminesu (Pas-de Callais) praznovala 40 let svoje naselbine v tem znanem rudarskem bazenu in 20. obletnico naše SFRJ in rojstvo pobratimstva dveh rudarskih mest — Trbovelj in SaUauminesa.
»Pretekli mesec smo imeli tri proslave pod pokroviteljstvom jugoslovanskega veleposlanika v Parizu tovariša Mita Mi!i-.ovica in njegove soproge. Rudarje so ta dan obiskali tudi konzul Branko Jankovič, sekretarji veleposlaništva in konzularnega oddelka, novinarji naših časnikov v Parizu, tajnik občinske skupščine Trbovlje Alojz Trpin, več drugih tovarišev iz Trbovelj, župan mesta Sal-laumines Jules Teli, njegov sekretar, več občinskih odbornikov in druga. Med našimi rojaki, ki so te proslave organizirali, je bil ves odbor »Združenja Jugoslovanov v severni Franciji«.
Zupan mesta Sallaumines
tarske. Na tej poti v Dalmacijo smo bili zaščitnica tovarišu Moši Pija-du, nadalje načelniku I. divizije in predstavnikom zavezniške misije, ki so prav tako šli proti morju. Moša Pijade je imel nalogo, da po kapitulaciji Italije organizira oblast v Dalmaciji, mi pa smo bili določeni za izpopolnitev vodilnega kadra v novo formiranih primorskih enotah. Marširali smo dan in noč v smeri Bugojno—Kupres—Glamačko in Livanjsko polje—Dinara, da bi po dolini Cetine prišli do Splita in Trogira. Toda na planoti Dinare, na »Vrdovu«, je bil načrt spremenjen. Srečali smo I. proletarsko divizijo, ki se je z motorizacijo umikala, ker so Nemci zavzeli Split. Tu smo se srečali z najvidnejšimi dalmatinskimi partizanskimi voditelji: z Vickom Krstulovićem, Vicom Bu-Ijamom in drugimi. Moša se je z njimi vrnil na Livanjsko polje, naša skupina pe je prek Svilaje in Moseća prišla v Trogir, ki je bil še svoboden. Takoj smo se priključili novo formiranim enotam. Jaz sem prišel v »Šibeniško - trogirski partizanski odred«. Cez nekaj časa sem bil imenovan za komandanta tega odreda. Na tem sektorju smo imeli hude borbe z Nemci, toda s popolnim uspehom. Dobro se spominjam, ko je prišlo sporočilo iz Jajca. Zavladalo je tako razpoloženje, da je težko opisati. Borci so bili srečni. Po razglasitvi republike so imeli Nemci v nas še hujše nasprotnike. Želeli smo, da jih čimprej prepodimo.«
— šli ste torej, kot pravi pregovor, »skozi sito in rešeto«. Ali bi nam lahko izločili dva posebna momenta iz vseli teli burnih dni? Knega z najtežjim in drugega z najlepšim spominom.
»Hm, na to vprašanje odgovor ni ravno lahak. Bilo je polno pretresljivih trenutkov. Omenil bom slovo od nekega tovariša. Moja četa se
je borila na Barah (Sutjeska) tri dni in tri noči. Borbe so potekale na razdalji dometa ročne bombe. Umikali smo se. Padlo je že pol čete. V četi sta bila tudi dva brata, imen se ne spominjam. Eden je bil hudo ranjen, umiral je. Poleg hudih poškodb je imel še tifus. Tretji dan umika, 9. junija, je bilo njegovo stanje kritično. »Tovariši, ubijte me!« je prosil. Vedel je, da zanj ni rešitve, nositi pa ga ni bilo mogoče. Nemci nas bodo zdaj zdaj dohiteli. Poslovili smo se od tovariša na robu gozda. Ostal je ob stezi. Kakor da ga še zmeraj vidim. Mahal nam je s poslednjimi močmi. Bil je dober tovariš in še boljši borec. Isti dan smo zvedeli še eno vest, ki je užalostila naše vrste: da je ranjen tovariš Tito. Zaradi izrednih naporov na Sutjeski in ker je odprla prehod čez Drino in Neretvo, je naša brigada dobila pohvalo Vrhovnega štaba.
In najsrečnejši trenutek? To je bil vsak trenutek po dobljeni zmagi. Morda bi posebej poudaril srečanje z materjo po vseh težavah in najlepših, v vojni preživelih letih. Leto 1944 je z dvema bratoma preživela v zatočišču v Italiji. Ko je moj odred, tedaj že v sklopu II. dalmatinske brigade, osvobajal Šibenik, sem mislil nanje. Nisem vedel, če so se vrnili iz Italije, če so še živi in zdravi. Šibenik smo osvobodili 3. novembra, njih pa še ni bilo. Tedaj smo odšli na Knin. Mesec dni kasneje smo po težkih ln krvavih borbah, padlih in ujetih je bilo 7000 vojakov, osvobodili to važno sovražnikovo oporišče. Takoj sem z nekim avtomobilom pohitel v Šibenik. Obiskal sem najprej teto in pri njej našel mater vso objokano. Dobili so sporočilo, da sem padel (zamenjali so me z nekim sorodnikom). Veselja ni bilo konca ne kraja. Po mestu se je bila tudi raznesla vest, da je propadla vsa brigada in zavladala  je  žalost. Toda  drugi dan
okrog polnoči je brigada vkorakala v mesto. Naslednji dan je bil defile po mestu. Ljudje so jokali od veselja. Teh dni se bom spominjal vse življenje.«
— Kot komandant garnizona ln družbeno politični delavec Novega mesta ste videli povojni razvoj Dolenjske. Kako gledate na izgradnjo in rast tega dela Slovenije?
»Čeprav v Novem mestu še nisem dolgo, me je vendar zanimal razvoj tega kraja, zlasti zato, ker je Dolenjska doživela v vojni skoraj isto usodo kakor moj rodni kraj. Italijani so požgali in izropali tudi ta živopisni del Slovenije. Toda ljudstvo se je uprlo. Spomnimo se akcije na Bučki, herojske smrti Milana Maj ena in še polno drugih primerov. Ljudstvo je vedelo, kaj hoče. Vedelo je takrat in ve tudi danes. Dolenjska je dala veliko herojev. Trpla je hudo, saj je siromašna pokrajina morala hraniti dve vojski: sovražnika in domače borce. Ranjena se je borila, zato je po vojni z vso pravico dobila prvenstvo pri obnovi. Dosegla je izredne rezultate, zlasti v industriji, ki je iz dneva v dan močnejša. Vendar Dolenjska še ni dosegla ostalih krajev, ki so v vojni manj trpeli. Toda Čo bo šlo tako naprej, bodo razlike kmalu izginile.
Dolenjci vedo, na kak način so si priborili svobodo, dosegli zmago. Vedo tudi, koliko jih je to veljalo. Ne samo nje, temveč vseh nas ostalih 19 milijonov Jugoslovanov. Zato Dolenjci tudi danes ob vsaki priložnosti radi sodelujejo s pripadniki našega garnizona. Nobena večja manifestacija ne mine brez skupnih akcij. Zlasti je to očitno in množično na političnem in kulturno-za-bavnem področju. Te zelo koristne tradicije je treba gojiti tudi naprej, kajti armada in ljudstvo sta v danem trenutku isto telo.« «
je priredil na čast našemu veleposlaniku, njegovi soprogi in vsemu spremstvu časten sprejem na občini v slavnostni dvorani, kjer je pozdravil visoke goste. Naš veleposlanik se je zahvalil za sprejem in za tovariško sodelovanje francoskih in jugoslovanskih rudarjev, kot tudi za prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in republiko Francijo.
Potem sem govoril jaz, kako so naši rudarji pred 40 leti prihajali v te rudnike brez denarja in brez znanja jezika in kako so francoski trgovci odprli svoja srca in nam dali vse na kredit, kar smo potrebovali. Spomnil sem se sodelovanja s francoskimi- delavci. Preživeli rudarji smo vzdignili kozarce in napili prijateljstvu med francoskim narodom in jugoslovanskima narodi, 40-letne-rau jubileju naše naselbine, 20-letnemu jubileju naše socialistične republike Jugoslavije in rojstvu pobratimstva rudarskih občin Sallaumines in Trbovlje.
Popoldne smo imeli proslavo, na kateri so govorili naš veleposlanik, župan mesta, zastopniki občine Trbovlje, predstavnica slovenske Izseljenske matice in predsednik hrvaške Izseljenske matice. Zadonela je naša in francoska narodna himna, nato pa je veleposlanik Milković sporočil navzočim, da je predsednik SFRJ tovariš Josip Broz-Tito odlikoval 7 članov naše naselbine: Jurija Artič-a ln mene z redom Jugoslovanske zastave z zlato zvezdo, Franca Kastelca, Justina Čebula, Ivana Demšarja, Ivana Tom-oa in Blaža Skočirja pa z enakim redom s srebrno zvezdo. Ljudje so odlikovan-ce pozdravili s prisrčnim navdušenjem, nato pa sem razdelil 78 diplom veteranom naše naselbine. Sledila je zabava, na kateri so nam igrali muzikantje in pevci iz Trbovelj. Pozno v noč je donela
Sprejem mladincev, rojenih 29. XI. 1943
Družbene organizacije iz Novega mesta bodo 29. novembra na dan republike priredile slavnostni sprejem vseh mladincev in mladink v občini, ki so bili rojeni 29. novembra 1943, na dan zasedanja AVNOJ. Med vabljen-ci bodo tudi pripadniki JLA, ki služijo vojaški rok v področnem garnizonu. Sprejem bo prirejen, ker na dan zasedanja AVNOJ rojeni mladinci simbolizirajo novo generacijo, ki je rasla vzporedno z razvojem revolucije in ljudske oblasti ter jugoslovanske državotvornosti, katere prvi temelji so bili postavljeni 29. novembra 1943.
naša pesem — 2000 km od rodne grude! Objemali .so se znanci, ki še niso videli že dolgo let, oživljali smo spo. mine za 40 let nazaj, ko saroi krvavečih src zapuščali do? movino, ki je bila takrat za« sužnjena tujemu kapitalu in domačim biričem. Lahko M se bili izgubili v serotu, kot so se mnogi, vendar tega nisi mo naredili; iskali smo s#, združevali in trdno verjeli 4 dan, ko bo zadonela inter* nacionala »Vstamite v suženji stvo zakleti...« Zdaj je dq» movina svobodna, naši naros di pa si gradijo lepši svet v socializmu.
Boj za mir in za ustvarw jalno sožitje med vsemi na« rodi sveta je naše geslo. Zatd smo in bomo tudi mi v tuji« ni delali brez oddana, da bo sosed res mejak, in ne sov vrag. Dragim bralcem, bra* tpm in vsem v domovini po« šiljamo tople pozdrave: družina Franca ln Lojzke - Ka-stelic iz Velike Loke, Joža in Ani Martinčič iz Stapič in vsi drugI rojaki Iz severne Francije, čestitamo vam za 29. november, nas veHnt narodni praznik.«
I
Fantje v Beogradu
Naši fantje, zdaj Titovi gardisti v Beogradu, čestitajo za dan republike vsem delovnim ljudem, posebno pk mladine. Tone Tomšič, Frani Božič, Slavko Sopčič.
I
Veliko uspehov
Pri nadaljnjem delu želijo ob obletnici ustanovitve SFRJ vsem kolektivom in delovninj ljudem še mnogo uspel j of Miha Matkovlc, Jože Kori«. Jože Avpič, ki so pri vojakih v Zagrebu.
Dolenjski fantje pozdravljajo
Frane Pentnar, Franc Ko» kolj in Tomo Vavpetlč, zdaj vojaki v Zaječaru, pošiljajo vsem domačim in znancem lepe pozdrave, delovnenulj; ljudstvu iz domačih krajec pa prisrčne čestitke za nas veliki praznik.
Vsem delovnim ljudem
Fantje lz VP Sarajevo, doma iz naših krajev, pošiljajo vsem delovnim kolektivom iskrene čestitke z najlepšimi željami in jim žele prijetno praznovanje 29. novembra: Toni Grilc s Senovega, Ivan Muster iz Krškega ln Jož« Kukman iz Šentjerneja.
Pozdravi Iz Knina
Dolenjski fantje*, (ki slu« žijo vojaški rok v Kninu, čestitajo za praznik republike vsem bralcem našega lista, hkrati pa lepo pozdravljajo domače in prijatelje. Tone Grabnar iz Biča, Tone Korelo iz Čateža, Alojz Hočevar ia Breznioe in Anton Pucelj ia Repelj.
URESNlCUJMO NOVO USTAVO!
Družbeno samoupravljanje je treba tudi omogočiti!
Pravica občana do družbenega samoupravljanja je nedotakljiva.
Iz ustave SFRJ
Nova ustava določa, da je pravica občana do družbenega samoupravljanja nedotakljiva. Toda hkrati pravd ustava tudi to, da je zato, da bi mogel uresničevati družbeno samoopravljanje, občanu zajamčena tudi pravica neposredno odločati prek raznih oblik socialistične demokracije, dajati razne pobude, sprožita razpis referenduma, biti obveščen o delu predstavniških teles in njihovih organov ter organov družbenega samoupravljanja itd.
Ce bi primerjal prakso v nekaterih podjetjih s citiranim ustaivnim določilom, bi moral ugotoviti med drugim tudi neko zmoto, o kateri nameravam govoriti v pričujočem sestavku. Gre namreč za pojmovanje posameznikov, po katerem je omejeno delavsko samoupravljanje samo na delavski svet in upravni odbor. Pri takem pojmovanju se neredko vdajajo samovšečnosti, češ saj pri nas je vse v redu. Nikjer nobene samovolje. O birokratizmu ni ne duha ne sluha. O vseh važnejših vprašanjih odloča delavski svet. Seje le-tega so se kar pogostne in tudi dobro pripravljene. Člani delavskega sveta pravočasno dobivajo gradivo za sejo, da se lahko pripravijo. Skratka: vse v najlepšem redu.
Naj pozorneje pogledamo sli vsaj pokukamo v podjetje, kjer je preveč samozadovoljnosti, in videli bomo, da se ni razlogov za tako idealiziranje stanja! Do take ugotovitve bomo prišli prav gotovo, brž ko bomo raztegnili pojem samoupravljanja na ves kolektiv. V razvoju socialistične demokracije smo namreč že tako daleč, da ne smemo ocenjevati kakovosti samoupravljanja zgolj po delu delavskega sveta, čeprav Je nedvomno tudi to eno izmed meril. Ni namreč dovolj, da pozna probleme podjetja samo delavski svet; po-
znati jih mora ves kolektiv ali vsaj večina kolektiva. Pred leti je bila aktualna razprava o tem, ali člani delavskega sveta pravočasno dobivajo gradivo ža sejo in če je to gradivo dovolj poljudno napisano, da bi ga ljudje lahko razumeli. Danes se ta naloga postavlja že na višji ravni: obveščen mora biti sleherni član kolektiva. Ustava prav posebej določa, da mora biti občan v delovni organizaciji, kjer dela, seznanjen z materialnim in finančnim stanjem, z izpolnjevanjem načrtov in s poslovanjem. Le iz kolektiva, razumljenega kot delavsko samoupravljanje, z uresničenimi ustavnimi pravicami, se pravi s pravicami do pobud in kritike, s pravico biti obveščen in tudi s pravico predlagati odpoklic lahko klije jn dobri in uspešni organi delavskega samoupravljanja. Težko si je zamisliti razgiban, živ kolektiv, ki pridno uresničuje svoje ustavne pravice in obveznosti, z neaktivnimi organi samoupravljanja. Kolikor do tega tudi lahko pride, je vsekakor to le začasno stanje, ki ga ta kolektiv ne trpi preveč dolgo. A če se tudi primeri, da ima sicer mlačen, neaktiven kolektiv dobre organe samoupravljanja, potem le-ti nujno učinkujejo — spodbudno in poživljajoče.
Nedolgo tega sem bil priča pogovoru, ki je izzvenel približno takole: le kako morejo nasesti razburjenosti in nezadovoljnosti kolektiva? Vprašajo naj upravni odbor in delavski svet, ki sta potrdila vsako akcijo direktorja. Ničesar ni storil na svojo roko... V tem pa je ravno bistvo problema. Zgodi se, da se posamezni vodilni ljudje v kakem podjetju s samovoljo skrijejo za organe delavskega samoupravljanja, potem pa se, ogmjeni s plaščem navidezne demokratičnosti, trkajo po prsih, češ nič se ne zgodi brez blagoslova delavskega sveta. Toda pri tem je le odločilno počutje kolektiva kot celote. Ni vseeno, kako so člani kolektiva sprejeli odločitev delavskega
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Združene države Amerike in ves svet je prejšnji teden pretresla popolnoma nepričakovana in pošastna novica: predsednik John Fitzgerald Kennedv je postal žrtev atentata. V kritičnem stanju leži v bolnišnici Parkland v Dalla-su. Cez dvajset minut je prišla druga, še bolj pretresljiva novica: Kennedy je mrtev.
To pišemo v ponedeljek in od petka so minili trije dnevi. Ko to pišemo, se v VVashingtonu pripravljajo, da bi predsednika Kennedjja pokopali na vojaškem pokopališču Arlington v VVashingtonu ob navzočnosti najvišjih osebnosti z vsega sveta.
Kennedvjeva nenadna smrt je že sama po sebi velika osebna in politična tragedija, ker je bil rajnki predsednik i v zasebnem življenju i v politiki ugleden mož, ki si je prizadeval za napredno zakonodajo v ZDA (boj proti rasni segregaciji, socialna zakonodaja) in za boljše odnose med Vzhodom in Zahodom. Toda okoliščine, ki so to smrt spremljale, so ustvarile primes zahrbt-nostl, zmedenosti in negotovosti. Posebno če upoštevamo dogodke, ki so se odigrali v Dallasu neposredno po Kennedvjevi smrti.
Policija je v nenavadnih in ne povsem jasnih' okoliščinah prijela 24-let-nega Leeja Harveva Oswalda, »ki je bil že v Moskvi, je prokastrovec in komunist«. Ta naj bi a. petega nadstropja iz poslopja, ki bi ga bila morala policija popolnoma izprazniti, streljal in ubil Kennedvja v avtu in ranil teksaškega guvernerja ConnaUyja. Kljub dvodnevnemu   intenzivnemu   zasliševanju je
Oswald vztrajno zanikal, da bi bil on ustrelil Kennedvja. Tajil je do konca, to je do tistega trenutka, ko je 50-letni Jack lluliv, lastnik nočnega lokala »Carousel« Iz Dallasa, naperil vanj ma-lokalibrsko pištolo in ga zadel z enim strelom v trebuh. Slabo uro pozneje je Lee Oswald umrl na operacijski mizi v tsti bolnišnici, v kateri je pred dvema dnevoma izdihnil predsednik Ken-netiv. Kakor predsednik Kennedv se tudi Oswald ni zavedel.
da se zato zanj ni zmenila, je tako jalovo, da ga skoraj .ni vredno zavračati Pa vendar: Jack Ruby pri Osvvaldu kratko malo ni imel kaj iskati.
Takoj po Oswaldovi smrti se je ameriška in svetovna javnost vprašala: Kaj zdaj? Ali je Oswald res krivec? In če je res krivec, ne bomo nikoli iz njegovih ust izvedeli tega, zakaj obtoženec je še nekaj minut pred smrtjo odločno zatrjeval novinarjem, da ni streljal na predsednika Kennedvja.
Sumljiva je naglica, s katero skuša dallaška policija zaključiti zadevo. Takoj po Oswaldovi smrti so sporočili, da je zadeva pravzaprav končana, ker je bil Oswald edini krivec in da potemtakem nima smisla nadaljevati preiskave. Kaj pa »močni dokazi«?
Četudi bi dallaška policija nedvoumno dokazala, da je Oswald resnični atentator na Kennedjja, bi ostalo še marsikaj nepojasnjenega. Toda dallaška policija niti tega še ni dokazala.
Kaj se pravzaprav dogaja v Dallasu, tem gnezdu reakcije in fašizma? Kaj je pravo ozadje dallaške tragedije? Ali je Oswald res ubil Kennedjja? In če ga ni, kdo so morilci?
Na taka in podobna vprašanja ameriška in svetovna javnost ni dobila odgovora. Morala pa bi nepopustljivo vztrajati, da zve vso resnico. Umor v Dallasu ni bil navaden umor, ampak atentat na določeno politiko in določena prizadevanja. Zdaj, ko se je prah nekoliko polegel, bi morala postati slika nekoliko jasnejša. V resnici pa je postala še nejasnejša. In to ne pomeni nič dobrega.
Streli v Dallasu
Umor domnevnega atentatorja na Kennedvja je še bolj zapletel dovolj nejasni položaj. Krajevna policija v Dallasu, ki je Osvvalda zasliševala, je sicer postajala čedalje bolj prepričana, da »ima v rokah pravega človeka« in »močne dokaze«, da je on resnični atentator na Kennedjja. toda teh »močnih dokazov« ni sporočila javnosti. Ko bi jih bila morala sporočiti, se je kot naročen pojavil morilec v osebi lastnika nočnega bara (dober znanec dallaške policije) in ubil edinega obtoženca.
Poleg vseh nejasnosti pa je najbolj nejasno to-le: Kako je mogoče, da je morilec Leeja Oswalda s tako lahkoto prišel do svoje žrtve kljub Izredno strogim varnostnim ukrepom? Izgovarjanje, da je bil dobro znan policiji in
sveta. Prisluhniti je treba kritiki kolektiva. Na koncu koncev je kolektiv osnovni nosilec samoupravljanja in delavski svet je le njegov organ, prek katerega — torej posredno — uresničujejo svojo ustavno pravico do družbenega samoupravljanja.
V več kot desetletnem razdobju, ko je delavsko samoupravljanje nedvomno,, doseglo nesluten napredek, so se nekatere stvari bistveno spremenile. Zelo redki so primeri, da bi si kdo v podjetju upal odločati mimo organov delavskega samoupravljanja, kot se je to dogajalo pred leti. Take vrste samovolja je res zelo redka. Pogostnejši pa so primeri, da posamezni vodilni ljudje izrabljajo organe delavskega samoupravljanja za to, da speljejo določene svoje samovoljne rešitve. To jim uspe povsod tam, kjer pojmujejo organi samoupravljanja svoje pravice in dolžnosti preveč formalno. Tak formalizem v de-
lu organov samoupravljanja Pa je mogoč spet le tam, kjer se kolektiv premalo zaveda, da je osnovni nosilec samoupravljanja on sam. Zato je treba zagotoviti vse potrebno, da bo uresničeval družbeno samoupravljanje — prek raznih oblik, ne le prek delavskega sveta — čim širši krog članov kolektiva. Razviti je treba oblike obveščanja, redno je treba sklicevati zbore volivcev, uporabljati ob važnih' vprašanjih institucijo referenduma, odpoklica-ti člana delavskega sveta, če je to potrebno, dajati pobude ter kritizirati slabo delo in neustrezne odločitve.
J. B.
Čestitka za IMV
Za praznik republike lepo pozdravljam vse znance, domače in prijatelje, iskrene čestitke pa pošiljam tovarišem v IMV, Novo mesto. Martin Cerne iz Gabrja, zdaj pri vojakih v Gospiću.
Zanimiva in koristna razstava pri SGP »Pionir«
V ponedeljek, 25. novembra, je bila dopoldne pri SGP »Pionir« svečano odprta razstava v počastitev 20-letnice ustanovitve Nove Jugoslavije. Gostom in predstavnikom kolektiva je spregovoril tajnik centralnega sindikalnega odbora Janez Hambroš, zatem pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta Gustav Avbar odprl razstavo.
V prvem prostoru je na ogled več fotografij, knjig in umetniška reprodukcija Vlada Lamuta, ki prikazujejo težavno p |l. našr.h delegatov na II. zasedanje AVNOJ v Jajce.
Drugi del razstave pa s povečanimi fotografijami in grafikoni prikazuje rast podjetja od leta 1946 do danes; razen tega so razstavljeni pokali in druge športne trofeje, ki so si jih prizadev-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
# Skupščina pogouocne SKupaosti za izdajanje Usta »Občana« je pred dnevi razrešila dosedanjega direktorja in glavnega urednika inž. Vilmo Pirkovič, ki je prevzela drugo dolžnost, in namesto nje izvolila na to mesto Bojana Kardelja. Novemu izdajateljskemu svetu, ki ga. je izvolila skupščina, predseduje dr. Joža Vilfan.
Na skupščini, ki se resnično spreminja v uspešno tribuno samoupravljanja v občinah, so razpravljali o problemih krajevnih skupnosti. Med drugim so poudarili, da ni tako pomembno, kako velike so krajevne skupnosti, marveč je neprimerno važnejše, kakšni so pogoji za uspešno delo. Eden osnovnih pogojev sta prav gotovo zainteresiranost in pripravljenost občanov, da dejansko sodelujejo pri samoupravljanju v okviru krajevne skupnosti.
Različna so bila tudi mnenja o tem, kdo naj odloča o ustanavljanju krajevnih skupnosti. Prevladovalo je mnenje, da naj bo občina tista, ki določa območja krajevnih skupnosti. Glede na to, da se preko krajevne skupnosti uresničujejo tudi dolžnosti ln pravice občine, določanje območij nikakor ne more biti prepuščeno zgolj občanom. Poudarili so, da so krajevne skupnosti lahko zelo različne, pa ne le po velikosti in značaju dela, marveč tudi po obsegu nalog.
Udeleženci skupščine so razpravljali tudi o problemih financiranja in med drugim poudarili, da naj bi občinske skupščine zagotavljale sredstva za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti. Pri razdeljevanju sredstev krajevnim skupnostim bi na vsak način morali upoštevati programe le-teh, ker se je v   preteklosti   dodajalo,  da   je krajevna
skupnost z velikimi sredstvi žela majhne uspehe in da je pogosto kaka druga krajevna skupnost z majhnimi sredstvi dosegla veliko večje rezultate.
0 Zvezni zbor in gospodarski zbor Skupščine SFRJ sta te dni razpravljala o osnutku družbenega plana za leto 1964. O tem sta sprejela sklepe, v katerih med drugim poudarjata, da jc treba ukrepe in naloge v pogledu nadaljnjega izpopolnjevanja gospodarskega sistema v planu formulirati jasne-
USPEŠNA TRIBUNA SAMOUPRAVLJANJA
je in natančneje. Pri načrtovanju gospodarskega razvoja v prihodnjem letu je treba upoštevati letošnje dosežke, ki naj bodo kažipot za naprej. V razpravi o osnutku družbenega plana so poudarili' poslanci med drugim tudi to, da morajo biti banke nosilci politike investiranja, da so zmogljivosti trgovine ozko grlo, ki ga uspešen razvoj gospodarstva ne bo mogel več dolgo prenašati, da je treba zagotoviti uspešno stanovanjsko izgradnjo itd.
• Poročali smo še, da so v republiški skupščini obravnavali probleme izvoza. Referat o tem je imel Rudi čačinovič, ki je posebej podčrtal, da je mogoče doseči uspeh v izvozu le s kvaliteto. Gospodarski zbor je na koncu sprejel priporočilo, v katerem je poudaril, da se je treba aktivneje vključevati v prizadevanja za večji in kvalitetnejši izvoz, kar naj izrazijo tudi plani in dolgo-
ročni programi. Zagotoviti jc treba ustrezno komercialno službo, -ki bo sposobna zagotoviti plasma blaga na tujem tržišču. V prizadevanja po večjem in trajnejšem izvozu je treba vključiti tudi ustrezno kadrovsko politiko. Banke naj izboljšajo poslovnost in kvaliteto poslovanja. Proučiti je treba vse možnosti, kako bi povečali dotok deviz tudi iz neblagovnih virov.
• V Jugoslaviji se že nekaj dni mudi na obisku sovjetska parlamentarna delegacija, ki je pred kratkim obiskala tudi Zagreb. K nam je prispela na obisk tudi romunska državna in partijska delegacija pod vodstvom predesednika Državnega sovjeta romunske ljudske republike in prvi sekretar CK Romunske delavske partije Ghcorghiu Dej. Na večerji, prirejeni v čast gostom, sta oba predsednika izmenjala zdravici. Tovariš Tito je v svoji zdravici med drugim nagla-sil, da bo pomenila izgradnja velikega objekta na Donavi, hidrocentrala na Djerdja-pu, most prijateljstva in zgled sodelovanja naših socialističnih držav in narodov. Ghcorghiu Dej pa jc v zdravici izrazil željo, naj bo Balkan področje miru.
• Na seji izvršnega sveta pod predsedstvom Viktorja Avblja so sprejeli osnutek republiškega družbenega plana za leto 19(14, po katerem naj bi znašala stopnja rasti celotnega gospodarstva 11 odstotkov.
• J I.A se pridno pripravlja na svoj jubilej. Vzporedno s svojim usposabljanjem in krepitvijo bojne sposobnosti so pripadniki .11.A pomagali graditi tudi razne objekte za potrebe vseh delovnih ljudi. Samo letos so zgradili za 9 milijard raznih objektov.
ni pioniirjevci priborili v zadnjih letih. Številni diapozitivi kažejo člane delovnega kolektiva pri delu dn na izletih in na športnih srečanjih.
Koristna in zanimiva razstava bo odprta do državnega praznika, da si jo bodo la- i hko ogledali vsi člani kolektiva. Poleg razstave bo kolektiv podjetja priredil v čast 29. novembra tudi centralno proslavo, ki bo danes ob 18. uri v dvorani restavracije.
Posvet komunistov o krajevnih skupnostih
V začetku decembra bo sklican posvet sekretarjev in sekretariatov osnovnih organizacij s področja Novega mesta. Razpravljali bodo o ustanovitvi krajevne skupnosti v Novem mestu. Predlog, naj bi namesto dosedanjih treh stanovanjskih skupnosti, na področju mesta ustanovili eno samo krajevno skupnost? je, kot vse kaže, zelo umesten. Ena krajevna skupnost bi Imela večjo materialno osnovo in bi laie reševala težave, s katerimi se srečujejo prebivalci ln družine, saj ao te težave v vsem mestu enake. Posvet komunistov bo sklican tudi zato, da bi komunisti pripomogli k boljši obveščenosti občanov o leni pomembnem vprašanju.
Dotok proračunskih sredstev zaostaja
Do konca oktobra se je v novomeški občini steklo v proračun 76,6 odst. sredstev, ki so bila planirana. Najlepše so se letos stekala sredstva Iz proračunskega prispevka ln lz prometnega davka od alkoholnih pijač. Dohodnine iz kmetijstva so V zaostanku, saj je bilo do konca oktobra izterjanih le okoli 68 odst. vseh dohodnin. Računajo, da bo do konca leta 'realiziranih približno 90 odst. proračunskih dohodkov. Proračunski izdatki so bili konca oktobra uresniče-. ni 73,4-odst.
Na sejmišču vse po starem
Ponedeljkov sejem za prašiče v Novem mestu Je privabil številne kupce, ki so kupil! 1.01!) pujskov od 1.306, ki ho bili naprodaj. Cene so ostale iste kot zadnjikrat. Pujski so veljali od 6.000 do 9.500 din.
AVTOPROMET - TUZEMSKA ŠPEDICIJA »GORJANCI«:
Večni potniki pripovedujejo o sebi
Težko naloženi tovornjaki drvijo po cestah. Tone tovorov prevažajo iz kraja v kraj. Po dobrih in slabih cestah, iz mesta v mesto, iz tovarne v tovarno, iz kraja v kraj. Svetleči se, lepo prepleskani avtobusi prevažajo tisoče potnikov in zlahka premagujejo velike razdalje. Ali ste kdaj, ko vas je prehitel na cesti velik tovornjak, ki je hropel težko naložen in vlekel za seboj še prikolico, pomislili, kolikšne važnosti je v življenju promet? Ali ste pomislili na to, ko ste morda zgodaj zjutraj odšli proti avtobusni postaji prepričani, da vas tam čaka avtobus, ki vas bo v dobri uri na primer potegnil v Ljubljano? Najbrž niste razmišljali o tem, kljub temu pa je promet, bodisi tovorni, bodisi avtobusni, pomemben činitelj razvoja. Zmanjšuje razdalje med ljudmi in posreduje hitre zveze, obojega pa potrebujemo vedno več.
Od 1. novembra dalje se kolesa tovornjakov ln avtobusov podjetja »Gorjanci« že vrtijo za novi pjan. Konec oktobra so dosegli 831 milijonov dinarjev zaračunanega iztržka in s tem izpolnili letni plan. Kot vse kaže, bodo do konca 1963 s prevozi potnikov in tovorov ter z uslugami v mehanični delavnici ustvarili milijardo dinarjev prometa, morda pa celo za kakšen milijon več. Za 200-članski kolektiv, ki ima 25 vajencev, je to precej.
V- zadnjih treh letih se kolektiv ni povečal, kljub temu pa je vrednost opravljenih uslug močno porasla. V letu 1960 so ustvarili 650 milijonov dinarjev prometa, letos pa bodo, kot smo že povedali, najbrž dosegli že milijardo. Do konca oktobra so avtobusi podjetja Gorjanci prevalili okrog en milijon kilometrov in pri tem prepeljali 818 tisoč potnikov, tovornjaki pa so prevozili 5 milijonov 65 tisoč kilometrov poti, opravili pri tem 29 milijonov 768 tisoč tonskih kilometrov in prevozili 114 tisoč 850 ton tovorov.
Zaradi obojega je letos doseženi finančni uspeh daleč večji od lanskega. Do konca septembra so ustvarili za 100 odst. več čistega dohodka kot lani. Ze' lani so plačali 2 milijona 400 tisoč dinarjev »davka na pridnost«, letos pa so ga do konca tretjega tromesečja plačali kar 10 milijonov 400 tisoč dinarjev. Upajo, da' bo »davek na pridnost« kot neprimeren instrument kmalu ukinjen. Prizadeli jih bodo novi predpisi, s katerimi so cestne takse povečane, in če
ugodno rešen. Samo letos so porabili za ureditev avtobusne postaje  v  Novem  mestu  3 milijone
Naloženi tovornjaki hitijo po vsej Jugoslaviji
45 tovornjakov z 29 prikolicami in skupno nosilnostjo
Dvojna amortizacija in pot do obnove voznega parka
Ko so se v kolektivu pred nekaj leti poglobili v številke in se po-mudili zlasti ob stroških za vzdrževanje vozil, so ugotovili, da se starih, dotrajanih vozil ne izplača držati. Sredstva, ki so Jih ustvarjali sproti, za obnovo niso zadoščala. Kaj storiti? Sklenili so z zakonitimi predpisi določeno stopnjo amortizacije povečati za 100 odstotkov. Sadovi tega ukrepa so v prej naštetih podatkih.
»Gorjanci« razpolagajo zdaj s 23 avtobusi, 45 tovornjaki in 29 prikolicami. V avtobusih Je 750 sedežev in 370 stojišč, tovorna vozila pa Imajo skupno nosilnost 570 ton. Samo v letu 1963 so kupili 10 tovornjakov, 3 prikolice in 4 avtobuse ter za vse skupaj odšteli 116 milijonov 100 tisoč dinarjev. Pri tovornih vozilih se poslužujejo kreditnih ugodnosti, ki jih  nudijo  tovarne avtomobilov.
Jože Itajh, avtomehanik iz mehanične delavnice »GORJANCI« v Straži: ob sodobnem stroju za preizkušanje tlačilk ugotavlja, ali so te še v redu. Tudi tak stroj sodi med sodobno opremo, kakršne ni najti v vsaki delavnici
TA PROSTOR SMO ODSTOPILI KOLEKTIVU PODJETJA »GORJANCI« STRAŽA - NOVO MESTO
30 odst. kupnine položijo t gotovini, za preostanek pa Jih tovarna kreditira 3 leta. V celoti so letos takoj plačali 3 prikolice ln 2 avtobusa, za ostalo pa so uporabili prej omenjene kreditne ugodnosti.
Razumljivo je, da sredstev za tako obsežne nakupe niso mogli ustvariti nttt s povečano amortizacijo. Nekaj so primaknili iz čistega dohodka po zaključnem računu, nekaj pa se je nabrulo tudi s prodajo vozil, ki so bila za kolektiv nerentabilna. Stroški so se neprimerno zmanjšali. Lani »o Imeli v tovornem prometu na tonski kilometer 14,87 dinarjev stroškov, letos so Jih znižali na 13,011. v avtobusnem prometu Je bilo lani n;i prevoženi kilometer H4.17 dinarjev stroškov, lotos pa le 135 dinarjev.
.bodo uresničene govorice o povišanju cen za goriva, bo tudi za- to treba odšteti marsikak dinar več. Kljub takšnim težavam pa se zaradi dobrega gospodarjenja i.   bojijo prihodnosti.
Dobre in slabe avtobusne proge
Podjetje »Gorjanci« vzdržuje z lokalnimi vred 24 avtobusnih prog. Med njimi Je 17 večjih, najdaljša pa je ona iz Novega mesta, prek Krškega in Celja v Maribor. Dolgoletni problem garaže za avtobuse v Novem mestu so letos rešili.
V Bršllnu so nasproti gospodarskih skladišč postavili garažo, v kateri je dovolj prostora za avtobuse, ki prenočujejo v Novem mestu. Tam je tudi manjša mehanična delavnica za sprotna servisna popravila. Za gradnjo garaže so odšteli 30 milijonov dinarjev.
Razen avtobusnih prog, ki so donosne, vzdržuje kolektiv tudi precej takšnih, ki mu povzročajo izgube. Dobro vedo, da prebivalcem posameznih področij ne morejo odreči pravice do boljših in sodobnejših zvez s kulturnimi, upravnimi In gospodarskimi središči, kamor morajo po opravkih.
V končnem obračunu se to le ne-kako Izravna, ugotavljajo. Zato avtobusi »Gorjancev« te vedno vozijo na progah Ostriž—Metlika-Črnomelj, Dobrepolje— Novo mesto, Novo mesto—Bršlln—Novo mesto, Gabrje— Novo mesto, Sinji vrh-Vinica ln še marsikje drugod, kjer ustvarjeni promet . Se zdaleč ne pokrije stroškov.
Z olajšanjem ugotavljajo, da se vprašanje avtobusne postaje v Novem mestu lr rešuje. I.-Ihs so uredili postajne lope, preselili potovalni urad k avtobusni postaji, v načrtu pa imajo tudi ureditev čakalnice za potnike. To bodo odprli lalioj, ko bo ITT podjetje izpraznilo svoje skladišče. Razgovori o tem w ugodno odvijajo, zato upajo. Mi bo oh sodelovanju vseh   činiteljev    problem kmalu
570 ton tovora razvaža blago po vsej Jugoslaviji. V upravi podjetja v Straži vedo vsak dan, kje so posamezna vozila, koliko so tega dne prevozili in kakšen tovor so prevažala. Po Jugoslaviji je razmeščenih 8 poslovalnic: v Ljubljani, Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Beogradu in Sarajevu. Te poslovalnice pripravljajo povratni tovor za vozila, ki pridejo tja. Tak način poslovanja se je tako s finančne kot tudi organizacijske plati doslej najbolj obnesel. Razen tega so »Gorjanci« v pogodbenem sodelovanju z nekaterimi drugimi prevoznimi podjetji: z »Loznica transportom«, z »Dinamo transportom« in nekaterimi drugimi.
V tovornem prometu so glavni odjemalci »Gorjancev« podjetja Novoles, Belt, Kremen in gozdna proizvodnja, poleg njih pa je še cela vrsta drugih naročnikov.
Tovorni promet bi se odvijal veliko laže, če bi bila na voljo vozila večje nosilnosti. Najbolje se obnasejo 10-ton-ski tovornjaki z 18-tonskimi prikolicami. Ker nudi domača industrija le 17-tonska vozila, se poslužujejo teh. Veliko nepotrebnih težav je z nadomestnimi deli za vozove domače proizvodnje. Na tržišču je letos toliko ponudb za prevoze, da jih z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne morejo opraviti.
Mehaniki skrbijo, da so vozila v redu
Mehanična delavnica v Straži opravlja servisna in generalna popravila za vsa vozila »Gorjancev«, razen tega pa nudi usluge obeh vrst tudi vsem lastnikom motor* nili vozil, ki se zatečejo vanjo. Prevzeli so servis za TAMOVA in IAPOVA vozila.
Oprema avtomehaničnih delavnic je pri nas v največ primerih dokaj revna. Predvsem primanjkuje sodobnih pripomočkov za preizkušanje posameznih delov in za ugotavljanje napak. Pri »Gorjancih« so v zadnjih letih svojo opremo precej izboljšali in kupili tudi obe sodobni pripravi, ki ju lahko vidite na slikah.
Pri vzdrževanju tovornih vozil In avtobusov imajo nemalo težav zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Avtomobilske plašče nekaterih dimenzij je težko dobiti, zlasti je letos primanjkovalo tistih v velikosti 12,00 X 20 in še ti, katere so lahko kupili, so bili slabe kvalitete. Nadomestne dele za vozila tuje izdelave je dobiti veliko laže kot za domače. Najbolj primanjkujejo deli za tamovce, pa tudi z deli za fapovce je' večkrat težko.
Zaradi podobnih težav je bilo kar prav, da so se odločili porabiti čim več sredstev za nakup novih vozil. V prihodnosti pa se bodo vsekakor lotili preureditve mehanične delavnice in gradnje novih upravnih prostorov, ker so le-ti - močno potrebni.
Voznikom velja vsa skrb kolektiva
Pri »Gorjancih« so zaposleni največ ljudje iz Novega mesta, -Straže in bližnje okolice. Prihodnje leto bodo proslavljali 10. obletnico ustanovitve. Iz sorazmerno majhnega podjetja so se v tem času razvili v prevozniški kolektiv, ki šteje med največje v Sloveniji. Zlasti vozniki in delavci iz mehanične delavnice, večji del domačini, so se za razvoj svojega podjetja živo zanimali, prav zato je doseglo takšne uspehe.
Prometne nesreče so vsakdanji pojav, pri tolikšnem prometu, kot ga opravijo »Gorjanci«, pa Je razumljivo, da ne gre brez nesreč. S ponosom povedo, da v zadnjih dveh letih niso imeli nobene smrtne nesreče in da se ni nobena od nesreč, ki so jih doživeli njihovi vozniki, primerila zaradi vinjenosti ali večje malomarnosti.
Preprečevati je mnogo bolje kot po toči zvoniti, pravi stara modrost. Pri nagrajevanju voznikov upoštevajo njihov ekonomski uspeh in njihov odnos do dela in do . vozil, zato je nesreč vedno manj. DS je že sprejel sklep o posebnem prizadevanju, ki se bo odslej podeljeval voznikom, ki v zadnjih dveh letih niso imeli prometne nesreče in ne tozadevnih obravnav pred sodiščem in DOZ. Prejeli bodo zlato značko podjetja in diplomo. V začetku 1961 bodo vsem voznikom, ki so te pogoje Izpolnili v letu 1963, podelili srebrne značke z diplomami.
Vozniki so v okviru sindikalne podružnice ustanovili samopomoč. Vsak mesec prispevajo iz osebnih dohodkov določen znesek v poseben sklad. Iz njega prejemajo posebno podporo, kadar so njihovi osebni dohodki precej nižji zaradi posledic nesreče (bolniški stalež, prepoved vožnje, vozilo v popravilu itd.).
Svojstvene oblike samoupravljanja
Kako uresničuje delavsko samoupravljanje kolektiv, ki
Avtoelektričar mojster Tone Kune pri sodobnem aparatu za preizkušanje avtoelektričnih naprav, ki ga je podjetje »Gorjanci-« kupilo v Italiji
združuje precejšen del voz-nikov-popotnikov in ima svoje poslovalnice v 8 krajih države? Prisiljeni so bili prilagoditi ga svojim pogojem. Za obveščanje članov kolektiva je potrebno več skrbi in mnogo vztrajnega dela. Za-.pisnike in sklepe sej samoupravnih -organov pošiljajo vsem poslovalnicam, tam pa se z njihovo vsebino seznanjajo vozniki, ko se gredoč oglasijo. Vsekakor pomeni njim zapisnik s seje DS mnogo več kot marsikateremu delavcu v tovarni. Za človeka na poti, daleč od doma, je to tudi neke vrste pozdrav iz domačega kraja.
Sklicevanje sej je svojevrstna težava, kljub temu pa le najdejo priložnost za to. DS ima več komisij, med njimi tudi posebno komisijo za avtobusni promet, ki se ukvarja samo s tovrstno problematiko. Na vseh sejah so poleg vodilnih uslužbencev prisotni tudi predstavniki družbenih
organizacij iz kolektiva. Osnovna organizacija Zveze komunistov združuje kar če: trtino zaposlenih, med njimi pa je mnogo mladih komunistov. Decentralizacije delavskega samoupravljanja niso mogli speljati s pomočjo sestavljanja številnejših organov, ker bi le-ti bili malokdaj sklepčni. Zato so raje zagotovili neposredno udele* bo kolektiva na sejah in zlasti razvili dejavnost komisij pri samoupravnih organih.
Poleg vsega, kar so našteli, so zaposlenim zagotovili topel obrok, sprejeli sklep o kolektivnem zavarovanju članov in še mnogo drugih' reči.
O Ob koncu naj zaželimo 0 vsem voznikom podjetja 0 »Gorjanci«, vsem njihovim 0 spremljevalcem in - vsem 0 potnikom srečno vožnjo! 0 Kilometri, ki jih prevalijo 0 njihova vozila, naj mine-£ vajo brez nezgod!
PARTIZAN (N. m.) : RK CERKLJE 13:9
V eni zadnjih športnih prireditev letošnje sezone v Novem mestu je v nedeljo' novomeški Partizan premagal RK Cerklje s 14:9. Igrišče na Loki je bilo zelo težko za igro, žoga pa je bila mokra in spolzka ter je močno ovirala igralce. Cerkljanl so enako kot Novo-meščani prvaki zasavske lige in bodo v prihodnji sezoni verjetno igrali v drugi republiški ligi. Zato Je srečanje obetalo lepo in borbeno igro. To pa se ni zgodilo. Moštvi sta Igrali raztrgano in nezrelo. Težko igrišče in pozen termin ne moreta biti dobro opravičilo za to, kar smo v nedeljo gledali na Loki.
Moštvi sta igrali v naslednjih postavah:
RK Cerklje: Zlobko. Stopar, Vidmar, Kuželj I (5), Grame, Lopatic (1), Horžen, Kodrič (1), Komočar (2), Kuželj II.
Partizan: Perko, Vidmar (1), Bele I (3), Bele II (1), Pečnlk, Bavdek (5), Stokanovič, Vovk, Blažlč (3).
V začetku tekme so se znašli gostje, ki so trikrat vodili z enim golom razlike, a so Novomeščanl vsakokrat izravnali rezultat. Pri 3:3 pa so prevzeli igro v svoje roke domačini, povedli i dvema goloma razlike in prednosti niso več izpustili do konca tekme. -al
Revija kegljačev za dan republike
Odbor za kegljanje Dolenjske je tudi letos priredil revijo keglja-
čev na 200 lučajev. Tega turnirja, najboljših posameznikov so se udeležili vsi dolenjski kegljači, manjkali so samo tekmovalci ti Kanižarice. Kot je bilo pričakd-vati je bila glavna borba med telt movalci Pionirja, ter rezultatom 800 kegljev, katerega Je uspeli preseči samo trem tekmovalcem.
Na reviji Je že v začetku pove^ del Mrzljak z odličnim rezultatom 843 kegljev. Najbolj sta se mu približala Hren z 831 in Juntez z 826 keglji. Ostali tekmovalci nisi mogli preseči 800 kegljev, med njimi pa sta dosegla ugodni mesti član Novoteksa Klobučar z dobrim četrtim mestom ln Stari« Veser s sedmim mestom.
Rezultati: Mrzlak 843, Hren 831. Juntez 826, Klobučar 795. Vukšinovič 790, Krušič 787, Vesel Stane 776, Romih 772, Fllipčie 768, Bratož III. 760, Stepec 758, Vesel Božo 748 itd.
Zvesti bralci iz Banjaluke
Domača fant«, ki sta prt vojakih v Banjalukl, prav težko čakata Dolenjskega lista. Prek nJega pošiljata lepe pozdrave in čestitke vsem podjetjem in ustanovam y Sloveniji, domače pa pozdravljata Jože Godee iz Kom polja in Janez Kaatelic Jz Novega mesta.
AVT0PR0MET — TUZEMSKA ŠPEDICIJA
„ GORJANCI" Novo mesto - Straža
ČESTITAMO VSEM POTNIKOM, SVOJIM STRANKAM IN DELOVNIM LJUDEM ZA DAN RETUBLIKE!
Pogled na avtobuse podjetja »GORJANCI«. Takole se zvrstijo vsak večer po deveti uri v letos zgrajeni novi garaži v Bršlinu

