Štev. 1S7. "V Xjj-u."blja,ni, 12- septembra 1S88. Letnik I. Verski in narodnostni člen nista izjemna zakona. g^ffj^vstrijsko cesarstvo je ustavna država; po zunanji ) čanja in čustvovanja, ki je osnovano na teh nazorih, na , tem prepričanji, ne more pač omejiti ali uničiti noben izjemni zakon. Cegar notranje življenje je napolnjeno in prešinjeno s kakoršnimi si bodi nazori o svetu in življenji v obče, tak se ne spremeni po kakoršnih ukazih ali izjemnih zakonih koli. Izjemni zakoni niti ukazati ne morejo, da bi pojedince navdušil si bolj za kak cerkveni j obred, kot za drugi. Izjemni zakoni bi utegnili ponajveč ustvarjati mučenjke, kakor kaže vsakatero versko preganjanje, nimajo pa moči, da bi zatrli začasno ali za nadalje notranje versko prepričanje in čustvovanje bodisi glede na dogmatske resnice, bodisi glede na prednost te ali oni ! zunanje verske, t. j. cerkvene organizacije. Kdor bi hotel ; glede na versko prepričanje in čustvovanje strahovati i pojedince ali veče skupine z izjemnimi zakoni, bi spominjal na počenjanje Kserksovo, ko je hotel ukrotiti morje z znanimi sredstvi. Vse drugo bi bilo, ko bi človeka pojedinca in narode strahovali v dobah ko nimajo še kake posebne vere. Potem bi dosegli svoj namen, ne da bi pojedinci in narodi niti vedeli, kaj so jim zabranili. Pa taka zabramba bi bila trajna, in bi se torej zopet ne dala doseči z izjem-Najhujše razmere, najnevarniše notranje in zunanje spletke nimi zakoni, ne morejo porušiti ali skrčiti svobode, podeljene v verskem in narodnostnem členu. Nobena notranja oblast nima pravice, omejevati te svobode, dokler je sploh ustava kot taka v veljavi. Verska in narodnostna svoboda bi se uničila jedino s tem, ko bi se odstranila cela ustava. To razmerje med ustavo in verskim pa narodnostnim členom je popolnoma opravičeno, v zakonodavskem ali znanstvenem, kakor v pogledu na mednarodne razmere jako modro in premišljeno. Svoboda vere in vesti podeljuje prav za prav samo to, česar ne more doseči oblastno in potom zakonov. Ta svoboda se tako rekoč sama dobro zaveda, da bi ne bilo umestno, ko bi se oddaljila. Subjektivno bi pojedinca niti ne zadelo, ko bi se mu odvzela svoboda vere in vesti. Verskih nazorov, verskega prepri- IkšJI1 TI' J^jli? obliki sti ustavni obe polovici monarhije. S tem ■, i;osiy ornacib oHa Cboio .uoooBb u iibi.rb KnnyieS eTPacni, . . llliTb! OHb He nponaflerb cpeflb HiuaneHnoii Hanaern, — Ero cnacerb ciracTJinBaa ateHa. , TT Tr Preložil Vas. Il a r c e v. Moskovsko „Pycci;oe JJtjio" priobči včasih odlomke pesmij ,,Il:ri, c.TaiiHHCKll\'f> noeroBb" v ruskem prevodu. Št. 33 tega lista ima tudi nekaj kitic iz našega Preširna, katere smo tu ponatisnili, da je primerjajo Slovenci z izvirnikom. Op. ured. O! ecin — Cbi MHt KPhUba, Tyja — 6b a nojierbjrb, Ho, CKOBaHb, orb deacn.tba fl cep/mesrb ojtPflx.itjii)! ^OMOU MHt, He BePH5'TbCa, Bb flynie iuioKOieTi ar(b, II .tapoMb cne3bi .ibH)Tca, PhuaHia :myi;rn,. Hura, bratra, zahrimajče Spew ze šijovv mloduškich ! Lubinej a Blotam prajče Žadoso synow lužiskich ! Euku, bratra, sebi dajmy, Škitač nijeno serbowske! Jednotu za heslo stajmy Na khorhoj sej wysoko! Mlodym Serbam.1) Wutroby nam svverna wjaza Lubosc k ludej rodnemu. Serbska krej sej k sebi kaza: Synojo smy Lužicy. Za wašnje a za reč serbsku, Za lud, za kraj wojujmy! Wotco'w česč a khvalbu herbsku Ze rtom spewow česčvmy! Hura, bratra, zahrimajmy Mocny slavu Lužicy! Svveru vvečnu prisahajmy, Bratra, ludej serbskemu! Njech tež wšitcy \v čestnym boju Cofnu zmyslu preradnej, Stojm} sweru pod khorhoju Modrej — belej — čewjenej ! Boh nas vvjedže, Boh nas škita, Bohu dowerjamy so. Po nocu džen' mlody swita, Po boju džne' swobody. -— ') Iz knjige Formy". Basnje Jakuba Čišinskeho, pesnika lužiških Srbov. Ta pesem je umljiva tudi Slovencu, ki ni nikdar ničesar čital v jeziku slovanskih osamljenih bratov na Nemškem. Op. ured. -1-OH- P S XIII. jiišina hodskih vasij, katere se je nadejal Lamminger, IL ko je spali! njihove stare svoboščine, začela se je f1® nakrat rušiti. Vodna gladina, pod katero je dremal vihar, jela se je gibati in gnati valove. Kar so sklenili zastopniki malodane vseh hodskih vasij na tajnem, nočnem shodu v samotni koči dudaka Iskre Gregca, dobilo je priznanje in potrdilo tudi vseh ostalih, ki takrat niso mogli priti. Deputacija tam izvoljenih se je odpravila kmalu na Dunaj, peljana po Joštu, ki je razkladal po poti mnogo in mnogo o svojih skušnjah, osobito pa kako je težaven pristop k dvoru, vendar da napravi on s svojim znanjem in denarjem vse. Hodi so se prepričali kmalu, da je govoril resnico, vzlasti pa o tem, da je na Dunaji treba veliko denarja. Tega je zahteval Jošt pogostoma od postfekovskega Psutke, oskrbnika vsega denarja, ki mu je bil izročen od udeležencev onega tajnega shoda za vzdržavanje Jošta in za druge raznovrstne potrebe. — To, da so si dali hodski možje pri Iskri Gregcu besedo in roko, je veljalo. Deputacija je bila že davno na poti, in vendar še niso imeli na gradu niti slutnje o tem. Celo po sami hodski pokrajini še niso vedeli o njenem potu, dokler ni prišla vest o njej na grad — z Dunaja! Gospod dvorni svetovalec pl. Sachsengriin, zvest prijatelj gospoda Lammingerja, se ni obotavljal poslati brzo poročilo, kaj so se zopet predrznili ti Hodi! o g 1 a v c i. Zgodovinska slika. Češki spisal Alojzij Jiržsek. Poslovenil Vacerad. (Dalje.) Sedaj še le so govorili tudi po vseh hodskih hišah in kočah očitno o tem. Toda niso se čudili tako kakor baron in uradniki na gradu, kaj so se predrznili ti Hodi. — Saj je bilo znano že povsodi, kako so poprašali na dvoru po Hodih. Akoprav se je pripovedovalo od začetka, da je vprašal oni najviši gospod za cesarjem po Hodih, se je vendar bolj razširila varijanta, da je bil to cesar sam, ki je mislil, da imajo zares tako dobro gosposko, ker se zadrže tako tiho. Potem je tudi že potovala vest, da niso uničene vse svoboščine, da so jih nekaj rešili na Oujezdu. Toda to so si pravili le starejši možje. Govoreč o tem, so se ozirali, da bi jih kdo ne slišal. Kje da so te rešene listine, tega ni omenjal nihče. Vsi so se bali zanje in imeli skrb, dobro čuteč, da je v njih velika opora v bodočem, trdem boji. Pri teh pogovorih se je izgovarjalo Kozinovo ime zopet pogosto, glasno in šepetaje, toda vedno z zaupanjem in tako, kakor takrat, ko se je oglasil