PoStntoa plačana t gotovini Leto XIX.. št. 12S Ljubljana, torek lL maja 1938 Cena S D* UpravniSivo. ujuDijana, Kn&fijeva 5 — Telefon St 8122. 3123. S121, 8125. 3126. fnneratn) oddeletc: Ljubljana, Seieo-burgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon 8t 190. Rakuni orl pošt. ček zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga dalo 78 180 Wlen št 105 241 Izhaja vaak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor. Grajski trg št 7. telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Španija in velesile Nekateri najnovejši dogodki v zvezi s španskim vprašanjem so znova potrdili že splošno prevladujoče mnenje, da sta. razvoj in izid španske državljanske vojne prav malo odvisna od volje in moči španskega naroda samega, temveč predvsem od interesiranih velesil. Še več, razvoj španskega vprašanja je pokazal, da je prav od njegove likvidacije v odločilni meri odvisno tudi vprašanje ureditve medsebojnih odnošajev med velesilami in s tem ureditve pretežne večine perečih evropskih problemov. Zanimanje za krizo, ki se je čez noč pojavila med Nemčijo in ČSR, je navidezno potisnilo v ozadje zanimanje za razvoj španskih dogodkov. Dejansko pa sta bila ves poslednji čas oba problema enako v ospredju zanimanja evropskih velesil in pazljivemu zasledovalcu mednarodnih dogodkov ni ušla neka vzporednost diplomatskih akcij v obeh prav-cih. To je vzbudilo razumljivo domnevo. da je v sedanjem mednarodnem položaju precejšnja soodvisnost med razvojem dogodkov v Španiji in onim v sre?dnji Evropi. Ne le Italija, temveč tudi Anglija in Francija niso v zadnjem času prikrivale svoje želje, da bi se bratomorna vojna v Španiji čimprej zaključila, ali vsaj potisnila iz širšega evropskega območja na španska tla kot zares notranja zadeva španskega naroda. Seveda so nagibi, iz katerih se je ta želja prizadetih velesil porodila, povsem različni, četudi se neposredna nameni Anglije, Francije in Italije v akciji za čimprejšnjo rešitev španske krize precej ujemajo. Anglija in Italija sta na velikonočno soboto podpisali znani sporazum, ki podrobno ureja vsa viseča vprašanja med obema državama, med njimi tudi špansko zadevo, toda uve-ljavljemje tega sporazuma je odvisno od likvidacije abesinske zadeve v Ženevi in od izvedbe umika tujih prostovoljcev iz Španije. Prvi pogoj je v glavnem že izpolnjen, izvršitev drugega pa je naletela na večje težkoče, kakor se je moglo takrat pričakovati. Ob podpisu pogodbe je kazalo, da je Francova zmaga. ki je za Italijo pogoj njenega sporazuma v španski zadevi tako z Anglijo kakor s Francijo, le še zadeva par tednov. Frankovci so medtem zares dosegli pomembne nove uspehe, saj so razcepili republikansko Španijo v dva dela. toda končnega uspeha, popolnega uničenja nasprotnikov, še niso dosegli. Uresničenje tako zvanega španskega pogoja za uveljavljenje angleško-itali-janskega sporazuma je zato postalo do-st: problematično, kar se je pokazalo tudi v Mussolinijevem genovskem govoru 7. t. m. Zdelo se je. kakor da so nastopile nove resne ovire, ki bodo zaustavile velikopotezno angleško pomirjevalno akciio. kajti prekinjena so bila tudi pogajanja med Francijo in Italijo, ki so bila že ob podpisu angleško italijanskega srorazuma mišljena kot naravna dopolnitev nove pogodbe med Anglijo in Ttaliio Nastala je bojazen, da se bo španska kriza znova razširila v širšo evropsko krizo prav v trenutku ko se je tudi v srednii Evropi zaradi vprašania sudetskih Nemcev položaj tako nenadno zaostril. Pretekli četrtek pa se je po dolgem času spet sestal tehnični pododbor londonskega odbora za nevmešavanje v španske zadeve in prizadete velesile, z izjemo Rusije, so se sporazumele glede načina izvedbe lanskoletnega angleške-ga kompromisnega predloga o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije. Tako se je spet pojavilo upanje, da bo mogoče ne le likvidirati špansko vprašanje kot širše evropsko vprašanje temveč ustvariti obenem tudi pogoje za novo ureditev odnošajev med velesilami. Seveda bi bilo še vedno naivno pričakovati, da bodo že samo s tem sporazumom odstranjene vse težkoče. ki so v zvezi z likvidacijo španske zadeve. Tudi sporazum sam še ni perfekten. ker bo predioežn še plenumu nevme-ševalnega odbora, kjer se lahko pojavijo nove težkoče, psihološki učinek pa je bil vsekakor zelo ugoden, kar v dobi tolikšnih mednarodnih zapletlja-jev, kakršna je sedanja, gotovo ni brez pomena. Dobro voljo so pokazale vse prizadete velesile, zlasti tudi Francija, ki je ustregla italijanski zahtevi po zopetni uvedbi nadzorstva na francoski meji s Španijo v Pirenejih. Tako v Pirenejih kakor na špansko-portugalski meji bo namreč znova uvedena kontrola, vendar ne takoj, temveč šele 14 dni potem, ko bodo začele poslovati komisije za ugotovitev tujih prostovoljcev v Španiji. Ako bi se po 30 dneh umik prostovoljcev še vedno ne začel, sme Francija svojo mejo spet odpreti. Istočasno in vzporedno z uvedbo kontrole na suhem naj se spet uvede, odnosno poveča kontrola na morju, za kar naj se določijo novi nevtralni opazovalci Umik tujih prostovoljcev naj se izvede po kategorijah, ki so po sporazumu štiri: vojska, mornarica, letalstvo DRUGA ETAPA VOLITEV V ČSR Pri nedeljskih občinskih volitvah so najbolj porastli glasovi narodnih socialistov in Henleinove stranke Praga, 30. maja. h. Včerajšnja druga etapa občinskih volitev v ČSR pomeni novo okrepitev vlade in vladne koalicije. V nemških pokrajinah so Čehi ne samo povsod ohranili svoje pozicije, temveč v večini občin število svojih glasov še pomnožili. Prav tako so skoraj povsod ohranili svojo dosedanjo moč nemški socialni demokratj e. Porast glasov sudetsko-nem-ške stranke gre v glavnem na račun komunistov. Posebno važna je zmaga čeških strank v Stoki pri Jihlavi. V tem jezikovnem otoku so Nemci vse do prevrata z raznimi umetnimi mahinacijami vzdrževali skoraj stoodstotno oblast. Tokrat pa so Čehi dobili 10, Nemci pa samo 8 mandatov. Za Slovaško se v splošnem lahko reče, da so državnotvorne stranke napredovale na račun slovaške klerikalne avtonomi-stične stranke, ki je zlasti v nekaterih okrajih pretrpela silne izgube. Koder pa je stranka patra Hlinke ohranila svoje dosedanje mandate, je šlo to na račun komunistov. V poljskem ozemlju so bile volitve v mestu Trinec. Čehi so dobili 13 (+3), poljska meščanska stranka 9 (+ 1), poljski socialni demokratje 2 (— 2), židje 1, Hen-lein pa 9 (+ 2) mandatov. Zanimivi so rezultati v praških mestnih okrajih. Češki narodni socialisti (dr. Zen-kl) so dobili včeraj 9170 glasov več, kakor prejšnjo nedeljo. Socialni demokratje so nekaj malega izgubili. Liga Stryberne-ga je nazadovala za 9000 glasov. Druge stranke so po večini ohranile posestno stanje prejšnje nedelje, le Henlein je nazadoval za 5000 glasov. Pogajanja zopet prekinjena Praga, 30. maja. h. Vodstvo sudetsko-nemške stranke ie danes sporočilo predsedniku vlade dr. Hcdži svoio želfo. naj se pognia-nia za paT dni prekinejo ker je vodstvo stranke zaposleno s pregledom volilnih re-zulfatov. To dokazuje, da se pogajanja zavlaeuieio brez krivde češkoslovaške vl^de Pariz, 30 maja. o. »Matin« razpravlja danes o predlogih češkoslovaške vlade za ureditev sudetsko-nemškega vprašanja List navaja. da vsebujejo v glavnem naslednje štiri točke: 1. Na področju, kjer žive sudetski Nemci v večini, se uvede nemščina poleg češčine kot službeni jezik po vseh upravnih in sodnih uradih 2. Nemcem se prizna kontrola nad vsemi šolskimi in kulturnimi ustanovami v sudetsko-nemških krajih 3. V Sudetih se razpišejo nove občinske volitve, tako da s-e bodo mogli sudetski Nemci na svoiem področju docela afirnprati 4 V dr žavne urade se sprejmejo nemški uradniki v odgovarjajočem številu. Odgovor ia nemške proteste Praga 30. maja. h Uradno rvoročaio Poslanik dT. Kino. šef politične sekcije zunanjega ministrstva. davi obvestil nemškega ooslanika v Pragi o rezultatih preiskave, ki je bila uvedena na prrožbe nemškega poslaniku zaradi kršitve mejo s tem, da so se čsl. voiruška letala pojavljala nad nem. škim ozemljem. V vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so res izvršili aki poleti so bili krivci kaznovani. Po-la.nik Kroo je obe: om obvestil nemškega poslanika. da vlada v prizadevanju da se taki primeri tmpolnoma preprečijo, razširila obrnemo rono, v kater >o vojaški poleti prepovedan . od 5 na 10 km *H*timizein Parizu Pariz, šn iih 30. maia h Miren potek včeraj ■ v ČSR. ugoden vtis. •ki Ja je prinesel h Prage poslanik Osuskv ter izjave ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Hulla. opravičujejo francoski tiiiik, da /opet z velikim optimizmom in civilni pomočniki. Ko bo dosežen »bistven« napredek v umiku prostovoljcev bodo obema taboroma priznane pravice vojskujočih se strank. »Bistveni napredek« v umiku pa pomeni da se mora umakniti »najmmj 10 000 prostovoljcev iz onega tabora, pri katerem bo ugotovi"eno najmanjše število prostovoljcev dočim se mora iz drugega tabora umakniti temu osnovnemu številu odgovarjajoče večje število prostovoljcev«. Kakor smo rekli so na ta sporazum z izjemo Rusije, pristale vse ostale prizadete države. Ruski zastopnik je postavil pridržke najprej glede kategorij, ki jih ie zahteval več in s podrobnejšo navedbo vrst orožja, med katerimi naj se uvede poseben proporc za umik prostovoljcev; glede uvedbe kontrole na suhem pa je vztrajal pri resoluciji z dne 7. novembra 1937, ki določa, da se uvede kontrola na suhem »sedem dni pred dnevom, določenim za začetek dejanskega umika«. Zdi se pa, da zadržanje Rusije ne bo odločilno vplivalo na sklepe londonskega odbora za nevmešavanje Ako se njen zastopnik vzdrži glasovanja, kar je verjetno, potem bo dosežena vsaj dejanska soglasnost" ako pa bo glasoval proti predlogom pododbora, bodo ostale velesile najbrž kljub temu izvedle sporazum, kakor na to že sedaj namigujejo komentarji v Londonu, Parizu in Rimu. gleda na razvoj mednarodnega položaja. Pozornost današnjega tiska je osredotočena na razgovor, ki ga je imel snoči češkoslovaški poslanik Osusky z zunanjim ministrom Bonnetom. Osusiky je. kakor poroča »Ex-celsior«. potrdil popuščanje napetosti. Pretekli teden in včerajšnja nedelja sta nov dokaz, da je češkoslovaška vlada absolutno gospodar položaja v vsej republiki Pogajanja s Henleinom se razvijajo v zadovoljivem ozračju. Henleinu so ponudene velike koncesije in sudetsko-nemška stranka je biLa pozvana, da kot popolnoma enakopravni partner sodeluje s češkoslovaško državo v okviru njene suverenosti in neodvisnosti. Tudi »Temps« ugotavlja v svojem uvodniku nadaljnjo popuščanje napetosti in se pri tem sklicuje predvsem na pogajanja med češkoslovaško vlado in Henleinovo stranko. Češkoslovaške čete so se umaknile za več kilometrov od meje, kaT je nov dokaz pomiTljivosti Prage Zastopniki nemške narodne manjšine v ČSR 9 svoje strani naglašajo, da niso imeli nikdar namena kršiti integritete češkoslovaške republike Nemška vlada je dala v Londonu razumeti, da želi uspeh pogajanj in zato je po mnenju lista z veliko gotovostjo pričakovati, da bodo pogajanja dovedla do cilja, ker ni sedaj nobenih nepremostljivih ovir. V zvezi s tem opozarja list na to, da se bo ta teden zopet pričela notranjepolitična aktivnost Francije, ki bo sedaj popolnoma pod vtisom inozemskih dogodkov. Jutri popoldne se bosta sestali obe zbornici, da nadaljujeta svoje tik pred veliko nočjo prekinjeno zasedanje. Politični krogi pa sodijo, da bosta obe zbornici odgodili svoje zasedanje med obiskom angleškega kraljevskega para in da bo zasedanje končano najkasneje 24. aii 25. junija. Mobilizacijski načrt neizpremenjen Praga, 30. maja. o Službeno demanti-rajo vesti o premikanju mobiliziranih češkoslovaških čet preti meji. Na Češkoslovaškem je bil mobiliziran samo en letnik rezervistov. Vojaštvo se je razmestilo na svojih določenih mest%. Doslej ni nastala nikaka potreba, da bi se mobilizacijski načrt spremenil in da bi se čete umaknile z omenjenih mest. Doklade rodbinam vojnih obveznikov Praga, 30. maja. w Mimstrstvo za narodno obrambo je izdalo danes odlok, s katerim odreja posebne doklade rodbnam vseh on h vojnih obveznikov, ki so bili poklicani na orožne vaje. Prihodnje dni bo prosvetno nrnistrstvo izdalo odlok o olajšavah in ugodnostih onih dijakov, ki so morali zaradi vpoklica prekiniti svoje študije. Aretjranci v Tasovi izpuščeni Praga, 30 maia A A (ČTK) Vse osebe, so bile zaprte zaradi incidenta, ki se je pripetil v nedeljo med Nemci v Tisovi (Eibenberg). so nocoj izpustili. Proti njim ji odrejena preiskava Ganjeni Den se počuti bolje in ga je preiskovalni sodnik snoči že mogel zaslišati. Den se ničesar ne sporpioja in tudi ne ve. kdo je nanj streljal Vodstvo sudetskih Nemcev je pozvalo vse člane iz Tisove. da po 8. uri zvečer ne prirejajo zborovanj Posvetovanja med franco- skam lit rusMist gen. štabom Berlin. 30 maja. w. V tukajšnjih krogih je vzbudila veliko pozornost vest varšavskega lista »Kurier Rustrovani«. da sta zarlnja dva tedna francoski in ruski generalni štab v stalnem stiku ter da proučujeta vsa vprašania v zvezi z izva-ianjem pogodb s Češkoslovaško. V nemških uradnih krogih zatrjujejo, da te vesti ni mogoče kontrolirati, da pa tako početje slabo služi delu onih. ki si prizadevajo ohraniti mir. Wil!iam Strang v Parizu Pariz. 30. nia a. h direktor srednjeevropskega oddelka angleškega zunanjega mimi-sns?va VVilliam St.rang je danes prispel iz Berlina v Pariz. Takoj po svojem prihodu je odšel na angleško poslaništvo, kjer je dolgo konferiral z angleškim veleposlanikom Phippsom. V političnih krogih se je zatrjevalo. da se bo morda sestal nocoj tudi z zunanjim ministrom Bonretoim. kar pa v uradnih krogih demantiraio. opozarjajoč, da Strangovo Potovanje ni uradnega diplomatskega značaja, marveč služi zgolj proučevanju položaja v sredin ji Evropi, predvsem problemu Češkoslovaške. Vtis Hullovega govora v Nemci;! Berlin, 30. maja. o. Izjava ameriškega državnega tajmika za zunanje zadeve Hulla je napravila v Nemčiji globok vtis. Listi se danes sklicuje*.j o na Briamd-Kellogov pakt. naglašajo. pa da osnove za izvajanje tega pakta le niso povsem podane. Po mnenju nemškega tiska v Evropi še niso postavljene one meje, na podlagi katerih bi bilo mogoče zares zagotoviti trajen mir v Evropi. Amerika bi morala po mnenju nemških listov vedeti, da so ognjišča evropskih sporov nepravično določene meje Izvesti bi t, vendar se mi wfi, da je pokojnica posvetila svojo največjo pozornost mladini, zavedajoč se, da se bo naš narod uspešno bojeval na svetovni pozornici le tedaj, če bo imel zdrav in krepak naraščaj. Neb roj mož in žena se ima zahvaliti, da so z njeno pomočjo dosegli, kar jim sicer ne bi bilo mogoče. V njeni hiši so našli svoj drugi dom tako srednješolci, kakor tudi aka-dcmiki. Pri njej so se zbirali pesniki tn pisatelji, pri njej je našel podporo vsakdo. Podpirala je nacionalne organizacije v najtežjih časih. Ne vemo niti koliko naših tovarišev je bilo deležnih njene materinske roke. V njihovem imenu naj »skrene j ša hvala! Visoka gospa* V znak zahvale, kar si storila jugoslovenskemu dijaštvu poklanja JNAD »Jugoslavija« ta skromni venec na Tvoje zadnje bivališče. Franji Tavčarjevi slava!