BODOČI DOM MLADIH SEVNIČANOV
Prebivalca Sevnice in njene bližnje okolice se vsak dan t veseljem ozirajo v hitro rastoče zidove nove sevniške osnovne šole. Do zime bo Stavba pod streho, prihodnje leto pa bodo dela nadaljevali jr in če bi bdlo vse po ženah in sreči, bi v jeseni otroci že sedeli v novi šoli.
Zdaj ima 847 otrok z ožjega področja Sevnice pouk v 27 razredih kar v štirih stavbah, med temi pa Je tudi po t km razdalje. Dve stavbi sta stari nad 230 let, ena 170 let
in ena nad 70 let. Pouk imajo v dveh izmenah, za šolarji pa pridejo na vrsto še odrasli obiskovalci večernih šol, raznih seminarjev, glasbena šola in vajenska šola s 120 u-čenai. Potemtakem ze razumljivo, zakaj se je Sevnica odločila za gradnjo nove šole, čeprav ima velike potrebe tudi v gospodarstvu, kjer Je treba obnavljati podjetja in preusmerjati proizvodnjo. Vse kaže, da bo spričo podružb-IJanja v kmetijstvu prebivalstvo Sevnice in okolice še
Pletilnici »D0K0« v Dobovi se obetajo boljši časi
Težave, ki so se posebno v
gem letu pokazale v koli pleHlnlce »DOKO« v vi, so sprožile vrsto go-o ukinitvi podjetja in podobnem. V zadnjem času pa Je kolektiv s pomočjo občinske skupščine zastavil vse Rile za nadaljnji obstoj podjetja ln Je v dogovoru za integracijo z metliško trikotažno Industrijo »Beti«.
Predvidena združitev naj bi )ila izvedena 1. januarja 1964; edanji izdelki dobovtske kon-ekcije so našli pot na trži-Ča Gorenjske, Zagreba (vse lo Osijeka), brežiški trgovci
Ezanje niso kazali posebne-zanimanja, razen takrat, :o so jtih lahko kupili s 5-odst. popustom. Doslej so zdelovali lepe modrčke iz >erlona in damasta, pižame, ) red pašnike in pletenine iz 00-odst. volne.
Zadnje tri mesece Je 46 zaposlenih v koleiktoivu delalo samo ob zajamčenem osebnem dohodku, kljub temu so fzrtrajali, in vse kaže, da je najhujše za njirmi.
Občinska skupščina je pripravljena prispevati 15 milijonov za zgraditev nove proizvodne hale, ki bi omogočila 160 ljudem zaposlitev in ureditev razmer v podjetju. Od združitve z eno naših najboljših tovarn »Beti« v Metliki si lahko obetamo vse najboljše.
Za Mali Podljuben
Lepo pozdravljam vse bralce Dolenjskega lista, vse No-vomeščane, posebno pa prebivalce Malega Podijubna, in jim prisrčno voščim za dan republike. Jože Muhač, vojak v LJubljani.
Vsem Dolenjcem
Vsem ljudem po Dolenjski iskreno čestitava za praznik 29 november, domače pa prisrčno pozdravljava in jim kli-čeva na skorajšnje svidenje! Vojaka v Skopju: Jože Zupančič, doma z Vrha, in Srečko Križnik iz Mirne.
■
K.      i   . v*        v •    I • • H
ri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Bratkovič, Anica Janežič, Božidar Ostanek, Vida Klepec, Otilija Jerman, Jožica Majcen, Olga Janežič, Ivanka Polarlč, Anica Barbič, Tone Vesel, Nežica Ciglar, Joža Božjak, Ana Stanlša, Marina Plut, Gabrijela Pire, Magda Kavšek, Mira Tome, Ncžka Nemanlč, Angela Rešetlč, Anica Burger, Marija Uragan, Martina Banič, Tončka Pate, Terezija Lopatic, Karolina Nose, dijaki ekonomske srednje šole v Novem mestu; Alojzija Miklič, gospodinja z Broda: Franc Kopic, član kolektiva Zavoda za urejevanje gozdov v Novem mestu; Pavla Jordan, član kolektiva postaje LM Novo mesto.
iiiiiiiiifliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiaiiiiiiaiiiiiii:;!!'1
naraščalo. V mestu menijo, da bo že v prihodnjih 7 letih tu živelo še 1550 ljudi več, tako da bo imela Sevnica z bližnjo okolico kakih 7500 ljudi. 2e po dobrem desetletju bo obiskovalo sevniško osnovno šolo približno 1400 šoloobveznih otrok. Ko bo' nova šola zgrajena, bodo eno njenih sedanjih stavb prepustili vajenski šoli ln internatu, eno pa glasbeni šoli. No va osemletka in en objekt sedanje šole bosta torej zadostovala v prihodnjih 15 letih za pouk v dveh izmenah.
Nova sevniška šola bo imela 15 navadnih učilnic in tri učilnice za tehnični pouk, ri-salnico in razred za pouk fizike in kemije; seveda bodo učenci imeli tudi telovadnico, šolsko kuhinjo in jedilnico, upravne prostore in prostore za učila.
Letos bodo potrebovali za gradnje 92 milijonov dinarjev, od česar je prispeval občinski investicijski sklad 20 milijonov din, prav toliko pa je posodila podružnica KB v Sevnici. Za dobo 4 let je posodil medobčinski sklad za šolstvo v Novem mestu 45 milijonov dinarjev, od česar naj bi prispevali lokalni viri (občinski investicijski sklad in prispevki gospodarskih organizacij) 40 milijonov dinarjev. Da bi novo šolo dogradili in opremili, pa bo treba 150 milijonov dinarjev. Občinska skupščina je prosila sekretariat za šolstvo SRS, da bi ta znesek posodil v obliki kredita, posojilo pa bi občina kasneje seveda vrnila. Po pr-
Skupni plenum SZDL in sindikata
V začetku decembra bo sklican skupni plenum ObO SZDL in ObSS Novo mesto. Na plenumu bodo razpravljali o problematiki finansi-ranja, notranje delitve in samoupravljanja na področju družbenih služb. Iz takšne razprave bodo skušali izluščiti osnove za izdelavo osnutkov statutov v delovnih organizacijah družbenih služb. Glavni problem, katerega se bo treba lotiti, pa je prav gotovo finansira-nje, ker to omejuje dejavnost družbenih služb. Načelne razprave o statutih v družbenih službah niso privedle nikamor, zato je skrajni čas ugotoviti iz kakšnih osnov naj rasto določila statutov. .
Ali niso prisrčni? V ozadju sedijo malčki, oblečeni v »Cicibane« — trenirke v svileni prevleki, v ospredju slike pa sta dva otročička v kompletih »Medo«, izdelanih iz kosmatene volne in bombaža (blago zanje izdeluje Beti v Metliki). Oba kompleta, »Ciciban« in »Medo« sta primerna za mokro in suho vreme ter za sne«, izdeluje pa ju »KOME T« Metlika. -Osrečite svoje malčke s tem cenenim, praktičnim in lepim oblačilcem!
votnih podatkih naj bi stala nova šola 273 milijonov dinarjev, zaradi povečanih cen pa bo stala približno 300 milijonov dinarjev. Gradnja tako velikega, hkrati pa nujno potrebnega objekta je veliko breme za sevniško občino; lotila se ga je pa zato, ker je sedanje stanje šol v Sevnici nevzdržno. Prebivalci Sevnice in člani občinske skupščine upajo, đa bo mesto s posojilom skupnosti prihodnje leto lahko dopradilo prepotrebno osnovno šolo.
Prihodnje leto bo sevniška občina napela vse sile, da bo zgradila osemletno šolo v Sevnici. Zdaj je opravljena približno tretjina vseh del pri gradnji
Zadovoljivi uspehi v krški občini
Zapiski z zadnje seje občinske skupščine Videm-Krško
Občinska skupščina v Vidmu-Kr-škem je na seji 19. novembra med drugim razpravljala tudi o realizaciji programa gospodarskega, razvoja in proračuna v devetih mesecih letošnjega leta. Ugotovljeno je bilo, da so bili v tem obdobju doseženi lepi gospodarski uspehi. To pa je omogočilo povečanje realne potrošnje in dvig življenjske ravni občanov. Hkrati je skupščina ugotovila, da se je potrebno tudi v bodoče prizadevati za vključevanje delovnih kolektivov, njihovih organov samoupravljanja, kakor tudi političnih organizacij in vodstev v nadaljnje izkoriščanje notranjih rezerv, v večje varčevanje. — Izboljšati Je treba organizacijo dela. Ce ugotavljamo gospodarske uspehe po panogah, vidimo, da Je industrija dosegla znatno večjo realizacijo kakor v istem razdobju lanskega leta. Tako je bil letos družbeni bruto proizvod za 19,6 odst. večji, narodni dohodek za 20,8 odst., osebni dohodki za 21,2 odst., zaposlenih pa je bilo samo 7,2 odst. več kakor lani. Ko ugotavljamo uspehe v industriji, ne smemo mimo problemov, ki se v tej panogi pojavljajo. Kolektiv rudnika na Senovem je izpolnil 9-mesečne obveznosti, vendar mu Je primanjkovalo delovne sile ln materiala za investicijska dela. Rudnik »Kremen« je imel velike težave na tržišču predvsem zaradi pomanjkanja vagonov in neugodnega vremena. Povpraševanje po proizvodih tovarne čokolade in peciva »Imperial« Je bilo v prvem polletju manjše, zato kolektiv ni dosegel planskih obveznosti. Pričakujejo pa,- da bodo to nadokna dili v zimskih mesecih. Konfekcija papirja sicer zadovoljivo dosega plan proizvodnje, vendar bi bilo potrebno, da bi podjetje vložilo več truda in skrbi za kvali teto nekaterih svojih proizvodov Člane občinske skupščine je nekoliko presenetil podatek, da tovarna celuloze in papirja ni izpolnila 9-mesečnega plana. Dva laz-loga sta, ki opravičujeta kolektiv celuloze: montaža novega papirnega stroja je bila zakasnjena, razen tega pa se novi stroj po krivdi dobavitelja večkrat pokvari. Ne smemo spregledati tudi dejstva, da je bila v prvih mesecih letos proizvodnja omejena zaradi pomanjkanja celuloznega lesa. V »Kovinarski« gre letos zelo dobro Tudi investicijska izgradnja poteka v glavnem po načrtu.
Velik napredek Je bil dosežen zlasti v kmetijstvu. V primerjavi z lanskim obdobjem (9 mesecev) Je bil presežen družbeni bruto proizvod za 54,8 odst., narodni dohodek za 74.9 odst., osebni dohodek za 38,8 odst., zaposlenih pa Je bilo samo 13,8 odst. več. Vse to kaže, da se sredstva, ki so bila
vložena v kmetijstvo, že sedaj bogato obrestujejo. Zasluga za to gre verjetno tudi boljši organizaciji dela. Kmetijska zadruga v Vidmu-Krškem Je dosegla družbeni bruto proizvod s 110,7 odst., KZ Kostanjevica s 83 odst., KZ Brestanica s 77,7 odst. in kmetijsko podjetje Leskovec s 57,6 odst. Kmetijske organizacije so do konca septembra vključile v družbe.il sektor nadaljnjih 264 hektarov obdelovalnih zemljišč. Nekoliko slabše pa so se izkazale kmetijske organizacije v živinorejski proizvodnji. Družbena posestva niso dosegla števila planiranih goved, prav tako pogodbeno sodelovanje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci nI bilo najbolj uspešno.
Gradbeništvo Je doseglo družbeni bruto proizvod 96,2 odst., promet pa z 78 odstotki. Oboje je zelo ugodno. Trgovina Je nekoliko odpovedala. Družbeni bruto pro-
izvod Je dosegla samo z 71,6 odst. Trgovina Je v videmsko-krški občini slabo organizirana. Prav zato ni več kos svojim nalogam. Verjetno bo prišlo konec leta do-združitve trgovskih podjetij, Kar bi bilo brez dvoma koristno. Takrat bi bilo možno izvesti specializacijo trgovine, zmanjšati u-pravne stroške, načrtno usmerjati sredstva za izgradnjo in modernizacijo lokalov, povečati kontrolo In podobno. Gostinstvo je doseglo bruto produkt s 86,3 odst. Se vedno pa ni urejeno gostinstvo v občini. Ne zadovoljujeta kvaliteta preskrbe in higiena gostinskih prostorov. Ker je gostinstvo tesno povezano s turizmom, so predvideni določeni ukrepi za znatno izboljšanje. Obrtništvo pa je doseglo družbeni bruto proizvod ■ 75,2 odst.
Kljub vsem težavam so bili v videmsko-krški občini doseženi zadovoljivi uspehi.
»DANA« kljub težavam nad planom
Destilacija alkoholnih pijač »Dana«« na Mirni je ob koncu preteklega meseca presegla letni proizvodni plan za 1 odstotek, plan dohodkov pa za 5 odstotkov, medtem ko je bil plan stroškov nekoliko manjši in uresničen z 99 odstotki. Uspeh je podjetje doseglo kljub raznim težavam in v zvezi z novimi gospodarskimi predpisi, ki prepovedujejo razpečava-nje alkoholnih pijač v lesni embalaži. »Dana« ima trenutno za okrog 20 milijonov dinarjev take embalaže, s katero ne ve kaj početi. To pomeni za podjetje precejšnjo izgubo, ker na drugi strani še ni dovolj pripravljeno za polnjenje steklenic s svojimi izdelki. Precejšnja ovira v proizvodni so tudi neprimerna skladišča, ki so od podjetja oddaljena tudi po 7 km. Kljub tej pomanjkljivosti je bila letošnja realizacija za 167 milijonov dinarjev nad zmoglji-
vostjo skladišč. Predvidevajo, da bodo primerna skladišča 1 iko gradili v prihodnjem letu.
KAPELSKE DR0BTINE
0 V Kapelah se je pred
kratkim 40 ljudi udeležilo predavanja o obrambni sposobnosti države. To kaže, da se prebivalci ne zanimajo samo za ozko področje kmetijstva, s katerim se največ ukvarjajo.
0 Iz domače vasi se vsak dan vozi na delo 50 ljudi. V Zagreb jih gre 15, ostali pa v Brežice, Dobovo in na Bi-zeljsko, kjer več industrijskih in obrtnih podjetij nudi zaslužek tudi Kapelčanom.
0 Za domačo godbo, ki ima že stoletno tradicijo, se zanimajo tudi v Zagrebu in Ljubljani. Radi bi godbenike posneli na trak, pa jih kapelnik ne more dobiti vkup na vajo. Zadnjič, ko je bila slovesnost na pokopališču, pa so le zaigrali.
TOVARNA CELULOZE iN PAPIRJA