v sujezdski županiji Lammingerju tako smelo in zgovorno, in ko je trpel tam na trhanovskem gradu za stara prava. — Drugačen duh se je uselil sedaj povsod. Tudi oni, ki so pobesili glavo na žalostno novico o pokončanih svoboščinah, dvignili so drzneje čelo; premnogi so se tudi spomnili velike repatice, ki je žarela nedavno mnogo dnij na nebu. „Kaj bi pomenjala vedno le zlo?" razlagali so. ne more biti tudi dobro znamenje!?" „ Ali Samo stari Pfibek je majal resno z glavo in menil: »Vsaka repatica nekaj pomeni, to je res. Videl sem jih že nekaj, toda vselej je potem bila vojska, lakota ali kuga." Vendar so pozdravljali drugi polni nade in z zaupanjem novo leto, in to tem bolj, ker je došla ob tem času prva vest z Dunaja od rojakov. Pisal je Jošt, in pismo je prišlo v Domažlice na njegovega dobrega soseda, ki je oddal list Kozini. Jošt je poročal, da so prišli zdravi na Dunaj, in da je poskrbel takoj, da bi bili pu-ščeni na dvor. Cesarja da ravno ni doma, vendar da imajo že gotovo upanje, da ima on že avdijencijo pri cesarji naravnost obljubljeno, ter da je že našel imenitnega prokuratorja, rodom Čeha, in da je ta, ko mu je razložil vse, rekel ravno isto rojakom, kakor on, Jošt, na tistem zboru pri Gregcu, namreč: da dobe gotovo, vendar da bo trajalo to dalje časa, zato, ker je to zelo zastarela zadeva, in ker ima Lamminger tu prijatelje. — Pravda se je začela od vseh Hodov, nihče se ni niti oglasil proti njej; zato so pričakovali povsod z živim zanimanjem, z napetostjo prve vesti o tem, kako so opravili rojaki, in zato so se raznesle novice iz Jošto-vega pisma iz Oujezda takoj po vsi hodski pokrajini, kjer so jih povsod pozdravljali veselo. Nove, še lepše nade so pognale povsod. — Nedolgo potem je pisal podobno prokurator Štraus, samo da ne tako gostobesedno in širokoustno kakor Jošt, kar je bilo posebno všeč Syki in staremu dražinovskemu županu Krištofu Hrubemu, kateremu je bil poslan ta list. Hitro na to je prišel drugi list z Dunaja, v katerem je poročal Štraus, kaj je že opravil, znova zagotavljaje, da hodska prava niso zastarela, da niso prišla ob veljavo, akoravno je Lamminger spalil svoboščine; s tem si je le škodoval, ko je zlorabil svojo uradno moč okrajnega glavarja, in da on, Štraus, izvrstno uporabi to proti nasilnemu gospodu. — Te vesti so se razširile ko blisk po vseh hodskih hišah, ustno in v prepisih ter povsodi so jih brali in govorili le od njih. Nato je pozabil tudi že stari Pfibek na repatico in začel omahovati v svojih dvomih in v svoji nezaupnosti, in to, ko je došlo z Dunaja nekoliko listov malodane ob jednem. Jeden, Joštov je naznanjal, da je avdijencija že dosežena in tudi določena, drugi prokuratorjev zopet pclu utehe in priganjajoč k stanovitnosti, tretji pa pisan od težke roke postfekovskega Psutke, ki je poročal za sebe in svoje rojake, kako so bili v cesarskem gradu, kako so stali pred samim cesarjem, ki jih je laskavo poslušal in obljubil, da se jim zgodi po pravici. Psfttka je pripovedoval o krasoti v cesarskih sobanah, o samem vladarji, in to popisovanje, ki se je ujemalo z onim Joštovim pri tajnem shodu, je utrdilo zaupanje v odvetniškega meščana domažliškega. — Povsod so se radi in marljivo razgovarjali o teh zadevah, samo žena onega, ki je bil med glavnimi pro- i vzročitelji tega boja, kateremu so bili zato hvaležni povsod, samo Kozinova Anica izogibala se je takim pogovorom. Bala se je. Tako se jej je bilo olehčalo takrat ko so odšli vojaki iz Oujezda, in se je povrnil njen mož iz trhanovskega grada! Kako se je veselila takrat, da bode sedaj sveti mir, da bode Ivan le njen in svojih otrok! 0 sedaj je razumela, zakaj je odhajal poslednji čas tako pogosto in večinoma zvečer, zakaj je tako po-gostoma se pogovarjal sedaj s Syko; in že je tudi vedela, o čem je razpravljal v koči s staro materjo, in zakaj sta vselej umolknila ali začela drug pogovor, kedar je prišla ona tje! Zabolelo jo je, ko je čula vprvič o začeti pravdi, še bolj jo je pa zadelo, da je tašča rešila nekake stare svoboščine. Toda ženska, trda mati! Ne da si miru, i dokler ne uniči lastnega sina! Tako je mislila Anica najprej. Kako more biti materi kaj drugega draže in ljubše, kakor njeno dete?! Oh, morda se jej je že ohladilo staro srce. — In ko je pomislila nato, da bi ravnala morda ona v tej starosti tudi tako, krčilo se jej je srce nad to mislijo. In čemu se meša ta stara ženska v to, kar pristuje le možakom ? Zakaj zavaja svojega sina v i to? Ali jej ni dosti to, kar je videla na županiji, kako so ravnali tam ž njim, kako so ga potem mučili v gradu ? Vsaka druga mati bi prosila sina za Boga in za vse svetnike, naj pusti to in ne uničuje sebe in rodbine. — In ona! — Tako je sodila v prvem navalu o njej — to umenje se jej ni spremenilo tudi potem. Toda ljubezen do moža je ublažila njen gnjev, in premagavši se je šla nekega dne. v nedeljo popoludne, v kočo k tašči, o kateri je vedela, da je sama doma. Vendar kako se je vračala iz njene sobice ! Res tega se ni nadejala, da prejme še za vse svoje dobro mnenje tak pozdrav! Kako ostro je obrnila ta starka nanjo oči, ko je začela Anica mirno po svoje govoriti o Ivanu, o novi nevarnosti, v katero zapleta sebe in rodbino — Niti izgovoriti ni dala sinahi, katera jo je začela prositi, naj prigovarja sama sinu kot mati, ker ona premore več, kot njene besede. »Zmešalo se ti je v glavi!" govorila je starka. »Čemu se sliniš že naprej. Kaka gosposka hči bi bila ti! Hotela bi se imeti kakor kaka grofinja in Ivana zaprtega. Saj te ima čisto dosti rad. — A imaš moža in ne stare babe, so pa še drugačne stvari, na katere človek tudi ne sme pozabiti. Pravila si mi o materi. Da, nisem volkulja, tudi imam rada otroke, tega mi niti ti ne blebetaj. — Leže mi na srcu te stvari, zato ker bodo tudi za tvoje otroke, da se. jim ne bo godilo, kakor nam starim, da jim ne bo treba plesati, kakor bo žvižgala gospoda —" Anica še vedela ni, kako je prišla čez dvorišče domu. — Jedva je prestopila prag, že se ni več mogla vzdržati. Sedla je na klop pri mizi in jela plakati. Bilo jej je hudo, da jo je tašča tako oštela, ob jednem pa tesno zaradi moža. Hotela se je premagati, ko je nato Ivan prišedši domov in zapazivši zardele, objokane oči vprašal, kaj se je zgodilo. Toda solz ni utajila. Jela je plakati znova in ga prosila, naj misli nase in na deco. — Matere