« Za predsednikom Fettichom je govorila gdč. Vedernjakova v imenu ženske sekcije JNAD »Jugoslavije« in zlasti poudarila delo Franje Tavčarjeve v ženskih in humanitarnih delih. Po tej pietetni svečanosti se je odpeljala delegacija v Poljane k spomeniku dr. Ivana Tavčarja. Pred spomenikom je spregovoril tople besede g. Gaberščik in položil na spomenik lep šopek rož ovitih z dr-žavno troboj nico. Proti večeru se je delegacija vrnila ▼ Ljubljano. g- vrenje. Okoli 3. popoldan je pričel padati redek, a debel dež. V treh presledkih po 3 do 4 minute je sledila kakor fižol debela toča. V trenutku so bili vinogradi beli od toče, bilo je, kakor da bi jo vlival iz škafa. Spodnji del griča Murščaka in streha obširnega poslopja g. dr. Ploja sta bila ob tem času pokrita z belo odejo kakor sredi zime. Skoda je ogromna. Cesar ni vzela toča, je vzel silen naliv vode. V novo skopanih goricah je izruval trte. Najstarejši ljudje ne pomnijo takšnega neurja G. Ernest Piščanec je pojasnil potek ter vzroke usodne nesreče sledeče: Danes dopoldne je bil s Ferjančičem v lesnem skladišču. Ferjančič je bil globoko v koridoru, ki ločuje 4 m visoka sklada desk Kmalu 1» 9. uri sta se sklada iz še nepojasnjenega vzroka nagnila proti južni strani lesene barake ter povzročila pritisk, ki ga leseni stebri, l a katerih je bila nameščena streha, niso mogli vzdržati. S silovitim ropotom sta se oba sklada s streho in lesenimi stebri zgrmela skuparj in pocfkopala pod seboj Ferjančiča im Piščanca Skladišče je bilo dolgo 25 m, visoko 5 m, široko pa okoli 8 m. Ob 15. so strokovnjaki mariborskega mestnega gradbenega urada in drugi strokovnjaki napravili krajevni ogled ter skušali dognati vzrok usodne nesreče. Ugotovili so samo to, da je bilo skladišče slabo konstruirano ter je iskati vzrok katastrofe v tem, ker so se sesedli cementni podložki, na katerih so počivali leseni stebri, ki so nosili strop. Morda je krivo tudi to. da so bile nekatere deske položene poševno na skladiščno steno, tako da je bil pritisk previsok in ga samo ogrodje ni vzdržalo ter se je zaradi tega skladišče zrušilo. Stanje ponesrečenega Ferjančiča je proti večeru še vedno resno, vendar zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju. Poškodbe pa so tako hude, da bo zaradi pohabljenosti nesposoben za vsako delo. Srečo je imel tukajšnji mizarski mojster Rudolf Kompara, ki je prav takrat hotel v skladišče, da izbere nekaj desk. a se je del skladišča zrušil, on pa je srečno od-neseL tera dvorišča pod vodo in velike mlaku-že so pokrivale polja. V Benici sta se dve hiši popolnoma porušili, tri pa delno, ostale so vse močno poškodovane. V Petešovcih je voda podrla tri hleve in bolj ali manj poškodovala vse hiše razen omenjenih dveh, ki stojita na varnejšem mestu. Prebivalci sio bili silno zbegani in nikakor niso hoteli zapustiti svojih ogroženih domov. Večina se je nastanila na podstrešjih lesenih barak in hiš in oblasti so jih morale s silo iztirati. Na pomoč so prihiteli tudi vojaki iz Ptuja. Z motornimi čolni so spravljali ljudi in živino na varno in so jim dovažali živež in obleko. Škodo cenijo v Benici na p^eko 300.000, v Petešovcih pa na preko 200.000 dinarjev. Ljudje so ostali brez hrane in živina brez krme. Treba je nujno pomoči, še posebno zaradi tega, ker je voda tudi plenico, krompir in druge pridelke na polju popolnoma uničila. Prebivalstvo želu da bi prišli gg. ban in : drugi zastopniki oblasti na kraj nesreče, da bi se osebno prepričali o grozoti zadnje poplave. Obe vasi sta že vajeni poplav, saj ne mine leto, da ne bi prestali večje ali manjše poplave. Toda letošnja poplava je spravila prebivalstvo v obup. I Z nujno pomočjo pa nikakor še ni re-' šeno vprašanje teh nesrečnih kolonij. Naseljenci so žrtvovali vse. svoje imetje in svoje zdravje Skoro vsi so postali na nezdravem ozemlju med Muro in Lendavo malarični. težko delo na polju in komaj zadostna hrana pa nudita najboljši teren za širjenje jetike. Poleg tega pa jih težijo še dolgovi: anuitete za agrarno zemljo, prispevki za kolonizacijski fond in odplačila Zvezi agrarnih zajednic za hiše. Petešovčani. Beničani in tudi Pinčani prav srčno želijo, da bi se jim to breme olajšalo in ti dolgovi odpisali, kajti drugače ne morejo več vztrajati na svojih mestih. Beničani pa morajo žal misliti na preselitev drugam kajti na sedanjem kraju spričo večkratnih letnih poplav ne morejo več vztrajati, in so se v tem pogledu tudi že obrnili na pristojno politično oblast Kvadratnih metrov Vaše kože — kajti tako velika je površina kože, ki služi za »dihanje« — je sedaj najbolj dovzetniK, da se pomladi in okrepi. Nudite ji torej kolesterin vsebujočo Solea kremo, ki kožo hladi in jo žametno mehko porjavi. Zgodba modernega hlapca Jerneja Ljubljana, 30. maja Pred dnevi smo na kratko poročali o deložaciji, ki je 4. maja v obžalovanja vrednih razmerah doletela družino popularnega, 751etnega krovskega in kleparskega mojstra Martina Sušnika, sloveče-ga po svojih drznih vzponih na zvonik pri sv. Jakobu. Sušnikovi so dolga leta bivali v skromnem stanovanju, ki je cerkvena lastnina šentjakobske župnije, a so ga bili morali prezidati, da je bilo mogoče družini živeti pod streho. V prejšnjih časih so prostori služili za mrtvašnico, pozneje za hlev, in mojster Sušnik je moral investirati v zidove kakšnih 28.000 din, preden se je mogel vseliti. Kvartir je imel takorekoč »zastonj«. Razen zneska, ki ga je potrošil za prezidavo, se je moral zavezati, da bo pri župni cerkvi, šentflorjanski podružnici in v župnišču opravljal dela, ki spadajo ali pa tudi ne spadajo v področje njegove obrti. Vsa ta leta je mojster Sušnik popravljal streho na obeh cerkvah in na župniškem poslopju, postavljal in razdiral božji grob. ki je starinska umetnina in daje človeku mnogo težavnega opravka, vsako zimo je v cerkvi pokladal lesena tla in jih spet odnašal vsako pomlad, ometal je zidne nastavke v cerkvi — posel, kisi mu nihče drugi ni upal blizu — postavljal je oltarje, čistil kanale, popravljal zvonove, kidal sneg — skratka, bil je za vsako reč pri hiši. Nedavno pa se je katoliška prosvetna organizacija v šentjakobski fari začela ogledovati za primernimi društvenimi lokali. Kaj je moglo biti bolj pripravnega za ta namen kakor skromno stanovanje Martina Sušnika, ki mu je 75 let in ki je takorekoč bogu že zdavnaj odrajtal, kar je bilo božjega? Družina se pač ni mogla lahkega srca posloviti od domovanja, ki ga je bila zgradila s skupnimi žrtvami, zlasti 5e, ker ji prevzemniki prostorov niso mogli posredovati primerne strehe kje drugje. Mojster se je v stiski obrnil na župnika g. Barleta, ki se je z vsem svojim vplivom iskreno zavzel zanj, a tudi njegovo prizadevanje je ostalo zaman. Na koncu so mu zastopniki katoliške prosvetne organizacije obljubili preskrbeti lepo, solnčno stanovanje na Lepem potu 22. Tako veliko in udobno je. so dejali, da boste samo v huhinjo lahko postavili tri postelje. A ko je šel Martin Sušnik z ženo iskat novo stanovanje na Lepi pot hiše št. 22 ni našel. Tam. kjer bi utegnila stati, je bil ob cesti kakor nalašč samo napis: Odlaganje smeti prepovedano. Ko je prišla deložacija, mojstra Sušnika ni bilo doma. Pohištvo so naložili na voz in ga odpeljali do siromašne bajtice na Cesti na loko 22, ki pa je bila v takšnem stanju, da bivanje v nji niti po mnenju mestnega fizikata ni bilo mogoče. Prostor je bil brez tal. vlažen in temen. Da ni bilo dobrih ljudi, bi bila družina ostala na cesti. A morala se je ločiti na dvoje, da se je zatekla k dvema znanima rodbinama v Rožno in švabiSevo u. ico Kako malo je resničnega krščanstva Inndanes med nami. priča najbolj naslednja drobti-na: Martin Sušnik. ki je kljub visokim letom ob svečanih prilikah neštetokrat splezal na stolp šentjakobske cerkve, da je obesil državno trobojnico. Je na župniko-vo prošnjo tudi za evharistični kongres ponovil to nevarno pot, da izobesi zastavo in montira križ iz električnih žarnic. Ko je Sušnik pred deložacijo odločujočim činiteljem klical to svoje dejanje v spomin. so mu odgovarjali: Kadar ste plezali na stolp, ste samo cerkvi nakonavali odgovornost. Kdo vas je pa silil? In ko je užaljen zagrozil, da bo stopil iz vere, so mu odgovarjali z besedo. Id je pač dovolj daleč od Kristusovega nauka: Vsak ravna po svoji volji — nikogar ne bomo po sili vlekli v nebesa. Toda nebesa na stran — družini Martina Sušnika gre za to, da dobi primerno streho nad glavo. A kako ga bo dobila, če se je toliko močnih organiziralo proti nji? Ko se je mojster še boril za staro stanovanje, so mu odgovarjali, da je njemu lahko, češ da Ima denar. A ko je bilo nedavno v stari konjušnici v Trnovem skromno bivališče na razpolago in se je Sušnik potezal zanj, so ga odklonili, češ da ga nekomu, ki je bil deložiran, ni mogoče zaupati. Tu je ritoba pač prerasla svoj vrh. AH je ▼ teh razmerah še mogoče upati, da bo stiska poštene, delavne (kuUiu naffli i wiih n njofif odmeva? POSTOJNSKO JAMO ~°dprto ™ 1 et0 (Postojna pri Trstu in Opatiji, Italija) Največja podzemsko čudo sveta. fcileKtrična razsvetljava. Motorna železnica. se ugodnosti hotelskih in bencinskih bonov ter znižanja voznin na železnicah od 50 — 70%. OGROMNA IZBIRA f « SOUVAN Mestni trg 24« ♦ Tragična smrt kapetana vekosiava Ze-lenka. Ponedeljsko »Jutro« je obširneje poročalo o nesreči, ki je v soboto zvečer zadela kapetana L stopnje g. Vekosiava Zelenka iz Ljubljane, ko se je peljal z motocikliem proti Brežicam in je pri Šeni Jerneju zadel v Frančičev avto. Silovit sunek je vrgel g. ZeLenka daleč od vozila. Hudo poškodovano ga častnika &o prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je žal včeraj podlegel Pogreb bo jutri ob 17. iz pokojnikovega rodnega Mosteca na farno pokopališče v Dobovi. Z vdovo in otroki iskreno sočustvujejo številni pokojnikovi tovariši in prijatelji. — V Radovljici je umrl g. dr. Jan Voves, bano-vinski zdravnik. Uglednega pokojnika, ki je zapustil vdovo in hčerko, bodo pokopali danes ob 17. — Na Glineah v Ljubljani ie umrl K. Jože Medvešček. bibliotekar juridične fakultete. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A> Kane, Ljubljana, Gosposka ul, J, Avto je oddan! Mnogi, ki jih je pri sobotnem žrebanju »Jutrovih« nag.ad izbral žreb, so V teku včerajšnjega dne nagrade že prevzeli ali po pošti preieli. Uprava »Jutra« je takoj po končanem žrebanju pismeno obvestila vse dobitnike, gdčno Danici Zupanovo v Vitan ju pa je brzojavno obvestila, da ji ie žreb naklonil najlepše darilo, avto Srečna dobitnica se je nato včeraj sama potrudila v Ljubljano, kjer „mo ji v uredništvu »Jutra« toplo čestitali in ji nato v garaži tvrdke »Skoda« izročili av to. O izročitvi avtomobila bomo kaj več povedali v jutršnji številki. Takisto je včeraj prispel v Ljubljano g. Jože Dolinšek, električar iz Tržiča, ki mu je sreča naklonila motorno kolo. V Ljubljani ali v okolici bivajoči dobitniki so takisto sami prispeli v upravo »Jutra«, onim na deželi pa so bila darila poslana po pošii, odnosno jim bo= do knjige odposlane, čim sporočijo, kaj so izbralL V današnjih pomembnih časih je VSAK INTELEKTUALEC DOLŽAN, da čimbolj poglobi svoje znanje o tokovih, ki usmerjajo usodo našega naroda, Evrope, človeštva. Kulturna ln socialna revija Misel in delo je bogat mesečni zbornik gradiva, Id Vas postavlja sredi razvojnega toka današnjice. Njeni članki, njen obzornik, njena poročila .— vsa njena vsebina je neobhoden vade mecum za človeka, ki hoče globlje pogledati v bistvo naših Kulturnih, političnih, socialnih vprašanj in ki si želi širokega razgleda na njih razvoj. Naročite Misel in delo, našo najboljšo revijo. Celoletna naročnina stane le 60 din, polletna 30 Din. Naročnino pošljite na upravo »Misli in dela«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 4. * Prošnje ra češkoslovaške počitniške štipendije se vlagajo do 10. junija v smislu že objavljenega razpisa. Izvršilni odbor Jugo-slovansko-če^koslovaških lig dravske banovine (Ljubljana Knafljeva 10) opozarja prosilce, da naj v svojem lastnem interesu vložijo prepis prošnje na njen naslov. * Proslave 100-letnice varaždinsfte Na^ rodne čitalnice so bile zaključene v nedeljo. Na pokopališču s0 okrasili grobove vseh zaslužnih mož ilirskega pokreta, prvaku Ilircev dr. Stjepamu Ilijaševiču pa so na hiši, v kateri je živel, odkrili lepo spominsko pioščo. V slavnostni dvorani mestnega gledališča je bila zvečer slavnostna akademija, na kateri je govoril predsednik čitalnice prof. Filič, peli pa so pevci štirih pevskih društev. f • V noči s 31. ma;a in 1. junija od 1.00 do 2.15 bo kratkovalovna radijska postaja v Beograuu 29ič oddajala svojo preko :eansk<; em.oijo za naše izseljence v prekomorskih državah. Prenos se to vršil preko berlinskih kratkovalovnih radijskih postaj na valovni dolžini 2".15 m v smer Buenos Airesa in na valovni dolžini 19.85 m v smer New Yorka. Najuglednejša dramska umetnica beograjs^e. g- gledališča ga Desa Dugalič-Nf»deljkovi-čeva bo recitirala narodi > pesn« Poleg raznovrstnega in obilnega sporeda bo to pot glasbeni del posebno odl'čno zastopan, ker ie najbolj priljubljen med poslušalci v severni in Južni Ameriki. * Desetletnica »mrti Radosiava Agato-noviča. Danes bo minilo 10 let smrti profesorja Rctdoslava Agatonoviča, nekdanjega podpredsednika narodne skupščine in rezervnega podpolkovnika, č.^veka, ki sd je kot nacionalni borec in javni delavec zaslužil časten spomin. Doma je bil iz Brusa, umrl pa je v starosti 59 let. Leta 1899. je postal profesor srbske gimnazije v Skopljiu, nekaj let pozneje pa direktor učiteljišča v Skopiju. Politično se je udejstvoval že v mladih letih. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 1903. na hsti samostalcev, ki so se bili odcepili od radikalov. Po osvobojentju je bil prof. Agato-novič eden Izmed prvakov nekdanje demokratske zajednice. Član narodne skupščine je bi] dio svoje smrti * Tragedija na Savi pri Beograda. V Savi nad zemunskim mostom se je prevrgel čoln, v katerem sta se vozila Vasa Petrovič, šef agencije državne rečne plovbe v Beogradu, in mala Ljubica Bruder, njegova nečakinja in hčerka odvetnika v Novi Kanjiži. Nesrečni Vasa Petrovič je hotel svoji mali nečakinji napraviti veselje in odpeljal jo je s čolnom po Savi. Takrat je bilo prav lepo vreme, naenkrat pa se je pooblačilo in med nevihto so visoki in močni valovi čoln prevrnili. * Slovenska vinarna, Praha-Vinohrady je podarila Ljubljanskemu Sokolu 200 din namesto venca na grob svojemu bivšemu gostu, blagopokojnemu dr. Ivanu Lahu. Iz Liublfane u— Strokovnjak za pobijanje brezposelnosti v Ljubljani. Sinoči se je pripeljal iz Berlina predsednik državnega zavoda za posredovanje dela in za zavarovanje brezposelnih tajni svetnik dr. Kaskel-Syrup z višjim vladnim svetnikom g. dr. Maksom Timmom. Tajni svetnik dr. Kaskel-Syrup je vsem strokovnim krogom poznan, saj je eden najbolj zaslužnih delavcev in strokovnjakov Nemčije na tem, v povojnih časih tako aktualnem polju socialnega skrbstva. Tudi pri nas z ostalim svetom občudujemo ogromno uspehe Nemčije pri organizaciji dela in pobijanju brezposelnosti, zato pa tega znamenitega zaslužnega moža, ki se je pripeljal v Jugoslavijo, da prouči naše razmere, gotovo tudi naša javnost prav toplo pozdravi Na meji na Jesenicah sta nemška gosta pozdravila šef ljubljanske borze dela g. Josip Von-čina in šef zagrebške borze dela g. Srečko Mucafir, v Kranju jima je pa izrekel dobrodošlico predsednik apravnege odbora ljubljanske borze dela g. dr. Ivan Kar-lin. Gostoma je bila prirejena intimna večerja v hotelu »Union«, kjer ložira, a danes si ogledata našo borzo dela ter eventualno tudi druge socialne zavode, nato ju pa sprejme ban ter Se oglasita tudi pri podžupanu na magistratu, nato si pa ogledata znamenitosti našega mesta in lepoto Gorenjske, predvsem pa seveda naš Bled. Drevi se z brzovlakom odpeljeta v Zagreb, želimo, da odlična gosta iz naših krajev odneseta najlepše vtise! Preparati slavnega kozmetičnega instituta »Academie Scientifique de Beautč — Pariš«: Creme Lytial dnevna krema za suho kožo Poudre Lytial, puder za suho kožo se dobi v parfumeriji »NADA« — Frančiškanska ui n— Opozarjamo na nocojšni predavanji t okviru treznostnega tedna Ln sicer: Alkoholizem in šola. predava g. V. Jagodič in Sredstva za prottalkohoiiio delo v šoli in druži-ni. i)! "dava g M. Zor. Predavanji besta v dvorani Akademskega doma, iMakloŠK >va cesta Začetek ob 20. b— bes. ca0tnjaq ln opozarjajo na pregled uniforma, ki bo v četrtek in petek 2. in 3. Junija ob 17. v Mestnem domu na Krekovem trgu št. 2./L V četrtek je na vrsti pešadija, v petek pa vse ostale vrste vojske. u— Stransko? koncert simfoničnega orkestra kr. garde pod vodstvom Johana Suraussa ima naslednji spored: Najprvv. zaigra orkester koračnico opere »Tann-haliser« pod vodstvom k&pelnika g. Zivano-viča, nato v L delu overtura k opereti >Ci-gau baron«, »Cesarski valček«, »Intermezzo« iz operete »Tisoč ir ena noč«, polka »Pevčo-vo v2selje« in valček »Dogodivščine« *z »Dunajskega gozda«. U del. začne zopet g. kapotnik