DJURO S AL A J
Videm-krško
ii
PROIZVAJA SULFITNO CELULOZO V BELJENI, NEBELJENI IN RAZNI DRUGI SPECIALNI KVALITETI, LESOVINO, ČASOPISNI PAPIR TER OSTALE TISKOVNE IN OVOJNE PAPIRJE.
ODJEMALCEM NAŠIH PROIZVODOV SE ZA NADALJNJE POSLOVNO SODELOVANJE TOPLO PRIPOROČAMO.
Nekaj o črtah, svetlobi in senci
Kdo drug kot svetloba in 6enca in črte, ki se pojavijo .tam, kjer se stikajo ald predirajo prijemljive prostorne (pravimo jim tudi plastične) oblike, nam predstavijo dalmatinsko otroško in našo pi-šečko podgorsko mamo. Podobno življenje in isti anatomski zakoni so izoblikovali gube. Vendar pa nam dokaj podobne gube na čelu in okoli obrvi hitro povedo, da se je misel starke z otoka samo bežno zaustavila pri vprašanju: Le zakaj me želi fotografirati? Podgorska mama pa so tuhtali. Smešek, ki ji Je pri nuđenju kozarčka izvrstnega rizlinga (da bi dozorel tak ali vsaj podoben tudi v brežiškem gradu!) zaigral okoli ust, je zamrl v napetosti trikotnih gub nad obrvmi.
še kaj. Smešna skica št. 2 nam marsikaj pove o črtah.
Ce si debel, naj bo vzorec tkanine, ki jo izbereš, navpičnih črt; kroj naj poudari navpičnice, ki se izgube na prepolnih oblikah — hlačah. Drobna si, zato ne iziberi trikotnega izreza... Na ozki, visoki steni vleči čopič vodoravno; vodoravno naj leži tudi vzorec, če ga že uporabiš. Stena bo učinkovala širše in nižje.
Poglej hramček! Vodoravno leže bruna sten, ki se razcve-to v tako imenovanih »skrinjicah«, širina, oprtost na tla je s tem poudarjena. Ni občutka, da bo hramček padel kot kaka lopa. In pokončnost desk, s katerimi je zaprt slemenski trikotnik, ki mu pravimo timpanon, dviga
belinju in petelinčkih, ki pi-skajo, če jim pihamo v škofijo.
Prof. Miro Kugler
Slovenski književniki v Brežicah
9. novembra so v brežiškem prosvetnem domu oa-prli razstavo mladinskih del. Prirediteljica Mladinska knjiga je pripravila izbor, ki ije obsegal okrog 300 knjig. Po otvoritvi razstave je bil v prostorih prosvetnega doma literarni večer, na katerem so brali svoja dela književniki France Bevk, Ivan Mi-natti, Ada Skerl in Ferdo Godina.
Dalmatinka z otokov in pišečka mama iz Podgorja (Foto: prof. Mirko Kugler)
Žareča poletna svetloba se zmagovito bori s črnino Dal-matinkine rute in medla oktobrska luč komaj zmaguje na živo vzorčasti, svetli podgorski ruti.
Pustimo starki, prav tako lepi, kot so lepe vznemirjajoče črte kake Claudije Cardi-nale ali pa naše brhke, črno-oke in vitkonoge Dolenjke.
Crte so temelj tiste čarovnije, ki nam pričara podobo. Bkica št. 1 pove, da* tanke, ostre črte izrazijo daljino, debele, žametno mehke pa bližino.
Dekleta in žene, ki so v srcu še dekleta, so ljubile in še ljubijo bogate čipke, ki se urnirijo in izgube na spodnjicah narodnih noš starM ... Ostra, nazobčana črta vznemirja, razveseljuje, privlači ali odbija. Z vodoravnico lahko označimo širino, zado-voljnost; s poševnico usbva-rimo razgibanost, napor, otožnost, navpičnica pa nam poustvari rast, stremljenje in
streho, da ne1 sili k tlom. Mojstrsko delo!
Želimo, moramo privabiti tujce v naše prelepe kraje. Razmišljanje o črtah, ki rišejo oblike, nam bo pri tem pomagalo prav toliko kot zdravo prirodno vino in belokranjska ajdova povitica, nadevana z orehi.
Ta razgovor bodo nadaljevali po vmesnem razgovoru o šibju, skopni slami, ličju ali
V Straži spet marksistični krožek
Na mladinskem sestanku v Straži, ki je bil 22. novembra, so se pogovorili o svojem delu in o pripravah na letno konferenco. Predsednik aktiva Branko Šenica je ugotovil, da se mladina letos ni posebno izkazala. Franci Zaman se je zavzel za oživitev marksističnega krožka, na katerem bo straška mladina obravnavala tudi aktualne družbene probleme. Predlog so mladinci z navdušenjem sprejeli,"" krožek pa bo vodil Zaman, Zabavnega življenja v Straži ni, zato se bodo trudili, da prevzamejo vodstvo v klubski sobi mlajši tovariši. Menili so, da bi namesto slabo obiskanih večernih filmskih predstav ob nedeljah v dvorani priredili ples oziroma prireditev, ki bo imela večji učinek kot film. V kratkem bo tudi straška mladina praznovala dan republike, na kar so se dobro pripravili. Praznovali bodo s sodelovanjem pripadnikov kulturne skupine iz JLA in učencev osnovne šole iz Vavte vasi.
Obsežen načrt za izobraževanje
Iz programa novomeške Delavske univerze
Delavska univerza v Novem mestu je nedavno izdala posebno brošuro, v kateri je v celoti zajeta njena dejavnost za sezono 1953-64. V tri razdelke deljene teme zajemajo vrsto poglavij iz družbenega, strokovnega in splošnega izobraževalnih centrov v gosposka univerza s pomočjo predavateljev obdelala v sezoni na razne načine in v najrazličnejših oblikah.
Od Čateža do Litije
105 let je minilo, odkar je Fran Levstik v »Slovenskem glasniku« objavil Popotovanje od Litije do Čateža. V tem eseju ni toliko opisoval poti, po kateri je hodil s svojim prijateljem Radivojem, pač pa ga je bolj zanimala pot, ki naj bi jo ubrala slovenska vezana beseda. Peklo ga je spoznanje, da stara Jjudska pesem in pripovedka vse "Olj toneta v pozabo. Starih ljudskih pesnikov v njegovih časih ni bilo več ali pa so bili zelo redki, in le še kaka babica se je tu in tam spomnila odlomka iz lepe pripovedne narodne pesmi. V tem de-!u je Levstik posvetil pomembno mesto tudi dolenjskemu kmetu, njegovemu življenju in navadam. Dolenjska je bila v tistem času še Precej zaostala, za zakotne hribovske vasi se nihče ni brigal, življenje v njih je teklo enolično iz dneva v dan, iz leta v leto, iz desetletja v desetletje enako. Cas je prinašal le malo sprememb. Levstik je grajal to zaostalost in jo prikazal v pravi luči, navduševal pa se je nad vsako iskrico napredka, nad gostoljubnostjo Dolenjcev in nad idilično pokrajino.
Ali se je od tedaj mnogo spremenilo? Na to vprašanje lahko odgovorimo maturanti novomeške gimnazije, ki smo ob obletnici tega, za slovensko kulturo tako pomembnega dogodka odšli na pot. Profesor zgodovine Tine Robida in slavist prof. Jože Sever sta nam razložila pomen tega popotovanja. Za razliko od Levstika smo šli v nasprotni smeri, se pravi od Čateža do Litije. .
Dolenjca, ki nas je še vse zaspane pobral v Novem mestu, smo zapustili na postaji Velika Loka. Objel nas je hladen jesenski zrak in hitro smo se zvrstili po cesti proti Mali Loki. Ko se je izza drevja v sadovnjaku prikazalo poslopje nekdanje gospodarske šole, smo bili že. kar razgreti in radovedno smo se ozirali po pokrajini, ki je kukala iz megle. Pred vrati nekdanjega gradiča v Mali Loki nas je pričakala skupina Makedončkov, ki so po katastrofi v Skopju skupaj z materami dobili zavetje v tej hiši. Pot smo nadaljevali proti Čatežu. Videli smo vinograde in skupino hiš, kjer so bili med zadnjo vojno hudi boji med Nemci in partizani. Nemci so vdrli v vas, jo požgali in postrelili 32 moških. Do Čateža smo, premišljujoč o tem zločinu, kar nekam hitro prišli. Ustavili smo se pred nizko kmečko hišo, na kateri je vzidana spominska plošča. Tu se je rodil narodni heroj Vinko Si-mončlč. S spoštovanjem smo zrli v verze, ki so vklesani v kamen, in opazovali hišo, ki je dala velikega junaka.
Na zaplaškem hribu smo uživali razgled nič manj kot Levstik. Prijetno zaobljeni dolenjski grički z zidanicami, med njimi pa meglice, vse do obzorja. Pred gostilno, kjer je gostilničar Roštan postregel z dobro kapljico Radivoju in Levstiku, smo se tudi ml ustavili. Ogledali smo si cerkev, župnišče in šolo, ki Jih je dal zgraditi tedanji župnik narodopisec Kobe, ki mu je Levstik v Popotovanju postavil trajen spomenik.
Po prijetni hoji po jesenskem gozdu smo prišli do razvalin Turna, kjer je bil Levstik svoje dni učitelj. V Moravčah smo videli rojstno hišo Zidarjeve Tone, ki ji je Levstik posvetil ciklus ljubezenskih pesmi.
Po kratkem postanku smo se začeli vzpenjati v hrib. Ustavili smo se pri Bojčevi zidanici. Tu sta Ra-divoj in Levstik na Martinovo okušala pristno dolenjsko kapljico. Od zidanic je pot vodila navkreber. Vinograde je zamenjal gozd. Pred nami je bil Goljek. Ko smo s hriba prišli na piano, smo stali na ozemlju, ki je med vojno označevalo mejo med Nemčijo in Italijo. Kmet Triler, ki ima na tem hribu domačijo, nam je povedal nekaj zanimivih zgodb iz vojnih časov.
Sonce se je nagnilo že globoko proti zahodu, ko smo dosegli cesto in se po njej spustili proti Šmart-nemu. Med potjo smo šli mimo kmetij, kjer so stiskali sadje. Marsikateri kmet nam je ponudil kozarec, sladkega mošta. Od Smart-nega do Litije ceste ni in ni hotelo biti konec. Ko smo posedli na mehke sedeže v vlaku, smo si pošteno oddahnili. Med razgovorom smo še enkrat obnovili Levstikov potopis in ga primerjali s svojimi doživetji.
Od takrat do danes se je mnogo spremenilo.^ Cas je segel tudi v te kraje. Lepe' ceste so speljane med hribi in skoro v vsaki hiši imajo radio. Marsikateri moped ali celo avtomobil smo videli stati pred hišami. Nekaj pa je ostalo po starem. Ljudje so še vedno tako prijazni in gostoljubni kot nekoč, pokrajina pa tudi še vedno navdušuje s svojimi lepotami.
ANTON JAKŠE — JOZIi SPLIHAL
Mladinska politična šola že dela. V decembru b'ođo začele v Novem mestu in večjih krajih novomeške občine delati šole za življenje, hkrati pa bo ciklus predavanj za starše, katerih otroci obiskujejo šolo. 10. decembra bosta odprta dva oddelka šole za člane ZK, ki ju bodo obiskovali predvsem komunisti iz gospodarstva. Hkrati pripravlja delavska univerza posebne seminarje za mlade in no- • ve člane ZK. V teku so priprave za sindikalno šolo, ki jo bodo obiskovali predstavniki vodstev sindikalnih organizacij, seminar za delavce na področju družbenih služb, seminar o statutih delovnih organizacij, seminar za krajevne skupnosti pa, brž ko bo Socialistična zveza na terenu končala akcijo za krajevne skupnosti. V okviru delavske univerze pripravljajo poseben sestanek vodstev izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah z namenom, da bi' uskladili oblike, delovne metode in potrebe izobraževanja . ter analizirali dosedanje delo raznih izobraževalnih centrov. V sodelovanju z organizacijo RK bo higiensko-zdravstveni tečaj, po novem letu pa vrsta seminarjev za šolske odbore itd. 2e preceej časa so v raznih krajih občine predavanja o obrambni vzgoji, redna pa so tudi aktualna mesečna predavanja v Novem mestu.
Pri izpolnjevanju nalog in uresničevanju programa ima delavska univerza težave zaradi pomanjaknja filmov, diafilmov, in drugih pripomočkov za večjo privlačnost predavanj in drugih izobraževalnih oblik.
Nad 30 srednješolcev v MPš
14. novembra je začel delati prvi oddelek mladinske politične šole v Novem mestu, ki jo je organizirala delavska univerza. Predavanja in razprave, ki so ob torkih in petkih ob 16. uri, obiskuje nad 30 gimnazijcev, učiteljišč-nikov in dijakov srednje ekonomske in srednje kmetijske sole. Šola bo trajala skupaj 90 ur, obsega
pa vrsto predavanj o ustavi, ko-muni, statutih in teme o izoblikovanju svetovnega nazora mladega človeka. Slušatelji bodo imeli pa* leg predavanj tudi razpravo, znanje pa bodo dopolnjevali v delu po skupinah, v razgovorih t upravljavci delovnih organizacij in na sejah občinske skupščine oziroma občinskih vodstev političnih organizacij. Redno bodo obiskovali tudi predavanja, ki jih organizira delavska univerza.
Poseben oddelek mladih proizvajalcev pri mladinski politični šoli bo odprt kasneje, imel pa bo tudi svoj program in svoj način dela.
Kolektivom za dan 1 republike
Vsem delovnim kolektivom Iz domačih krajev želita še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu in jim čestitata za praznik republike. Pozdrav vsem v okolici šmarjete in Ljubljane. Alojz Vovko in Jože Polk, ki sta pri vojakih v Sarajevu.
Zvest bralec
Kot stalni naročnik ln zvest bralec Dolenjskega lista pošiljam za dan republike vsem delovnim ljudem, organizacijam in kolektivom prisrčne čestitke. Prav lepo pozdravljam vse domaČe, prijatelje in dekleta. Franc Avsec, vojak v Sarajevu.
Voščilo za praznik
Prisrčne čestitke z najlepšimi željami pošiljava vsem domačim, šentjernejski mladini in vsem delovnim ljudem. Janez Dragan in Lud. vik Balek, vojaka v Sremski Mitrovici.
Gardisti čestitajo
Naši fantje, ki so pri vojakih v Titovi gardi v Han Pijesku, čestitajo za dan republike vsem bralcem Dolenjskega lista, domačim, mladini in vsem znancem pa pošiljajo lepe pozdrave. Anton Kostelc iz Drašičev pri Metliki, Ivan Puc s Podvrha pri Sevnici, Peter Rade ia Črnomlja. Čestitkam se pridružujejo tudi: Franc Ras-potnik, Ivan Culk, liano Plevnik, Ivan Koletnik in Srečko Škerjanc.
Tudi v Otočcu naj bi bilo živahneje
Na občnem zboru aktiva mladine Otočca smo se pomenili predvsem o delu mladih na vasi. Dovolj je bilo mrtvila, saj opažamo, da mladina želi in potrebuje več družabnih prireditev. Zato smo sklenili, da bomo proslavljali vse državne praznike. Prihodnje leto bi radi priredili več iger s sodelovanjem starejših, pred novim letom pa bi pripravili veseli večer. V načrtu je tudi več predavanj: o tem, kako je potoval predsednik republike
tovariš Tito po državah Amerike, predavanje o lepotah naše domovine in še kaj. Pomenili smo se predvsem o tem, da bomo sprejete naloge lahko izvršili samo z aktivnim delom vseh članov mladinske organizacije. Poslej bomo dali več pobud za razvoj kulturnega in pplitič-nega življenja v občini.
Precej priprav smo vložili za počastitev dneva republike; proslava bo na večer pred državnim praznikom.
Marjan Gregorčič
Q/lfltlan¥ilipcie:
REICHSTAG V PLAMENIH
46
Ta Rohm...« To je bilo vse, kar je dejal stari Hin-denburg. Von Blomberg je bil bolj jasen. Povedal je, da bo armada prisegla zvestobo samo novemu šefu države, ki ga bo izbrala Nemčija. Blomberg je dodal:
»... toda armada je v tem trenutku vznemirjena... V tem trenutku govorijo o nekakšni ,drugi revoluciji'. Armada potrebuje mir, da bi se lahko rekonstruirala. Vaši ekscelenci so znane zahteve nekaterih šefov SA...«
Hitler: »Bodite mirni, general, nacionalsociali-zem je režim reda. .Druge revolucije' ne bo. Prav tako ne bo nihče povzročil armadi škode. Dajem vam častno besedo.«
Ali se je Hitler res odločil? Njegove besede vsaj tako kažejo. Če je tako, tedaj je to pomenilo, da je Rohmova obsodba že padla. Priprave za likvidacijo SA sta vodila Goring in Himmler. Hitler tu ni sodeloval, toda njegov molk je pomenil tiH pristanek. Armada se je tudi pripravljala in zato je načelnik štaba proglasil 25. junija stanje pripravljenosti. Preklical je vse dopuste in ukazal, naj se vse enote umaknejo v vojašnice... Tri dni kasneje so Rohma izključili iz nemškega oficirskega združenja (bil je znan homoseksualec! )... 29. junija je general Blomberg napisal članek, ki ga je objavil »Volkischer Beobachter«:
»Vloga armade je jasno določena: rešiti mora na-cionalsocialistično državo, kar bo storila z najglobljim prepričanjem... V najtesnejši povezanosti z vso nacijo... stoji armada zvesta in disciplinirana za voditelji države, za predsednikom feldmaršalom von Hindenburgom... za fuhrerjem rajha Adolfom Hitlerjem, ki je izšel iz njenih vrst in njen ostal...«
POBIJANJE SE JE ZAČELO
Hitler je 28. junija spet zapustil Berlin; morda ni hotel sodelovati v končnih pripravah, s katerimi se je samo na pol strinjal. Ko je bil že na poti, sta Goring in Himmler 28. junija odredila, da je stopila policija v stanje pripravljenosti.
Voditelji SA so dočakali 30. junij nepripravljeni. Rohm je sklical za 30. junij konferenco voditeljev oddelkov SA v Wies-See, kjer je bil na dopustu. Hitler je obljubil, da bo prišel. 30. junija so se v Miinchnu Zbrali v ministrstvu za notranje zadeve vsi šefi SA, da bi svečano pričakali Hitlerja. Posedli so okrog mize. Razpored je bil tako lepo urejen, da je poleg vsakega šefa SA sedel po en ubijalec. Vino, pivo, govori... Fiihrer je prispel na letališče. Tedaj je dal minister VVagner znamenje: skupina ubijalcev je planila na šefe SA in jih z udarci revolverskih ročajev in pivskih vrčev razorožila. Po tem dogodku je Hitler mrtvaško bled stopil v dvorano, kjer se je odigral pokol. Na tleh je ležalo 9 ljudi z razbitimi glavami in s prebodenimi telesi.
Pri vhodu so strumno stali stražarji z zavestjo, da so opravili svojo nalogo. Kot heroji...
V Miinchenu so začasno opravili. Kolona avtomobilov in kamionov je nato zdrvela proti VVies-Seeju in obkolila hišo, v kateri je bil Rohm. Aretirali so Rohma in več njegovih sodelavcev ter jih pripeljali V Munchen, kjer jih je že čakal Otto Dietrich z oddelkom SS, Leibstandarte Adolf Hitler. V zaporu .Stadelheim' so začeli streljati najvišje voditelje Hitlerjeve »rjave armade«.
V eni izmed jetniških celic sedi Ernest Rohm. Šc pred nekaj urami je bil pomemben človek: načelnik «taba SA in minister Reicha. Sedaj sedi v celici ves pobit in tišči glavo med roke. Vrata se odpro. V celico stopi šef SD (»Sicherheitsdienst« — »varnostna Služba«) za južno Nemčijo dr. VVerner Best in položi pred Rohma revolver.
»Vi ste oficir in veste, kaj vam je storiti!«
»Ne, te usluge Adolfu ne bom storil! Če me hoče Ubiti, naj sam prevzame odgovornost.«
Hotiimi so dali deset minut časa za premislek. Minute so pretekle. Esesovci so tedaj odrinili vrata in zasuli Rohma s točo krogel.
OBRAČUN V BERLINU
Hkrati sta stopila v Berlinu v akcijo Goring in »zvesti Heinrich« — tako je navadno Hitler imenoval Heinricha Himmlerja. Voditelje SA streljajo v voja-Ski šoli »Lichterfelde«. Goring in Himmler sta bila v Berlinu bolj »širokopotezna«. /rtve niso samo SA-Jevci, temveč tudi ljudje, ki se jih hočeta po vsi sili znebiti.
Policija in esesovci so začeli iskati in streljati generale, voditelje SA in številne druge ljudi, ki so bili režimu na poti. Berlin je zajela groza. Do popoldne 30. junija so pozaprli že 500 ljudi. Pričeli so streljati. Mnogo je bilo ljudi, ki so kot ujetniki stali ob zidu in so bili prepričani, da gre za zaroto in protidr-žavni udar. še ko so umirali, so vzklikali: »Heil, Hitler!«
V veži Goringove palače je sedel ves preplašen obergruppenfiihrer SA Kasche. Imel je srečo! Aretirali so ga, odpeljali h Gfiringu in pozabili nanj. Ušel je streljanju. Zaprli so ga. Čez mesec dni se je vrnil v svojo pisarno, kot da se ni nič zgodilo. Vzeli so mu sicer čin, toda sedem let kasneje je postal — nič več in nič manj — diplomatski predstavnik tretjega rajha v Zagrebu, gauleiter »Nezavisne države Hrvatske«.
Z voditelji SA so obračunali tudi v Gleivvitzu, Mag-deburgu, Stuttgartn, Dresdenu ... Povsod po Nemčiji so v ta poletni dan odmevale smrtonosne salve.
NAJUSPEŠNEJŠE LETO NOVOMEŠKIH JAMARJEV
Triintridesetkrat v podzemlje
•m
Vojaki se spominjajo domačih
15. novembra je imel klub novomeških jamarjev letni čili nalogah ter izvolili za no-občni zbor. Razpravljali so o dosedanjih uspehih in bodo-vega predsednika enega najbolj delavnih članov in organizatorjev jamarjev LOJZETA MEDLETA.
Pot jamarjev, ki se vsak petek sestajajo na pomenke in posvete v prostorih bivše zadružne zveze, je spodbudna, ker govori o skupini mladih ljudi, ki so na Dolenjskem ponovno oživili raziskovanje podzemlja. S preprostimi sredstvi so raziskali vrsto jam, posejanih po celi Dolenjski, kjer lahko še naletimo na tipična kraška tla. Kot je povedalo petkovo poročilo na občnem zboru, so jih ljudje videli v dolini Mirne, v Zasavju, Krški dolini, vzhodni Beli krajini in Kostelu na Kočevskem. Lani so se 33krat spustili v podzemlje in raziskali: štirikrat jamo v Kostanjevici, veliko podzemno dvorano v Novih selih pri
Kostelu, Rajlo peč, Ajdovsko jamo, jame v Podbočju, Birč-ni vasi, Drvodelniku, Radohi in na Hmeljniku, Pirčevo jamo, manjšo jamo v Trški gori, Malo in Veliko prepadno v Straškem hribu, jami v Podturnu in Semiču, Šulnjev-ko, Pavletovo jamo, Vlaševino itd. Razen tega so sodelovali pri odpiranju Vilenice pri Sežani, poslali svojega predstavnika na seminar reševalcev v Pivko in enega svojega člana na mednarodni seminarski simpozij v Rakovem Škocja-nu.
Danes delo novomeških jamarjev javnosti ni neznano. Kdor zaide mednje, bo ugotovil, da vedno nekaj pripravljajo, snujejo pohode ali pa rišejo skice jam, ki jih ob raziskovanju premerijo. Sem in tja so začeli sami izdelovati posebne lestve, ki jih potrebujejo pri spuščanju v neznane globine dolenjskega kraškega podzemlja in se načrtno usposabljajo za pravo globinsko alpinistiko.
Ali bo zmagala na kopališčih »afriška moda«?
»Tailor and Cutter«, vodilni britanski časopis za moško modo, trdi v eni svojih zadnjih številk, da so pri ženskih kopalkah zgornjim delom šteti dnevi. Zelo verjetno je, pravi list, da bo tradicionalni način „ oblačenja afriških plemen v bodočnosti vplival na našo modo. List omenja tudi izjavo znanega italijanskega modnega ustvarjalca Emilia Puccija, ki je pred kratkim dejal, da se čez približno deset let evropskim ženam ne bo zdelo nič posebnega sprehajati se po plaži z odkritim zgornjim delom telesa.
Končno bi to ne bilo nič novega, ugotavlja »Tailor and Cutter«. Po francoski revoluciji so se mnoge Prancozije pojavljale na slavnostnih sprejemih v oblekah, ki so bile narejene iz popolnoma prozornih tkanin...
O morebitnem »afriškem vplivu« na nadaljnji razvoj mode piše časopis dalje: »Manj umetno in bolj naravno življenje deklet v osrčju Afrike privede do tega, da se brez vseh pripomočkov bolje razvijejo kot njihove bele vrstnice. Brez steznikov in nedrčkov se Afričankam mišice bolje razvijejo in so tako oblikovane, kot hoče narava.
Belke pa bi potrebovale eno ali dve stoletji oblačilne svobode, preden bi njihove pole-njene prsne mišice premagale posledice dosedanjega življenja.«
Uspehi jamarjev so toliko bolj zavidljivi, ker so jih dosegli predvsem z voljo. Ce bi o tem vprašali organizatorja in udeleženca številnih akcij Lojzeta Medleta, Lada Sede-ja, ki se je do zdaj udeležil vseh klubskih akcij, ter najmlajšega jamarja Daneta Bre-ščaka, prav gotovo ne bi drugače povedali. Morda pa hočejo prav ti mladi in vztrajni fantje odpreti nova vrata v turizem — v lepote kraških tvorb v dolenjskem podzemlju. O tem bi kazalo razmisliti in proučiti možnosti, da bi tudi pokrajine, ki so jih obiskali novomeški jamarji, sčasoma zaslovele po svojih podzemskih znamenitostih.
čestitka iz Sarajeva
Vojaki iz Bele krajine, ki služijo vojaški rok v Rajlov-cu pri Sarajevu, čestitajo za dan republike vsem svojim znancem, posebno pa domačin. Martin Simonič, Ivo Bregar, Tone Škof.
Mornarski pozdravi
Preko našega domačega lista, ki ga zelo radi beremo, pošiljamo za naš največji praznik lepe pozdrave in čestitke vsem delovnim kolektivom iz domačih krajev, domačim pa lep pozdrav! Pavle Steklasa, Pavle Kralj, Rafko Kostanjevec, vojaki na Brionih.
Na jesenski paši
Varne stavbe starih Inkov
Vse do nedavnega perujska vlada ni podpirala raziskovalnega dela arheologov in je v tem pogledu zelo šte-(lila s krediti. Žalosten položaj perujskih arheologov pa se je pričel v zadnjem času spreminjati: vlada jim je namreč odobrila velike subvencije.
Tega nenadnega preobrata pa nj treba razumeti kot posebno širokogrudnost perujske vlade; sprožilo ga je le upanje, da bi na podlagi natančnih arheoloških raziskovanj odkrili skrivnosti inkov-ske gradbene tehnike. Dejstvo je namreč, da na tem področ-
ju, kjer so potresi zelo pogosti, večina inkovskih stavb še vedno stoji nepoškodovana, medtem ko so bile stavbe, ki so jih zgradili kasneje, v vrsti potresov uničene ki ''-'-.jo pri restavriranju inkovskega Sončnega temp-druga za drugo. Strokovnjaki, Ija, AjTajenega v okolici mesta oAizco, so prišli do važnega :,Vodkritja: ugotovili so, da scliriki pri gradnji stavb poiag ili kamne tako, da je bila itavba izredno prožna, zarad česar je lahko uspešno k jubovala še tako močnim «meljskim potresom.
Del i arheologov, ki ga sedaj sjbodbujajo večje subven-
20 nagrad za sevniško občino ostalo nerazdeljenihl
Do torka smo dobili samo pet pravilno izrezanih »škratov« iz predzadnje številke našega tednika in tako 20 knjižnih nagrad tokrat nismo mogli razdeliti. Pravilne izrezke iz našega časnika (vprašaj v 45. številki Dol. lista z-dne 14. novembra 1963) nam je poslalo samo 5 naših naročnikov, medtem ko je bilo razdeljenih med 2864 Dolenjskih listov kar 100 izvodov z napako »tiskarskega škrata«.
Avgust Marolt, Dol. Boštanj 47, p. Boštanj pri Sevnici
Karel Cerjak, Sevnica
Franc železnik, Vrh 36, p. Boštanj
Pepca Perhaj, Krmelj 25, p.Krmelj
Marija Hočevar, Jerman vrh 14, p. Bučka
Nagrade smo jim poslali po pošti. Vsem tistim, ki so nam namesto pravega »škrata« poslali samo njegovo fotografijo, ki smo jo objavili pretekli četrtek (21. novembra), nagrad seveda nismo mogli pripraviti: šlo je za »napako«, ki je bila tiskana 14. novembra!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA


»To je vse?« je povprašala. »To je vse.«
Čez nekaj minut je spodaj telefoniral nekdanjemu hotelirju Cadrana, in ta je bil nad njegovim vprašanjem ves osupel:
»Povejte mi, dragi gospod, ali je Albert igral orglice?«
»Kolikor je meni znano, jih ni. Pel je, ampak nikoli nisem slišal, da bi igral kak inštrument.«
Maigret se je spomnil na orglice, ki jih je našel v Ulici du Roi-de-Sicile. Takoj nato je po telefonu poklical gospodarja »Zlatega leva«.
»Ali je Viktor igral na orglice?«
»Seveda. Nanje je igral še celo med hojo po ulici.«
»Jih je igral samo on?«
»Sergij Madok jih je tudi.«
»Sta imela vsak svoje orglice?«
»Mislim. Sta. To je celo gotovo, ker sta včasih igrala v dvoje.«
V sobi pri »Zlatem levu« pa so bile le ene orglice, ko jo je preiskal Maigret.
Tisto, po kar je ta preprostež Viktor prišel na Charentonsko nabrežje, ne da bi njegovi pajdaši za to vedeli, tisto, zaradi česar je navsezadnje umrl, so bile njegove orglice.
OSMO POGLAVJE
Kar se Je zgodilo to popoldne, je postalo še ena izmed zgodbic, ki jih je gospa Maigret smehljaje se pripovedovala na družinskih sestankih.
Da se je Maigret vrnil ob dveh in šel spat, ne da bi hotel pojesti kosilo, še ni bilo preveč nenavadno. •
Gospa Maigret je spustila žaluzije, se prepričala, da mož ničesar ne potrebuje, in po prstih odšla iz sobe. Se preden je zaprla za seboj vrata, je že globoko spal.
Ko je pomila posodo in pospravila kuhinjo, se je precej časa obotavljala, ali bi se vrnila v spalnico po pletenje, ki ga je tam pozabila. Najprej je poslušala, zaslišala enakomerno dihanje, potem pritisnila na kljuko in po prstih vstopila, nič manj po tihem kot dobra bolniška sestra. V tem trenutku je Maigret z nekoliko težkim glasom spregovoril, ne da bi prenehal dihati, kot človek, ki spi:
»Kaj takega! Dva in pol milijona v petih mesecih ...«
Oči je imel zatisnjene, polt mu je bila zelo rožnata. Mislila je, da govori v spanju, vseeno pa je obstala na mestu, da bi ga ne zbudila.
»Kako bi napravila ti, da bi toliko porabila?«
Ni se mu upala odgovoriti, bila je prepričana, da se mu sanja; on pa je nepotrpežljivo rekel, še zmerom, ne da bi se mu zganile veke:
»Odgovori, gospa Maigret.«
»Jaz res ne vem,« je zašepetala. »Koliko si rekel?«
»Dva in pol milijona. Najbrž še veliko več. To je najmanj, kolikor so nabrali na kmetijah, in precejšen del v zlatnikih. Očitno je šlo dosti za konje... Kar naprej se vrtimo okoli dirk, razumeš?«
Vedela je, da ne govori njej, ampak sebi. čakala je, da bo spet zaspal in so bo umaknila iz sobe* kot je prišla, četudi brez pletenja. Precej časa Je molčal, in lahko si je mislila, da že spi.
»Poslušaj, gospa Maigret. Pri priči bi moral zvedeti za neko podrobnost. Kje so bile zadnji torek dirke? Na področju Pariza, seveda. Telefoniraj na Mestno zavarovanje za športne stave. Številko boš dobila v imeniku.«
OBVESTILO BRALCEM
SeSttvek o senovskd cement trni in druge članke, ki tokrs; zaradi pomanjkanja prost >ra niso prišli na vrsto, bonr ; objavili prihodnji teder Uredništvo
cije, naj bi pomagalo odkriti skrivnosti inkovske gradbene tehnike, le-te bi moderni graditelji uporabili pri gradnji mest, ki bi bila, kot so bile nekoč inkovske zgradbe, povsem varna pred potresi.
Tudi iz Bileće čestitke
Vsem prebivalcem Dolenjske in Bele krajine pošiljava pozdrave in čestitke za 29. november, znancem pa pozdrave. Vojaka Uroš Dular in France Zupančič, ki služita vojaški rok v BUeči.
Bralcem Dolenjskega lista
Miko Tašič lepo pozdravlja vse bralce Dolenjskega lista in jim vošči za 29. november; hkrati pošilja tople pozdrave mami, bratu Albinu, svakinji Marici, Ivanki in Tončku ter prijatelju Lojzetu črniču.
Iz Benkovca v Dalmaciji pošiljajo prisrčne čestitke za praznik republike Stane Ce-glar, Bogomir Rozman, Alojz Mandelj, Franc Krivec in Stane Brus.
Čestitkam se pridružujejo tudi naši fantje, vojaki v Petrinji: Roman Skube, Jože Šetinc, Anton Godina, Franc Špilek, Tomaž Smolič, Vinko Lumpert, Franci Hribar, Karel Balog in Franci Cvelbar.
Iz Dubrovnika čestitajo delovnim kolektivom in domačim fantje iz mimopeške doline: Janez Krevs, Stane Sro-vin in ostali.
Iz Niša pošiljajo čestitke in pozdrave: Franc Vovk iz Sevnice, Anton Žerjav iz Brežic in Alojz Fuke iz Bregan-skega sela.
Iz Dugega sela prisrčno pozdravljajo in čestitajo Jože Šetinc, Jože Bartolj, Adolf Hočevar in Ivan Velikonja.
Pozdrav iz Kruševca
Vse bralce in bralke Dolenjskega lista pozdravljajo in jim čestitajo za dan republike vojaki: Janez Staniša, Alojz Hrastar, Franc Cizelj, Stanko Nemec iz VP 2270 42, Kruševac.
Fantje pozdravljajo
Slovenska fanta, zdaj vojaka v Zemunu, pošiljata vsem domačim in bralcem Dolenjskega lista lepe pozdrave s prisrčnimi čestitkami za naš največji državni praznik — 29. november. Darko Perpar, Anton Prešeren.
čestitka iz Osijeka
Trebanjski fantje želijo vsem delovnim ljudem mno-
go uspeha pri delu in jim čestitajo za praznik republike, svojcem in znancem pa pošiljajo lepe pozdrave: Alojz Ma-rinčič, Franc Ratajc, Janez Fortuna, Franc Štancar, vojaki iz Osijeka.
Belokirajskim fantom
Slovenski fantje, ki služimo vojaški rok v Sisku, čestitamo vsem belokranjskim fantom doma in pri vojakih, prav tako ostali mladini, bralcem našega lista in domačim: Mirko Sopčič, Franc Barič, Jože Jakša, Alojz Muhič, Franc Vovk, Jože Knez, Feliks Korelec, Vlado Martinko-vič, Vinko Turk, Jože Kapele, Jože Balkovec, Anton Kapele, Alojz Miketič.
Iz Novega Sada pozdravljajo
Naši bralci, ki služijo vojaški rok v Novem Sadu, prek domačega lista lepo pozdravljajo sorodnike in prijatelje: Franci Mlakar s Telč, Alojz Božič iz Lipoglava in Janez Pavlic iz Šentjerneja. — Vedno radi prebirajo domači tednik in zvedo prek njega vse novice iz naše pokrajine.
Pozdravi za dan republike
Prek našega lista pošiljajo slovenski fantje, ki so pri vojakih v Paračinu, prisrčne čestitke vsem bralcem Dolenjskega lista, svojim prijateljem in znancem, posebno pa domačim. Franc Koz-levčar, Herman Redhak, Maks Senica, Jože Pire, Stanko Lisec, Franc Zidar, Tone Re-šetič.
Ni'hov časopis je prišel - PIONIRSKI LIST! V hipu so tičale vse glavice v njem; tudi pišečki šolarji radi bero!
— ... in od tod imate čudovit razgled na morje!
v tem trenutku je imel odprti obe očesi. Torej je of1 popolnoma zbujen. Stopila je v sosedno sobo; me','",n ko je telefonirala, so vrata ostala odprta. Po-goy0- je bil zelo kratek. Najbrž je bil uslužbenec, ki ji je odgovoril, takšnih vprašanj navajen in je gotovo poJh»'< koledar dirk na pamet, ker ji je brez odlašanja ,'ojasnil, kar je hotela vedeti.
*j° pa se je gospa Maigret vrnila v spalnico, da ))i '''aigretu ponovila, kar je pravkar zvedela, je ta spi s stisnjenimi pestmi in globoko dihal.
Iphišljala se ga je zbuditi, se odločila, da je bolj* T 8a pusti počivati. Za vsak primer je vrata pu-stil*priprta in včasih se je z začudenjem ozrla na uro, ksjtjjPo kosilu je njen mož redkokdaj dolgo počival;
jr6 štirih je stopila v kuhinjo, da bi postavila ob«V na ogenj. Ob pol petih Je pokukala v sobo, a m0zPe še zmerom spal.
nekaj časa, potem ko se je v jedilnici usedla na s Oje mesto poleg okna, je zaslišala glas, ki je ne-potn^žljivo rekel:
U°! Kaj je? Si dobila zvezo?«
J^veda sem dobila zvezo. Od tega je. že skoraj tri <*.e.«
T^niel je vanjo in ni verjel. |£*j praviš? No, koliko Je ura?« ,'£ri čel rt. na pel.«
n!w vedel nl> da Je zaspal. Mislil je, da je zati-sn Jr* samo za toliko, kolikor traja telefonski po-
'Jftje torej?« T Vincennesu.«
nisem rekel?« je zmagoslavno vzkliknil, tem ni govoril z nikomer, vendar je toliko mislil «a to, da je bilo to eno in isto.
pokliči ml Ulico des Saussaies ... 00-90 ... Zahteval ^'9'Tibanijevo pisarno ...« ^j naj mu rečem?«
(vjS. Jaz bom govoril z nJim, če še ni na poti.« -I lombani Je bil še v pisarni. Sicer pa je imel na* °i da je na sestanke prihajal prepozno. Bil je
zelo prijazen in je privolil, da obišče kolego na domu, namesto da bi se sešla na sodni policiji.
Na njegovo prošnjo mu je gospa Maigret pripravila skodelico močne kave, ampak ni zadostovala, da bi ga povsem prebudila. Tako zelo je bil nenaspan.
Udobno sta se usedla v jedilnici drug nasproti drugega s steklenico kalvadosa vmes. Colombanija je Maigret poznal že precej dolgo, tako da jima nI bilo težko začeti pogovor.
»Poslal sem Janviera na dirkališča,« je pravil Maigret in kadil pipo. »Kje so danes dirke?«
»V Vincennesu.«
»Kot zadnji torek. Sprašujem se, ali se dogodivščine malega Alberta niso začele v Vincennesu. Prva preiskava na dirkališčih je bila opravljena že prej, vendar brez omembe vrednega uspeha..Takrat nas je zanimal samo nekdanji natakar. Danes je stvar drugačna. Gre za to, da poprašamo pri raznih blagajniških okencih, posebno tam, kjer se stavi za večje vsote, za petsto ali tisoč frankov, ali se pri njih še redno oglaša mlad človek s tujim naglasom.«
»Inšpektorji za tekme so ga nemara že opazili?«
»Vrh tega domnevam, da tja ne hodi sam. Dva in pol milijona v petih mesecih je kar dosti.«
»In moralo je biti še veliko več,« je zatrdil Co-lombani. »V svojem poročilu sem navedel samo zanesljive številke. Te vsote je tolpa gotovo nagrabila. Umorjeni kmetje pa so po vsej verjetnosti imeli še druga skrivališča in z mučenjem so jim skrivnost Izsilili, če bi bilo vsega skupaj za štiri milijone ln še več, bi se nič ne čudil. Koliko pa so lahko potratili ti ušivci iz Ulice du Roi-de-Sicile? Za obleko prav nič. Saj niso hodili nikamor. Zadosti jim je bilo, da so jedli in pili. Preden pa zaješ in zapiješ en milijon, in kaj šele pet milijonov. Je potrebno nekaj časa. Kljub temu so se pohodi vrstili kar hitro drug za drugim.«
twmmjm ih|iam___.
malo. fcfcto. Vodo Je Črpala b M m globoičeira .u^^... pri tem pa sta Jo spodbujala sin Jožko ln Bojan Novak. H Je 16. novembra dopolnil- 8 mesece« svojeira življenja
i fotoaparatom velik.
mmmm
I REŠITEV UGANKE
za naše bralce v občini Videm-Krško
* Med 3961 izvodi našega tednika je bilo pretekli teden tudi 200 številk, ki imajo na 11. strani nad klišejem »P0SAVJE« še poseben tiskarski znak: črto pik, kalcer jih kaže zgornja foto-grafjia. Teh 200 izvodov so pri odpremi lista pomešali med stare in nove naročnike v tej občini. Kdor je te pike dobil v svojem Dolenjskem listu, naj jih skupaj z odtisom P0SAVJE izreže iz časnika in pošlje v kuverti na naš naslov. Med jj     bralce, ki bodo tako naredili, bomo izžrebali
1 5 DENARNIH IN 25 LEPIH
H KNJIŽNIH NAGRAD
Vaš odgovor — dokazni izvod s tem posebnim tiskarskim znamenjem — moramo dobiti najkasneje do torka, 3. decembra 1963, dopoldne; v levi
H spodnji kot kuverte napišite samo še
UGANKA, kuveirto pa odpošljite na naš naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO.
jH poštni predal 33.
želimo vam tudi vnaprej mnogo prijetnih uric pri prebiranju našega medobčinskega glasila SZDL in vas medtem pozdravljamo!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA m DOLENJSKEGA LISTA
""»»»in««"«.....»......iiinuiiBMfnfliiiHi!miiHiiiBiiimnm(iimniiniiiiiiimiiiti.|iHnimniii!raitiiiit!Hiiii.....mmmmm.....mmmm.......umu.....mm
Ivan Cankar je rad hodil na obisk k vrhniškemu kaplanu Sedeju in skupaj sta ga zvrnila marsikak kozarček. Mladi kaplan, iz katerega je še gledala lemenatarska filozofska učenost, je želel preizkusiti Cankarjevo filozofsko znanje. Zato je prebral neko filozofsko delo o smrti, in ko je Cankar spet prišel k njemu, ga je povprašal:
»Gospod Cankar, kaj pa vi mislite o smrti?«
Cankar mu je mirno odgovoril:
»Nobena stvar, ki se končuje s tema dvema soglasni-koma, mi ni posebno všeč!«
Peter Žmitek, slikar in navdušen lovec, se vrača z lova s prazno torbo kakor po navadi. Kar na lepem ga obide zanimiva misel:
»Nikakor ne morem razumeti, kako so mogla včasih cela ljudstva živeti samo od lova!«
Priljubljenega slovenskega igralca Verovška Je neki fotograf slikal. Ko mu je pokazal izdelek, ga Je vprašal: »No, gospod, ali sem vas dobro zadel?« »Odlično,« je dejal Verovšek, »niti kap me ne bi mogla
bolje.«
— O, moj mož je zelo priden. Veste, sam je montiral televizijsko anteno
llllllllHilM^
Odbornik Joža poroča občanom
V brežiški občini (kraj je brez pomena) so se zbrali občani in prisluhnili svojemu odborniku, članu občinske skupščine, ki so ga izvolili letos spomladi. Na sestanku Socialistične zveze je pred nedavnim nekdo pripomnil: — Čuj, Joža, volili smo te za nekakovega odbornika, pa povej nam, ljudem, kako peljete vso to reč tam na občini! Radi bi slišali kaj od tebe!
Predlog — popolnoma umesten — je bil tu in odbornik je obljubil po prihodnji seji občinske skupščine poročati volivcem svojega področja kako in kaj. Težavne in odgovorne naloge se je lotil, poročal pa je tako, kot je vedel in znal.
Največja učilnica v vaški šoli je že takoj po sedmi uri zvečer skoraj popolnoma polna. Kmečki gospodarji, med njimi je tudi nekaj gospodinj, sede {udno skrotovičeni v premajhnih šolskih klopeh, po katerih je dolblo š svinčniki, peresi in nožiči desetine rodov svoja znamenja, imena in »posvetila« ter hkrati srkalo učenost. Zrak je zdaj, pred sestankom, prepojen s tobačnim dimom, tu in tam se v luči električne svetilke zasvet-likajo z žico povezana Očala kratkovidnih očan-cev, pogovor pa žubori na vse pretege.
Učiteljeva miza na odru Je prepolna papirjev, za njo pa sede zaskrbljeni odbornik Joža, učiteljica, predsednik krajevne organizacije SZDL in šef področnega krajevnega urada. Vsi trije bodrijo Jožo in mu dajejo zadnje nasvete. Končno vstane predsednik krajevne organizacije SZDL, potrka po mizi in Otvori zbor. Odbornik Joža se odkašlja in začne:
Poročilo o tem, kar smo izglasovali brez besed
— Gospodarji in gospodinje, volivci! Na Socialistični zvezi ste sklenili, da Vam moram poročati o ob-pinski seji, ker sem odbor-Mk. Seja je bila pretekli (orek. Dobil sem veliko papirjev. Mučil sem se z njimi in nekaj razumel, nekad pa ne. Povedal vam bom po domače, kako je
i)ilo. Tako gladko, kot je ila seja tam v Brežicah, »a moja pripoved ne bo ekla, to povem naprej, da ne bo zamere.
Sedeli smo od 8. ure pa tja do štirih popoldne. Takoj v začetku je bil molk čast pokojnemu Efenku, je umrl pred 14 dnevi. 3il je komandant XIV. divizije, ki se je borila tudi (od okoli. Na koncu seje So nam zavrteli film, ki prikazuje, kako so hoteli N^mci našega maršala v Drvarju ujeti. Zelo lep film je bil, škoda, da ga niste Videli.
Tajnik občina Je prebral sklepe zadnje seje ln povedal, da so vsi Izpolnjeni. Na seji ja bilo točk za Celo povoden), kar 21 Je napisanih na tem papirju, pa Se tri so vrinili na seji! Za dobro delo preveč, pravim jaz. Kmečka pamet težko   razume  toliko  hkrati. V
drugi, tretji in četrti točki smo brez besed izglasovali poslovnik občinske skupščine, poslovnik občinskih komisij ln odlok o delovnem področju občinske skupščine. . Povedali so nam, da so ti poslovniki začasni, dokler ne sprejmemo statuta. Do 15. decembra mo-' ramo datj pripombe, zato bo najboljše, če ga bomo prebrali na sestanku krajevnega odbora ln naših iz Socialistične zveze ln se pomenili, kako in kaj.
V poslovniku občinske skupščine Je povedano vse o zaprisegi odbornikov, o tem, kdo sklicuje skupščino, kdo ima pravjco govoriti na seji, kako se vodi zapisnik, kako se glasuje o sklepih, kdaj je seja in še drugo. V poslovniku odborniških komisij je povedano vse to za komisije. V odloku o delovnem področju občinske skupščine pa je napisano, kaj smejo delatf skupščina ln sveti in česa ne smejo. To je vse natančno določeno. Povedal sem že, da okoli teh treh točk nismo zgubljali besedi. Nikarte misliti, da smo glasovali tja v en dan. Je že tako, da o vsem ne moreš govoriti, ker bi se seja sicer zavlekla do polnoči! '
Zdaj pa se začne najtežje...
Tako je najbrž pomislil odbornik Joža, preden je nadaljeval svoje poročilo. Temeljito se je od-kašljal, ujel bodrilne poglede učiteljice in ostalih dveh in povzel:
— V 5. točki smo sprejeli odlok o ustanovitvi začasnih krajevnih skupnosti v naši občini. Ena bo v Brežicah in ena v Dobo-vi. O tem, kaj so krajevne skupnosti!, smo na naših sestankih že govorili. Ti dve smo ustanovili zato, da bi videli, kako in kaj, in si nabrali izkušenj do spomladi, ko jih bomo ustanavljali povsod. Neki odbornik se je oglasil, češ da ni prav, ko so v brežiški skupnosti samo vasi črnec, šentlenart, Zakot in Trnje, da bi bilo treba priključiti tudi ostale vasi. Pojasnili so mu, da bo to takrat, ko bo ustanovljena prava krajevna skupnost, začasno pa bi bilo toliko vasi preveč. Za odlok smo nato vsi glasovali
V 6. točki je bilo poročilo o družbenem planu za 9 mesecev. Povedano je bilo, kako smo ga izpolnili do konca septembra. Lahko rečem, da dobro. O tem ne bom govoril, ker ste to lahko prebrali v Dolenjskem listu, tam je bilo vse lepo napisano. Razprave pa Je bilo v tej točki veliko. O tem bom povedal, kar se spominjam. Nekaj o opekarni v Brežicah, o pletilstvu v Dobovl ln o Kovini na Bizeljskem.
Pogled na del mostu čez Krko pri Krški vasi. Prometni znaki povedo, da je treba voziti po levi, ker desno stran mostišča popravljajo
Odbornik Joža poroča o podjetjih
Odbornik Ivan Cizelj — tega poznam — je v tej točki vprašal, kako Je z brežiško opekarno, ker smo o njej že veilkokrat govorili. Nemalo denarja smo vložili vanjo, je dejal, in zdaj spet slišimo, da gre s planom narobe. Predsednik skupščine tov. Sepe-tavc je pojasnil, da je to, kar je povedal Cizelj, res. Zaradi hudega mraza pozimi in: spomladi niso mogli delati opeke. Novj stroji so prišli šele poleti in so jih lahko uporabljali šele na jesen. Zato niso mogli narediti toliko, kot bi lahko. To je tako, kot če imaš konja v hlevu in ga krmiš, voziš pa ne; takrat od njega ni korj-sti. Kadar ga potrebuješ, pa vidiš, da je kar prav, ko je pri hiši. V opekarni imajo zdaj stroje in prihodnje leto bo seveda boljše.
Pletilstvo v Dobovi se imenuje zdaj »DOKO«. So v težavah in iščejo pomoč kakšnega drugega podjetja. Toliko sem razumel. Saj veste: če par volov ne spelje, spe-ljeta dva para laže. Prosili so Lis-co v Sevnjci, pa se niso mogli zmeniti. Zdaj se pogajajo z Beti iz Metlike. 11 milijonov posojila za novo halo mora priskrbeti naša občina, pa bodo oni pomagali. Zdaj dela v pletilstvu 46 žensk, potem pa jih bodo lahko zaposlili 160. Beti dela komblneže, majhne kose tistega blaga, ki ga zdaj mečejo preč, bo dajala v Dobovo. Tam bodo iz njih delali modrčke in druge takšne stvari. V občini prosi za sl'ižbo čez 200 žensk ln jih nimajo kam dati, zato bo to v Dobovi zelo dobra stvar.
Kovina na Bizeljskem je »zain-vestirana«, so rekli. Kupovalj so stroje in gradili iz poslovnih sredstev, zdaj Jim pa denarja zmanjkuje. To je tako, kot če bi nekdo od nas dal ves denar za traktor, nato pa ne bi imel za umetno gnojilo, za zaščitna sredstva ln za delavce. Traktor bi bil pri hiši brez koristi. To. kar so v Kovini vzeli na oosodo na pet let, bo treba podaljšati na deset ln 15 let. da bodo laže dihali, smo sklenili.
Hlevi kmetijske zadruge Brežice bodo za 60 milijonov dražji
Tako je povedal Stanko Rebernik, direktor naše zadruge. Hlevi v Cerkljah, Trnju in Globokem bi morali biti končam letos, pa je kar prav, da niso. Načrte so delali v letu 1961, instalacije in še nekatere druge stvari so se od takrat podražile. Zdaj je vse za 60 milijonov dražje pri teh hlevih in letos ne bi imeli denarja, da bi to razliko doplačali. Druga leto se bo nekako dalo. V zadrugi bodo letos naredili za 1 milijardo 200 milijonov vrednosti, njihova posestva pa za 200 milijonov več, kot je bilo planirano.
Tov. Rebernik je še povedal, da se odkup zemlje ustavlja. Dejal je, da so cene za zemljo nižje kot lani, zemljo pa je mogoče odkupovati samo pozimi in zgodaj spomladi, čez pomlad in poletje ne gre več. Prosil je, naj na občini pohitijo z arondacijami, ki jih je predlagala zadruga. Povedal je, da so primeri, ko ljudem ne morejo vzeti zemlje, ker bi sicer ostali brez vsega. Predsednik tov. Sepetavc je pojasnil, da imajo na občini pripravljen odlok o preživninah za takšne ljudi. Samo zato še ni sprejet, ker se je treba v republiki zmeniti, da bodo v vseh občinah preživnine enake, če pa so že zdaj takšni nujni primeri, naj kmetijske zadruge predlagajo, saj se bodo za posameznike, ki so v stiski, že našla sredstva, tudi preden sprejmemo odlok.
Kaša vina bo treba zaščititi
Tudi to smo sklenili na seji. Zaceli smo govoriti o cenah naših pridelkov. Odbornjk Franc Dvoršak — tudi tega poznam — je vprašal: »Cene so ostale stare, davki pa so vsako leto večji. Kako bomo dohajali?« Predsednik tov. Sepetavc je na to odgovoril. Povedal je, da so vse cene šle gor, tudi tiste za meso, in da danes dobimo za svoje pridelke več kot pred leti. Pri vinu se pa res ne premakne nikamor. Neki odbornik je povedal, da od nas odkupujejo zadruge dobro vino po 100 do 120 dinarjev liter, v gostilnah pa pijemo brozgo, ki jo plačujemo od 300 pa tja do 400 dinarjev liter . . . Pojasnili so nam. da je vmes prometni davek, ki ga plačajo vinogradnik, zadruga, več trgovcev, ki z vinom pre-kupčujejo, in še gostinci... Cena prj tem seveda naraste!
Na seji smo se spomnili tudi tega, da bizeljsko vino in cviček v steklenicah prodajajo razne vinarske zadruge in podjetja s Štajerskega. Obojega se proda 10 — pa tudi 15-krat več, kot pridelamo pri nas. Pomenili smo se, da bo treba naša vina zaščititi.' Ljudje opuščajo vinograde, če bi pogozdovali, bi to preveč stalo. Red je treba narediti in konec! Da boste vedeli, naj povem še to. da z vinom ni težko samo pri nas, ampak v vsej Jugoslaviji. V Dalmaciji in v Makedoniii, pravijo, jih vino še huje tišči, ker ga ne morejo prodati. Tega mi sami v občini torej ne moremo rešiti.
»Za vašo zemljo se ne bom pulil!«
Tako vam kot odbornik povem s tega mesta tukaj. Tudi o zemlji smo govorili in o arondacijah. Ferdo Sepetavc z Bizeljskega je omenil, da so dobili kredit za odkup vinogradov. Plana odkupa letos ne bodo izpolnili, ker je denar prišel prepozno. Povedal je tudi to, da jim je aron-dacijska komisija iz občine naredila zgago. S kmeti so se v zadrugi zmenili, katere parcele dajo in za koliko. Oni iz občtlne so prišli in so izračunali, da bi moral ta dobiti nekaj kovačev več, oni drugi spet nekaj stotakov več ali manj. Kmetje pravijo: »Z zadrugo sem se pogovoril in nočem ne več ne manj!« Sklenili smo, naj se obe komisiji, zadružna in občinska, sestaneta in naj se pomenita, kako in kaj.
Tudi tod pri nas se začenja arondacija. Nekateri gospodarji že prihajajo k meni in pravijo: »Ti si odbornik, volili smo te, potegni se za našo zemljo!« Rekel sem že, pa vam ponovno povem na tem zboru: za nobeno zemljo se ne bom jaz pulil, nak, to pa ne! Odbornik Franc Kranjc iz Globokega je vprašal kako je s prostimi in onimi drugimi cenami za zemljo, ker mu to njegovi ljudje vedno »naprej« mečejo. Odbornik Vinetič iz Velike Doline je vprašal, kako je z maksimumom in minimumom. Natančno in preprosto so odgovorili vsem. Tov. Rebernik iz naše zadruge je povedal: »Zakon o zemljiškem maksimumu in minimumu pri arondaciji nima veljave. Ko že govorimo o cenah za zemljo: kmetje zelo radi opletajo z zemljo po 4 dinarje. Tak-šne zemlje je bilo pri dosedanjih arondacijah za največ 3 ali štiri odstotke, zato se na to ceno ne more nihče sklicevati. S prostimi in obveznimi cenami za zemljo pa je tako: preden pričnemo z arondacijo, obvestimo gospodarje. Takrat je čas, da pridejo in se pogovorijo. Ce gre za prosti dogovor, lahko plačamo zemljo po kvaliteti, tudi do 20 dinarjev kvadratni meter. Za vsakogar je torej boljše, če pride prej in se odloči za prosti odkup. S
pišecka razglednica
kmeti ni posebnih težav. Pri vseh zamenjavah mu skušamo dati zemljo čun bliže, ker imamo v naših načrtih kooperacijo. V Trnju smo se nekaterim gospodarstvom pri arondaciji celo izognili, da ne bi bilo hude krvi. Vojska torej ne mislimo voditi. Gospodarji imajo na izbiro: ali prosti dogovor z višjimi cenami ali arondacija, v kateri so cene nižje in je za tarnanje prepozno. Če je lastnik zaposlen, potem pa ni pogajanja! Zemljo mora prodati' brez zamenjave in po določeni ceni.
»Ne dami Boril se bom do zadnjega!«
Ko je tov. Rebernik na seji končal, se je oglasil neki odbornik. Dejal je: »Jaz delam t V službi sem! Zdaj smo tam! *22 tisoč zaslužim na mesec, IS tisoč dam za hčerko, ki Je v LJubljani v šoli. Kako naj živim družino ■ 7 Jurji, če mi vzamete zemljo? Povejte mi, kako! Jaz se bom boril za svojo zemljo do zadnjega!« Predsednik skupščine tov, Sepetavc mu je lepo odgovorjl.
»Tovariš odbornik! Vedno smo poudarjali, da -gre tudi pri po-družbljanju zemljišč za človeka in da je treba te zadeve reševati človeško. Hči te stane 15 tisočakov na mesec. Prav, dali ji bomo štipendijo, in stvar bo urejena. Raje bomo storili tako, kot dopustili, da bi ti in drugi, ki bi se jim kaj podobnega zgodilo, sovražno gledali na našo družbo. Tudi kmet je občan naše občine. Rešujmo zadeve že takoj v začetku človeško, saj bodo vsi socialni primeri — ne bo Jih veliko — tako in tako padli v breme občine. 25 milijonov socialnih podpor dajemo vsako leto, in če ne bo šlo drugače, bomo pogledali, koliko je takšnih, ki jih dobivajo neupravičeno, pa se bo našel kak milijon za primere, kot je tvoj. Tudi pri štipendiranju bo treba dati prednost otrokom družin a podružbljenlh zemljišč! Niti najmanj ne želimo, da bi bili naši občani sovražno razpoloženi!« Tako je povedal tov. predsednik, jaz pa povem vBm, volivci, da se za vašo zemljo ne bom pulil tako, kot nekateri mislijo. Rodimo pametni vsi, ko se bo začelo! Razumno se pomenimo, pa bo bolje za nas! Za advokata pa ne bom nikomur!
0 drugih točkah zelo na kratko
Ura je že proti deseti, jaz vam pa poročam šele o sedmi točki, če bo šlo tako naprej, ne bomo končali do jutra. Zdaj bom malo bolj pohitel.
V 7. točki smo govorili o smernicah družbenega plana za leto 1964. Kaj več vam o tem ne vem povedati. Papirje o tem planu smo dobili šele na seji. Na posebnem zboru volivcev bomo že tako o njem morali razpravljati, pa tudi v Dolenjskem listu boste lahko kaj prebrali. V 8., 9., 10., 11. in 12. točki smo
sprejeli skoraj brez besedi odloke o urejanju mestnega zemljišča v občini Brežice, o tem, da bodo morali vsi,,ki bodo gradili hiše, poslej vgraditi kanale za telefon, televizijo, radio in UKV priključke, ker je to ceneje, kot pa da se razbija in vgrajuje potem; sprejeli smo odlok o potnih stroških za odbornike in člane svetov in komisij, odlok o javnih tehtnicah in dali soglasje k odloku o ustanovitvi medobčinskega zavoda za cene. Vse te odloke boste lahko brali na oglasnih deskah.
Nato smo sprejeli še več odlokov. Prebral vam Jih bom z dnevnega reda seje, ki ga imam tu, na tem papirju: odlok o ustanovitvi skupnega sklada za pospeševanje kmetijstva v okraju Celje, sprejeli smo odlok o tem, da prepustimo prometni davek od hmelja okrajnemu skladu za pospeševanje kmetijstva v Celju, zavrnili pa smo odlok o našem prispevku za pokritje izgube v trgovini s kmetijskimi in živilskimi Izdelki, zavrnili zato, ker Agro-promet iz Celja nI pri nas ne kupoval in ne prodajal ne tega ne onega, torej pri nas ni imel Izgube.
Sprejeli smo še odlok o tarifah za dimnikarske usluge, odlok o tem, koliko vina in žganja smejo porabiti proizvajalci doma brez prometnega davka, z odločbo smo postavili brežiško knjižnico za matično knjižnico, imenovali direktorja knjižnice, sprejeli odlok o cepljenju prašičev in kokoši proti kugi in izglasovali v 19. točki poroštva za posojila podjetjem, v 21. točki pa potrdili več premoženjskopravnih zadev.
Da ne pozabim! Na seji Je podpredsednik skupščine tov. Buko-vinskl govoril o kadrih. To so šolani ljudje, veste. Povedal Je veliko številk, koliko šolanlh ljudi bi moralo biti v podjetjih, pa Jih ni. Drugi so povedali, da Jih ni zato, ker Jih ponekod ti, ki že sedijo za mizami, grdo gledajo. Tudi bojijo se Jih, ker vedo, da bo nJim odzvonilo, če pridejo bolj študirani v podjetja. Kaj več o tem ne bi vedel povedati. Na koncu seje smo imeli volitve ln imenovanja. Razrešili smo upravnika delavske univerze, člane šolskih odborov in Sefa krajevnega urada v Dobovi, Imenovali pa direktorja podjetja »Brežice vino«, novega upravnika delavske univerze, člane v skupščino zavrovolnice v Vldmu-Krškem, člane novih Šolskih odborov, novega šefa krajevnega urada v Dobovi, namestnika sodnika za prekrške, komisijo za pomoč pri izdelavi statutov, svet matične knjižnice, komisijo za prehod na 42-itrnt delovni teden ln potrdili lmonovanje komisije za vpis posojila za Skopje.
DrajrJ volivci, s tem I>1 končal! Zahvalim se za pomoč tovarlšlil učiteljici, predsedniku SZDL in šefu krujevnera uraila, ker lil brez njih to. kar sem vam pove-tal. težko ynim-i-t Ce lil ktln rad kaj vprašal, lahko. Ce boni le mogel, bom odgovoril!
■ Odbornik  ln -1 se Ja Bledel in
■ se krepko  oddahnil,  v močno
■ rakujinem     razredu  pa  se Jo
■ kmalu rarvll sproščen pogovor.
■ Posamezniki so ostali še dolgo
■ v noč In ne z Jožo pomenkova-
■ II o tem in onem.
(Nadaljevanje na 15. str.)
V CERKLJAH: »Ljudje ga bodo še naročali!"
Kaj teži prosvetne delavce?
Na pošti v Cerkljah ob Krki so bile vse mize založene s časniki, ki so prispeli z jutranjo pošiljko. Tudi tukaj je v najzajetnejšem svežnju čakal Dolenjski list, da ga pridni pismonoše razneso naročnikom. Mladi pismonoša POLDE LAVRINŠEK je tako hitel, da je komajda našel čas za kratek razgovor, ki je potekal kar med tem, ko je urnih rok razvrščal časnike in drugo pošto po dostavnih okoliših.
— Pri nas je Dolenjski list skoroda v vsaki hiši. Kljub temu se bodo ljudje še naročili. Pozna jesen je že tu in zima je pred durmi. Več
Pismonoša Polde Lavrin-šek hiti v četrtek zjutraj
časa za branje jim preostaja, pa bo šlo. Ta teden sem zbral 6 novih, to pa je za tak okoliš, kjer je list skoraj v vsaki hiši, kar precej. In šele  začeli  smo akcijo!
— Tako je pripovedoval tovariš Lavrinšek.
— 250 Dolenjskih listov razneseni vsak teden našim naročnikom. Na področju naše pošt« pa imate okrog 400 naročnikov. Na razne dnevnike — največ je med njimi »Dela« — je naročenih okoli 60 ljudi, na »Kmečki glas« 92 ljudi in še nekaj drugih tednikov prihaja.
V našem poštnem okolišu je približno 470 hišnih številk. To pomeni, da ni hiše brez časnika. Nekaj novih naročnikov Dolenjskega lista bomo dobili tudi za inozemstvo. Domači jih bodo naročili ža svojce, ki so se izselili v svet. Pišejo, da se jim toži 'po domu. »Domači list jim bo prinašal glas iz starega kraja, da bodo vedeli, kako se pri nas godi!« pravijo ljudje in naročajo Dolenjca za svojce na tujem.
— Z Butaro jih bova letos dobila kakšnih štirideset, tako sva se zmenila, — je še dodal tovariš Lavrinšek, pismonoša Butara, naš stari znanec iz lanske akcije, pa je prikimal in se nasmehnil.
Obema pismonošema iz Cerkelj, hkrati z njuna pa vsem drugim, prisrčna hvala za pomoč, ki jo nudijo pri širjenju domačega tednika, in obilo uspehov pri napornem in odgovornem poštar-skem delu!
Odbornik Joža poroča občanom
(Nadaljevanje s 14. str.)
Na koncu zadrgnimo vozel
Seja občinske skupščine Brežice, o kateri je poročal odbornik Joža, je bila v torek, 19 novembra. Upamo, da je v občini Brežice in v ostalih občinah našega področja dovolj tako prizadevnih odbornikov, kot je ta. Čas, v katerem živimo, in hitri tok življenja zahtevata, da so občani sproti obveščeni o vsem, kar se v občini dogaja. Bojimo se, da je takšnih sestankov, kot je opisani, pri nas vse premalo. Da je slaba obveščenost vse prevečkrat vzrok nesporazumov in sporov, nas zlahka prepriča marsikaj, kar je omenil odbornik Joža v svojem poročilu. Naš Ust se trudi posredovati občanom v preprosti in razumljivi obliki vse, kar jih zanima. Morda bi se mnogi odborniki laže odločili za v sestavku opisano poročanje, ko bi se tu in tam poslužili sestavkov in poročil iz našega lista?
Odbornik Joža je povedal tudi nekaj' pikrih. Ne nameravamo očitati ne občini v Brežicah ne njenim odbornikom, niti najmanj ne! Vsak bralec, ki^se, bo pri prebiranju teh vrstic skušal le malo vživeti v vlogo odbornika Jože, bo moral priznati, da je danes težko in dogovorno biti odbornik! Toliko teže je to, če je odbornik preprost kmetovalec. Prebivalci na vasi potrebujejo več poročanja kot oni v mestu. Manj bero, manj poslušajo radio, zato so manj seznanjeni z vsem, kar Je novo.
Tudi na občini Je težko.
Marsikdaj se mudi in je treba kakšno zadevo s silo vriniti na dnevni red seje, marsikdaj pa je treba tehtati, ali bi sejo, ki stane veliko časa, priprav in denarja, sklicali za kratek dnevni red. Težave so torej na obeh straneh.
Te dni praznujemo dan republike, 20. obletnico rojstva nove jugoslovanske državotvornosti. Takrat, ko smo začeli, smo imeli zelo malo, zgolj puško v roki in pogum. Naša nova oblast je kljub temu zrasla. Odbornik Joža, vsi drugi odborniki, vse občine, vsi organi in vse seje ter zasedanja so kamenčki v stavbi nove Jugoslavije. Mi vsi smo jo zgradili, zato je ta oblast naša, pa tudi zato, ker je vedno stremela za tem, kar smo želeli mi. Danes smo mnogo bogatejši kot pred dvajsetimi leti. Prav bo torej, če bodo vse občine in vsi odborniki pomislili na občana pogosteje kot doslej in mu pogosteje poročali o svojem delu!
MILOŠ JAKOPEC
Šolski kolektiv v Globokem ima v svoji sredi republiško poslanko za kul-turno-prosvetni zbor ANICO KE2MAN, ki uči na tej šoli že štirinajst let. Dolgoletna praksa v prosvetnem delu in plodno udejstvovanje  v javnem življenju sta bili v glavnem lastnosti, zaradi katerih   so   volivci izbrali prav tovarišico Kežmano-vo. Pred dnevi smo jo obiskali v  šolski zbornici, kjer nam je v krogu svojih kolegov in kolegic posredovala   svoje poglede na uspehe in težave kul-turno-prosvetnega delavca nasploh. — Vsi čutimo, da smo zbegani v dedu po novi šolski reformi. Ne vemo, če je naše delo zadovoljivo ali ne, ker kvaliteta  znanja pada. Zakaj? Največ zaradi čl. 35 in 36, po katerem otroci lahko napredujejo v višji razred kljub slabim ocenam. To skušamo reševati z dodatnim poukom, ki pa je na nekaterih šolah nemogoč. Manjka časa m prostorov.
Tudi z učnim načrtom nismo zadovoljni. Reformirana šola ima približno enak učni načrt, kot ga je imela prej nižja gimnazija, vendar je bil tam sestav učencev povsem drugačen. Pri pouku telesne vzgoje ne moremo uspešno delati, ker večina šol nima telovadnic. Isto je s tehničnim poukom. Zasilne delavnice sicer imajo tu in tam, vendar to ni pravi tehnični pouk, je bolj ročno delo. Razen tega manjka za pouk tega predmeta strokovnjakov. Orodje bi se še dobilo, učitelji in prostori pa ne.
Zakaj tako malo stanovanj za prosvetne delavce?
Stanovanja za učitelje in profesorje je zelo težko dobiti tako v mestih kot na vasi. Značilno je, da za prosvetne delavce ni dovolj stanovanj, v zdravstvu pa je glede tega veliko boljše. Vča-
Franc Vinetič je delovodja na gradbišču prosvetnega doma v Veliki Dolini. Zelo je prizadeven in ne zapusti opeke in malte do trde noči, vsako jutro pa je že z zgodnjim svitom spet na gradbišču, čeprav se je z gradbenim odborom pogodil le za mesečno plačo
sih pride do prav kritičnih stanovanjskih problemov; na naši šoli smo pereč primer rešili tako, da smo iz stranišč napravili zasilno stanovanje. To vendar ne gre! Po odročnih krajih manjka več učiteljev, zlasti predmetnih,
Ljudska poslanka Anica Kežman:  »Učiteljev poklic ni lahak!-<
ki so nujno potrebni za pouk v višjih razredih. Kdo bo šel na vas, kjer ni niti sobe, kaj šele stanovanja?
Materialno oskrbovanje šol
Materialno oskrhovanje šol ni najboljše, šole dobijo denar samo za najnujnejše izdatke, da bi kupovali učila, knjige in še kaj, pa ni misliti. Ponekod tarnajo, da nimajo niti za kredo; to pa gre seveda bolj na račun nerodnosti ravnatelja in kolektiva, ker tako hudo spet ni. Na eni strani taka stiska za denar, na drugi strani pa so nekatere občine, na primer brežiška, pretežno kmetijska občina, ki res nimajo denarja. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so ponekod še vedno majhni, zelo slabo pa vplivajo tudi različni prejemki v različnih občinah; posledica tega je beg učiteljstva tja, kjer je boljše.
0 vlogi prosvetnega delavca na vasi
Mnenja sem, da bi morali biti učitelji predvsem učitelji in kulturni delavci, ne pa da jim obešajo kup funkcij, zaradi katerih često trpi šolsko delo. Osnovno delo prosvetnih delavcev je učno-vzgojno!
Veliko se govori o novih oblikah kulturnega udejstvo-vanja, za katere bi bili najprimernejši klubi. Potrebni bi bili posebno v odročnih krajih, kjer ljudje nimajo pogojev za prosvetljevanje, in tudi v podjetjih. Z raznimi oblikami dela v klubu bi lahko pritegnili predvsem mladino in sezonske delavce, s katerimi smo imeli že težave. Zdaj zapravljajo prosti čas po gostilnah, zato prihaja do izgredov.
Za uresničitev načrtov s klubi še ni prepozno! Vse njihovo delo naj bi bilo zajeto v občinskih statutih, pri čemer pa naj bi imeli besedo sindikati in krajevne organizacije.
V splošnem lahko rečem, da je poklic prosvetnega delavca težak in da želimo samo to, da bi nas izenačili z ostalimi poklici, za katere se zahteva enakovreden študij.
R. B.
V Sobenji vasi so za vodovod
Vaščani Soben Je vasi ln okolice so nedavno sodelovali v akciji za ureditev vodovoda in vodovodnih naprav. Kopali so vodovodne kanale in pripravljali mesto Za rezervoar. Zajetje še ni urejeno. Tudi to bi radi kmalu uredili in pričakujejo, da jih bo občina pri tem vsestransko podprla.
Znancem in prijateljem
Jože šepic in Janez Kaste-lic, ki sta pri vojakih v Žabcu, čestitata vsem bralcem našega lista in jih pozdravljata, prav tako pa svoje prijatelje in znance.
Zdaj že 2063 naročnikov
Koliko bero v brežiški občini? Precej, saj je dnevni in tedenski tisk v tej spodnjeposavski komuni močno razširjen, prebivalci pa so veliko pridobili tudi z novo lokalno radijsko postajo, ki je vedno bolj priljubljena. Pomemben delež v obveščanju ima tudi naš tednik, ki ima zdaj v občini že 2.063 rednih naročnikov tod tega 80 izv. v kolportaži v Brežicah). Na področju posameznih pošt Imamo naslednje število stalnih naročnikov:
Artiče: 149 Bizcljsko: 138 Brežice: 523 Cerklje: 169 Dubova: 163 Globoko: 127 Jesenice: 278 Kapele: 48 Krška vas 163 Pišece: 129 Sromlje: 95
Prav zdaj pa pismonoše vseh pošt v občini vneto zbirajo nove naročnike, saj je še vedno mnogo hiš, kjer našega medobčinskega glasnika SZDL še nimajo. — Poleg redne naklade 2063 izv. Dolenjskega lista bodo pismonoše danes in jutri razdelili v brežiški občini še posebej 1410 izvodov našega časnika vsem • tistim družinam in posameznikom, ki našega domačega tednika še nimajo. Kdor si bo naš tednik naročil zdaj, ga bo do konca decembra 1963 dobival brezplačno, udeležil pa se bo tudi velikega nagradnega žrebanja ob 15. obletnici ustanovitve Dolenjskega lista, ki bo februarja prihodnje leto.
V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST!
■
Morda bo pa le šlo po sreči!
Tako je začel razgovor tov. Miha Škrlec, predsednik gradbenega odbora za gradnjo prosvetnega doma v Veliki Dolini.
— Na vso srečo je vreme lepo, in če bo še v naslednjih dneh tako, bo do 29. novembra dam pod streho, — je dejal in nadaljeval: — Približno 3 milijone dinarjev nas bo stala stavba, ki bi po mnenju gradbenih strokovnjakov veljala 25 do 30 milijonov dinarjev. . Več kot tisoč ur prostovoljnega dela so do konca oktobra opravili prebivalci in poleg tega še 60 brezplačnih voženj, od katerih bi vsaka veljala povprečno 1500 dinarjev.
Sredstva za nakup gradbenega materiala, predvsem cementa in opeke, Je prispevala brežiška občina. Za poltretjd milijon Je bilo tega. Podruž-
SHRANITE DANAŠNJO ŠTEVILKO!
Shranite današnjo številko — v nje] smo vam pripravili majhno presenečenje, ki pa ga bomo razkrili šele prihodnji četrtekl Kdor bo med današnjo naklado DOLENJSKEGA LISTA dobil izvod, v katerem bo natisnjeno posebno tiskarsko znamenje, bo sodeloval v zanimivem nagradnem žrebanju I Več o tem: PRIHODNJI ČETRTEK I
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
niča zavoda za socialno zavarovanje v Brežicah nam je dala 129 tisoč dinarjev za ureditev ambulante. Vse ostalo leži na naših ramenih. V stavbi doma bo prosvetna dvorana, ambulanta s čakalnico, prostor za družbene organizacije, gasilska orodjarna, prostor za knjižnico in stanovanja za učitelje. Dela stavbe, v katerem bodo stanovanja, še ne gradimo.
Nekaj opreme za dvorano bomo dobili od nekdanje kino dvorane iz Brežic; vlogo za to Je prosvetno društvo že oddalo. Vodovod smo potegnili že letos spomladi. Upamo, da bomo za prihodnji 1. maj dogradili vsaj prosvetno dvorano.
Zelo nam primanjkuje delavcev, zlasti kvalifficiranih zidarjev in tesarjev. Ce bi oboje laže našli, bi bilo veliko več narejenega in tudi gradbeni odbor bi imel manj skrbi. Vsak večer hodimo od hiše do hiše na lov za zidarji in tesarji. Veliko je takšnih, M bi radi pomagali, pa ne
morejo, ker delajo v podjetjih, žal pa so tudi takšni, ki bd lahko pomagali, pa ne marajo! Dom pa bomo vsem težavam navkljub le dogradili!
Artiče za 29. november
Prosvetno društvo in šola pripravljata v soboto, 30. novembra zvečer, v počastitev dneva republike dramatizacijo pesnitve »Jama«, ki jo je napisal Ivan Goran-Kovačić. Po uprizoritvi prireja organizacija ZB zabavo.
Pošiljka za KriZe in Pečice
V Čatežu ob Savi je bila nedavno akcija za pomoč prebivalstvu v Krizah ln Pečicah, kjer Je toča med letom uničila skoraj ves poljski pridelek. V sodelovanju s krajevnim odborom Rdečega križa so nabrali okrog 1.200 kilogramov krompirja, nekaj pšenice dn ostalih pridelkov, ki Jih bodo poslali prizadetim.
Gradbišče prosvetnega doma v Ve»W Dolini zadnjo dni novembra, tik preden so postavili streho
ČRNOMELJ: za boljše obveščanje občanov
Pred kratkim je bila v Črnomlju seja komisije za idej-no-vzgojno delo ter tisk pri občinskem odboru SZDL. Na seji so razpravljali predvsem O obveščanju občanov in poudarili, da je treba ljudi kar najbolje seznanjati z vsemi dogodki v občini in izven nje. Obveščanje    prebivalstva v
Beli krajini še ni zadovoljivo. Občani vse premalo vedo, o čem razpravljajo odborniki na seji občinske skupščine, na sejah raznih svetov in komisij, premalo vedo o življenju v delovnih kolektivih, o novih predpisih in o raznih ukrepih v občini. Lahko trdimo tudi, da manjka na-
Vaščani Otovca se zahvaljujejo enoti JLA
Z Otovca pri Črnomlju nam pišejo vaščani, da naj se v njihovem imenu javno zahvalimo za pomoč: »Pred kratkim smo ob lepem vremenu grabili listje v gozdu, ko nas je presunilo zavijanje sirene iz Črnomlja in plat zvona iz vasi. Vrnili smo se domov, kjer nas je čakala žalostna slika: hlev Jakoba Suhorepca je bil v plamenih. Gasilci s Talčjega vrha, iz Črnomlja in Petrove vasi so prihiteli na pomoč in omejili požar. Posebno priznanje pa naj velja vojakom
VP Otovec in njihovemu vodniku, saj so bili takoj na kraju požara, kjer so požrtvovalno pomagali gasiti do kraja, čeprav so bili premočeni in umazani. Prav tako se toplo zahvaljujemo delavcem železniškega nadzorni-štva proge Črnomelj, ki so tudi požrtvovalno in iznajdljivo pomagali gasiti.
V imenu oškodovanega va-ščana in v imenu gasilskega društva s Talčjega vrha se omenjeni enoti JLA in drugim za izkazano pomoč tova-riško zahvaljujemo!«
Obnova vodovoda v Semiču
Pomanjkanje vode je zadnja leta povzročilo v Semiču precej hude krvi, ker se ljudem neumno zdi, da so poleg vodovodne instalacije brez vode. Zaradi tega je črnomaljska občina že pred
»POKAŽI, KAJ ZNAŠ« v Črnomlju
V soboto, 7. decembra, bo v Črnomlju javna mladinska oddaja »Pokaži, kaj znaš! Priredil jo bo občinski center klubov OZN; mladi se bodo pomerili v znanju s področja dela Organizacije združenih narodov in njenega prizadevanja za ohranitev miru na svetu. Prireditev bo v dvorani prosvetnega doma.
čestitku Mirnopečanom
Vsem Mirnopečanom in o-količanom, posebno pa organizaciji ZB, čestitam za 29. november, mami, sestri in bratu pa prisrčne pozdrave. Marjan Rozman, vojak v Vra-hju.
leti sprejela v program rekonstrukcijo semiškega vodovoda. Po daljšem čakanju so pred tednom dni začeli s polno paro delati. Cevi iz leta 1892 zamenjujejo z novimi, večjimi. Ce bo ugodno vreme, računajo, da bo prva faza rekonstrukcije končana še letos, dokončno pa bo vodovod zgrajen prihodnjo pomlad. Dela vodi komunalna uprava Črnomelj in gredo kar hitro od rok.
Ker bodo morali v času gradnje večkrat popolnoma zapreti vodo, prosimo Semi-čane, da to z razumevanjem vzamejo na znanje in da si zagotove stalno rezervo Vode. Uporabniki javnih pip pa naj bi vodovodne naprave bolj čuvali in prosimo, da vsestransko varčujejo z vodo tako za časa rekanstrukoije kot tudi po končani gradnji. Nima nobenega smisla, če se voda razliva po cesti, kot se je to dogajalo doslej. Vse vodovodne naprave so naša skupna last, zato bi jih morali bolj čuvati.
potkov, obvestil in tolmačenj, ki naj bi jih dajala skupščinska pisarna. Ker ljudje po navadi tudi premalo vedo, kaj se bo razpravljalo na zborih volivcev in na raznih sestankih, so na to manj pripravljeni, razprave so slabe, hkrati pa občani kritizirajo stvari, ki jih ne poznajo in o katerih niso obveščeni.
Komisija je ugotovila, da je medobčinsko glasilo SZDL našega področja za občane črnomaljske občine najprimernejši obveščevalec; Dolenjski list se je razvil v pravega obveščevalca ljudi, hkrati pa je tudi najbolj priljubljen časopis med prebivalci črnomaljske občine. Ljudje so zadovoljni, ko najdejo vsak teden v svojem listu občinsko stran, na kateri lahko berejo vse najvažnejše iz domačih krajev. Zato bi kazalo list še bolj razširiti, da bi ga imela res vsaka hiša.
Na seji sq razpravljali tudi o tem, kako bi ljudem najuspešneje posredovali o-snutek statuta občine, družbenega plana in sedemletnega načrta o razvoju občine. K vsem tem predlogom naj bi dali občani svoje pripombe, da bi tako lahko osnutek dopolnili in po potrebi tudi spremenili. Sklenili so, da bodo v vseh večjih krajevnih središčih skupaj z ljudsko univerzo priredili razprave o družbenem in sedemletnem planu občine ter o osnutku občinskega statuta. Prav tako bodo priredili tudi predavanja in razprave o političnih dogodkih po svetu.
Na vasi pa bo treba prirejati tudi več strokovnih pre-
Razstava mladinskega tiska v Črnomlju
V prostorih mladinskega kluba je bila 2. novembra odprta razstava mladinskega tiska, ki bo odprta še Jutri. Priredil jo je občinski komite mladine s sodelovanjem domače knjigarne; razstavljajo nad 500 knjig in revij. Razstavo obiskujejo skupine u-čencev osnovnih šol in mladinski aktivi. Razstavljene knjige so obiskovalci lahko takoj tudi kupili ali pa so si jih naročili.
davanj o kmetijstvu, gozdar-podobnem. Kmečkega proizvajalca je treba nenehno poučevati o sodobnem kmetovanju, o napakah in boleznih vina, o krmljenju živine itd. Šele strokovno podkovan kmet je lahko dober proizvajalec, ki bo pridelal zase in za skupnost več in ceneje.
Pri tem tudi na mladino niso pozabili; tudi zanjo bodo pripravili razna predavanja. Pregledali bodo vzroke mladinskih prestopkov in skušali posredovati napotke, da bi se mladina in odrasli seznanili z vsem, kar naj bi vedel naš državljan.
Komisija je sprejela še nekaj sklepov glede nadaljnjega dela.
J02E SKOF
DO ZDAJ ŽE NAD 900 PRIJAV LJUDI, KI BODO DAROVALI KRI
Občinski odbor Rdečega križa v Črnomlju pripravlja v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi v Ljubljani veliko krvodajalsko akcijo, za katero se je do zdaj v črnomaljski občini prijavilo nad 900 ljudi. Sodeč po ugotovitvah ob pripravah na to akcijo, bo odziv še veliko večji, ker noče nihče izostati.
Kri bodo odvzemali štiri dni po naslednjem razporedu:
0 2. in 3. decembra v zdravstvenem domu v Črnomlju
za krajevne organizacije RK Črnomelj, Stražnji vrh, Tolčjl vrh, Petrova vas, Griblje, Butoraj, Kanižarica in Dobliče — ter za vsa podjetja v Črnomlju;
£ 4. decembra bo odvzem krvi v osnovni šoli na Vinici za krajevne organizacije RK Vinica, Sinji vrh, Pre-loka, Stari trg, Adlešiči in Dragatuš ter
0 5. decembra v osnovni šoli v Semiču za organizacije RK v Semiču, črmošnjicah, Crešnjevcu, štrekljevcu, Rožnem dolu in za vsa semiška podjetja.
Krvodajalce bo do mesta odvzema krvi pripeljal avtobus po razporedu, ki ga bodo prejele vse krajevne organizacije RK in podjetja. Prebivalci, ki se bodo še odločili, da podarijo kri, naj se čimprej prijavijo pri krajevnih organizacijah RK.
Mladi v Vidmu-Krškem o svojem delu
12. novembra 1963 je imel aktiv ZMS v Vidmu-Krškem letno konferenco, kjer je mladina razpravljala in zelo kritično ocenila pomanjkljivosti dela v preteklem obdobju.
Po poročilu predsednika aktiva lahko sklepamo, da mladina zasluži vsaj skromno priznanje za svoje delo, saj jc ko'e'.cHv organziral šo-
lo za življenje, ki je zelo dobro uspela, in ciklus predavanj, čeprav nimajo lastnega prostora. Poleg tega so se mladinci dobro izkazali pri zbiranju ljudskega posojila za pomoč Skopju, zlasti mladi komunisti.
Konferenca je sprejela tudi ustrezne sklepe tako, da se mora delo aktiva v bodoče
Pripojitev mizarskih podjetij
Krvodajalstvo v metliški občini
Pred nami je velika in plemenita naloga, ki naj bi sodo slehernega občana; 5., t« S. decembra bo v naii bbUni krvodajalska akcija. V treh dneh naj bi 550 krvodajalcev oddalo kri za potrebe naših bolnišnic. Prav lahko pa bomo to številko tudi presegli. Pri tem se spomnimo nedavna katastrofe v Skopju, ko so bolnišnice in postaje prve pomoči potrebovale na tisoče litrov krvi in nam je ves napredni svet priskočil na pomoč. Zavedati se Je treba, da nesreča lahko udari danes ali jutni vsakogar Iz-
med nas, pa bo potreboval kri sam, njegova družina ali sorodnik. Delavec v tovarni se lahko ponesreči; voznik na poti nikoli ne ve, kako se bo vožnja končala, tudi tvoj o-trok gre vsak dan v solo mimo mnogih nevarnosti. Mar potemtakem nismo vsi dolžni odzvati se klicu na pomoč, ki nam ga pošilja Rdeči križ?! 9 krvjo, to dragoceno tekočino življenja; bomo lahko rešili človeka, svojega bližnjega.
Lani je dalo v naši občini 369 krvodajalcev 101 liter krvi. Potrebe pa so vedno več-
je in letos naj bi se zbralo že 550 krvodajalcev. Zato Izpolnimo svojo dolžnost — KRI REŠUJE ŽIVLJENJA!
Ivo Likaoec
Mladini Spodnjega Posavja
Vsem bralcem našega domačega lista, posebno pa mladini Spodnjega Posavja, čestita za dan republike vojak Branko Stergar iz Osijeka.
Občinska skupščina Videm-Krško je na zadnji seji potrdila sklep organov upravljanja mizarske delavnice v Brestanici in splošnega mizarstva v Vidmu-Krkšem o pripojitvi podjetja »Miza r-s t v ou Brestanica k »Mizarstvu« Videm-Krško. Delavska sveta obeh kolektivov sta na osnovi razprav prišla do sklepa, da bo združeno podjetje predvsem lažje organiziralo proces proizvodnje in da bo zato podjetje uspešneje nastopalo na tržišču. Podjetji sta se združili s 1. oktobrom letos.
Konferenca leskovške mladine
30. novembra bo imela le-skovška mladina letno konferenco, na kateri bo obravnavala sedanje delo in sprejela več sklepov za bodoče. Letna konferenca bo v prostorih zadružnega doma.
Sprememba pri »Remontu« na Senovem
Komunalno podjetje »Remont« s Senovega se je zadnje čase spoprijemalo s težavami zaradi pomanjkanja del. Zato je podjetje nedavno izdelalo ekonomsko analizo, kjer je ugotovilo, da v bodoče nima perspektive. To je glavni razlog, da sta komunalno podjetje »Remont« s Senovega in gradbeno pod-
jetje »Sava« iz Vidma-Krške-ga zaprosila občinsko skupščino, naj potrdi sklepe njunih delavskih sklepov o pripojitvi »Remonta« k »Savi«. Občinska skupščina je na seji 19. novembra potrdila sklep obeh delavskih svetov.
Vodovod na Lisci
Planinsko društvo »Lisca« iz Vidma-Krškega se je odločilo napeljati v svoji postojanki »Tončkov dom« vodovod. Stroški za vodovod bodo predvidoma znašali okoli 5 milijonov dinarjev. Društvo bo s prostovoljnimi deli prispevalo 3 milijone, 2 milijona pa bo najelo kredita.
razvijati v širšem krogu mladincev. Omenim naj samo dva sklepa, in sicer o ideološkem izobraževanju in o sodelovanju oziroma prispevanju mladih pri organiziranju raznih pohodov s tematiko iz NOB.
Bodoče ideološko delo se mora razvijati mnogo bolj živahno, in sicer prek takšnih oblik, ki bodo res privlačne za našo mladino, kot so na primer šola za življenje, mladinska politična šola, zbori mladih volivcev in druge. Mladinska organizacija mora postati sposobna, da oblikuje v mladem človeku socialistično zavest, posebno v naših mladih proizvajalceh.
Da bi se prenašale tradicije NOB na mladi rod, je mlaj dinska konferenca skleni laj da se morajo v bodoče organizirati množični pohodi v kraje, znane iz časov NOB. Ti pohodi naj bi postali tradicionalni.
Ob vsestranski podpori in tesnem sodelovanju drugih družbeno-političnih organizacij lahko pričakujemo, da bo aktiv Zveze mladine v Vidmu-Krškem začel z živahnim delom. Albin Božič
Drobne iz mesta in okolice
0 OBČINSKI ODBOR RK Je pretekli teden razpravljal predvsem o boju proti .alkoholizmu. Številne družine imajo zaradi tega zla neurejene razmere, najbolj pa trpijo otroci. Tu bo treba načrtno ugotavljati take pojave m temeljito ukrepati. — Letos bo odbor skrbel za razširitev organizacije; vsak mladinski aktiv naj bi imel svoje člane tudi v organizaciji RK.
V prihodnjih mesecih nameravajo pripraviti tečaje v DraSičih, Metliki in na Su-horju.
•  LJUDSKA UNIVERZA
prireja zdaj vsakih 14 dni kino predstave   na Suhoriu,
Jugorju in v Gradcu. Vrtijo sodobne in umetniške filme. BHo je tudi že več predavanj.
0 ASFALTNI PRIKLJUČEK skozi središče mesta je zelo spremenil podobo našega kraja. Tudi to je začetek priprav za praznovanje 600-letnlce Metlike.
• Z VESELIM VEČEROM
je mladina Metlike počastila občinski praznik.
• LEPO VREME omogoča nemoteno delo pri mostu na Prlmostku. Seveda je pot v Črnomelj zdaj precej daljša in tudi slabša, tako da je promet v sosednjo občino precej omrtvičen.
Stanovanjsko vprašanje zadnja leta čedalje resneje zaposluje občinske odbornike in vse delovne kolektive. Treba bo še mnogo naporov, da bomo vsem zaposlenim dali udobna, cenena in higienska stanovanja. Letos so v Metliki zgradili 9-stanovanJNki blok, ki je že dal streho nekaterim bivšim borcem. Prihodnje leto bo treba zgraditi še več stanovanj.
TRD OREH  ZA SEVNIŠKO OBČINSKO SKUPŠČINO
Ze leta 1952 je sevniško gasilsko društvo odstopilo v svojem domu več prostorov zdravstvenemu domu v Sevnici. Takrat so se na posredovanje bivšega okraja pomenili, da bi delale ambulante v gasilskem domu največ pet let. Prejšnji mesec pa so gasilci zdravstvenemu domu odpovedali vse prostore, ki jih Imajo v tej stavbi ambulante, češ da vse te prostore nujno potrebujejo sami, ker se bo gasilska služba s prihodnjim letom reorganizirala. Tudi občinsko sodišče v Sevnici je že 29. oktobra napisalo sodni nalog, po katerem bo zdravstveni dom v Sevnici moral do 15. maja 1964 izprazniti svoje dosedanje prostore v scviilškcin gasilskem domu.
Pred 14 dnevi smo poročali, kako pomembno in obsežno delo opravljajo ambulante sevniškega zdravstvenega doma, ined njimi še posebej dispanzer za žene in dispanzer za otroke. Uprava zdravstvenega doma je zdaj v veliki zadregi, kam s tremi ambulantami, ki jih iz dneva v dan obiskuje na stotine žena in otrok. Če jih izselijo takoj, bi Jih morali postaviti na cesto, saj drugje ustreznih prostorov nI. Tudi rešitev s prostori v stari savski šoli (ko bo seveda prazna) ni najprimernejša. Potrebovali bi veliko milijonov za obnovo hiše ln njeno preureditev za ambulante, še vedno pa bi dom posloval v dveh stavbah, kar samo povečuje stroške.
Načrti za nov zdravstveni dom — in to je najpametnejša rešitev problema! — bodo črz zimo narejeni, nakar bo treba začeti zbirati sredstva. Prepričani smo, da občinska skupščina v Sevnici ne bo pustila zdravstvene službe na cedilu. Ze doslej so bili na tem področju doseženi vidni uspehi. Prav gotovo bo skupščina prispevala pomemben delež za nov zdravstveni dom v občini, nekaj bo dala tudi republika, opremo pa hi prispeval dom sam. I.e tako bo mogoče zadovoljivo rešiti vprašanje prostorov in nadaljnjega razvoja zdravstvene službe v Sevnici, to pa jr hkrati tudi jamstvo za nadaljnji us|H'šni razvoj zdravstva v vsej'občini. Tako bodo tudi sev-nišlti gasilci prišli do svolih prostorov.
Nagrade v Žužemberk, Smihel in Novo mesto
Ji!jciY;li je 19 priznanj za Jugoslovanske pionirske igre
V nedeljo, 24. novembra, bo v osnovni šoli Katje Ru-pena v Novem mestu podelili 16 posamičnih in 3 kolektivne nagrade učencem ter šolam, ki so se udeležile tekmovanja s pisanjem nalog s tehničnega področja. Letošnje jugoslovanske pionirske igre potekajo pod geslom: »Leto tehnične kulture«. Skromne slovesnosti so se razen nagrajencev udeležili se predstavniki okrajnega vodstva JPI, občinskega vodstva LT iz Novega mesta in občinskega sklada za šolstvo.
Tov. Ljubo Žagar z osnovne šole Katje Rupena je v kratkem nagovoru pozdravil prisotne in poudaril, da so se
tekmovanja udeležile le žu-• žemberška, šmihelska in novomeška osnovna šola, čeprav bi lahko v njem sodelovale vse šole v občini. Vsaka od tekmujočih šol je prejela kolektivno nagrado 50 tisoč dinarjev, 4 nagrajenci z osnovne šole v Žužemberku, 2 s šmihelske šole in 13 nagrajencev z novomeške pa so prejeli diplome in knjižna darila. Za nagrade so prispevali sredstva delovni kolektivi Novoteks, KGPK, IMV, Krka, Industrija obutve, No-voles ter delavska univerza, ObSS, občinska skupščina, Dolenjski letalski center, ObO Ljudske tehnike, Društvo prijateljev mladine, ObO
Iz šmarjete nam pišejo
• 13. novembra je zasedala komisiji1 za socialno varstvo KU v Sroarjetl. Reševali so probleme socialno ogroženih otrok in družin, razen tega pa so razpravljali o zvijanju podpor socialnim podpiran-cem in nabavi kurjave zanje. Razprava o šolskih kuhinjah Je poxa-zala, da nekateri starši nimajo pravega razumevanja do malice in se ne zavedajo, kakšno korist prinaša otrokom. Pregledali so sklepe zadnje seje in ugotovili, da so oill v mejah motnosti vsi izvedeni, v bodoče pa bo treba še hitreje reševati vse tekoče probleme. Na koncu sta bila izvoljena predsednik in tajnik komisije.
• Pred kratkim je zasedal tudi Šolski odbor, ki Je obravnaval probleme šole in otrok, katerih starši nimajo do njih pravega odnosa. Sprejet je bil pravilnik šole. Ker je mandatna doba sedanjemu šolskemu odboru potekla, bo treba na prvem zboru volivcev izbrati novega. V šolski odbor naj bi prišli ljudje, ki Jih zanimata delo sole in vzgoja otrok.
• Zasedal je plenum krajevnega odbora ZB, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki družbe-
nih ln političnih organizacij. Pogovorili so se o pripravah na praznovanje dneva republike. Soloha mladina bo 29. novembra ob 9. url dopoldne pripravila v dvorani pester program. Ob tej priložnjsM bodo cicibani sprejeti v pionirsko organizacijo. Po sporedu v dvorani bo pri spomeniku majhna slovesnost. Sklenjeno je bilo, da bo občni zbor krajevne organizacije ZB 15. decembra.
• 22. novembra se Je sestal plenum ZB Smarjeta in Bela cerkev ob prisotnosti zastopnikov občinskega zbora ZB. Ta sestanek je ell sklican zaradi združitve teh iveh organizacij, ki naj bi delovali na celotnem terenu krajevne skupnosti. S tem v zvezi je bilo slišati več mnenj glede oddaljenosti vbeh krajev ln denarja obeh organizacij. Zastopnika ZB iz Novega mesta sta pojasnila, da si od združitve lahko obetamo le boljše delo. Ob koncu je bil sklep o združitvi sprejet. Sedež nove organizacije bo v Smarjeti, kjer bo verjetno 'udi krajevna skupnost. Na občnejn zboru bo izvoljen upravni in nadzorni odbor, ki bo zastopal obe organizaciji.
SZDL, ObK ZKS in občinski odbor JPI. Poleg tega je 20 tisoč dinarjev prispeval Zavod za zaposlovanje delavcev, 200 tisoč dinarjev pa svet za šolstvo občinske skupščine. Tekmovalci so v svojih nalogah posegli v razvoj in v proizvodnjo okoliških podjetij in opisali tudi vlogo delavskega samoupravljanja. Po razdelitvi nagrad so se gostje in nagrajenci zadržali na zakuski.
Sektorski posveti krajevnih organizacij SZDL
Na sektorskih posvetih vodstev krajevnih organizacij SZDL, ki so bili zaključeni pred nedavnim, so razpravljali o kadrovanju v vodstva družbenih organizacij, o izobraževanju, o pobiranju članarine, o poročanju in statistiki ln o bodočih nalogah. Glavni namen posvetov Je bil skozi sproščeni razgovor ugotoviti, kaj Je v krajevnih organizacijah najbolj pereče, izmenjati mnenja ln Izkušnje ter na osnovi tega Izdelati program dela, ki bo odpravil dosedanje slabosti. Zlasti je bilo poudarjeno, naj KO SZDL usklajujejo delo vseh družbenih organizacij na svojem področju (ZB lz NOV, ZMS, RK, lovska organizacija, gasilci, prosvetna društva Itd.). Pogovorili so se tudi o tem, kako prirejati razne proslave v zvezi s spominskimi dnevi, ker bo le-teh v bodočem zimskem obdobju veliko.
Pozdrav iz Bihaća
Vojaki JLA v Bihaću lepo pozdravljam« domače, prijatelje in znance iz delovnih kolektivov: Janez Bratkovič iz Apnenika pri Šentjerneju, Alojz Cimermančič iz Vrhov pri Dolžu Štefan Horvat iz Kandije, Matija Bradač iz Loške vasi pri Dol. Toplicah in Marjan Banica iz Kopra.
Proslava v Soteski
Tudi krajevni odbor SZDL Soteska-Polje je pripravil spored za praznovanje letošnjega največjega praznika. Na proslavi bodo sodelovali tudi šolarji in člani ZZB NOV. Po proslavi bo zakuska za prve odbornike naše ljudske oblasti, Id so sodelovali na tem območju od leta 1941 do 1945. Na zaključnem srečanju, ki je namenjeno prebivalstvu in mladini, se' bodo poveseliii za naš državni praznik. V. A.
Posvet delavcev s kultumo-pirosvetnega področja
V prvih dneh decembra bo občinski odbor Socialistične zveze sklical posvet delavcev, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetno dejavnostjo. Družba namenja vsako leto za kulturno-prosvetno dejavnost precejšnja sredstva, ta dejavnost pa ni tako živahna, kot bi bilo pričakovati. Na posvetu bodo skušali poiskati vzroke za takšno stanje, hkrati pa se bodo pogovorili tudi o bolj usklajenem delu na področju kulture ln presvete ter iskali ustrezne rešitve.
Pozdrav iz čapljine
Vsem znancem, prijateljem, posebno pa svojim staršem, bratom in sestram, čestitajo za 29. november in jih lepo pozdravljajo: Rude Fink iz Dol. Toplic, Milan Sirotka, iz Kostanjevice, Franc Zevnik iz Šentjerneja.
VELIKA MLADINSKA MANIFESTACIJA V NOVEM MESTU
Ze od 27. septembra letos graditelji ceste »Bratstva in enotnosti« prirejajo vsako soboto in nedeljo dvodnevne slovesnosti v spomin na to veliko zmago mladosti. Prva taka slovesnost je bila v Djevdjeliji, zatem pa po vrsti v Skopju, Vranju, Nišu, Paračinu in dalje ob avtomobilski cesti. Vsaka teb proslav je imela posebno obeležje. Tako Je mladina v Skopju preživela dva dni pod geslom: »Vrnimo veselje Skopju!«
Prvo soboto in nedeljo v decembru bo taka proslava v Novem mestu. Tako bo tudi tukajšnja mladina obudila spomine na prve akcije, ki so se začele na tem področju spomladi 1958. Proslava v Novem mestu je v tej zvezni mladinski manifestaciji večjega pomena. Tukaj bo namreč sprejem tudi za tuje mladince in mladinke, ki so pomagali graditi avtomobilsko cesto.
V občinskem komiteju ZMS potekajo zadnje priprave ia decembrsko slavje. V pogovoru s predsednikom občinskega komiteja mladine Valentinom Humarjem smo zvedeli za spored proslav 7. in 8. decembra. Prvi dan proslave bo ob 10. uri sprejem za tujo mladino na Otočcu, kjer Je bil leta 1958 glavni štab mladinskih brigad. Tu m bodo po nekaj letih spet srečali prijatelji iz več dežel. Isti dan bodo mladi tuji gostje obiskali miaiiin«kj aktiv Indv strije motornih vozil in si ogledali tovarno. Zvečer bo zabavni večer s krajšim programom s sodelovanjem mladine Novega mesta in gostov.
V nedeljo dopoldne, 8. decembra, bo tuje mladince in mladinke sprejel predsednik občinske skupščine Sergej Thorževskij. Popoldne bodo imeli izlet po prelepi dolini Krke. Zvečer bo za zaključek dvodnevne slovesnosti svečana akademija s kultumo-zabavnim programom: številne recitacije, zabavne in narodne melodije, folklora in klasična dela. Prireditev bo spremljal zabavni orkester »Dizzy Combo«. Najstarejši brigadir (iz leta 1948) in najmlajši (iz leta 1963) bosta obdarovana.
Načrt proslave je zelo skrbno sestavljen in vse, kar Je potrebno, pravočasno urejeno. Nemara bo to ena od največjih mladinskih manifestacij v Novem mestu. Ker bo imela proslava republiški in zvezni pomen, jo bo prenašala tudi Radio-televizija Ljubljana.
E. P.
V Krmelju 2500 ton izdelkov
Obrat »Metalne« v Krmelju Jo letos izdelal okrog 2500 ton raznih železnih konstrukcij za potrebe naročnikov. Med drugim izdeluje za jeseniško železarno konstrukcijo nove proizvodne dvorane, težke okrog 1400 ton. V decembru bodo izdelovali predvsem gradbeno žerjave.
Sredi prihodnjega meseca bodo delavci krmeljskega obrata prvikrat obračunani po tarifnem pravilniku, ki so
ga sprejeli 1. oktobra letos. Praviilnik je narejen na podlagi dolgotrajnega ocenjevanja delovnih mest, ki je bile enako kot v drugih obratih »Metalne«, vrednost točke pa je prikrojena možnostim krmeljskega obrata. Ze zdaj za-služijo prekvalificirani delavci povprečno 35.000 dinarjev na mesec, na podlagi novega pravilnika pa se bodo osebni dohodki še povečali.
Dvig osebnih dohodkov ima v izobraževanju delavcev, ki
so tako rekoč čez noč slekli uniformo rudarja in si nadeli delovne obleke kovinarskih delavcev, nedvomno pomembno ozadje. Izobraževanje na delovnem mestu in vrsta tečajev in seminarjev, ki so poklicno preusmerili nekdanje rudarje, so prav gotovo pomernbni činitelji pri proizvodnem napredku. V obratu z veseljem ugotavljajo, da čez čas skoraj ne bo čutiti, da so bili njihovi delavci še pred nedavnim v drugem poklicu.
V letu 1964 nameravajo v okviru obrata urediti prehrano delavcev. Načrte za ustrezne prostore že izdelujejo. Predvidevajo, da bo ureditev kuhinje, jedilnice in sanitarij veljala okrog 30 milijonov dinarjev.
Pohvala šolarjem v Boštanju
V veži boštanjske osnovne šole objavlja šolski mladinski aktiv literarne prispevke svojih članov. Tu je tudi program dela boštanjske mladine. Mladina je pripravila tudi kulturno proslavo v počastitev 20. obletnice AVNOJ. Med letom bo šla na Izlet v partizanske kraje, obiskala pa bo tudi Dom počitka v Impoljci in tam priredila starčkom kulturni spored. Prizadevni mladinski šolski aktiv zasluži pohvalo, prav tako njegova voditeljica, zaslužna prosvetna delavka, ki mladino pravilno usmerja.
POPRAVEK
Popravljamo grdo tiskarsko napakp, ki Je nastala po krivdi tiskarne v LJubljani pri tisku nase zadnje številko. V sestavku »Vinku Kaplanu v .slovo« -se mora 7. stavek 2. odstavka pravilno glasiti: »Pozneje Je bil »tiri leta cestar. V tej službi si je nakopal neozdravljivo bolezen.« — Poudarjamo, da napake nI krivo uredništvo lista, temveč tiskarna »Delo« v Ljubljani!
Hkrati popravljamo tiskarsko napako v podnaslovu Članka »SPREMEMBA PRI 2IRO RAČUNIH«, ki se mora pravilno glasiti: »Odpreti Jih bo treba za dopolnilne zaslužke nad 100 tisoč din letni« Uredništvo
SEVNICA: pereča vprašanja na sindikalnem rešetu
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Sevnici, ki Jc bil 24. novembra, so obravnavali vrsto im rit ih vprašanj iz delovnih kolektivov scvni&ke občine, predvsem pa vlogo samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah, nesreče pri delu, stanovanjske zadeve, Izobraževanje zaposlenih itd. Ob navzočnosti predsednika občinske skupščine Toneta Kneza, predstavnikov občinskih forumov družbenih ln političnih organizacij ter gostov lz Celja Je občni abor posebej obravnaval vprašanje statutov delovnih organizacij ln znižanje delovnega tednika od 48 na 42 ur. O problemih, obravnavanih na tem obČ-nrm zboru, berite več v prihodnji Mrvili.i.
Dolenjski smučarski center na Gačah pri Črmošnjicah
Smučarji iz vrst gozdarjev, lovcev in lesnoindustrijskih podjetij Slovenije prirejajo vsako leto svoje republiško smučarsko prvenstvo. Takrat se pomerijo v tekih in veleslalomu. Doslej so bila njihova republiška prvenstva vsa-
ko leto na gorenjskih smučarskih terenih. Na prihodnjem republiškem smučarskem prvenstvu gozdarjev, lovcev ln lesnoindustrij-cev ln lesnoindustrijskih podjetij kot gostitelj nastopila naša pokrajina. Smučarsko društvo »Rog«, ki združuje v svojih vrstah ljubitelje belih poljan lz gozdarskih m lesnoindustrijskih podjetij natega območja, je dalo pobudo, naj bi se tokrat pomerili v republiškem prvenstvu pri Črmošnjicah.
Gače pri Črmošnjicah so bile te pred vojno smučišče, na katero so radi zahajali smučarji iz Dolenjske, pa tudi marsi-kak Ljubljančan je zašel tja s svojimi dllcami. V zaprti dolini, v kateri leze Crmošnjice in pobočja Gač, zapade sneg zelo zgodaj in se tam najdlje obdrži. Pripravljalni odbor, ki republiško prvenstvo pripravlja, je sklenil ob veleslalomskl progi zgraditi 400 metrov dolgo smučarsko vlečnico. Zgrajena bo do tekmovanja, ko bo slovesno predana namenu. Smučarje bo rešila težavnega vzpenjanja v breg, saj jih bo potegnila na vrh proge, po kateri bodo nato na smučeh zdrčali v dolino ln se nato spet s njeno pomočjo potegnili nazaj. Gozdarji so te v pretekli zimi začeli pripravljati 1600 metrov dolgo ve-leslalomsko progo, ki pričakuje samo te snega. Republiški smučarski strokovnjaki, ki so si progo ogledali, so povedali, da sodi med najlepše v Sloveniji. Dodali so te to, da bi na Gačah lahko zgradili večjo smučarsko skakalnico, ker Je teren kot nalašč za to.
V Januarju se nam torej obeta smučarska prireditev, kakršne Dolenjska ln Bela krajina še nista doživeli. Smučarska vlečnica bo prvi tovrstni objekt pri nas. ln
prav gotovo se bo že v bližnji bodočnosti pri črmošnjicah začel razvijati dolenjski smučarski center. Našim smučarjem' ne bo več treba potovaU v oddaljeno Gorenjsko, saj bodo imeli lepa smučišča na voljo doma. Tak zimski center bo veliko pomenil tudi za zdravilišče v Dolenjskih Toplicah, ki so le 13 kilometrov oddaljena od Crmošnjic. Mnogi gostje bodo tudi pozimi radi zašli v zdravilišče, kjer se bodo okopali v topil termalni vodi, nato pa se po dobro vzdrževani cesti potegnili to v Crmošnjice, kjer se bodo pO mili volji nasmučall. Takšen dvojni užitek lahko nudi gostu le redkokaterl kraj v svetu. Zimska sezona, v kateri so bile Dolenjske Toplice doslej malodane prasne, torej ne bo več problem.
O obsežnih pripravah na VI. republiško smučarsko prvenstva gozdarjev, lovcev in lesnoindustrij-cev, U bo 1864. leta t Januarju v Črmošnjicah, bomo še večkrat poročali. Brez dvoma bo moralo naše področje, ki prevzema odgovorno nalogo gosUtelja in prireditelja, priprave kar se da skrbno izvesti. Od tega, s kakšnim vtisom bodo zapustili smučarji bele poljane Dolenjske, U se jim bodo tokrat prvič predstavile, Je odvisno marsikaj. Tega ne smemo pozabiti! zato pa bo treba vložiti mnogo dela ln naporov v nato prvo, večjo smučarsko prireditev, ki bo v Črmošnjicah.
Seminarji za nova vodstva organizacij ZK
Občinski komite ZKS Novo mesto je v torek, 26. novembra, priredil seminar za nova vodstva osnovnih organizacij ZK v podjetjih, danes pa enak seminar za vodstva vaških in terenskih osnovnih organizacij. Na obeh seminarjih so sekretarje in sekretariate, ki so bili izvoljeni na nedavnih letnih konferencah osnovnih organizacij ZK, seznanili z najpomembnejšimi nalogami, ter se pogovorili tudi o tem, kako zagotoviti večji vpliv komunistov v razvoju in družbenem življenju.
Iz osnutka letnega plana sevniške občine za 1964
Delovne organizacije set ruske »ličine ko te izdelale programe za dejavnost v letu 1964. O njih Jc 20. novembra razpravljal tudi svet za druibrnl plan in finance občinske skupščine.
Trgovina bo v prihodnjem letu povečala promet za 8,3 odstotka. Investicije so predvidene za morebitno gradnjo bencinske črpalke
ln modernizacijo trgovskih lokalov na Blancl ln Bregu.
Gostinstvo namerava povečati promet za 9.8 odstotka. Naloga sevnlškega gostinskega podjetja bo izboljšati gostišča, medtem ko priporočajo krmeljskemu bifeju »Svobode«, naj uredi primerno gostišče v sodelovanju z ribiško družino. Precej razprav Je tudi glede izkoriščanja prostorov sevnlškega gradu, gostišča na Mal-kovcu itd.
Obrtna ln komunalna dejavnost nameravata napraviti nadpovprečen skok. Obrt bo dejavnost povečala zlasti ob znatno povečani proizvodnji mizarske produktivne zadruge ln konfekcije »Jutranj-kc«. Se vedno Je premajhen poudarek na uslutnostnl obrti in razvoju servisov stanovanjske skupnosti. Predvsem Je premalo mizarskih delavnic, ključavničarjev, vodnih instalaterjev, čevljarjev, kovačev ln šivilj.
Znan Je tudi plan negospodarskih investicij. V letu 1964 bo tlo predvidoma največ sredstev za dograditev nove sevniške osemletke, načeti pa bo treba tudi vprašanje gradnje otroškega vrtca ln 20-stanovanJskega stolpiča, če bodo sredstva, bodo v prihodnjem letu asfaltirali tudi cesto od železniškega prehoda do mostu čas Savo v Sevnici. Na rekonstrukcijo čaka poleg tega tudi sevnl-tki vodovod. Pretežna dejavnost bo usmerjena v raziskovalna dela za nov izvir zdrave vode.
Prodajalna »PREHRANA«, ki jo je nedavno tega v Mokronouu odprlo trgovsko podjetje »DOLENJKA« iz Novega mesta, je ena izmed štirih poslovalnic, ki iih je v zadnjem času v trebanjski občini uredilo to novomeško podjetje
V »JUTRANJKI« bodo praznovali
Program za- proslavo dneva republike v sevni-ški konfekciji »Jutranjki« pripravlja mladina, ki je je v podjetju okrog 60 odstotkov. Interna proslava bo 28. novembra. Ta dan bo delovni sestanek celotnega delovnega kolektiva, ki bo pregledal letošnje proizvodne ln druge uspehe.
Modeli »JUTRANJKE« V letu 1964
Prejšnji četrtek Je konfekcij* »Jutranjka«« v Sevnici priredila interno modno revijo. Na njej so prikazali vrsto novih modelov za izdelke, ki Jih bo podjetje Izdelovalo prihodnje leto.
Novosti v topliškem kopališču
V termalnem zdravilišču Dolenjske Toplice so pred nedavnim doboli aparat »Tan-genter« za masiranje v vodi. Aparatura je grajena na vodni pritisk in lahko masira s toplo ali mrzlo vodo, kakor določi zdravnik. Aparat je na kolesih ln ga lahko zapeljejo tja, kamor je potrebno. Klinike in bolnice, ki jih že uporabljajo, so jih močno pohvalile. Ta naprava pa ss ne uporablja samo pri zdravljenju revmatikov, temveč1 tudi v kirurgiji, ortopediji, za zdravljenje notranjih in drugih bolezni.
Poleg tega je dobilo zdravilišče tudi nov rentgenski aparat in UKG aparat, za razvedrilo gostov pa so nabavili glasbeni avtomat.
D. G.
Vsem domačim
Vsem domačim, znancem in prijateljem čestitajo sa praznik republike naši fantje, ki so pri vojakih v Pulju: Anton Jare iz Vrbovca, Frane Mejak š Trebelnega, Janes Trdan lz Ribnice, Alojz Klan-far lz Ribnice, Jože Arh ia Zagorja, Jože Ivanšek iz Čateža pri Brežicah.
Na Drnovem: dva mrtva in trije ranjeni otroci
19. novembra 1963 prebivalci Drnovega dolgo ne botlo pozabili; spominjali1 se bodo velike' nesreče, pri kateri sta dva otroka Izgubila življenje, trije pa »o bili nevarno ranjeni.
Bil je dan kakor drugi. Kovač Adolf Podbrsček ln njegova £ena sta bila usodni trenutek zdoma. Medtem je skupina otrok: 13-letni Martin ln 13-letni Štefan Podbrsček, 14-letni Alojz Zorič, 13-letni Viktor Janžur in 11-letni Rudi Račič prinesli v Podbrščakovo kovačnieo nekakšen letalski izstrelek. Niso še znane podrobnosti, kaj vse so otroci počenjali z najdenim predmetom. Ob 18.30 je iz kovačnice odjeknila močna eksplozija. Vaščani sprva niti pomislili niso, <fa se je zgodilo kaj hudega. Nekaj minut po eksploziji so se ranjeni otroci razbežali. Alojz'Zorič je napravil 20 korakov, potem pa je ob plotu pri cesti omahnil. Ves krvav se je z zadnjimi močmi oprijemal ograje in tako čakal rešitve. Njegovo stokanje je zaslišala Danica Rozman; ko je videla krvavega otroka, je hitro poklicala na pomoč Franca Babica in odnesla sta otroka v kuhinjo Alojza Stanka. Lojzek niti ni jokal, stokanje pa Je. tožil: »Peče, peče me. . .* Držal se je za trebuh in preplašeno gledal. Kmalu zatem sta prišla k ranjencu njegova mati Alojzija in oče Alojz in se na smrt prestrašila.
Močno ranjeni Rudi Račič je medtem pretekel celo 200 m in prišel sam domov. Bil je bled in krvav, doma pa je proti pričakovanju mirno povedal: »Nekaj smo .šravfali' in tudi jaz sem jih dobil.. .« Kmalu nato je fant začutil hude bolečine, peklo ga je v trebuhu. - Pri kovačnici so ostali še trije. Pokojni Martin Podbrsček Je imel še toliko moči, da je zapustil očetovo kovačnieo, naredil nekaj korakov in se nato na dvorišču zgrudil. Iz prsi mu je dobesedno vrela kri. Ni mogel več govoriti, pogledoval pa je brata, kakor da se želi od njega posloviti. 13-letni Štefan, tudi sam močno ranjen, je začel vpiti: »Pomagajte, pomagajte, Tine bo umrl!« Sam je bil potreben nujne pomoči, pa vendar je bila ljubezen da umirajočega brata močnejša od bolečin. Na pomoč je pritekel Franc Babic, prijel Martina in ga odnesel v posteljo, bilo pa je pre-
pozno; kmalu nato je 13-letni Martin izdihnil. Rdeči pulover, ki ga je imel fant na sebi, je bil prestreljen na več krajih.
Pol ure po nesrečnem dogodku je prišel oče pokojnega fanta domov in videl, kako mlajši sin Štefan čepi za vrati v veži in se drži za trebuh. Ze med potjo je zvedel, kaj se je zgodilo, saj je bila vsa vas pokonci. V vasi je zavladalo vznemirjenje, pomešano z globoko žalostjo.
JMedolgo po tragičnem dogodku je pripeljal iz Krškega reševalni avtmobil. Šofer Jože Spiler je odpeljal ranjence v brežiško bolnišnico. V brežiški bolnišnici so bili otroci še isti večer operirani; vsi so imeli nevarne rane v črevesju, Štefan Podbrsček pa je imel ranjena tudi jetra, Samo hitremu posredovanju zdravnikov, prvi pomoči in uspelim operacijam gre zasluga, da tri mlada življenja niso za vedno izgubljena.
Ves dogodek se je razpletal s filmsko naglico. Ko so na Drnovem ugotovili, da je Martin Podbršcek mrtev in so odpeljali ranjence v bolnišnico, še dobro uro po dogodku niso mogli najti 13-letnega Viktorja Janžurja. Staršev in vaščanov se je polastil nemir; preiskali so kovačnieo in vso vas, o Viktorju pa ni bilo sledu. Prepričani so bili. da je fant kje obnemogel in nujno potrebuje pomoči. Toda Viktor pomoči ni več potreboval: našli so ga v kovačnici mrtvega med železjem.
Dva mrtva ln trije ranjeni- to je žalostna žetev 19. novembra na Drnovem. Žalost je navdala prizadete starše in zavila v sožalje vse vaščane in prebivalce občine. Naslednjega dne so obiskali Drnovo predstavniki občinskega političnega vodstva in izrazili sorodnikom sožalje. V očeh vsakega vašča-na sem videl solze; vsem Je bilo hudo, saj jih je nesreča združila v veliko skupno družino. Žalostni dogodek v Drnovem je pretresel tudi vse naše ljudstvo.
22. novembra smo zvedeli, da se zdravstveno stanje ranjenih fantov v brežiški bolnišnici popravlja. Iz srca jim želimo skorajšnje okrevanje, staršem ter sorodnikom pokojnega Martina in Viktorja pa izrekamo sožalje.
DRAGO KASTELIC
Stari znanec sodišča Drago Strunjak — poznajo ga predvsem Bizeijanci — ki prestaja skoraj dveletno zaporno kazen v KPD Dob, ker je pred leti v pretepu nekoga preveč udaril, je moral kar iz zapora ponovno pred sodnike. Naknadno se je namreč zvedelo, da je sodeloval še v nekem pretepu, pri ka-
družnem domu sila živahno. Igrala je muzika, vina je bilo na pretek. Veselo razpoloženje pa se je kmalu sprevrglo v pravcato vojsko med gosti. Bliskali so se noži, leteli so kozarci, mize in stoli so frčali, da je bilo strah. Izkazalo se je, da je pretep začel Strunjak, ki je nekomu vrgel steklenico v glavo.
SILVESTROVANJE za 155 000 dinarjev
terem sta bili hudo telesno poškodovani dve osebi.
Kot soobtoženec se je poleg Strunjaka znašel na zatožni klopi sodišča v Brežicah še Anton Malus, ki je imel pri pretepu tudi nekaj več opraviti, čeravno je bil sam ena izmed dveh hudo poškodovanih oseb.
»čez sedem let vse na dan pride«, pravi pregovor, pa se je tudi v tem primeru pokazalo, da je v njem nekaj resnice. Na starega leta dan 1959 je bilo v bizeljskem za-
Sodniki so vročekrvnemu mladeniču Pragu Strunjaku k stari kazni pripisali še leto dni zapora, tako da bo sedel 9 let in 8 mesecev; Anton Malus, kmet iz Nove vasi, pa je bil kaznovan na 3 mesece zapora, pogojno za dve leti. Razen tega morata obtoženca složno plačati, kar sta razbila in poškodovala; KZ Bizeljsko 30.000 din, Mihaelu Rajteriču 80.000 din in Andreju Martiniju 45.000 din.
Malokdo si lahko privošči tako silvestrovanje!
Na istem mestu že več hudih nesreč
Okrožno sodišče t Novem mesta jo te dni obravnavalo hudo prometno nesrečo, ki se Je zgodila letos 12. julija v ovinku pred stavbo i-
Vinjeni Bogolln je vozil delavce
22> novembra ob 13.50 so odvzeli vozniško dovoljenje Francu Bo-gollnu, kl Je po cesti III. reda iz Podbocja proti Novemu mestu vinjen vozil delavce IMV.
občinske skupščine.
Tega dne je ob 15.30 iz Bršlina proli mestu vozil motorno kolo Janez Turk, na zadnjem sedežu pa je kot sopotnik sedel Albin Kump. Cesta je bila mokra od dežja in spolzka, hitrost motornega kolesa prevelika, zato sta se motorista naenkrat znašla na pločniku, kjer je hodil Janez Zupančič s svojo ženo. Zaradi sunka motorja je Janez Zupančič odlete! sedem metrov daleč, motorista pa je neslo še dalje. Drsal je z nogami po
tleh, dokler se ni vozilo zaletelo v kostanj pri trafiki.
Pri tej nesreči sta dobila hude telesne poškodbe pešec Janez Zupančič in sopotnik na motorju Albin Kump, ki sta na kraju nesreče obležala v nezavesti.
Obtoženi motorist je na razpravi trdil, da do nesreče ne bi prišlo, če ne bi v zadnjem hipu opazil nepravilno parkiranega osebnega avtomobila in nasproti prihajajočega tovornjaka, zaradi česar je' zaviral in ga je zaneslo na pločnik.
Sodniki pa so bili mišljenja, da bi se bilo nesreči- moč izogniti, če hitrost motornega vozila ne bi bila prevelika.
Motorist Janez Turk je bil kaznovan z 8 meseci zapora, pogojno za 3 leta, in z odvzemom vozniškega dovoljenja za dobo dveh let.
Zanimivo je, da je to že tretja huda prometna nesreča na istem mestu, zato bi kazalo pred ovinkom namestiti opozorilni znak. Nasploh pa opažamo, da vozniki motornih vozil drve skozi mesto nič manj hitro, kot bi lahko vozili po avtomobilski cesti!
Nasilnež iz Soteske je zdaj na varnem
Pretekli teden je petčlanski senat okrožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom Antona Beleta ponovno sodil Sefiku Huskiču, gozdnemu delavcu iz Soteske, in ga obsodil na dve leti strogega zapora.
Na prvi obravnavi, ki je bila pred nekaj meseci, je bil
ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER ISKRENO ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DRŽAVLJANOM TER PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE KOLEKTIV PODJETJA
„DANA", destilacija, MIRNA
NA DOLENJSKEM
ZA NAS NAJVEČJI PRAZNIK POŠILJA
KOLEKTIV
Komunalnega podjetja
Novo mesto
PRISRČNE ČESTITKE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI!
Občinska skupščina Sevnica
Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZK — Občinski odbor ZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet — Občinski odbor RK
čestitajo vsem delovnim kolektivom v občini, kakor tudi posameznim občanom in jim želijo še mnogo uspehov!
Tudi ob letošnjem DNEVU REPUBLIKE slovesno ponavljamo: smo in ostanemo zvesti pobornik! Internacionalizma, prijateljstva in bratstva med narodi. Naj Živi 20-letnica ustanovitve SFRJ!
KOPITARNA" SEVNICA
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO
»DOLENJKA" NOVO MESTO
Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI
POZDRAVLJA KUPCE IN JIM VOŠČI ZA PRAZNIK REPUBLIKE!
Svojim poslovnim prijateljem in investitorjem, kakor tudi prebivalstvu Posavja vošči za 29. november
GRADBENO PODJETJE
»GRADBENIK" BREŽICE
ZIDARSKO PODJETJE
„REMONT"
ŽUŽEMBERK
se priporoča tudi vnaprej in čestita vsem Suhokranjčanom, ostalim Dolenjcem in Belo-kranjcem za dan republike!
ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER VOŠČI DELOVNI KOLEKTIV
ELEKTRARNE BRESTANICA
KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE BREŽICE
pošilja za dan republiko v >m sorodnim delovnim kolektivom tople čestitke z-željo, da bi dosegli tudi v bodoče kar največ uspehov pri delu!
Huiakić obsojen na leto dni zapora, ker je v gozdu napadel delavca in mu odvzel denar. Krivdo je skušal zvaliti na svojega kolego Muja Mu-janovića, prav tako sezonskega delavca, pa se je izkazalo, da ta z ropom ni imel nič o-pravta". Napadeni je Huski-ča prepoznal. Ropar je bil obsojen, do pravnomočnosti sodbe pa se je vrnil na delo in čakal zapora.
Mržnja proti Mujanoviču, ki se mu ga ni posrečilo napraviti za krivca, je v njem močno rasla. V začetku septembra je prišel v Soteski v prisotnosti več delavcev v lokal, Mujanoviču grozil ln ga tudi napadel, češ: »Ubil te bom!« Do tega pa nii prišlo, ker so mu drugi preprečili.
Huskića so takoj priprli; zdaj bo na varnem počakal pravnomočnost sodbe in nastopa kazni. Težave pa so nastopile zaradi Huskičeve žene in treh majhnih otrok, ki so prišli za očetom v Slovenijo. Oče je ob zaslužek, družina pa brez sredstev, zato so se zanjo zavzeli na občinskem centru za socialno delo.
Očetov les je posekal
Franjo Belas  Iz Prosinca
je začel pred dvema letoma zidati hišo. Prosil je očeta za les, in ker mu ga ta ni hotel dati, je nekega dne vzel orodje in se odpravil v gozd. V očetovem in stričevem gozdu je posekal 26 smrek in 2 hrasta. Kraja pa je prišla na dan in Franjo Belas se je moral zagovarjati pred sodniki. Obsojen jc bil na 3 mesece zapora, pogojno za 1 leto, oče in stric pa bosta morala za posekani les iztožiti denar s civilno pravdo.
NESREČE
Hkrati sta prehitevala
V višnjegorskem klancu na avtomobilski cesti sta 24. novembra ob 15.45 trčila drug ob drugega tovornjak ZG 143-45, ki ga Je vozil i v.m Mltrovlč, in osebni avtomobil 215-08, v katerem Je sedel Alojz Penlč iz LJubljane. Do nesreče je prišlo, ko se Je Penič odločil, da prehiti Mitrovlčevo vozilo in še en tovornjak, ki Jo vozil spredaj. V Istem trenutku Jo tudi tovornjak ZG 143-45 zavil v levo ln osebnemu vozilu zaprl pot. Škodo na osebnem avtomobilu so ocenili na 30 000 dinarjev.
Neprevidna vožnja pred hotelom Metropol
18. novembra ob 22. url Je z avtobusnega postajališča pred hotelom »Metropol« v Novem mestu krenil z osebnim avtomobilom Franc Malavnalč. Preden Je zapeljal nn Cesto komanduntu Stiine--ta, nI zmanjšul hitrosti. V tem času Jo po tej cesti proti Glavnemu trgu peljal mopcdlst Vido Struna. Trčenju se Jo hotel Izogniti tnko, da Je zavil čisto v levo, kur pa se mu nI popolnoma posrečilo. Pri trčenju Je nastalo za okrog 27.000 dinirlev fkodu.
Tokrat: 30 lepih nagrad!