niti omenila ni. Tolažil jo je; vendar govoril je odločno, da to, kar se je zgodilo, se je zgodilo, in da ga veseli tako. „Že je pričeto. In dobro je tako, sedaj mi je boljše. Več nimam onih čudnih mislij in ne bojim se ljudi. — Kakor kamen mi je ležalo to na srcu — saj več sama. Ne bodi neumna! Najhujše je že tam!" „Oj ta nesrečni meščan, da vam je toliko natvezil:" „Molči, Anica — ko bi tudi ne bilo tega Jošta, jaz sam bi se bil pravdal z gospodo. — Imamo svoboščine —" (Dalje pride.) Dopis. Iz Rusije [Izv. dop.] Skoro se ima pojaviti v ruskem prevodu „Martin Kerpan" našega brezsmrtnega Levstika. To je prvi prevod slovenske proze na bratski nam ruski jezik. Tako pojde naš tipični „Martin Kerpan" pod roko s svojim genijalnim avtorom vdolj in poprek vse Rusije in oba bodeta govorila ruskemu narodu „ot finskih hladnih skal do plamennoj Kolhidi", da se je motil naš slavni pesnik, ko je trdil, da je naša domovina „ vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana". Kakor mi javlja ravnokar dobljeni telegram iz Pe-terburga, nabira se že „Martin Kerpan" in ima se pojaviti v velikem ruskem žurnalu „Panteon Literaturi". Tako se postavi našemu pesniku in učenjaku večen pa-metnik v ruskej literaturi, katera si je poslednji čas za-vojevala častno mesto in vzbudila obče začudenje in oča-rovanje mej Francozi in Angleži i onostran oceana. Uverjen sem, da vsak Slovenec v obče, prijatelji in znanci slavnega Levstika pa še posebe z radostjo uznajo vest, da se „Martin Kerpan" uže tiska v severnej Palmiri. Uverjen pa sem tudi, da vsaki istiniti Slovenec poželi imeti „ Kerpana" v ruskem prevodu. Vprvič uže zato, ker je to prvi prevod slovenske proze na ruski jezik, dalje, ker bode prevod lahko citati brez slovarja, kajti original je izvesten vsakemu Slovencu; in naposled, ker je čisti dohodek separatnega odtisa namenjen spomeniku, ki se ima Levstiku postaviti v Ljubljani. Koliko bode stal izvod Kerpana, ni mi znano; no v vsakem slučaji bode cena nizka. Tiskal pa se bode posebe le tedaj, če se oglasi vsaj 1000 naročnikov. Nadejamo se, gospod urednik, da bodete z veseljem vsprejemali naročnino na ruskega „Martina Kerpana", dobro pa bi tudi bilo, ko bi odbor za nabiranje doneskov za Levstikov spomenik nekoliko odtisov jvzel sebi in bi jih skrbel razprodati. To bode meni jedina in najlepša nagrada za prevod, in ako se mi ne odreče, bodem si štel v čast in srečo i nadalje znaniti rusko občestvo s proizvodi slovenske literature. Pokažimo, da so v robci, v katerem je baje lehko nesti vse slovensko literaturo, take dragocene reči, ka-keršne se včasi ne najde na celih vozovih literaturne šare. Pokažite, rojaki, vašim severnim bratom, kako Vi umejete častiti Vašega genijalnega Levstika, najbolj slovenskega vseh Slovencev. Vse istinito slovenske časnike prosim, ponatisniti to moje pismo. Primite, gospod urednik uverjenje o mojem globokem spoštovanji." M. Hostnik. Pogled po slovanskem svetu. »J Slovenske dežele. Dr. Josip Poklukar, kranjski Slovenec, državni in deželni poslanec, je imenovan deželnim glavarjem na Kranjskem. Sokola Ljubljanskega 25 letnica se izvršuje jako krasno in spodbudno. Cehov je došlo okoli 80. Iz Ljubljane so jim šli do Trbiža nasproti. Prišli so tudi Hrvatje in celo Bolgarija je zastopana po slovenskem rojaku prof. Bezenšeku. Nenavadno veselje so vzbudili v Slovencih koroški rodoljubi, ki so se odločili dojti v velikem številu. Sicer pavse udeležujejo Slovenci te slavnosti od vseh stranij. Čehi so si priredili posebno knjižico, ki jim kaže znamenitosti na potovanji- Narod slovenski je sprejel na poti in sosebno tudi v Ljubljani brate severne in južne z največo radostjo. „S1. Nar." in „Slovenec" sta v praznični obleki pozdravila goste in vse udeležence slavnosti. Ljubljana samo se je ob tej priliki okrasila tudi na zunaj. „Sokol" je, kakor za Cehe, tudi za Slovence velikega pomena in ima gori, kakor tu neprecenljive zasluge za probujo narodne zavesti. „Sokol" ima še to posebno lastnost, da najlaže in najvspešniše pripravlja pot v narodni tabor tudi po tuje vzgojenemu lepemu spolu. Še le potem more delovati za ta del tudi domače leposlovje. V tem, ko pišemo to, ni še slavnost pri kraji; nadejamo se, da se dovrši do konca najpovoljniše. Slava BSokolcem" in hvaležen spomin umrlim njih voditeljem, kakor iskrena zahvala sedanjim načelnikom, ki so v Ljubljani in s tem narodu priskrbeli veselih dnij, okrepčujočih pojedince in skupnost za nadaljnjo vstrajno borbo ! Goriški »Sokol" je praznoval slovesno svoj pričetek 2. sept. t. 1. C. kr. okr. glavarstvo je v posebni informaciji prepovedalo, da bi smela ocl zunaj došla društva razgrniti zastave ali druga znamenja, in da bi smeli priti udeležniki v telovadni obleki, itd., vse to pa zato, »ker je za dne 2. sept. t. 1. nameravana slovesnost telovadnega društva »Sokol" mej prebivalci mesta veliko razdraženje prouzročila, in ker dohajajo že žuganja toliko hišnim posestnikom, kakor tudi temu glavarstvu ...". Glede na te in druge neprilike ob slavnosti pritika poročujoči »Udeleženec" »SI. Nar." od 4. sept. to-le opomnjo : »Želeti bi le bilo, da bi se voditelji naroda, kakor gosp. dr. Tonkli i. dr. malo več brigali za društvo »Sokol" in v obče, ker drugače utegne priti, da lahonsko žrelo pogoltne mili naš rod!" No, kar se dostaje poziva do vit. dr. Tonklija, obžalujemo, da se je g. »Udeleženec" obrnil na neprimerno mesto. Kajti ta voditelj goriških Slovencev goji prepričanje, da na Goriškem živiti obe narodnosti v najlepšem miru. To je večkrat javno zagotavljal tudi v drž. zboru. Potem ima on druge posle, v novejšem času tudi ta, da hoče širiti med goriškimi Slovenci najnovejša načela dr. Mattuša glede na nemški jezik. (Glej dopis »Cerkno" v »Soči" od 24. avg. t. 1.) f Lovro Žvab, slovenski pisatelj, od novega letošnjega leta urednik slovenskega lista »Edinost" v Trstu je umrl 31. avg. t. 1. v Dutovljah na Krasu po dolgi in mučni bolezni. Bilo mu je še le 36 let. »Edinost" piše: »Za napredek Slovanstva ves vnet, je vse dognal s svojo železno voljo, česar se je lotil. Njemu se imamo zahvaliti za ustanovitev podružnice sv. Cirila in Metoda, vzlasti za žensko podružnico in otroško zabavišče. V narodnem delu ni nikdar miroval, tu je dramil, tam spodbujal, navduševal, učil ... In ako bi ničesar druzega ne bil dosegel, uže to