živanovič in zaigra Milojevi-čeve »Seoske scene« in Gotovčevo »Po-sk~inico« iz opsre »Morana«. Nato dirigira Johan Straus^ »Fantazijo« iz ope-e-te »Netopir«, »Picicatopolka«, valček »Vino, »žena in petje«, iPerpetuum mobile« in konečno valček »Na lepi. sanji Donavi«. Orkester kr. garde je sijajno uigran tn šteje 80 članov. Koi.ce rt bo svojevrsten po sestavi svojega sporeda in znamenitem, sve^ovnoznanem dirigentu, vršil se l o v petsk 3. junija ob 9. zvečer v veliki dvoran: hotela Unicns Prodaja vstopnic pri blagajni kina Uniona. Še do petka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisira-^.Je, barvanje, pran;e ln svetlolikanje perila tzgotovimo sigurno do 61NK0Š1NIH PRAZNIKOV tovarna Jos. Feicli a— Akademski pevski zbor to spet nastopil na samostojnem slavnostnem koncertu — ob priliki vsedržavnega kongresa trgovcev — v veliki dvorani hotel Uniona v petek, dne 10. junija ob 20 uri Na sporedu bodo slovenske narodne pesmi v priredbah M. Tomca, Fr. Marolta, 0. Deva Joe. Kocijančiča. Prodaja vstopnic bo v vratarjev! loži na univerzi od 1. junija naprej v od 8. do 18. ure. » CORA « kozmetični preparati tovarne M. E. j; Mayet — Wien, danes vodijo v kvaliteti in ceni. _ ;; DROGERIJA KANC, LJUBLJANA < | Židovska oL o— Dmetniški večer t zabavo, ki ga priredi Slovenska scena mladih, ne bo 10. julija. kakor je bilo prvotno objavljeno, ampak na Vidov dan 28. junija. Podrobni spored bo objavljen. n— Dvorana gospoda Martinca v Zg. Šiški je kot nalašč grajena za predstave v večiem obsegu. Zato priredi Šentjakotsko gledališče na binkoštmo soboto avečer veseloigro »Nobene žene več!« Vsi posetnilri te ored-stave na domačem odru in gostovanjih 80 bili v kritiki edini, da je to najbolj zabavni komad, ki so ga videli do zdaj. Vsi spodnji in zgornji ŠiSkarji in vsa bljižna ter daljna okolica bo z predstavo nad vse zadovolja NAJLEPŠE DARILO A za birm an ca ali pridnega dijaka je CŽlgTgfr FOTOAPARAT ^^Efl^r * samoprožilcem za ceno ^^ Din 300.—! Zavežemo se Vas naučiti lepo fotografirati ter istega vedno radi zamenjamo za drugega, ako z istim ne bi bili zadovoljni ali če pride nov model lz tovarne. Za prvovrstno kvaliteto jamči Foto Tourist — Lojze Smuč, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 8. Pot popije, ga naredi neškodljivega ln ubije njegov duh edine Gregerldev .B0RGSAN". Zahtevajte breaplačen vaereo v Dro-gerljl Gregorlč, Ljubljana, Prešernova al. 6. »JADRAN« avtobusno podjetje iL d. — Ljubljana, za avtobusno progo: Ljubi jam v — Žužemberk—Kočevje—-Sušak VOZNI RED Vožnja Ljubljana—Sušak tja in nazaj Din 125.—. Veljavno 30 dni. 6.05 9.30 km Ljubljana 19.30 22.25 —.— 10.40 33 Velike Lašče 18.20 —.— 6.45 —.— 20 Grosuplje —.— 21.41 7.00 —.— 28 Vif aja Gora —.— 21.25 7.15 —.— 33 Stična —.— 21.14 7.50 —.— 53 Žužemberk —.— 20.36 8.50 12.— 64 Kočevje 17.20 19.30 1? 00 15.00 152 Sušak 14.00 16.00 NAJNAPETEJŠI KRIMINALNI FILM I ZA MLADINO ZABRANJFN ! TIHOTAPC9 KINO SLOGA — Telefon 27*30 DANES PREMIERA ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Razkrinkane metode gangsterjervf ki tihotapijo ljudi v Ameriko. — Divja borba policije z zločinci, oboroženimi z vsemi sredstvi moderne tehnike. Strašne muke ubogih žrtev, ki plačajo pogosto svoj nepremišljeni korak z lastnim življenjem. ■— Železničarski mešani pevski ibor is Ruse velja v svoji domovini za enega najboljših bolgarskih zborov. Zelezuičar&ki ztor iz Ruse ima odlikovanje Nj. VeL bolgarskega carja, red za meščanske zasluge. Generalna dirckcija bolgarskih železnic pa ga stavlja kot vzor vsem ostalim drugim že-lezničarckini iTuštvom. Ta zbor koocertira v Ljubljani na binkoltno nedeljo dopoldne ob pol 11. v veliki filhannonični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. uri; zlatnino za birmo najceneje pri A. FUCHS ŽIDOVSKA UL. 3 ■— Gospodarski urad mestnega poglavarstva v Beethovnovi ul. 7. dne 3. in 4. junija ne bo sprejemal strank, ker bodo tedaj čistili uradne prostore n— Ljubljanska podružnica S^D priredi v sredo dne 1. junija t. L ob IG. »Praktično predajanje pinciranja sadnih pritlikavcev in sicer na vrtu sr. Josipa Čemežarja v Gro-aarjevi ulici 23 Te praktične vaje bo vodil g. višji 6ad arski nadzornik Josip Strefcelj. Člani in gostje vabljeni. Lepo, medlo se lesketajoče koio po solndenja napravi Tsohamba Pil. Dro-gerlja Sregorlo dr. b o. b. Ljubljana, Prešernova ul. 5. n— V ia8n. ko trajajo nabor! je imetnikom pogostinskih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in no6iti Nabornikom m spremljevalcem ni dovoljeno nositi se setoj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69. zakona o notranji upravi z gloto 10 do 500 din. oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roiru z zaporom od 1 do 10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač. ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. junija 1938. in velja za čas od 1. do 15. junija ter od 20. do 31. avgusta 1938. V zastarelih slučajih zapeke spremi ja-aih po hemoroidih b oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica. užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. 0(1. reg S fer. 1& Ubrst a— Uprava policije opozarja vse lastnik« vprežnih in drugih vozil, da je prepovedano vozilom, ki se pomikajo v isti smeri, voziti drugo poleg drugega (vštric) in da morajo voziti drug za drugim. Posebno velja to za kolesarje ki morajo voziti vedno drug za drugim po desni strani ceste. Organom, ki vrle cestno kontrolno službo je naročeno, da posvečajo tej okolno^ti posebno pažnjo in da prijavijo vse kršilce, ki bodo občutno kaznovani. Iz Celja e— VM v Celje pristojni rekmtl-dUaKI, ki želijo letos nastopiti vojaško službo, morajo najpozneje do L avgusta vložiti pri komandi celjskega, vojaškega okrožja prošnjo za vpoklic. Razglas Je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. e— 18 8«ofov v Celin. Včeraj ob 8. zjutraj so prispeli na povratku iz Budimpešte s posebnim vlakom v Celje nadškof iz Vidma, nadškof iz Zadra, 16 italijanskih škofov in 150 duhovnikov ter okrog 300 civilistov, po večini italijanskih dijakov. Gostje so si po pozdravu na kolodvoru ■»gledali mesto. Škofje pa so maševali v vseh celjskih cerkvah. Ob 10. so se gostje odpeljali proti Ljubljani, vzklikajoč Jugoslaviji in prepevajoč »Giovfnezao«. e— Žrebanje številk za razpisane nagrade pri filmu »Zloraba zaupanja« se Je vršilo v nedelje popoldne pri filmu »Hajduk J&-nušik«. Izžrebanih je bilo 15 >tevilk in ei-cer: L darilo weekend -kovčeg (Mislej & Kramar) je zadela številka 1296; IL darilo: pok romana namizna ura. (Fa. Lečnik An ton) štev. 159; III. foto-aparat Kodak (Vrtove« Filip) štev. 1053 (prejela gospa Cerven-ka Zicka. soproga knjigovodje, Celje, Kersnikova 40); IV. kristalna vaza (Fa. Weiner) štev. 1434 (prejela gospa Horvat Jožica, it na zavarov. potnika, Zavodna 63, Celje); V. darilo: svilen damski iežnik (Vranjek) štev. 2127 (prejel Križanič Rudoll, lijak V. c. razr. dTŽ. realne gimnazije v Celju); VL darilo: damslko svileno blago (Fa. Hladan Valentin) štev. 567; VII. 3 lepo vezane Imji-pe: (.Mohorjeva knjigarna) štev. 297; VIII. darilo: steklenica prvovrstnega francoskega Forvil parfuma (Drogerija Saniitas) štev. 481; lA. steklenica kolonske vode (drogerija banitas) $tev. 111; X. darilo: električna namizna svetiljka (Florjamčič) štev. 936; XI. daril«; dam»ka svilena garnitura (modna trgovina Vračko) štev. 615 (prejela gospa Rozman Amalija, žena ključ, mojstra. Celje, Za kresijo 12); XII. darilo: dvomesečna brezplaična nakaznica za kino »Union« Stev. 1012; XIII. dvomesečna brezplačna nakaznica za kino »Union« štev. 294, XIV. dvomesečna brezplačna nakaznica za kino »Uiwoo< štev. 560; XV darilo: dvomesečna brezplačna nakaznica za kino »Union« štev. 1513. Vsi obiskovalci filma »Zloraba zaupanja« katerih številke so izžrebane, naj se »glasijo v teku enega tedna v pisarni kina »Union«, kjer Lahko dvignejo nagrade. V primeru pa, da se v teku enega tedna kdo izmed izžrebanih ne zglasi in ne dvigne darila, se bo aa ta darila vršilo ponovno žrebanje, sato prosi kino vse obiskovalce tega filma, da vstopnice hranijo.