Ljubiteljem križank smo spet pripravili malo veselja; v njej je nekaj tudi precej trdih orehov, verjamemo pa, da jim bodo kos! Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tokrat 30 odgovorov in mednje razdelili naslednje nagrade:
1. nagrada: 10.000 dinarjev
2. nagrada: 6.000 dinarjev
3. nagrada: 4.000 dinarjev
4. nagrada: 2.000 dinarjev
5. nagrada: 1.000 dinarjev
6. —30. nagrada: 25 lepih knjižnih daril
Izrezana .križanka je kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 7. decembra 1963, na naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, p. p. 33, v spodnji levi kot kuverte pa posebej pripišite: KRIŽANKA.
Upoštevajte: zamazanih, nečitljivih ali raztrganih križank ne bomo sprejemali, prav tako pa na pošti ne bomo prevzemali premalo Iran ki ran i h kuvert! — Ne pozabite na rob križanke napisati svoj točen naslov!
Vsem reševalcem želimo prijetno zabavo, že zdaj pa jih vabimo, da bodo sodelovali tudi pri reševanju nagradne križanke v NOVOLETNI ŠTEVILKI našega tednika!
VODORAVNO: 1. in 124. vo-£ ravno — nase vrhovno predstavniško in politično telo rried narodnoosvobodilno borbo (pet besed, kratica AVNOJ), 23. kdor dela zemljevide, 24. afriška reka, 25. lahka kovina, 26. kratica za partizanski odredi, 27. mesto na Letonskem, 28. oslov glas, 29. revija za slovenske izseljence (dve besedi), 32. rao-„ško ime, 34. okrajšava za overovljeno, 35. gorska pokrajina v Italiji med gornjim porečjem Tagliamenta in Karnijskimi .Alpami, 38. pripadnik ljudstva, ki živi v iglujih, 39. nikalnica, 41. kro-nometri, 42. kratica za Slovenski knjižni zavod, 44. vrsta juhe, 45. žensko ime; čedni, lepi, 47. travniki, 50. glavni števnik, 51. oblika, v kateri navadno izdelujejo zdravila,
53. deli naše denarne enote,
54. najbolj znan antibiotik, 56. kazalni zaimek, 57. ubežati, uteči, 59. določam carino, 60. del panja, 61. gonja, lov, napad; izraz, ki so ga pogo-
Vojoki iz Punčeva
Dolenjski fantje Ivan Zida-ric. Stanko Kos, Edvard Ro-stohar, Jože Janževec in Jože Fabjan, ki so pri -vojakih v Pančevu, čestitajo vsej mladini iz domačih krajev, zlasti delovnim kolektivom, pozdravljajo pa svojce in domače družine.
Za praznik republike
Serniškl fantje, ki služijo vojaški rok v Bovcu, čestitajo za dan republike vsem deOovnim kolektivom iz domačih krajev, hkrati pa pošiljajo tople pozdrave domačim in prijateljem. Karel Mrvič, Jože Jazbec ln Franc 7 Tevec.
Lepe ielje za 29. november
Vojaka Franc Žagar in Niko Jurajcvčič, ki sta pri vojakih v Paračinu, čestitata za 29. november vsem Belokranj-cem in jim želita še mnogo uspeha pri ustvarjanju napredka domače pokrajine.
Mladincem iz Sevnice In Krškega
Za praznik nove Jugoslavije čestitajo mladinskima aktivoma iz Sevnice in Vidma-Krskega, želeč še mnogo u-speha pri delu, domači fantje, ki so pri vojakih v Lovranu: Rudi Derrnčln, Martin Mavsar, Franc ftoba, Edvard Kosovinc. Vsi navedeni hkrati pozdravljajo svojce in znana dekleta. ,
sto uporabljali partizani, 63. kratica za bibliotečni odbor, 64. vleči, prevažati, 66. znak za prvino renij, 67. ptičje cvr-kutanje, 70. zelene površine, 74. grška boginja modrosti, 76. prodajalec v kantini, 77. tuljenje, 79. žuželka, 80. kratica za lovsko društvo, 82. organ telesa, 83. član naše družbene skupnosti; državljan naše federacije, 84. kraj na Dolenjskem, znan iz NOB in po kartuzijanskem samostanu, 85. njivska rastlina, 87. nemška avtomobilska tovar-;na, 88. glasbeni pojem, 89. najmočnejša igralna karta, 90. vzhodnogermansko ljudstvo, 92. moško ime, 95. žensko ime, 96. ploskovna mera, 97. kratica za Skupnost železniških podjetij, 98. okrajšava za opombo, 99. kratica za predsednik republike, 100. šahovska figura, 102. kratica za Pokrajinski komite, 104. kretnja, 106. jokanje, 107. otroška igrača, 109. oznaka za vozila iz Karlovca, 110. mednarodni jezik, 113. osebni zaimek, 115. konica, 117. vprašalnica, 118. prekop, 120. organ telesa, 121. nedoločni zaimek, 123. židovsko ime.
NAVPIČNO: 1. posvetilo z začetnimi črkami verzov, 2. naivna ženska, 3. večje naselje; kraj za prodajanje, 4. že tako, 5. kratica za finančni odbor, 6. delati; igrati na odru; delati gibe, 7. svatbeni običaj, 8. oslov glas, 9. kratice naše države, 10. reka v Aziji, 11. glasbilo, ki sestoji iz dveh enakih delov (mno-žinska oblika), 12. deli rastlin, ki so v grbu Jugoslavije,
13. kdor spaja kovinske dele,
14. razsvetljava, slavnostna osvetlitev, 15. žid, 16. izžarevanje; iztekanje, 17. čl, 18. najmanjša številka, 19. ime žene predsednika sovjetske vlade Hruščova, 20. pogan; velikan, 21. vrsta gledališkega dela, 22. kapirati, razumevati, 30. zelenica v puščavi, 31. začetnici dveh imen slavnega indijskega borca za svobodo, /imenovanega Mahatma, 33. pripadnik slovanskega naroda, 36. prijetje, odvzem svobode, 37. različna samoglasnika, 40. samo ena, 43. budnost, prebujenost, 46. ploskovna mera, 48. izvori, 49. ime angleške kraljice, 50. osebni zaimek, 52. geometrijski pojem, 55. posnemovalci, oponaševal-ci, 58. kuhinjska potrebščina, 60. sorodnik, 62 destilat iz riževega slada, 63. obala, 65. časovno obdobje, 68. otroci sina ali hčere, 69. sodarsko orodje, 70. ukaz, 71. hrib blizu Beograda, 72. evropska reka, 73. oznaka za vozila iz Krapine, 75. planinec, ki je dal postaviti stolp na vrhu Triglava, 76. prebivalec Konga, 78. ženska oblačila, 79. pivo, 81. despotske žene, 86. drevo, čigar listi so v slovenskem grbu, 91. vrsta črnega vina, 93. predano, 94. priprava za čiščenje, 97. predlog, 101. znak za prvino arzen, 102. reka na Štajerskem, 103. kratice za Korpus narodne o-brambe Jugoslavije, 104. priprava za dajanje zvočnih signalov, 105. športna zvrst, 108. lahek enovprežni voz na dveh kolesih; vrsta čolna, 109. klica, 111. predpona, 112. skupek čebel, 114. reka v Egiptu, 116. prislov in veznik, 118. kratica za konjsko silo, 119. prvi dve črki, 122. dva različna samoglasnika, 123. dve črki, ki tvorita tudi rimsko številko štiri.
— Ali ne poznate mojega moža? Velika pleša, klobuk, očala, zmeraj dežnik...
IHTI