je mnogo, da se letos otvori tu prvi razred slovenske šole, ki ima na tisoče skritih in javnih klevetnikov, a le malo prijateljev. To je delo vstrajne volje, jeklenega značaja, ki ve, česa nam je treba ... Za njim žaluje vsa Slovenija, posebno pa mi primorski Slovani, koji smo zgubili v njem značajnega moža, zvestega prijatelja in nadarjenega sotrudnika. Temu izbornemu možu: večen spomin!" Mi nočemo kratiti zaslug drugim, a s prepričanjem trdimo, da list »Edinost" ni bil nikdar v boljših rokah, nego za uredništva pokojnega Žvaba, in jako želimo, da bi dobilo glasilo tržaških Slovencev njemu vrednega naslednika. Žvab je razumel nevarnosti, ki prete pojedinim slovanskim narodnostim ; zato se je tudi on nepremično bojeval v zmislu slovanskega kulturnega programa. V domačem taboru pa ni ničesar prikrival in lepšal, ker je vedel, da s tako taktiko veliko škodujejo narodu neke vrste rojakov. Zares, Žvab je bil poštenjak, kakoršnih narod slovenski silno potrebuje, sosebno še sedaj v dobi, ki je kritična tudi za Slovence. B. e. n! L. Žvab je priobčil v slovenskih časopisih tudi različne zanimive in poučne stavke in poučne sestavke, kakoršni so n. pr.: Črtica o Primoži Trubarji", »Knjižne redkosti slovenske", »Zgodovinske črtice o Slavjanskem društvu v Trstu", »Vraz" itd. Glede na slovnico bil je učenec Levstikov. Jednakopravnost. Kakor poroča „S1. Nar.", je po mnogih zahtevah in naposled po pritožbi do justičnega ministerstva vendar došel ukaz od 11. jun. 1.1. št. 6556, »da se imajo slovenska uradna naznanila v »Grz. Ztg.% „Klagenf. Ztg." in »Laib Ztg." objaviti tudi v slovenskem jeziku, da ima veljati kot načelo, da se objave tiskajo v uradnem listu samo v tistem jeziku, v katerem je uloga spisana, oziroma, v katerem se je rešila od sodišča". No, tako se rešuje »slovensko vprašanje", o katerem jadikuje n. pr. »N. f. P." Kdo je malenkosten pri vsem tem? Preč. g. Mihael Debelak, kanonik stolne cerkve v Trstu, vzoren duhovnik, navdušen narodnjak slovenski, blagosrčen mož, je umrl 25. avg. t. 1. Bil je velik dobrotnik ubogim. »Mir", glasilo koroških Slovencev se nadeja, da sta vsled zmage narodnega kanditata Gregorja Einspielerja v Velikovškem okraji Slovencem zagotovljena dva sedeža za deželni zbor. V drž. zboru pa ti Slovenci nimajo še nobenega poslanca. Za državni zbor voli Velikovški okraj s Celovškim, in ta poslednji šteje za 4 volilce več. V Celovškem okraji je slovenska reč na slabem. Zanašati se je samo na Slovence v Celovški okolici, »pa tudi ti so nekaj že na pol ponemčeni, nekaj pa zbegani, in po-trapani po liberalcih in »bauernbundarjih". »Mir" vidi zlasti v osnovi posojilnic rešitev; kajti te bi kmetom pripomogale k samostalnosti in odvračevale vpliv nemških I bogatašev. Da, da, nikjer na Slovenskem ne deluje nemški kapital tako pogubno za potujčevanje, kakor med koroškimi Slovenci. b) Ostali slovanski svet. Državna sadna razstava se «tvori 29. sept. t. 1. na Dunaji. V oddelku za sadni mošt pokažejo prvikrat v Avstriji, kako se napravlja sadno vino ne s tiskalnicami, ampak s pomočjo difuzije. Na Francoskem, kjer napravijo vsako leto po 25—30 milijonov sadnega vina, ne rabijo več zato tiskalnic, ampak lesene stroje ali priprave za difuzijo. S tem se pridobi veliko več vina. Poskušnje bodo vsekakor zanimive. Tako poroča predsedništvo državne sadne razstave na Dunaji. Na Graškem vseučilišči je bilo 1390 slušateljev, izmed katerih 340 Slovanov. Vseh slovanskih dijaških društev je bilo 7: Hrvatska. Srbadija, Triglav, Ognisko (poljsko), Slavija, društvo sv. Cirila in Metodija in podporno društvo. »F. ,1,'tijio" pristavlja: »Vsa ta društva žive v največem prijateljstvu med seboj; izvzeti je jedino Poljake, ki se drže v strani. V dijaških knjižnicah imajo malo da ne vsa dela ruskih prvorazrednih pisateljev." Shod Čehov v Pragi. Voditelj dr. Rieger se je posvetoval s poverjeniki češkega kluba, vsled česar so sklenili, sklicati v dan 16. sept. t 1. »shod zastopnikov samouprave vseh čeških krajev tega kraljestva". Radi bi s tem shodom odstranili zmote, zaradi katerih »grozi propasti vse življenje narodovo". Oni češki rodoljubi, ki stvar premišljujejo zaresno, vidijo napako že v tem, da dr. Rieger ne vabi zastopnikov vseh dežel, v katerih bivajo Cehi, in dalje v tem, da ne vabi tudi strank, ki se ne zlagajo z sedanjo politiko češkega kluba. J. v Born stavlja v »Krom. Nov." od 7. sept., da se morajo čehi z drugimi Slovani odločiti, ali da ostanejo pri sedanjem separatizmu, ali pa da se postavijo na stališče slovanskega kulturnega programa. V prvem slučaji postanejo Nemci in zato zadoščuie sedanji vladni sistem popolnoma; v drugem slučaji pa rešijo obstanek slovanskih narodnostij. Born nasvetuje, da b: se sklicale zastopniki vsega češkega naroda, če ne morejo spraviti skupaj shoda zastopnikov vseh slovanskih plemen našega cesarstva. Videti je zares, da raznovrstni češki voditelji se drže raznih načel, katera so drugo drugemu nasprotna. Jedino v čvrstosti in razmerni kreposti češkega naroda je tolažba, da se nazori polagoma pojasnijo in napravijo pot jedinjajočemu načelu. Narodna jednakopravnost na Češkem. Dr. Hilof Jireček je izdal na novo oni „deželni red", ki je sledil po bitvi 1620 na Beli Gori. Novo prirejeno delo je jako obsežno, poučno in celo aktivalnega pomena. V poslednjem zmislu je spregovoril v „Vaterl." od 7. sept. tudi učeni Helfert. Po zakonu, danem po navedeni bitvi, je razvidno, da je bila na Češkem vsa uprava samo v češkem jeziku. Novi zakon pa sam pripoveduje, kako je prišlo sedaj (po 1620) mnogo tujcev v deželo. Med tujci so imeli večino Nemci. Vsled tega je novi red zapovedoval, da je j treba izvrševati vse javne potrebe v češkem in nemškem jeziku. Nikjer pa ni rečeno, da bi imela nemščina kako predpravico ali prednost; naopak, vidi se, da je bila že v tem posebna milost, da je dobila nemščina jednakopravnost s češčino. Helfert po pravici trdi, da bi se bilo ravno iz novega zakona mnogokaj poučiti tudi za naše dni. Kajti sedaj hočejo Nemci deliti milost Čehom; sedaj imenujejo „slavizovanjeu, ko bi si Čehi nazaj priborili kako drobtino v zmislu one dobe pred 1620, ko je veljala na Češkem izključno samo češčina, in ko so bili Nemci ponajveč raztreseni po mestih, nikjer pa ne v skupinah, kakor sedaj ob čeških mejah. Frant.. vit. Plaček, namestniški sovetnik v pok., poslanec v državnem zboru 1848, je umrl 2. sept. t. 1. v Sedmihorkach pri Turnovem, v 80. letu starosti. Bil je člen ustavnega odbora v Kromeriži. Pisal je tudi pravno-upravne članke v „Naučny Slovnik". Bedfichu Smetani, velikemu glasbeniku češkemu, so postavili 8. sept. t. 1. v Jabkenicich blizu Loučne spominsko desko (ploščo). Slovanskv spolek političky v Holešove na Morav-skem je jedino politiško društvo, katerega namen je po §. 