______ KINO METROPOL. »KOMPROMITIRANA NEVESTAc, e— Druga javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju bo danes ob 19. v gledališču. Vstopnine nI Vstop pa Je dovoljen samo s sporedom, Id se dobi pri blagajni__ Kino Union. Danes zadnjikrat film v Slovaškem jeziku »HAJDUK JANUSIK«. e— Prometna nesreča. Ko se Je vračal 19-letni dninar Anton Jakob iz Za vrha pri Dobrni v soboto iz cekjske bolnišnice, ga Je na Mariborski cesti prt rudarski šoli povozil tovorni avtomobil in mu zlomil desno nogo nad kolenom. e— Pod vozom. V soboto se Je b btme-Ijevkaml naložen voz prevrnil na 38-let> nega kamnoseka Franca Zimerla iz Mar-kočice prt Oplotnici tn mai zlomil hrbtenico. e— Tragična Smrt. Dne 3. t m. al Je 78-letna kočarjeva žena Frančiška Ograr Jenškova iz črnove pri St Janžu na Vinski gori pri padcu zlomila desno noga Kmalu pa se je pojavilo še za^trupljenrfe krvi m Ograjenškova Je v soboto v celjski bolnišnici podlegla. Iz Maribora Drevi premiera »Divjega loveai. V. P. Malčevi režiji bo drevi v Narodnem gledališču poslednja letošnja dramska premiera. Uprizori se FLnžgarjev »Divji lovec«. Nastopi ves dramski ansambL, v naslovni vlogi Fran Blaž, v vlogi Majde pa Branka Rasber-gerjeva. a— Davčne zadeve. V smislu rargiasa davčne uprave za mesto Maritor je razpored zgradarine ta 1938. razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi poba št 7. in sicer v času od 1. do 8. junija t L a— Konjerejsko društvo ra dravsko banovino ima sejo glavnega odbora v soboto, dne 11. Junija ob 19.30, občni zfoor pa bo 12. junija ob 10. v Mariboru v hotelu »Orel«. a_ Naplarljeni trupli. Pri Dolnji Bistrici pri Crenšovoih je naplavila Mura 45 do 50 let starega utopljenca. Truplo je 178 am visoko. Na glavi je koža presekana, ni pa poškodovana lobanjska kost Sklepati je, da je bila poškodovana koža na glavi zaradi udarcev po strugi Pri Cmureku ps je naplavila Mura truplo 30-Letnega tvorniškega delavca Franca Tišlerja iz Sladke gore, ki je bil zaposlen pri sladkogorski tvomici lepenk Lovil je po Muri drva in je pri tem utoniL I »Ukročeni trmoglavec« v komediji zakonskih kapric Osma žena Modrobradca ^^ KINO MATICA — 21-24 Gary Cooper Ob 16., 19.15 in 21.15 uri I Vojni spornim ob akademij! dobrovoljcev Jeseni 1915. Jeta so združeni Avstro-Ma-džari in Bolgari pričeli od treh strani velika in močno pripravljeno ofenzivo, ki je imela uničiti Srbijo in likvidirati bojišče na Balkanu. Srbska vojska z vojnimi dobro-voljci je skušala v junaških borbah zadržati naval sovražnikov ioda silni premoči sovražne bojne sile ni mogla odoleti, ker je biLa premalo .številna, zavezniki p? niso poslali nobene pomoči, čeprav so jo bili >blju-bili. Pod takimi okolnostmi se je morala srbska vojska z vojnimi dobrovoljci ako-ravno je krčevito branila vsako ped zemlje, umakniti pozimi in v snegu preko Albanije na Krt Albanski umik je zahteval ogromne žrtve in nepojmljive muke. ko je lakota uničila na tisoče ljudi. Toda v onih. ki so se rešili, je vladalo čvrsto prepričanje, sveta in tajna vera v boljšo bodočnost. Naiboljli zgled krepke značajnosti in jeklene volje je dajal vsem vrhovni poveljnik srbske vojske in vojnih dobrovoljcev regent Aleksander, ki se je na Krfu neumorno prizadeval, da svojo armado čimprej reorganizira in »o usposobi za nadaljnje vojne operacije, ki naj bi izvoievale končno zmago in osvobojen je našega naroda. Prizadevanja regenta Aleksandra so bila končno kronana z usoehom, ko je konferen ca zavezniških vojnih delegatov v Chantil-lyiu na Francoskem po temeljitem poročilu srbskega vojnega odposlanca in daljšem ragKmrtrivaniu sklenila eta predlog maršala j Joffrea. da se srbska vojska z vojnuni do-brovoljci prepelje s Krfa na Solun. Tu je ' -eorganiiizacija naglo napredovala ker je še vedno živel spomin na slavno tradicijo srbske vojske :n se je zbudil vojaški ponos ter je zuagala odponost srbskega vojaka in vojnega dobrovoljca. Tako se je na solunskem bojišču ponovno pojavila srbska armada, ki je predstavljala ne veliko, toda izredno krepko in zanesljivo vojaško salo. ki je že v avgustu 1916. leta pričela močno ofenzivo proti združenim Bolgarom in Nemcem in jih porazila pri Gomičevem. nakar so srbski bataljoni z vojnimi dobrovoljci naskočili 2525 m visoki Kajmakčalan. ga zavzeli in osvobodili BitoLj, del bodoče Jugoslavije. V spomin na te zmage je dal pozneje vrhovni poveljnik regent Aleksander na Kajmakčalanu zgradita kapelo in grobnico s posvetilom: >Mojim davnim junakom, neustrašenim in zvestim, ki so s svojimi prsmi odprli vrata k svobodi in ostali tu kot večni stražarji na pragu domovine — Aleksander.« Po zmagi na Kajmakčalanu pa arbKer ie sovražna vojska prebila solunsko tronto in je Bolgarija kapitulirala, a mi nimamo svežih rezerv, je potrebno, da takoj sklenemo mir s sovražnikom.« Po bolgarskem premirju se je ofenziva energično nadaljevala in sledila je kapitulacija Turčije. Nemške in avstro-ogrske divizije, ki so zamenjale reuzpadl^ bolgarsko vowko. niso motrle zadržati zmagovitega jugoslovanskega bojnega pohoda. V 40 dneh ie srbska vojska z dobrovoljci prodrla na Dunav in Savo. vkorakala v Beograd in hitela naprej, da osvobodi vse jugoslovanske Dok rajone in jih »druži v enotno državo. Ho6led;c» ^reKoia solnn-ike fronte «0 bile prav izredne. Poraru Bolgarije je sledila I kapitulacija Turčije in zveza Berlin-Carigrad ja bila presekana. Zn^ezniki so Sete b turškega bojišča uporabili za bofj proti Mtmeam, ki to iggnfoili pcirodne zaklade t I Vsak je bil navdušen« kdor je videl velezabavno opereto čarobna igra z Marto Eggerth Theo Lingen — Hans Moser — Paul Horbiger — Bndolf Carl tal Lade Engllsch fS^T^ST^SS^S. KINO UNION, teL M M Proslave prezidenta dr. Edvarda Beneša Povsod je naš narod porabil priliko, da manifestira svojo ljubezen do bratskega nrroda in njegovega voditelja. Letošnji rojstni dan predsednika bratske češkoslovaške dr. E. Beneša ae je po jej Jugoslaviji praznoval posebno iskreno in slovesno, s čimer se je zgovorno izpričala neomajna vzajemna zvestoba našega in češkoslovaškega naroda. V osebi poglavarja bratske republike je naša javnost počastila ne samo junaškega predsednika bratske države, marveč tudi ves češkoslovaški narod, ki je v sedanjih tež-k ^ah pokazal vso svojo veliko politično zrelost, svojo narodno zavednost in neu-strašenost. Proslave so bile tem pomembnejše, ker je naši javnosti še v živem spominu nedavni praški poset predsednika narodne skupščine g. Ciriča, ki je o priliki dvajsetletnice ope znamenite praške prisege vnovič potrdil nerazdvojno bratstvo obeh zavezniških narodov ter svečano ponovil zaobljubo večne medsebojne zvestobe. V Beogradu Proslava rojstnega dne poglavarja čsl. republike dr. E. Beneša v naši prestolnici se je vršila v Kolarčevi dvorani, ki jo je domoljubno občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Nj. Vel. kralja Petra n. je na slavnosti zastopal g. polkovnik Ce-sarič, poleg osobja čsl. diplomatskega in konzularnega predstavništva sta se prireditve udeležila tudi francoski poslanik g. :Ftaymond Brugčre in rumunski poslanik g. Cadere. Z večjimi odposlanstvi so bili na slavju zastopani: jugoslovenska vojska, Narodna skupščina in senat ter razna domoljubna in kulturna društva. Večer je otvorila godba kraljeve garde ib češkoslovaško in jugoslovensko državno himno. Nato je g. Cirič, predsednik Narodne skupščine kot predsednik Zveze čsl. jugoslov. lige imel toplo občuten govor o slavljencu dr. Benešu kot politiku in državniku, borcu za evropski mir in odličnemu prijatelju našega naroda. Dr. čiri-čeva izvajanja so navzoči neprestano prekinjali z odobravanjem in ime poglavarja čsl. republike je bilo iztočnica, ki je ves večer vzbujalo viharne aplavze na naslov slavljenca, čsl. države in vrlega čsl. naroda. Za dr. Ciričem so govorili še: predsednik prestolniške Csl.