Okrogle in robate
Bogomil Vdovič - Georges, bohem in predvojni jezikoslovec, je hudo zbolel in moral končno v bolnišnico, kjer mu niso mogli več pomagati. Usmiljenke so bile v velikih skrbeh za njegovo dušo in so mu vneto prigovarjale, naj se »spravi z bogom«. Vdovič se jih je skraja otepal, nazadnje pa je le privolil, da bi ga obiskal dnhovnik, njegov ožji znanec. Še preden je ta prišel, je začel bolnik umirati. Zato ga je duhovnik lahko le mazilil s poslednjim ojem. Pri tem se je Vdovič posled-njič za trenutek zavedel, spoznal znanca in Uho dejal:
»Pa še na Kis ne pozabi!« *
V umobolnici na Studencu pri Ljubljani je močan in nevaren bolnik napadel doktor Alfreda šerka:
»Ha, zdaj te imam! Ne boš me več mučil in zapiral!«
Zdravnik mu je ušel po stopnicah do zgornjega nadstropja, toda bolnik ga je tam dohitel. Serko je odprl okno, da bi poklical na pomoč.
»Skoči skozi okno!« je za-vpil blaznež. »Nočeš? Ti bom pa jaz pomagal!«
Serko se je v tej stiski srečno znašel:
»Skočiti dol? Prava reč! To bi znal vsak otrok! Toda skočiti z dvorišča sem gor, kakor znam jaz, tega ne zna vsak!«
»Ali prav zares to zmoreš?«
»Seveda, saj sem rekorder za skoke v višino!«
»Dobro, pa dokaži!«
In šerko se je naglo pognal po stopnicah navzdol.
Kmalu nato so pazniki zgrabili nevarnega bolnika; ta jih je milo prosil, naj ga pustijo samo še trenutek, da bo Šerko skočil z dvorišča skozi okno. Toda strogi možje mu tega veselja niso privoščili. *
Profesor in vremenoslovec dr. Fran Cadež je bil duhovit človek, svobodomiseln, odrezav in živahen. Imel je zelo pobožno in vraževerno služkinjo, ki je bila hudo v skrbeh za njegovo vragu zapisano dušo.
Lepega, dne pa se služkinja prismeje k profesorjevi ženi in ji pove, da je njen mož sijajen in čudovit mož: za rojstni dan ji je podaril prave svete relikvije! Nato ji pokaže stekleničko z nekaj kapljami vode in dve trski lesa. Vsa srečna pripoveduje, da so to solze Marije Magdalene in dve trski od tiste lestve, po kateri je svetopisemski Job v sanjah plezal v nebesa.
Od takrat je imela pobožna služkinja profesorja čadeža v velikih časteh.
Profesor dr. Pavel Grošelj je govoril s svojimi dijakinjami večkrat zelo naravnost in se ni obotavljal reči »bobu bob in popu pop«. Kot razrednik
na liceju je pogostoma videl svoja dekleta na promenadi, v Tivolju in večkrat v dokaj kočljivih okoliščinah. V razredu jih je zaradi tega trdo prijemal in jim marsikaj rekel vse od frfel, zapeljivk in »tičic« navzgor. Matere so to zvedele in se pritožile pri direktorju. Direktor je Grošlju vljudno svetoval:
»Pavle, nikar tako, reci jim vendar kako drugače!«
Prvo uro po tem opozorilu pride Grošelj v razred:
»Dekleta, za naprej vam bom rekel samo »lilije«, pomeni pa vse tisto, kar sem vam prej govoril!«
Bivši učenec velikega matematika Josipa Plemlja se je več let po diplomi pogovarjal s profesorjem in izrazil obžalovanje, češ da so se na univerzi učili toliko visoke matematike, ki je pri poučevanju v srednji šoli prav nič ne potrebujejo.
»Imate čisto prav,« reče Plemelj mirno, »človek rabi vedno samo tisto, kar ima.<: •
V Beogradu sta se srečala minister Ivan Pucelj in slikar Ivan čargo. V razgovoru vpraša navihani umetnik:
»Povejte mi, gospod minister, ali veste, kakšna je raz"-lika med našim kmetom m kmečkimi voditelji?«
»Ne bi vam mogel reči.«
»No, naš kmet ima gnojne, senene, železne in lesene vile, kmečki voditelji pa samo zidane vile.«
KOVINARSKA'
TOVARNA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, LADIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ
VIDEM-KRŠKO
Ob letošnjem dnevu republike, ki ga še posebno svečano proslavljamo, saj je od zgodovinskega zasedanja AVNOJ minilo že 20 let, toplo pozdravljamo vse delovno ljudstvo naše svobodne domovine!
Prijetno praznovanje dneva republike želi vsem delovnim kolektivom in posameznikom
TURIST HOTELSREMIČ
VIDEM-KRŠKO
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
POTROŠNIK ČRNOMELJ
TOPLO ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
Ustvarjamo nove konstruktivnejše in humanejše mednarodne odnose, ki naj omogočijo človeštvu življenje brez strahu! Smo za miroljubno koeksistenco in za mir na svetu!
GRADBENO PODJETJE
SAVA" VIDEM-KRŠKO