1. gojiti in vzbujati zavest jednote naroda slovanskega. To društvo dela za slovanski kulturni program Lani je bilo sklicalo Chomižskv- tabor. Sedaj mu je predsednik judr. Frant, K. Barvič, odvetnik v Holeševu. Na Češkem in Moravskem deluje že 26 časnikov v zmislu slovanskega programa, in nadejati se je, da ožive kmalu tudi politiška društva v ta namen, kakor Holeševsko. Med Čehi je mnogo zaslepljencev, ki nasprotujejo temu programu. A tudi na Slovenskem ni brez njih. Vendar zavest se jasni in širi tudi pri nas. „Varšavskij Dnevnik", kakor trdijo „Naše Hlasy", predlaga, da bi Rusi v Pragi ali na Dunaji založili rusko knjigotrštvo in časopis, da bi bilo možno zapadnim Slovanom laže priskrbljevati si ruske knjige, in da bi jim bila dana prilika poskusiti se v pisateljevanji v ruskem jeziku. Dr. Lud. Prochazka, založnik Praškega „Hlahola", soustanovnik „Umčlecke Besedy", skladatelj mnogih zborov pesmij, ki so jako priljubljene, je umrl v Pragi 19. jul. t. 1. Izdajal je ob svojem času tudi godbeni časopis „Da-libor" in je izdal zbirke čeških pesmij: „ Vesna", „Kytice" in „Hlahol". Iz učiteljskega raja. »C. S." prinaša dve sliki iz učiteljskega raja pod vlado madjaronov. Jedna tiče se učiteljev na Slovaškem, druga učiteljev na Sedmograškem. Spregovorimo nekoliko le o prvi. Znano je, da učiteljem na Slovaškem ni postlano na cvetlicah; zlasti, ako se izkaže kateri iz njih kot dober narodnjak, odkritosrčen Slovak, ta propade brez milosti kazni. Tako se je zgodilo pred nedavnim narodnemu učitelju in uredniku lista „Dom a škola", g. Karolu Salvi. Ta je postal močno nepriljubljen ogerskim madjarizatorjem, in, ne mogši nič drugega, iznašli so v koledarju, po njem za slovaški narod izda-vanem, nekaj veleizdajskega (namreč v članku Slovak-človek, proglašujočem, da „a ki Tot, is ember" (tudi Slovak je človek), ki je baje vzburjal Slovake proti madjarski vladi. Ker državno zastopništvo, dasi tudi je izmišljeni velepomenljivičin iskalo med vrstami, vSalvovem „Domovem Kalendaru" ni moglo najti nič pregrešnega, obrnili so se na cerkveno vlado, katera se je istinito vmešala v to stvar, ki se je ni v najmanjšem niti dotikala, ter sodila zadevo, katera po pravih zakona nikdar ne spada pred cerkveno sodišče, in tako so preganjanega urednika obsodili na platež ogromnega zneska davka (kot pisatelja z dohodki!), odstranivši potem vrlega učitelja od službe. Danes si na Slovaškem narodni učitelj ni gotov svojega stami, ako poizvedo uradi, da čita narodne časopise ter naročuje slovaške knjige. Tako se je uredništvu v Turč sv. Martinu izhajajočih „Slovenskih Pohladov", časopisa, posvečenega literaturi in znanosti, vrnila pred nedavnim nazaj številka tega časopisa z opomnjo na ovitku od prejemnika: — — „prosim, ne pošiljajte mi več svojih novin, nam državnim učiteljem je od šolskih nadzornikov in sodnikov javno prepovedano citati slovaške časopise". Grigorij Šaškevič, arhipresbiter, etc. v Peremyšlu, je umrl 18. avg. t.vl. „lIepBOHnH Pvccb" pravi o njem: „Z osebo pokojnega Šaškeviča je zvezana historija gališko-ruskega prebivalstva za poslednjih 40 let." Jako pomenljive, gališkega duhovenstva razmere označujoče besede ; istega lista so tudi te-le: „S pokojnim končuje se red I ruskih kanonikov v Peremyšelski kapituli, kateri so živeli i še po življenji in sporočilih Snegurskih, Jahimovičev in Poljanskih in, ne ogleduje se na to, od kod veje veter, so vedli dela ruske cerkve in narodnosti tako, kakor jim je kazala zgodovina in jednako njih zavest in prepričanje". Potem pristavlja, kako se Poljaki vesele, da odslej prirede v Peremyšlu na dotičnem mestu vse po svoje. Vprašamo: Kak veter veje pa na Slovenskem pri raznih kapitulah ali kapitulili? Kdo pa tu čaka težko, da bi se priredilo kaj drugače? No, kak prečastitljiv starček, z naslovom kanonik, bi utegnil tudi gališkim Rusom povedati mnogo kaj. V Drugobiči, gališkem mestu, so praznovali 6. sept. t. 1. gališki Rusi, ki so zjedinjeni z Rimom, 900letnico krščenja ruskega naroda. Slavnost je vodila ondotna poddružnica znamenitega Kačkovskega društva. Narod ruski se je sešel v mnogih tisočih od vseh stranij, kjer prebivajo Rusi v Avstriji. Pozdravi došli so jim tudi od drugih avstrijskih Slovanov. Spored slavnosti se je imel vršiti s službo Božjo, zborovanjem Kačkovskega društva in večernim koncertom. Službe Božje pa ni dovolil škof Ivan Stupnickij. To so dosegli gotovo Poljaki in njih vedno marljivi posredniki in pomagači. Drugače pa se je spored vršil krasno. Došedšim gostom je slavnostni odbor delil kruh in sol. Godba „Harmonija" je godla pesem: „Mir Vam, bratje, vsem prinosimb". Veliko je „bilo navdušenje. „4. Pvccb" opominja glede sedanje skušnje zvestega naroda Malorusov: Trudite se, trpite in upajte, ker samo trudečih se, verujočih in upajočih čaka boljša bodočnost! ..." Cirilometodiška je bila prva cerkev tudi med luži-škimi Srbi. „Lužica", mesečnik za zabavni a powučenje (Budišinj, Bautzen na Saksonskem po 2 gld. na leto) piše v 8. št. od avg t. 1. o tem tako-le: „BudyŠ3ke nčmske j noviny »Bautzener Nahrichten" podawaju w njedželskej prilozy č. 27. (1. julij) dlšjši wulcy zajimawy nastawk z pjera našeho wšudže derje znateho a wučeneho wotčinca k. prof. dr. P fu 1 a pod napismom : „Die mittelalterliche Mission nnter den Wenden", w kotrymž so \vo wobročenju Serbow ke kresčanstvvu a wo skutkowanjach za jih cyr-kwinske potrebnosce jedna a podla tež na to poka-zuje, zo su prSni missionarjo Serbow cyrilscy byli j a z Čech prišli". Ta dokaz je jako važen tudi glede 1 na Cehe same. Proti duvalistiškemu ustroju cesarstva se hočejo neki razgovarjati politiški prvaki pred Litavo in za Li-tavo. Natančniših poročil o tem ni. Tako poroča „Pod-fipan". Slovensko (slovaško) katoliško cerkev je svečano posvetil 26. avg. t, 1. škof Spalding v Streatore v Severni Ameriki. Ot imeni zapadnych Slavjan Pod tem naslovom so objavili