-jugoslov. lige, načelnik ministrstva g. Ljubomir Hofmano-vič, dr. Miodrag Vračevič, predsednik Udruženja nekdanjih čeških dijakov ter g. Jos. Vizek, predsednik čsl. kolonije v Beogradu. Tudi besede omenjenih govornikov je občinstvo sprejelo z navdušenimi ovacijami dr. Benešu, Pragi in Češkoslovaški. Lepo uspelo slavje je zaključil simfonični orkester kraljeve garde z uverturo iz Smetanove »Libuše« ln z DvoM-kovo ^Simfonijo iz onega sveta«. V Zagrebu Veličastno proslavo rojstnega dneva predsednika češkoslovaške dr. E. Beneša sta organizirali zagrebška čsl.-jugosl. liga in tamošnja čsl. kolonija. Prireditev se je vršila v češkoslovaškem domu in se je poleg predstavnikov raznih ustanov in organizacij udeležil tudi zagrebški župan dr. Todor Pejčič. Slavnostni govor je imel univ. prof. dr. Smetanka. ki je orisal znamenito osebnost predsednika dr. Beneša kot moža ogromnih zaslug za svoj narod, kot vzor čsl. in slovanskega domoljuba in kot enega prvih državnikov povojne Evrope. Naslednji govornik dr. Lujo Thaller je naglasil osobito potrebo tesnejšega sodelovanja slovanskih narodov po vzorcu prizadevanj predsednika dr. Beneša ter izrazil trdno prepričanje, da se bo bratskemu čsl. narodu pod modrim vodstvom slavljenca gotovo posrečilo premagati vse sedanje težave. Oba govora je občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem ln živahnimi pozdravi dr. Benešu in čsl. republiki. Lepa manifestacija se je zaključila z nekoliko recitacijami in glasbenimi točkami, še prej pa je generalni konzul g. dr. Fr. Ressel zahvalil prisotne za udeležbo in za toplo bratsko čuvstvovanje do čsl. naroda. V Skopi fn V veliki dvorani univerze se je vršila mogočna manifestacija slovanskega bratstva o priliki proslave rojstnega dne predsednika čsl. republike dr. E. Beneša. Prireditvi so prisostvovali: ban vardarske banovine g. Marko Novakovič z načeln:ki posameznih oddelkov, čsl. konzul dr. Ja-roslav Machdček s Člani čsl. kolonije, dekan filozofske fakultete dr. Mita Kostič s profesorskim zborom, množica mešča- prej jased&ni Srbiji, zavezniški Bolgariji in Turčiji. V notranjosti Avstro-ogrske je revolucionarno gibanje doseglo svoj višek m habsburška monarhija se ie razsula. Oni, ki bo vojno izzvali, to jo tudi izgubili. Nemci na zapadnem bojišču e protinapadi niso uspeli Ln neprestani umiki so jih prisilili, da so sklenili pr&m rje 11. novembTa 1918. Svetovna vojna se je zaradi preboja solunske fronte pol leta prej zaključila. Dogodki so se vrstili z bliskovito naglico in 1. decembra 1918. je regent Aleksander v imenu ipvojega očeta kralja Petra Osvoboditelja pro-r 'asii uedinjenje Srbov, Hrvatov in Šloven-eev v jugoslovansko narodno državo. Poleg Jugoslavije pa sta na razvalinah avstro-ogrske monarhije vzklili Češkoslovaška in Poljska. V spomin na vse dogodke, ki so v ivezi g solunskim bojiščem in kot uvod v jubilejne svečanosti ob dvajsetletnici naše Jugoslavije bo sreska organizacija vojnih dobro-voljcev v Ljubljani priredila dne 2. junija ob 8 uri rvečer v dvorani Kazine akademijo, katere se bo udeležila naša javnost in se na ta način oddolžila spomina onih herojev, ki se niso borili za fast, nagrado, priznanje ali kaj stičnega. marveč so se borili in žrtvovali svoja življenja za našo narodno osvobojenje in nedinjenje. Z nde-ležbo na akademiji bo naša javnost pokazala, da zna ceniti te junake, ki naj bodo upndbiida in zgrled mlajšim reneracijam. da bodo tudi one sposobne žrtev, ie jih bo domovina od njih sahlovala. De. T. nov. dijakov in zastopnikov raznih domoljubnih društev. Večer je otvoril nekdanji praški dijak, univ. prof. dr. Fr. MesesneJ kot predsednik Jugosl.-čsl. lige, ki je s pomočjo skopske čsl. besede priredila ta častni večer. Govornik je svoj pozdravni govor zaključil z naslednjimi besedami: »Nam tako dragi domovini g. dr. Beneša želimo srečo, blagostanje in procvit, nje poglavarju pa dolgo in srečno življenje.« V dvorani je izbruhnil vihar navdušenja, ki se dolgo ni hotel poleči. O življenjskem delu slavljenca je nato govoril g. Such?, dr. Aleksej Jelačič pa je pokazal narodnostno stanje na češkoslovaškem v pravi in objektnmi luči. Svečanost se je zaključila s koncertnimi točkami. V Sara jevu Sair^evo je proslavilo rojstni dan predsednika dr. Beneša s svečano akademijo, ki so se je udeležili zastopnik bana gosp. Krečkovič, generala gg. Aselič in Djor-dje vič, starosta sarajevskega Sokola dr. Pesarovič, podžupan dr. Ljeskovac, narodna poslanca Jovan Zagorac in Mustafa Muhalič. konzularni kor in mnoiica Sarajevčanov. Pozdravni govor slavMencu je imel predsednik Jugoslov.-čsl. lige dr 8e-parovič, nakar sta govorila Se predsednik »Obce« g. Cika in konzul g. Tieh£. Po predvajanju dveh filmov iz življenja 681. naroda in čsl. vojske je bila svečano-?t zaključena ob prisrčnih manifestacijah češkoslovaškemu narodu. V Ljubljani V sototo zvečer je priredil v Frančiškanski dvorani žalski odbor Jč lige prisrčno ▼ proslavo 5t lU^Auefi dne prezldenta Beneša. Akademija Je biki zaključek tečajev češkega jezika in je bila od strani občinstva prav številno obiskana. Predsednik dr. Starč ae le toplo spominjal pran d en ta Masaryka, dr. Edvarda Beneša kot zunanjega ministra in dr. Štefanika kot prvega vojnega ministra ob rojstvu CSR. Po predsednikovem govoru je zapel ienski zbor II. realne gimnazije državne himne. Sledila je recitacija »Avgusta 1914«, pee«an Frana SrAmka, ter veseli prizor *Moje-tvo-je<, ld eo ga pod vodstvom prof. SSa prisrčno izvedli tečajniki Trgovske akademije. Vozel Vida, učenka II. real.£tmn. Je zapela Smetanovo »Uspavan/ko«, Milica Lovec, učenka II. real. gimrn. pa je irrala na klavir Dvofakove »Valčke«. Nazadnje je zapel *e ženski zbor H. real. gimnazije pod vodstvom prof. Vedratove pesem >Son&v*< m »Slovan ško narodno«. Napos!sd je izpregovoril tečajnikom za slovo nekaj toplih besed konzul ČSR g. St Mifiovsk?. Poudaril Je potrebo, da se Slovar,1 sporazumevamo v slovanskih jezikih, ne pa v jezikih tujih, odo Slovanom sovražnih narodov. Lep zgled je podan, s šestnajstimi tečaji češkega jezika, ki eo se vršili po naših šolah. Nazadnje eo bile med tečajnike razdeljene Masarvkove brošure z Bereševkn govorom nad krsto prvega češkega prezidenta. V Mariboru V proslavitev rojstnega dne prezidenta bratske češkoslovaške republike dr. E. Beneša Je bita v nedeljo zvečer v mariborskem Narodnem gledališču svečana predstava Smetanovega »Dalibora«, ki je odlično uspela. Predstave eo ee polnoštevilno udeležili člani Jugoslovensko-feškoek)vaške lige in Češkega kluba. V ostalih krajih Tudi v premnogih drugin krajih Jugoslavije, zlasti tam kjer delujejo čsl.-jugosl. lige so se vršile lepe proslava. Povsod! ;e sodelovalo Sokolstvo, ki je deloma te proslave tudi samo organiziralo. Naš narod je porabil priliko, da -la Izraza svojemu spoštovanju do prezidenta ČSR in svoji ljubezni do bratskega ln zavezniškega češkoslovaškega naroda. fljiospodarstvo K uvozu 1000 vagonov pšenice 2e v zadnji sobotni številki smo poročali, da je gospodarsko-finančni odbor ministrov v petek sklenil, dovoliti uvoz 1000 vagonov pšenice brez plačila carine. V vojvodinskih žitnih krogih je ta načelni sklep zbudil veliko pozornost Ker naslednji dan, to je v soboto, novosadska blagovna borza ni poslovala, ni bilo mogoče takoj presoditi, kakšen vpliv je imel ta načelni sklep gospodarsko-finančnega odbora ministrov na ceno pšenice. Na včerajšnjem borznem sestanku v Novem Sadu pa ni prišlo do pričakovanega občutnega padca cene, kakor so ga mnogi napovedovali. Cena pšenici je popustila le za 2 do 3 din pri meterskem stotu, cena moki pa za 2.50 din. Včerajšnji promet na novosadski borzi ni bil znaten, ker so mlini pri nakupu rezervirani in so se že obrnili v teku sobote na »Prizad« ter povpraševali, če bodo mogli dobiti določene količine pšenice, ki jo bo »Prizad« uvozil iz inozemstva. Doslej še ni bilo mogoče točno ugotoviti, zakaj so cene pšenici na našem trgu tako hudo narasle. Nekateri trdijo, da so razpoložljivo blago pokupili špekulanti, drugi pa zopet zatrjujejo, da so se vojvodinski kmetje gospodarsko opomogli in da sami špekulirajo s pšenico, kolikor jo še imajo, ker niso nujno primorani prodajati svojega blaga, tretji pa so