Naj živi praznik republike!
Kolektiv industrije za predelavo papirja in kartona
„KONFEKCIJA PAPIRJA" Videm-Krško
POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ZA PRAZNIK USTANOVITVE SFRJ ISKRENE POZDRAVE IN LEPE ZELJE!
Mizarska produktivna zadruga
SEVNICA
vošči
ob zgodovinski obletnici ustanovitve nove Jugoslavije vsem, ki so se zanjo borili,
in vsem, ki v povojni graditvi' vlagajo vse sile za njen razvoj!
S ponosom zroč doslej prehojeni del poti, zanesljivo in hrabro korakamo po tej poti naprej. Ob 20. obletnici - ustanovitve nove, socialistične Jugoslavije voščimo vsem Jugoslovanom doma in na tujem.
TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE
VSEM
KMETOVALCEM V BELI KRAJINI POŠILJA
ZA DAN REPUBLIKE LEPE POZDRAVE IN ČESTITKE
KMETIJSKA
ZADRUGA ČRNOMELJ
OBČINSKA SKUPŠČINA
# OBČINSKI KOMITE ZK
# OBČINSKI ODBOR SZDL
# OBČINSKI KOMITE ZMS
# OBČINSKI ODBOR ZB
# OBČINSKI SINDIKALNI SVET
BREŽICE
POŠILJAJO VSEM OBČANOM ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK REPUBLIKE!
Z VISOKO DVIGNJENO ZASTAVO, POLNI DELOVNE RADOSTI, ZAUPANJA SVOJIH NARODOV IN VERE V SVETLO PRIHODNOST STOPAMO V SOCIALISTIČNO PRIHODNOST!


JUGOTANIN SEVNICA
Ob 20. obletnici ustanovitve SFRJ se zavedamo uspehov, ki Jih ugotavljamo na vseh področjih. Spremenili so zunanjo podobo naše dežele in hitro spreminjajo miselnost ljudi
DELOVNEMU LJUDSTVU PRISRČNE ČESTITKE!
Ob slavni obletnici obljubljamo, da se bomo tako kot doslej * vsem ognjem in nesebičnim prizadevanjem trudili pri uresničevanju zastavljenih nalog na poti nadaljnjega razvoja socializma v naši deželi!
Prebivalcem občine Videm-Krško prisrčne pozdravel
OBČINSKA SKUPŠČINA VIDEM-KRŠKO
MEDOBČINSKA
KOMUNALNA
Delovni kolektiv, organi upravljanja in uprava
BANKA
NOVO MESTO
TOPLO POZDRAVLJA ZA 29. NOVEMBER VSE SVOJE KOMITENTE, ISKRENE ČESTITKE PA POŠILJA VSEM TOVARIŠEM IN TOVARISICAM, KI SO NA TA DAN PRED 20 LETI POSTAVILI NA II. ZASEDANJU AVNOJ V JAJCU TEMELJE NOVI JUGOSLAVIJI
Občinski odbor SZDL
Občinski komite ZK
Občinski odbor ZB
Občinski komite ZMS
in ostale organizacije in društva
KMETIJSKA ZADRUGA
NOVO MESTO
ČESTITA VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM  NA  SVOJEM OBMOČJU ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN JIM 2ELI SE-NADALINJIH USPEHOV!
ZA 2fc NOVEMBER — POZDRAV DELAVSKEMU RAZREDU JUGOSLAVIJE, KI JE ZMEROM DOSLEDNO IZPOLNJEVAL SVOJO INTERNACIONALISTICNO DOLŽNOST TER HKRATI ISKRENO PODPIRAL BOJ DELAVSKEGA GIBANJA IN NAPREDNIH SIL V SVETU!
OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET ter vse ostale družbene in politične organizacije

'd
UJ
DOSEŽENI USPEHI, PLOD NAŠIH NAPOROV, KAŽEJO, DA UTIRAMO PRAVILNO POT! OB SLAVNI OBLETNICI ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM!