razni ruski listi obširniši dopis z Dunaja, ki navaja zapadnoslovanske in jugoslovanske liste, ki zastopajo bolj ali manj odločno slovanski program. Dopis utemeljuje željo, da bi uredništva ruskih listov pošiljala svoje liste v zamene za navedene slovanske liste, potem, da bi se ti listi, ki so v Rusijo dovoljeni v Rusiji, v veči meri razširjali na Ruskem, in naposled, da bi ruska družba zapadnim slovanskim bratom omogočila pristop k ruskim knjigam in spisom. Nadejati se je, da uredništva ruskih časnikov ustrežejo tej opravičeni želji, in da torej tudi češki in slovenski uredniki pošljejo svoje liste dotičnim ruskim uredništvom. Potem pripoveduje dopis, kako zapadni in južni Slovani prosijo razna uredništva domačih listov, da bi jim poslala v berilo kak ruski list, kako rusko knjigo, pa da prošnjikom ni možno ustreči vselej ali povoljno. Ta dopis je res na pravem mestu, a listi, ki Slovane ovajajo, so se že zbali, da bi nastala taka vzajemnost. Nemški liberalni listi, ki sami črpajo iz ruskih listov, kar njim ugaja, bi radi bili, da bi Slovani še nadalje zajemali iz »N. F. P." in jednakih listov, libe-ralno-židovskih. Bojna moč Rusije. Ruski vojak služi 20 let: 6 let v liniji, 9 v rezervi in 5 v domobrambi (opolčenje). Kozaki služijo od 18. do 48 leta. Ko so oproščeni od redne službe, pripadajo takisto k opolčenju, čegar moštvo šteje se preko 2 milijona. Rusija ima v Evropi največ konjev in sicer 19 in pol milijona, med tem ko ima Avstrija 1 in 1 2, Ogrska nekaj čez 2 in ]/3, Francija 3, Nemčija preko 3 in Italija jeden cel milijon konj. Znameniti bojni materijal so stepni kozaški, čerkeski in litovski konji. Armada šteje 1398 praporov pehote, 63 praporov strelcev, in 43 praporov rovokopačev; 1285 švadron konjištva in kozakov in preko 500 baterij peščih, jezdnih, in pogorskih. Posebnemu oddelku jezdecev odločeno je, kvariti na sovražnikovih tleh železniške in telegrafiške zveze ter zabranjevati v sovražni zemlji izprovedenje oboroževanja. Osvobojenje kmetov od robote ali rabote 1. 1848. v Avstriji praznujejo zlasti na Češkem Cehi in Nemci. Nemci hočejo prisvajati sebi prvenstvo predlaganja v tem smislu in proslavjajo svojega Hansa Kudlicha, kakor da bi imel on največo zaslugo v tem pogledu za kmete. On je sicer stavil v tedanjem državnem zboru predlog za osvobojenje od rabote; ali razpravljal je isto zadevo že več mesecev poprej moravski deželni zbor, in veliko poslancev je poprej in drugod zagovarjalo osvoboditev. Tudi je samo po sebi umevno, da ideje o osvobojenji so že poprej prošinjale narod in so morale prodirati, predno je prišlo do tako imenitnega dejanja. Da stavi potem Peter ali Pavel formalni predlog, je to zasluga niže vrste. Vsekakor pa je spomina vreden tak dogodek in da ga slave tudi in zlasti slovanski narodi. Kajti ravno oni imajo doslej še vedno največo podstavo in oporo v kmetijstvu. Kake da so posledice, je drugo vprašanje. Ako n. pr. „Nar. Listy" omenjajo ob tej priliki, da ima kljubu osvobojenja plemstvo še vedno velik vpliv, in ako poudarjajo, da se razkosujejo kmetije na korist plemstva, ki z uničenimi kmetijami povečuje svoja prejšnja itak velika zemljišča, ni pozabiti, da se z istimi kmetijami okoriščuje tudi moderni velikoobrtniški kapital, in da ima ta nasproti kmetom jednake grehe na vesti, kakor kak starejši stan. Ravno veliki kapital nove vrste poseza ne samo v kmetije, ampak celo do imovin velikega plemstva. In kakor je bilo delati za oproščenje do rabote. jednako in še intenzivniše bo delati nasproti tovarniškemu in jednakovrstnemu kapitalu. Skrb, ki se kaže v pospeševanji sprememb na korist, delavskemu stanu, ne meri na nič drugega, kakor na polajšanje najnovejše rabote, združene dobičkoslovstvom velikega podjetništva. V tem zmislu je ocenjevati proslavljenje osvobojenja od rabote; židovska kapitalistiška glasila seveda zamolčujejo pomen moderne tlake in porabljajo spomin osvobojenja od rabote jednostransko proti plemstvu. Narode pa bo osvobojevati v pravičnem zmislu od vsake tlake, naj se zanjo potezaje krvno ali pa moderno denarno plemstvo. Za tako svobodo imajo na prvem mestu slovanski narodi, brez izjeme, največi interes. Pk. Slavjansko Blagotvoriteljno Obšečstvo v Peterburgu deluje od 20. maja 1868, torej 20 let. V tej dobi je podpiralo 105 Slovanov in 16 Slovank, da so se izobraževali v Rusiji. Med temi je bilo 58 Srbov in 6 Srbek (Srbkinj), 35 Bolgarov in 7 Bolgark, 5 Čehov in 3 če-hinje, 5 Galičanov in 2 Slovaka. Dobili so v 20 letih 71.134 r 80 k. pomoči. Tudi slovanske šole je podpiralo po svojih skromnih sredstvih; izdalo je v ta namen 25.763 r. 23 k. Pošiljalo je Slovanskim Maticam in po-jedinim osebam knjige, novine. Za to je potrosilo 12.695 r. 62 k. Za literaturna podjetja je Slovanom podelilo 33.429 r I6V2 k. Za izdanje lastnih knjig je potrosilo 41.471 r. 43 k. Za knjižice: „Žitije Slavjanskoga pjervoučitelja sv. Kyrilla, na slavjanskom jezyke itd. (430.000 izvodov), potem sv. Vladimira (300.000 izv.) ... je potrosilo 37805 r. 60 k. Slovanom, potrebnim pomoči zaradi slabih letin ali revščine vsled vojske, je izdalo v 20 letih 764.770 r. 63 k. L. 1876, 1877 in 1878 je priredilo medicinsko osobje v pomoč ranjenim v srbsko-turški vojni, in je tedaj odposlalo prostovoljcev, ki so želeli služiti delu slovanske nezavisnosti. Za to je potrosilo 479.265 r. 29 k. K temu so prištete podpore družinam ubitih v vojnah, in znašajo do aprila 1888 vsega 39.286 r. 45 k. Za potrebe pravoslavnih cerkva v slovanskih zemljah je izdalo 44.187 r. 721 3 "k." „V obče Peterburško Slavjansko BI. Obščestvo" je nabralo v teku 20 let 2.198.747 r. 53 k. in potrosilo 1,996.990 r. 46 k. Kakor se vidi, društvo deluje pohvalno; ali dohodki in stroški so poprečno vsako leto vendar le skromni, in samo hudobija nasprotnikov more strašiti, kakor da bi to društvo preplavljalo z rublji neruski slovanski svet. Sicer pa mnogo koristi z znamenitimi razpravami in spisi, ki jih izdaje v knjigah in potem v svojem mesečniku nU3BtcTiH" (Izvestija), katerim je sedaj urednik prof. V. Lamanskij. Vuka Stefanoviča Karadžiča stoletnico bodo slavili od 20—22. sept. t. 1. v Belgradu. Slavnost bo samo književna, ker pogajanja o prenosu kostij so bila neugodna. 