BELT"
BELOKRANJSKA 2ELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
ČRNOMELJ

NOVO MESTO
NAŠI POZDRAVI IN ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE
VELJAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE!
VODNA
SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO
VSEM INDUSTRIJSKIM
DELAVCEM
IN DELAVKAM
NA DOLENJSKEM,
V BELI KRAJINI
IN SPOD. POSAVJU
ČESTITAMO
ZA DOSEŽENE USPEHE IN 2ELIMO,
DA BI SE ŠE NAPREJ
NESEBIČNO TRUDILI
ZA POVEČANJE
PROIZVODNJE,
KI BO OMOGOČILO ,
LEPŠE ŽIVLJENJE
NAM VSEM.
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ISKRENE ČESTITKE!
LIT02ELEZNA INDUSTRIJA
POŠILJA OB 20. OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ISKRENE ČESTITKE!
OB ZGODOVINSKI
OBLETNICI —
RUDARSKI
POZDRAV
VSEM DELOVNIM
KOLEKTIVOM!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
KANIZARICA
KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIKOM VOŠČI IN ZELI VSE NAJLEPŠE
KOMUNALNA UPRAVA OBČINE
ČRNOMELJ
PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ
TOPLO POZDRAVLJA VSE LJUBITELJE GORA IN NARAVE TER JIM ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE!
VSEM DELOVNIM LJUDEM VOŠČIMO ZA 29. NOVEMBER!
KOLEKTIV
LEKARNE NOVO MESTO
LESNO
PREDELOVALNA INDUSTRIJA
„ZORA" ČRNOMELJ
PRELITA KRI, NAPORI IN TRPLJENJE
NAŠIH NARODOV NISO BILI ZAMAN: IZBOJEVALI
SMO SI SVOBODO IN GRADIMO SVOJ DOM
IN SVETLO BODOČNOST
NAJ 2IVI
29. NOVEMBER!
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU BELE KRAJINE!
OPEKARNA KANIZARICA
LEPE POZDRAVE IN ČESTITKE POŠILJA PREBIVALCEM DOLENJSKE IN SPOD. POSAVJA
SPLOŠNO MIZARSTVO
VIDEM-KRŠKO
Z OBRATI V KRŠKEM, KOSTANJEVICI, NA PREKOPI, V MALEM M RASE VEM IN BRESTANICI
„TRANSPORT"
VIDEM-KRŠKO
ISKRENO ČESTITA ZA LETOŠNJI
PRAZNIK REPUBLIKE
KI GA PRAZNUJEMO SE BOLJ
SLOVESNO, IN SE VSEM,
KI SE POSLUŽUJEJO NJEGOVIH
USLUG,
PRIPOROČA TUDI VNAPREJ!
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI POZDRAVLJA IN ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM _ vitTJv
• IN SE TUDI VNAPREJ TOPLO PRIPOROČA! KUUJ.K.1IV
SPLOŠNEGA ODRTNEGA PODJETJA
VIDEM-KRŠKO
z obrati: KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO ta VODNO INSTALATERSTVO, SLIKA RSKO-PLESKAK-SKIM OBRATOM, STEKLARSKIM,
PECARSKIM ta GRADBENIM
OBRATOM, KAMNOLOMOM IN GRAMOZNICO
čestita
za praznik republike ta želi vsem delovnim kolektivom nadaljnlh uspehov!
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« — VIDEM-KRŠKO
Svojim strankam, poslovnim znancem in vsem delovnim ljudem SRS vošči
ta 29. november
TRGOVSKO PODJETJE
„RESA" VIDEM-KRŠKO
Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI
KMETOVALCEM SPODNJEGA POSAVJA ČESTITA IN JIM 2ELI SE MNOGO USPEHOV
KMETIJSKA ZADRUGA BRESTANICA
lm
20-LETNICO NOVE JUGOSLAVIJE POZDRAVLJAMO Z NEŠTETIMI USPEHI NA VSEH PODROČJIH. DOSEGLI SMO JIH VZLIC OGROMNIM TEŽAVAM, NA KATERE SMO NALETELI NA TEJ POTI, KER SMO BILI TRDNO ZDRUŽENI
V VSEH NAPORIH ZA ZGRADITEV NOVEGA, SREČNEJŠEGA ŽIVLJENJA
V SOCIALISTIČNI DOMOVINI!
TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO
PRISRČNO POZDRAVLJA
VSE KMETOVALCE
NA PODROČJU ZADRUGE
IN JIM ČESTITA
ZA 29. NOVEMBER! s
KMETIJSKA ZADRUGA DOL. TOPLICE
SODOBNO OBDELOVANJE ZEMLJE JE EDEN IZMED ČINITELJEV, KI NAM ZAGOTAVLJAJO VELIK IN LEP PRIDELEK!
VSEM KMETOVALCEM PRISRČNE ČESTITKE!
KMETIJSKA
ZADRUGA
ŽUŽEMBERK
DELOVNI
KOLEKTIV
PODJETJA
»KEMO-OPREMA«
TREBNJE
POZDRAVLJA
ZA 29. NOVEMBER
VSE DELAVCE
V NAŠI
DOMOVINI
IN JIM 2ELI
NOVIH
DELOVNIH
USPEHOVI
TRGOVSKO PODJETJE
KRKA"
Ji
BREŽICE
SE S PRODAJALCI V VSEH SVOJIH POSLOVALNICAH PRIPOROČA STRANKAM ZA NAKUP TUDI V BODOČE, HKRATI PA JIM ČESTITA ZA NAŠ NAJVEČJI PRAZNIK — DAN REPUBLIKE!
VELIKE ZMAGE DELAVSKEGA RAZREDA NAŠE DOMOVINE VZBUJAJO UPRAVIČENO OBČUDOVANJE PO VSEM SVETU, NAS PA OBVEZUJEJO, DA VZTRAJAMO NA TEJ POTI IN SE BORIMO ZA NOVE USPEHE V PROIZVODNJI, GOSPODARSTVU, KULTURI, PROSVETI, ZDRAVSTVU IN NA VSEH DRUGIH PODROČJIH NAŠEGA ŽIVLJENJA!
Občinska skupščina Novo mesto

OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR RK
GOSTINSKO PODJETJE
»MAJOLIKA« STRAŽA
Z OBRATI:
GOSTILNA »LOVEC« V DOL. TOPLICAH, GOSTILNA SREBOTNIK V STRAŽI, ■ GOSTILNA GROZD NA URŠNIH SELIH IN
BIFE V PODTURNU VOŠČI SVOJIM GOSTOM IN SE JIM PRIPOROČA!
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITA IN SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE ZAUPANJE
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV
MIRNA


MIRNA NA DOL
OBČINSKA SKUPŠČINA
TREBNJE
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OB 20LETNICI USTANOVITVE SFRJ OBLJUBLJAMO, DA SI BOMO PRIZADEVALI TUDI VNAPREJ ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN NAPREDEK NASE KOMUNE! VSEM DELOVNIM OBČANOM PRISRČNE ČESTITKE!
VSEM DRUŽBENIM IN TURISTIČNIM ORGANIZACIJAM TER SKUPŠČINAM OBČIN DOLENJSKEGA TURISTIČNEGA PODROČJA ZELI PRI NADALJNJEM RAZVIJANJU TURIZMA ČIMVEČ USPEHOV!
HKRATI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM '
ZA DAN REPUBLIKE!
DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA NOVO MESTO
VSEM SVOJIM STRANKAM VOŠČIMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN SE JIM TUDI V BODOČE PRIPOROČAMO! TRGOVSKO PODJETJE
„GRADIŠĆE"
TREBNJE


KRKA"
TOVARNA ZDRAVIL
NOVO MESTO
POŠILJA OB SLAVNI OBLETNICI ROJSTVA NASE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
PRISRČNE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM!

KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO
Z VSEMI PODRUŽNICAMI
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ISKRENO VOŠČIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM, KAKOR TUDI KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN USTANOVAH!
KMETIJSKA
ZADRUGA
Videm-Krško
POZDRAVLJA
ZA DAN REPUBLIKE
VSE KMETOVALCE
NA SVOJEM
PODROČJU,
2ELEC JIM
NADALJNJIH
DELOVNIH
USPEHOV!
ZA STARO IN MLADO KUPITE

IAAPERIAL"
PRAVO ČOKOLADO!
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ČOKOLADE IN PECIVA »IMPERIAL«
VIDEM-KRŠKO
POZDRAVLJA SVOJE ODJEMALCE IN POSLOVNE PRIJATELJE TER JIM PRISRČNO ČESTITA ZA 29. NOVEMBER!
GOZDNO GOSPODARSTVO
NOVO MESTO VOŠČI ZA DAN REPUBLIKE!
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITA IN POZDRAVLJA KOLEKTIV PODJETJA
SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA
TRGOVSKO PODJETJE
»LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE
Z VSEMI SVOJIMI PRODAJALNAMI ČESTITA ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER SE TUDI V BODOČE TOPLO PRIPOROČA!
PODJETJE ZA POPRAVLJANJE
VOZ DOBOVA
ŽELI ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSE NAJLEPŠE DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE!
ELEKTRO LJUBLJANA - ENOTA
NOVO MESTO
MESNICA
BRESTANICA
SE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM   IN JIM VOŠČI ZA 29. NOVEMBER!
RUDNIK LIGNITA, GLINE 'iN KREMENOVIH PESKOV
GLOBOKO
SE PRIDRUŽUJE
ČESTITKAM DELOVNIH
KOLEKTIVOV
OB SLAVNI OBLETNICI
USTANOVITVE SFRJ!
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM
IN POSAMEZNIKOM IZ POSAVJA ČESTITAMO
ZA PRAZNIK REPUBLIKE
IN SE TUDI VNAPREJ PRIPOROČAMO!
„AGROSERVIS"
BREŽICE
TRGOVSKO PODJETJE »PETR01« -LJUBLJANA, POSLOVALNICA BREŽICE
razpisuje več delovnih mest mlajših trgovskih pomočnikov za novi bencinski servis v Krškem. Prednost imajo ponudniki z lastnim stanovanjem. Ponudbe pošljite do 15. 12. 1963 na naš naslov.
Obenem čestitamo vsem svojim odjemalcem in se priporočamo:
»PETROL« — BREŽICE
s servisi: Brežice, Čatež, Videm-Krško.
pošilja tople pozdrave
in Iskrene čestitke za dan republike
vsem potrošnikom električne energije
VSEM INVESTITORJEM,DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIM OBČANOM NA OBMOČJU ČRNOMALJSKE KOMUNE VOŠČI ZA NAS NAJVEČJI PRAZNIK — 29. NOVEMBER
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
ČRNOMELJ
NAŠ BOJ ZA SVOBODO IN NAPREDEK NAS JE V ZADNJIH 20 LETIH PRIVE-DEL DO VRHUNSKIH MORALNO-PO-LITICNIH STVARITEV DANAŠNJEGA ČLOVEŠTVA!
SGP PIONIR
NOVO MESTO
DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI SAMOUPRAVLJANJA IN UPRAVA PODJETJA VOŠČIJO PREBIVALSTVU DOLENJSKE ZA DAN REPUBLIKE!
POZDRAV DRUŽBENI SKUPNOSTI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE,
KI JE BILA USTANOVLJENA PRED 20. LETI! POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM NA DOLENJSKEM, V BELI KRAJINI IN SPOD. POSAVJU!
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO

o
O
NOVO MESTO
ČESTITA
VSEM KOLEKTIVOM SORODNE STROKE IN JIM ŽELI NOVIH USPEHOV PRI SOCIALISTIČNI GRADITVI!
POSEBNE ČESTITKE
IN LEPE- ŽELJE
VELJAJO
KMETOVALCEM
DRUŽBENEGA
IN ZASEBNEGA
SEKTQRJA!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 29. nov. — Dan republike Sobota, 30. novembra — Andraž Nedelja, 1. decembra — Marijan Ponedeljek, 2. decembra — Blanka Torek, 3. decembra — Franc Sreda, 4. decembra — Barbara Četrtek, 5. decembra — Stojan
ČESTITKE
Ljubemu Andreju Uleplču, ki stedaj 6luzi vojaški rok v Vln-kovcih. želijo vse dobro za njegovo dvojno praznovanje: mamica, sestra Zofi in Ivanka z možem.
Dragemu možu in skrbnemu očetu Alojzu Tckstorju z Malega Slatnika čestitajo za petdesetletnico žena Anica ter sinova Joško in Zdenko z ženo Bebi, posebno pa mala Lilijan-oa.
Jožetu Prešernu iz Žabje vasi pri Novem mestu za uspešno opravljeno diplomo na filozofski fakulteti iskreno čestitamo domači.
f^^5^^^?^^"'!^lsl
Ob nenadni izgubi dragega sina
VIKTORJA JAN2TJRJA i iz Drnovega 59
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. darovali vence, cvetje ali Izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo učiteljskemu vodstvu osemletke,iz Leskovca Pri Krškem. Vsem najlepša hvala!
Žalujoči: oče, mama, brat in sestri.
RABLJENO kuhinjsko kredenco prodam. Ivan Kos, Trdinova 32, Novo mesto.
PRODAM na Sromljah vinograd z zidanico (stanovanje in gospodarsko poslopje) z inventarjem ali brez njega. Rozman.  Artiče 25.
GOSPODINJSKO pomočnico, -pridno in pošteno, takoj sprejmem k majhnemu otroku. - Pišite na naslov: Inž. Peter Blumauer. Ljubljana, Ilirska 31.
24. NOVEMBRA 1963 sem na kandijskem mostu našel moško zapestno uro. Dobite jo pn fotografu na Ragovski 1.

Brestanica: 30. XI. in 1. XII. Italijanski barvni film »Oriental-ke«. 4. XII. nemški film »Zadnji bodo prvi«.
Črnomelj: 29. XI. in 1. XII. francoski film »Kapetan Frakas«. 3. XII. in 4. XII. francoski film »Precep«.
Dol. Toplice: 30. XI. in 1. XII. film »2ena in njena igračka«.
Kostanjevica:   29.   XI. jugoslo-
vanski film »Ograja«. 1. XII. ameriški barvni film »Gradič Pejton«.
Metlika: 30. XI. in 1. XII. ameriški film »Poslednja kočija«. 4. XII. nemški film »Zaljubljeni detektivi«.
Mokronog: 30. XI. in 1. XII. nemški barvni film »Mazurka ljubezni«.
Novo mesto — Krka: 29. in 30.
XI. jugoslovanski barvni film »Obračun«.
Novo mesto — Dom JLA: 27. in
28. XI. sovjetski film »Legenda o brezimnem«. 29. XI. in 1. XII. jugoslovanski film »Operacija Ti-zian«.
Straža: 28. in 29. XI. italijanski film »Ciociara«. 30. XI. in 1. XII. ameriški film »Dve ljubezni Edvja Duhina«.
Sevnica: 30. XI. in 1. XII. ameriški film  »Princ  in igralka«. 4.
XII. italijanski film »Današnja dekleta«.
Šentjernej: 30. XI. ln 1. XII. film »Davy Crocket«.
Smarjeta: 30. XI. in 1. XII. slovenski film »Ples v dežju«.
Trebnje: 30. XI. in 1. XII. ameriški barvni film »Grbasti vitez«.
Žužemberk: 29. XI. jugoslovanski film »Lov za zmajem«. 1. XII. nemški barvni film »Grofica Marica«.

MATIČNI URAD KOSTANJEVICA
Oktobra so bili rojeni trije dečki.
Poročila sta se: Peter Jordan, delavec iz Čistega brega, in Marija Jordan, kmetovalka iz Kopriv-nika.
Umrl je: Rudolf Jenškovec, kmetovalec lz Zaboršta, 57 let.
MATIČNI URAD SEVNICA
Rojstev izven bolnišnice v oktobru ni bilo.
Poročili so se: Martin Novšak, železničar, in Vekoslava Novšak, priučena šivilja, oba iz Konjskega; Franc Zgonc, monter iz Vel. Hubajnice, in Frančiška Primožič, priučena šivilja iz Šmarja pri Sevnici; Alojz Vukoveč, invalidski upokojenec iz Račice, in Hermina Frece, gospodinja iz Loke pri Zidanem mostu; Anton Hočevar, železniški sprevodnik iz Račice, ia Frančiška Mesojedec, tovarniška delavka iz Žirovnice; Kari Kun-šek, poljedelec iz Podgorja, in Marija  Span,  tovarniška delavka
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dragega očeta
JAKOBA KUMPA, kolarskega mojstra te Stranske vasi pri Semiču, rta njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dplžni članom g-isiiskega društva iz Stranske vasi, ki so po vseh društvenih pravilih spremili pokojnega ter se od njega poslovili tudi z govorom. Vso zahvalo smo dolžni tudi dr. Albinu Pečaver-Ju iz Metlike, ki je vea čas pokojnikove bolezni stal nesebično ob strani in mu lajšal bolečine.
Hvala vsem, ki so darovali vence.
Družina K um p, Stranska vas pri Semiču

PRODAM pohištvo za samsko sobo. Ogled v nedeljo dopoldan. - Novo mesto, Glavni trg 5.
PRODAM dvostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopiem in nekaj zemlje. Rožni vrh 1 pri Trebaj em.
VREME
od 28. XI. do 8. XII. 1963
Približno od 29. novembra do 6. decembra bo nestalno s pogostnimi padavinami. Hkrati bo nastopila močna ohladitev s prehodom dežja v sneg. Kasneje suho o/.ii ■ lepo ln nekaj dni mrzlo vreme.
OD 7. DO 25. NOVEMBRA 1963 ZE
998 novih naročnikov
Od zadnjega torka do ponedeljka opoldne se je na nas tednik naročilo še 276 novih naročnikov. Spet Je med najboljšimi sodelavci našega medobčinskega glasila SZDL kolektiv poŠte Senovo, postavili pa so se tudi uslužbenci post v Dobo vi, Novem mestu, Sevnici in drugje, ki so nam v zadnjem tednu poslali največ novih naročnikov. Med vsemi poštami na našem področju vodi trenutno poŠta Senovo, ki Je zbrala v 18 dneh že 152 novih naročnikov. Sledi Ji Brestanica, ki je v tem času pridobila 89 naročnikov, na tretjem mestu Je Dobova (77), Novo mesto (59), AdleSiči (35), Zabukovje (31), Sevnica (23) itd.
V treh tednih smo torej pridobili že 998 novih naročnikov, od tega s področja pošt v posamessnih občinah:
BREZICE.........146
ČRNOMELJ........65
METLIKA   .  . ,....... 6
NOVO MESTO.......156
TREBNJE.........31
SEVNICA.........150
VIDEM-KRŠKO ........ 416
RAZNE POSTE.......27
INOZEMSTVO....... 1
NE POZABITE: Vsak, kdor se na DOLENJSKI LIST naroči zdaj, bo prejemal naš tednik do konca decembra 1963 brezplačno! — Pošljite nam naslove svojcev in znancev iz vaših krajev, ki pa žive drugod po Sloveniji ali Jugoslaviji, da jim pošljemo naš časnik brezplačno na ogled! Razveselite svojce v tujini in jim naročite naš tednik! Vsak teden jim ne morete pisati pisma, zato bodo vaše pozornosti in Dolenjskega lista zares veseli!
V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST!
UPRAVA LISTA
iz Laškega; Maks Popelar, kovinar, in Karolina Radič, šivilja, oba iz Sevnice; Stanislav Budna, mizar iz Sevnice, in Ana Toma-žin, trgovska pomočnica iz Podgorja; Albin Primon, rudar iz Se-draža, in Ana Mesojedec, poljedel-ka iz 2irovnice; Albin Gorišek, dimnikar iz Sevnice, in Karolina Cešek, strojna rezalka" iz Presne Loke; Franc Zupančič, strojni ključavničar, in Marija Flisek. priučena šivilja, oba iz Sevnice.
Umrla sta: Jože Kranjc, upokojenec iz Šmarja, 65 let; Jože Kuz-mički, kmetovalec iz Pečja, 68 let.
MATIČNI URAD VIDEM-KRŠKO
Rojstev izven bolnišnice ni bilo.
Poročili so se: Franc Rangus, šofer iz Leskovca pri Krškem, in Ana 2okalj, šivilja iz Vidma-Kr-škega; Jožef Mežič, poljedelec, in Ana Preskar, gospodinjska pomočnica, oba iz Vidma-Krškega; Franc Prašnički, elektrotehnik, in Antonija Vodopivec, trgovska pomočnica, oba iz Vidma-Krškega; Ivan Janžek, finomehanik, ln Angela Brcar, trgovska pomočnica, oba iz Vidma-Krškega; Stanislav Kavčič, šofer iz Orehovca pri Kostanjevici, in Frančiška Dreu, šivilja iz Starega grada; Anton Stare, bolničar, in Magdalena Golčar, knji-govodkinja, oba iz Arta pri Studencu; Pavel Span, delavec, in Terezija Vintar, dijakinja, oba iz Sp. Starega gradu; Jožef Puntar, finomehantk iz Vidma-Krškega, in Terezija Pire, uslužbenka iz Leskovca pri Krškem.
Umrli so: Marija Krivec, gospodinja iz Vidma-Krškega, 76 let; Alojz Levičar, posestnik iz Gore, 56 let; Franc Levičar, posestnik iz Ceste, 75 let; Marija Pongnr-čič, preužitkarica iz Zdol, 76 let.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
Od 18. do 2S. novembra je bilo rojer.ili 10 deklic ln 10 dečkov.
Poročili so se: Anton Vidmar, kmetovalec iz Skrjanč. in Marija Kastelle, kmetovalka iz Ragovcga: Alojz Pate, kmeto-
valec iz Dolenjega Kamenja, in Štefanija Bašelj, poljedelka iz Gorenjega Kamenja; Anton Cesar, kmet iz Srednjega Globo-dola. in Jožefa ' Rozman, poljedelka lz Gornjega Globodola; Mihael Bele, upokojenec iz VI-nje vasi, in Ana Gazvoda, poljedelka iz Konca; Alojzij Klobučar, ključavničar iz Uršnih sel. in Marija Blažič, delavka z Velikega Slatnika; Leopold Rajk, strojni ključavničar, in Antonija Božič, oba iz Gabrja; Ivan Vidmar, pismonoša iz Vrtače, in Ana Kastelc, poljedelka z Dolža; Janez Skufca, kmetovalec, in Ana Lavrič, gospodinja, oba iz Valične pri Za-gradcu.
Umrla sta: Franc Judež, upokojenec lz Zajčjega vrha, 82 let in Lovrenc Lenarčič, trgovski pomočnik iz Šentjakoba ob Savi, 39 let.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marije Blatnik s Potovrha - Danico. Vera Fifolt iz Drenja — Ivana. Alojzija Kocjan iz Zagrada — Mileno. 'Anica Brajer iz Dolinega Karteljevega — Anico, Štefanija Vidmar iz Potoka — Jožico. Kristina Turk. iz Malega Orehka — Antona, Marija Fabjan iz Dolenjskih Toplic — Andreja, Otilija Uhan iz Sadinje vasi — Karla, Marija Judež s Pristave — Neven-ko, Ana Suša iz Zaloke — Ne-venko, Frančiška Primožič iz Trebnjega — Branka, Marija Zarabec iz Podturna — Stanka, Fani U mek iz Velikega Cerovca - Mileno. Vida Bajič iz Zaloga — Radomira. Marija Petrov iz Stipa - Ivana, Franca
Še vedno rastejo aobe
Letos je zraslo že dokaj rastlin v nenavadnih okoliščinah in ob nenavadnem času, tem pa so se pridružile še gobe — aj-dovčki. V ponedeljek zjutraj se je v uredništvu zglasila Kristina Galič iz Malenske vasi pri Mirni peči, ki se vozi v Novo mesto, kjer obiskuje III. letnik ESŠ. Takole je povedala:
— V ponedeljek zjutraj sva šla z očetom na Golo-bin.jek po kole za vinograd. Hodila sva po gozdu in na nekem mestu med Mirno pečjo in Glo-hoiluioni opazila 4 jurč-ke, ki so se v mahu lepo držali skupaj. Bilo je še mraz, da so bili kar beli od slane.
Štirje ajdovčki, ki jih je Galičeva prinesla pokazat, so bili tako lepi, da bi jih bila vesela vsaka gospodinja!
RADIO LJUBLJANA
VSAK HAN: poročila ob i 15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 2». NOVEMBRA: 8 00 »Veseli tobogan« — 9.05 Zabavna glasba — 10.00 Z melodijami po Sloveniji — 11.00 Iz Jugoslovanske simfonične glasbe — 12.35 Z domačimi ansambli v ritmu polke in valčka — 13.30 Lepe melodije igrajo veliki zabavni orkestri — 14.00 Rezervirano za prenos republiške finalne nogometne tekme za Jugoslovanski pokal — 16.15 Tri dni v Opatiji — 17.28 Pisana paleta — 18.00 Žive vezi — 19.05 Zvočne razglednice za praznik — 20.00 Jules Masscnet: DON KIHOT.
SOBOTA, 30. NOVEMBRA: 8.54 Glasbena medtgra — 9.05 Matic in Alenka v naši diskoteki — 10.00 Boris Papandopulo: Legenda o Titu —11.00 Obisk v skupščini SRS — 12.35 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Koloktivi pozdriv-ljajo — 14.30 Zabavna glasba — 15.05 Premiere In reprize iz makedonske ln slovenske glasbe — 16.00 Z zabavno glasbo v dobro voljo — 17.25 S Titom od Rangu-na do New Yorka — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zaigrajmo in za-pojmo.
NEDELU, 1. DECEMBRA: 8.50 Iz albuma pesmi za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, I. del 10.00 So pomnite, tovariši ... — 11.50 Solistični instrumenti zabavno glasbe — 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, II. del — 13.30 Za našo vas — 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov — 15.05 Plesni ritmi s koneortnlh odrov — 18 00 Humoreska tega tedna: Ilf in Petrov:   Nova   Šeherezada — 17.15
Radijska igra: Stanko Tomašlč: Tu sem ... — 18.16 Glasba Iz znamenitih oper — 19.05 Glasbene razglednice   —  20.00  Izberite svojo popevko.
PONEDELJEK, 2. DECEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Sestanek z orkestrom Roger Wil-liams — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: dr. Franjo Janežič: Škodljivci poljedelskih pridelkov v skladiščih pozimi — 12.25 Veseli pbnšarjl s pevci — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dun za vas — 17.05 Iz opernega albuma — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednici! — 20.00 Skupni program JRT, studio Beograd.
TOREK, 3. DECEMBRA: 8.30 S popevkami ln melodijami v dobro voljo — 9.25 Na obisku v mariborski Operi — 10.15 Zvočni ku-lejdoskop — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: inž. Du-šur. Leskovoc: Pregled prometa z močnimi krmili — 12.40 I.cpe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 14.35 S slovenskim oktetom po" Evropi — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncort po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh — 19.05 Glasbeno razglednice — 20.20 Radijska igra: vviiliaui Shakespeare: Vihar.
SREDA, 4. DECEMBRA: 8 55 Pisani svet pravljic ln zgodb — 9.2S Glasba ob delu — 10.15 Narodne pesnil Iz Južne Ameriko — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: inž. Raoul Jenčlč: Ravnanje zemljišč v intenzivnih su-dovnjnkih — 12.25 Trio Avgust« Stanka — 13 30 Odmevi lz Spa-
Računovodstvom
gospodarskih organizacij, ustanov, zavodov in društev ter vseh drugih naših dolžnikov:
0 plačajte, prosimo, vse % ZAPADLE RAČUNE % za objave, razpise in % reklamne oglase, ki 0 ste jih imeli v Do-O lenjskem listu! Za poravnavo računov našim upnikom nujno potrebujemo gotovino, ne obljub!   Zato   prosimo še danes za vaš virman! UPRAVA
DOLENJSKEGA LISTA
Dobovski poštar bi rad dobil moped
Upravnik dobovske poŠte Štefan Gerjevič je pretekli četrtek popoldne sedel v uradu pred kupom papirja in po
Judež z Verduna — Franca, Lucija Judež iz Velikega Orehka
- Lucijo, Nežka Srebotnjak z Velikega Slatnika - Silvestra, Marija Zugelj iz Čuril — dečka. Dana Kovaeič iz Gornjih Lakovic — dečka. Marija Skufca iz Sel — dečka, Ivanka Zupančič z Broda — deklico, Anica Palme iz Studenca — deklico, Albina Kerin iz Cerove-ga loga — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Zlata Zlobec iz Brežic — Ruthe. Jožefa Germovšek iz Globokega — Bojana. Marija Jelančič iz Sevnice — Jadranko, Jožefa Bizjak iz Creteža — Polonco, Ivana Pšeničnik   iz Globokega
- Ireno, Milena Stojanovič lz Brežic — Saša. Ivanka Veble iz Crnca , - Marjana, Marija Koren s Senovega — Mojco.
KRONI

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Milena Vrho-vec. hči delavca iz Iglenka. se je z vrelo vodo polila po nogah: Mira Kegljevič, hči posestnika lz Prlselja, je padla in si zlomila desno roko: Janez Avsec, uslužbenec z Malega Slatnika. je padel s kolesa in s-1 poškodoval levo nogo: Martin Novak, sin posestnika iz Studenca, si je na cirkularki poškodovat palec desne roke: Jure Stajdohar, posestnik iz Obrha, je padel tri metre globoko in si zlomil levo nogo: Karolina Urbančič, posestnica iz Zafare, e padla In si poškodovala  desno   nogo    v   kolku,
BREŽIŠKI* KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Bara Bekovac, lena posestnika iz Pokleka, je padla ln si zlomila levo nogo v gležnju: Alojz Hmelj, čuvaj lz Sel. je padel s kolesom in dobil poškodbe po glavi in rokah; Štefan Podbršček, sin kovača iz Drnovega, je pri eksploziji <jobit hutše poškodbe po celem telesu: Rudolf Racič, sin posestnika iz Drnovega, je pri eksploziji bombe dobil hujše poškodbe po eelem telesu.
njem nekaj črtal. Medtem ga je večkrat zmotil telefon, imel pa je tudi stranke. Ker je ena izmed njih prišla zavoljo tega, da bi se naročila na Dolenjski list, smo se zanimali, koliko novih naročnikov so pridobili v zadnjih dneh.
— Pismonoša Anton Drugo-vič je v nekaj dneh dobil v devetih vaseh našega poštnega okoliša 50 novih naročnikov, v zadnjih dveh dneh pa jih je že spet nekaj zbral. Saj veste, moped bi rad imel!
— Pa se je moral hudo truditi, da je ljudi prepričal?
- — Naši ljudje so taki: če jih siliš, nalašč nočejo! Vsebina časopisa mora biti taka, da bralec privlači. Raje imamo pa tiste časopise, ki so boljši in poceni, če bi samo s prepričevanjem dosegli, da stranka podpiše naročilnico, bi imeli težave takrat, ko pridemo po denar.
— Kaj pa vas najbolj zanima v časopisu?
— Najprej pogledam v Dolenjskem listu 2. stran — zunanjo politiko, potem pa vesti iz. naših krajev.
— Menite, da bo še kaj novih naročnikov na vašem področju?
— Bo, če boste veliko pisali o nas!
— Seveda bomo! — smo obljubili in prijaznemu upravniku pomahali v pozdrav.
PIONIR 6660 — LOKOMOTIVA 6458
V okvini priprav za kcgljaško ligo je Pionir odigral v preteklem tednu v Ljubljani na šeststeznem kegljišču      prijateljsko tekmo
nlje — 14.35 Znano In priljubljeno — 15.40 Pesmi jugoslovanskih narodov poje komorni zbor RTV LJubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.35 Iz fonoteke Radia Ko-per — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Večerni akordi.
ČETRTEK, 5. DECEMFRA: 8 05 Optra ln balet — 10.15 Igra vam ameriški slmfonlčnoplhalnl orkester — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: inž. Albin Slii-t&r: Rodovitnost tal in založno gnojenje — 12.40 Lepe melodije -— 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Noši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Majhni zabavni ansambli — 17.15 Turistična oddaja — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in r.apevov.
(8 X 200 lučajev) z ekipo Lokomotive. To je bilo že drugo srečanje teh ekip, v katerem je Pionir dosegel odličen rezultat za to kegljišče. Obenem Je dosegel tudi visoko zmago za 202 keglja.
Končni rezultat dvoboja Je bil Pionir 6660 kegljev (povpreček 832), Lokomotiva 6458 (povpreček 807).
Na dan republike se bo Pionir udeležil pokalnega turnirja v Kočevju na 8 X 200 lučajev; turnirja se bodo udeležile še Delnice, Rudar, Kanlžurica ln domačini, ki bodo glavni konkurent Pionirju za prehodni pokal. Tudi ta tekma bo priprava za republiško kcgljaško ligo, ki se prične v januarju.
(en)
Razpis delovnega mesta
Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu razpisuje službeno mesto RAČUNOVODJE. -
Pogoj: srednja ekonomska šola ali večletna praksa. Razpis, velja do zasedbe razpisanega delovnega mesta.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori S/.!H. Brežice, Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Sevnica. Treb-njejn Vldem-Krško - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopcc ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Posanvezjui številka 20 <t'n
- Letna naročnina 000 din, polletna 430 din; plnMjlv:i Je vnaprej Za Inozemstvo 1800 din. - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 608-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novq mesto. Glavni trg 3
- Poštni predal 33 - Telofon 21-127 - Rokopisov In fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje -DELO- v LJubljani