20. sept. se bo predstavljala v Narodnem pozorištu „Apo-teoza Vuka Karadžiča" od pok. Gj. Muletiča, 21. sept. bo služba Božja v spomin Vuku. Zvečer slavnostni govor, 22. sept. pa podušje (banket). Velika dijaška dobrotnica. V Moskvi je bila l8ega jul. (st. st.) t. 1. pogrebena spoštovana meščanka Felisata Ivanovna Ušakova. Imela je znatno imetje; v oporoki je zapustila v številu drugih določeb 340.000 rabljev carskemu Moskovskemu vseučilišču, da se ustanove iz odstotkov tega zneska štipendiji, v jednakih delih za vsak vseučiliški oddelek. Znana je bila kot posestnica zasebne Ušakovske biblioteke v Moskvi, kamor so zahajali kaj radi dijaki. Kajti vsako novo knjigo je takoj naročila, in če ni bilo kakega dela v knjižnici, je bilo samo namigniti, pa je bilo ustreženo. Mnenje cesarja Friderika III. o bodočnosti Slovanstva. Pariški časopis „Figaro" prinesel je pred nedavnim spomeniško črto francoskega diplomata o Frideriku III., še kot princa. Govoreč z njim zadostno dolgo o sočasnem položaji Evrope, rekel je princ med drugim : »Vidite jedinstvena, resnobna nevarnost grozi Evropi: slovanski poplav. Slovani ne sostavljajo jedne narodnosti, ampak, kar je še veliko hujše, veliko nevarniše, oni so samo narodnost. Samo dva naroda mogla bi jih zadržati in obleči (vsaditi): Nemci in Francozi. Kakošna nesreča, da je vojska 1870 1. provzročila med nami propast! Ona nas ovira, podati in seči drug drugemu v roko. Bodoči vspehi Rusije proizidejo iz našega sovraštva". Ko gaje francoski sobesednik radovedno pogledal, je prestolonaslednik nadaljeval: »Kar se je zgodilo, več se ne spremeni. Prva zadača vsakega vladarja je v nedotakljivi ohranitvi njemu zapuščenega nasledstva. Tii ničesar ni moči spremeniti. Nii, vsekako je britko pomisliti, da je toliko prelite krvi, toliko hrabrosti dolžno bilo poslužiti samo ugodnostim Rusije". Potem je začel govoriti o Franciji, o kateri je vzbujala cesarica Avgusta v njem globoko sočutje, vsled izkazanega mu sprejema v Tjuleru, ter otožno vskliknil: »Da, kako je to sedaj daleč od nas!" Na vprašanje: »In princ Viljem?" je on urno odgovoril: »On je še mlad, sicer pak je to uže drugo poko-lenje". Pač jasen dokaz, kako se menja osoda zgodovine, in kako britko je uže Nemcem, da vsled razdora s Francozi, ne morejo več tako vspešno ščuvati Slovanov zoper Slovane, Poljakov na Ruse, da bi potem v motni vodi lovili najdebelejše ribe. Sedaj se je list sprevrnil. Sedaj bi to vlogo lahko Slovanje igrali, ako bi se jim ne gnjusila! »Bien rira, qui rira le dernier!" Ruska carica je bila te dni na avstrijskih tleh. Došla je s prestolonaslednikom Nikolajem Aleksandrovičem in z veliko kneginjo Ksenijo preko Dunaja v Gmunden. Tu jo je obiskal naš cesar." »N. W. T." pripisuje bivanju carice v Gmundenu odločno politiški pomen. »Balkanska Carica", delo črnogorskega knezaNikolel. zdi se ruskim tako krasen pesniški umotvor, da je priporočajo za ruska gledišča. Kraljica Natalija je prišla preko Pariza v Bukarešt. Tu hoče čakati, kako izide pravda, ki jo je kralj Milan napel v zmislu, da bi se ločil od kraljice. Ona je vložila protitožbo, vsled česar si je izprosil kralj Milan, da bi se razprava o stvari odložila na tri mesece. Kralj Milan je prepovedal, da bi se 7. sept. t. 1. praznoval v Begradu in po Srbiji rojstven dan kraljice Natalije. Narod pa je vsled vsega razburjen, kar je razvidno iz tega, da je imela policija veliko opraviti istega dne, ker so se bali demonstracij. Kralj Milan ima zagovornika po židovskih glasilih znane politiške barve. Kaže pa se, kakor da bi se hotel kralj zopet bližati Rističu; sicer je umljivo, če kmalu ne bo vedel, kako bi jo zasuknil. F. J. Buslajev praznuje v Peterburgu slavnost pol-stoletnega literarnega in pedagogiškega delovanja. On je bil učenec Pogodina in Ševireva, držal se je narodnega smera celo življenje. Glavna njegova zasluga je, da je pretresal rusko narodno umetnost v znamenitih razpravah in člankih. On je učitelj celih pokolenij. Na ekspedicijo v Tibet se je te dni odpravil iz Peterburga slavnoznani popotnik general N. M. P r ž e-valjskij. Iz državne blagajnice Rusije je dobil v ta namen okoli 54.000 rabljev. Vseh osob, ki grejo s Prževalj-skim, je 27. Belgrad-Sofija-Carigrad. Kakor ondan črto Belgrad-Solun, tako so proslavljali sedaj evropski listi otvorjenje druge proge : Belgrad-Sofija-Carigrad. S tema dvema železnicama je zapadni evropski svet približal sebi one vstočne pokrajine, do katerih mu je toliko, da bi ne prišle pod oblast ali vpliv največe slovanske države. V resnici je videti, da je zapadna Evropa prehitela Slovanstvo tudi na to stran. Ta Evropa bo sedaj laže, brže in številniše pošiljala svoje raznobarvene posrednike na Vzhod in bo po svoji stari navadi delala še veče in hujše spletke na škodo istemu Slovanstvu. Bati se je, ker balkanski narodi niso zreli za tekmovanje v narodnogospodarskem občenji z zapadno ekonomijo, da bodo te narode izpod-kopavali najprej gospodarski in vsporedno spravljali v politiško zavisnost. O Srbiji je itak dokazano, kako so jo obubožali tujci v malo letih ; a jednako bodo postopali tudi na Bolgarskem, in sicer tu, kakor drugod na Balkanu, s pomočjo železničnih dveh velikih prog, odslej hujše, nego poprej. Zlasti pa je Srbija, skozi katero gresti obe progi, v nevarnosti. V tem zmislu se izraža tudi »Odjek", št. 91 od 17. avg., on se nadeja »naslona" od drugih Slovanov. Po pravici trdi, da s črto Belgrad-Sofija-Carigrad je Berolinski kongres prizadel Slovanstvu nov hud udarec! Schulverein širi se več i na Balkanu. »CpooopaH" od 25. avg. t. 1. piše: »Pod ovijem naslovom donosi ovd. (Zagreb) »Napredak" ovu bilješku: »Zloglasnomu ovomu društvu nije dosta, da ponijemčuje ubogu mladež u Češkoj, Moravskoj, Kranjskoj i Štajerskoj (pristavite tudi: Pri-morskoj — Op. ur.), nego posiže svojima kliještima i čez balkanske slavenske zemlje. Svoje škole ustrojio je več i u- nekojih gradovih u Bosni ponosnoj, a sad podupire njemačku školu i u Sredcu samom. Njemačka ova škola namjenjena je doduše predbježno samo djeci čeških roditelja, kojih dosta mnogo imade. Bugarima dakako nije ova škola za sada pogibelna, jer nijednomu Bugarinu neče ni izdaleka pasti na um, da svoju djecu šalje u tu školu. A ni Česi ne idu Ijutim svojim neprijateljema na lijepak, jer šalju radže djecu svoju u škole bugarske, ili i pako u školu češku, koja se tamo baš ustraja". KNJIŽEVNOST. Stritarjevi zbrani spisi. Ljubljana. 55. in 56 snopič. Vsebina n. pr : Šestomer slovenski. Zona. Župnik Wa-kefieldski. Cena po 20 kr. snopič. „Einleitung in die slavische Literaturgeschichte". 2. natis 1887, 887 st., kakor znano, učeno delo slovenskega rojaka prof. dr. Kreka, navaja v nekoliko stavkih tudi »Parlamenti«" od 9. sept. ter kaže s tem, da se Krek vjema v pojmih o narodnosti itd., z nazori najboljših slovanskih mož. Monumenta linguae palaeoslorenicae je začel izdajati Emil Kalužniacki, prof. Crnovškega vseučilišča, v založbi Proehazke v Tešnu. Vse delo skupaj izide v 3—4 zvezkih. I. zvezek obseza: »Evangeliarum Putnanum". Poleg sta-roslovenskega teksta je kritiški ustroj s pristavki itd. rFormy.a Basnje Jakuba Čišinskeho. Bu-dyšin Z nakladom spisačela. 1888. Str. IGO. 8°. Cena brošurovanega izvoda 2-50 marki. Dobivajo se pod adreso: Adolf Sommer, mestni učitelj, ali pa: Smolerjeva knjigo-tiskarna — oba v Budyšinu (Bautzen) na Saksonskem. Ta knjiga pesmij se imenuje po pravici „Formy", kajti obseza oblike: »Mjetele", „Ballady", „Romancy", „So-nety", „Sestiny", „Kanciony", »Madrigale", „Trioletty", „Rondeau-y", »Ghazelle", „Epistole", „Satiry", »Epigramu^" in »Pžsnje skladnostne". Te pesmi kažejo prekrasen jezik, brez vsakega nasilja v slovniških oblikah, s popolnoma naravnim pov-darkom (akcentom) in čisto preprost, nad vse umljiv slog. Vsebina razodeva najglobokejša, kakor v obliki, tako predmetom odgovarjajoča čustva. Ljubezen do srbskega naroda v Lužicah premaguje vse druge afekte. Pesnik ve ubrati prave strune; povsod je on oblastnik srca: silovito vpliva na nje s plemenitimi strastmi, katere hoče vzbujati; kjer govori pesnik o narodu, o domačih logih, spominja nas, kakor da bi opisaval slovenske razmere. Kjer odpremo tudi po zunanji obliki prekrasno knjigo, vzbudi pesnik takoj najodkritosrčniše sočustvo do njega. Menimo, da je nikdo ne prebere brez blagodejnih posledic v dušnem življenji. Ravno zato pa se je nadejati, da bodo blažile in spodbujali tudi mladino in ves narod lužiških Srbov, kateri so v neizmerno hudem položenji glede na svojo narodnost. Od srca pa častitimo temu odlomku Slovanstva, da vzgaja še take sinove in blaži-telje. Slovanom, sosebno pa tudi Slovencem, priporočamo, | da si omislijo v svojo zabavo „Formy" ali basnje nadarjenega in kakor se vidi, klasično izomikanega pesnika Jakuba Cišinskega. Starožitnosti poloostrova iltjrothrdckeho čili Po i iš te ni S t ar o si avu v v Rečku, Tracii, Macedonii, Tesalii, Epiru, Dardanii a Illyrii. Kritikoliistoricky die puvodmch pramenu pojednal Prant. Saleš Pluskal Moravičansky. V Dh. Hradištf (na Morave). 1888. Nakladem spisovatele. V komisi Jana Handla, knihkupce v Dh. Hradišti. Moravska biblioteka, katera izdaje v domači obliki češkemu narodu najboljše poučne spise čeških in tujih pisateljev, začne z izdajo 5. serije. 1. Snopič bo obsegal: Male historie ze staročeskeho života. Spisal dr. Z. Winter. 4. sn.: Historicke povidky od Č. Zibrta, itd. Založnik J. P. Šašek Ve Velkem Mezeriči. Urednik odslej pa F r. Dlouliy, učitelj v Brnu. 1. snopič pošljejo, kdor želi, na ogled. Ludske povedomie. Crty k samopoučeniu. (Slovaški). Sestavil Daniel Z. Lauček. Turč. Sv. Martin. Tlačou knihtlačiarskeho iičast. spolku; Nakladom spisovatelovvm. 1888. C. 60 kr. To delce je filozofske vsebine, zanimivo zaradi tega, ker vidimo, kako se podaje modroslovje v jeziku bratov Slovakov. ( oHtiHcifi/i o. Hnaiia JlavMomna: ,,'IerMPe nyTeBo-prejm ftoopofi skhshh", ,.IIca.rn,ifhiiin>" u „3abtthhin to-iio.in". Ta dela dejatelja in pisatelja galiških Rusov so i bila objavljena najprej v listu „HayKa", potem pa so izšla v posebnih izdanjih v Moskvi in Kijevu. V Mosk. izdanji je tudi kratek životopis pisateljev. Naumovič piše preprosto, jasno in krasno; zato prebira ruski narod od kraja kaj rad njegova dela. 3auopooKbe Bi) ocraTKaxT> CTaPtiHti n napoja. 2 zvezka. Spisal Evarnickij. S. Peterburg. 1888. ffpscnibmcKiie Bočpocv. bi Poccia bo btopoh iiojobuhI; ] 18. BtKa. 2 zvezka. Peterburg. 1888. JIyčpaBf,a. (Dubravka) Ivana Franjiča Gunduliča. \ Prikazanje u tri činjenja. Prvi put s eirilicom. Iz- ; danje srpske knjižare i štamparije M. Popoviča u Novom Sadu. Cena 40 kr. „litno .m?" (Kdo mi?) Uredništvo »IVcckou llpai^u" lista galiških Rusov na Dunaji, je izdalo pod tem na- ~ slovom po domače pisano zgodovino Rusije. Brošurica velja samo 10 kr. „ Ohomo OHaMO 3a f>p,u> OHa", pesem kneza Nikole I. za glasovir stavil X. Dubek, zborovodja srb. Novosadskega čitaoničkog pjevačkog društva C. 40 kr. Založili Brača M. Popoviča v Novem Sadu. PyccKdH EuOmomeKa. IIsjiaHie II. H. llejiexa. l!oxo- j atema Tln>tuKOBa n.in MePTBbia ,}ynin. Tom. Jyiiin. IloeMa H. B. rorojiH.Tom. I. BwnycKi b VII. (Str. 193 —304). Ta „Ruskaja Biblioteka" izhaja vsak mesec po 1 zvezek in velja za celo leto 2 gld. 40 kr. Ona izdaje dela najznamenitejših ruskih pisateljev in dodaje konec vsakega dela pojasnilen slovar. »Mrtve duše" Gogolja imajo Slovenci , tudi v slovenskem prevodu. S pomočjo te lepe izdaje \ utegnejo primerjati isti prevod. Naroča se pod naslovcm : Izdateljstvo „Ruskoj Biblioteki" v Levovu (Lemberg), j Bljacharskaja ulica, št. 5. Pvcnafl KpummecKan .urreparvpa o npouaneaeHiim. j r. II. To.icroro. (Ruska kritiška literatura o proizvodih j L. N. Tolstega.) Spisal V. Zelenskij. 1888. Cena 1 rub. JJfiemoHCKUi 0. M. IIo.iHoe coopaHie coiHHeiritt. (Do- ] stojevskij L. M. Polna zbirka del. Izd. 3. Cena po na-ročbi za 12 zvezkov 10 rub. Izšel je VI. zvezek. Listnica uredništva. Dr. M.: Vi vprašate, kateri so največ i ruski listi. Na to Vam odgovarjamo. V S t. Peterburgu so: „Novoje Vremja", „Novosti", ,,Svjet", „Graždanin" in ,,Št. Peter-burgskija Vjedomosti". V Moskvi: ,,Moskovskija Vjedomosti", „Russkija Vjedomosti" in „Ruskij Kurjer". V Kijevu: ,,Kijev-Ijanin" in ,,Kijevskoje Slovo". V Varšavi: „Varšavskij Dnevnik". V Odesi: „Novorossiskij telegraf". ,,SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 75 kr. Za ljubljanske naročnike in za dijake stane celoletno 2 gld. 80 kr. poluletno 1 gld. 40 kr. in četrtletno 70 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu ,.Narodne Tiskarne" dopisi uredništvu tudi v „Narodno Tiskarno" v Ljubljani. Izdajatelj biva v Gorici, ulica Parcar 18. Tisk ,,Narodne Tiskarne". — Izdajatelj in lastnik : Fran P o d g o r n i k. — Urednik : Janko Pajk.