mnenja, da je pšenice pri nas le malo in da ne bomo mogli kriti domače potrebe. Čeprav cena pšenici pretekli petek, ko je pričela znova naraščati, ni dosegla one višine, kakor pred 14 dnevi, ko je skoro dosegla 250 din, vendar pomeni sedanja cena 220 do 223 din za potijsko pšenico, da smo še vedno za 100% nad pariteto na svetovnem tržišču. V vojvodinskih trgovskih krogih je načelni sklep o uvozu 1000 vagonov pšenice zbudil presenečenje, ker so mnogi raču- nali, da bo »Prizad« uvozil največ 100 do 200 vagonov. Dovoljen uvoz 1000 vagonov pšenice ima predvsem namen, kriti eventualni primanjkljaj v preskrbi našega domačega trga do nove letine in olajšati prehod k ceni za novo pšenico, ki se bo morala prilagoditi svetovnemu trgu, kajti izključeno je, da bi se sedanja izredno visoka cena lahko še držala po novi letinL Obenem naj se s tem onemogoči, da bi maloštevilni špekulanti, ki tako zadržujejo blago, lahko svoje zaloge prodali po teh izredno visokih cenah. Na merodajnih mestih tudi pričakujejo, da bo ta ukrep pripomogel k temu, da se bodo pojavile na trgu naše preostale zaloge. Po sodbi strokovnjakov naša letošnja letina najbrž ne bo obilna, vendar ni verjetno, da ne bi bila manjša nego Je potrebno za kritje domače potrošnje. Lansko pšenično letino je naše kmetijsko ministrstvo ocenilo na 23.5 milijona metrskih stotov, to je 235.000 vagonov. Ce k temu prištejemo še 5000 vagonov, kolikor nam je sredi lanskega poletja preostalo od prejšnje letine, tedaj dobimo količino 240.000 vagonov. Za setev je bilo porabljenih po računu strokovnjakov 37.500 vagonov pšenice, domačo potrošnjo pa so lani ocenili na 170.000 vagonov. V celoti bi torej potrebovali po tem računu za domačo potrošnjo in setev 207.500 vagonov in bi moralo ostati za izvoz 32.500 vagonov. Na tej osnovi so lani v jeseni izračunali, da bomo lahko izvozili okrog 25.000 vagonov pšenice. Dejansko pa je znašal izvoz od lanskega 1. Julija le 10.300 vagonov in še ta količina izvoza je bila prevelika, kakor se je sedaj izkazalo. Očitno je bila lanska cenitev pšeničnega pridelka previsoka, verjetno pa je, da so bile obenem prenizke privatne cenitve glede višine domače potrošnje. Ležišča nsfte v Podravju Nedavno smo poročali o ustanovitvi delniške družbe »Panonije« z glavmeo 6 milijonov din, ki bo pričela poizkusila vrtanja za nafto na desni obali Drave od Osijeka proti Medjimurju, kjer je pričakovati zadovoljivih uspehov, ker so na madžarski strani v bližini tega terena že odkrili dobre izvore nafte. Poročali smo tudi, da je pri družbi »Panoniji« udeležena država s 25°/o glavnice in da bo družba v kratkem zgradila rafinerijo nafte v vzhodnem delu Srbije ob Dunavu. Po beograjskih informacijah so družbi dodeljena petrolejska polja ob Dravi, pa tudi v Bosni. Koncesija za iskanje nafte na terenu ob Dravi je bila izdana že 1. 1920. Radu Pa-šiču, sinu pokojnega Nikole Pašiča. To koncesijo je sedaj prevzela družba »Pa-nonija«. Po velikih uspehih, ki jih je v zadnjih letih dosegla Avstrija severovzhodno od Dunaja v okolici Zistersdorfa, je pričakovati, da bodo tudi pri nas vrtanja dala zadovoljiv rezultat. To je tem bolj verjetno, ker na madžarski strani v bližini tega terena že dve leti pridobivajo nafto. Doslej sta dva izvora pri madžarski vasi Lispe dajala povnrečno 10 vagonov na dan, sedaj pa poročajo, da se je kapaciteta teh izvorov povečala na 18 vagonov dnevno. V bližini so vrhu tega pred tedni navrtali nov vrelec, ki daje sedaj, ko še ni v polnem obratu, dnevno okrog 5 vagonov nafte. Tako pridobiva sedaj Madžarska na tem terenu že 23 vagonov nafte dnevno. Madžarski strokovnjaki računajo, da bo mogoče dnevno kapaciteto povečati na 60 vagonov, s čimer bi krili pretežen del madžarske potrebe. Geologi so prepričani, da morajo biti tudi v naši državi precejšnja ležišča nafte. Ob vznožju pogorij so skoro še vedno našli zemeljsko olje. Tako imata ob vznožju Karpatov Poljska in Rumunija mogočne petroleiske izvore Rumunski tereni segajo še naprej preko Srbije v Bosno Na planini Majevici, severno od Sarajeva že dalj časa vrtajo za nafto ln so že dosegli prilične rezultate Geologi so prepričani da morajo biti ležišča petroleja tudi v Podrsvju fn Pomurju. Na tem ozemlju so že leta 1884. pričali z vrtanjoco, in sicer v Medjimurju s Vitanjem. Leta 1817. pa so pri Bujavid poleg Lipika odkrili t globini 851 m velike količine zemeljskega plina ln deloma tudi nafte. Plin prihaja tu iz zemlje • pritiskom 30 atmosfer. Vsi ti znald kažejo, da morajo biti t tem okoliiu znatna petrolejska ležišča. Zato je upravičeno pričakovanje, da bo novo sistematično vrtanje dalo dobre rezultata. Stanje Narodne banke Narodna banka je objavila svoj izkaz od 22. t m., iz katerega je razvidno, da se je zlata rezerva v tretji četrtini maja povečala za 1.1 na 1826.9 milijona din (lani 1667.1) devize izven podlage pa so narasle za 6.6 na 363.3 milijona din (lani 766.1). Menična in lombardna posojila so v tretji četrtini maja nazadovala za 6.2 na 1554.6 milijona din (lani 1701.4). Obtok bankovcev se je skrčil za 72.5 na 5833.4 milijona din (lani 5284.1), obveznosti na pokaz pa so se istočasno povečale za 70.1 na 2467.1 (lani 2292.0); narasle so predvsem obveznosti na pokaz po raznih računih za 90.8 na 1047.1 milijon« din (958.2), nadalje se je povečalo dobroimetje glavne državne blagajne za 19.0 na 72.8 milijona din (54.7), zmanjšale pa so se naložbe na žirovnih računih za 40.0 na 1547.2 milijona din (1279.1). Vrednost zlate podlage skupaj z offciel-n premijo je znašala 22. t. m. 2347.6 din, k£.r predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na poka? kritje v višini 27.61% (prejšnji teden 27.59%). Gospodarske vesti = Tvorni ca aluminija v Lozovcu povišuje glavnica Iz Beograda poročajo, da bo Tvorni ca aluminija d. d v Lozovcu, povečala svojo glavnico od 10 na 20 milijonov dinarjev z izdajo novih 100.000 delnic po 100 din. Kakor je znano, je tvornica aluminija v Lozovcu pričela obratovati lani 1. julija in je bila ustanovljena na podlagi posebne uredbe, ki nudi podjetju velike davčne in fiskalne ugodnosti. Z novo uredbo, ki je izšla nedavno, so podjetju priznane nove ugodnosti za povečanje obrata. Lani je tvornica obratovala vsega 6 mesecev in izkazuje bilanca za polletno obratovanje 555.500 din čistega dobička. Bilančna vsota znaša po stanju ob koncu lanskega leta 25.4 milijona din Na glavnico 10 milijonov din je bilo do konca lanskega leta vplačanih 6.8 milijona din, rezerve pa so izkazane z zneskom 1.5 milijona din. Med aktivami so izkazane investicije s 16.7 milijona din, blago znaša 1.7 milijona din, dolžniki pa znašajo 6.9 milijona din. Družba je imela ob koncu leta za 16.1 milijona din dolga. v bližini Paklenice, leta 1889. pa v bližini Selnice. Vrtanja za nafto so se tu z večjim in manjšim uspehom nadaljevala po svetovni vojni. Vendar so bila ta dela zaradi nezadostnih finančnih sredstev ponovno prekinjena in ustavljena, ta petrolejska polja so vrhu tega ponovno menjala lastnike. Pri vrtanju so našli nekaj izvorov in so vsega pridobili okrog 1000 vagonov nafte. Tudi vzhodno od tega terena na Hrvatskem so že v preteklem stoletju odkrili nafto pri vasi Miklenške, kjer se je nafta pojavila na površini in se je eksploatacija pričela primitivno z običajnim kopanjem jam, kjer se je zbirala nafta, iz katere so v majhni tvornici izdelovali kolomaz. Tudi vzhodno od Ludbrega so našli sledove nafte. Tu so tudi vrtali najprej do 320 m globine, pozneje pa do 652 m, kjer so odkrili zemeljski plin Ob Dravi so tudi na — Carinski tečaj m preračunanje zlatih angleških funtov. Finančni minister je odredil, da se do nadaljnjega pri pobiranju skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka ter pri plačilu carine »ad valorem« za blago, ki se uvozi iz inozemstva ter je fakturirano v zlatih angleških funtih, preračunajo zlati angleški funti v dinarje po tečaju 37&80 din za 1 slati angleški funt. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice zopet prosto izplačuje svoje stare vloge, in sicer vloge do 1000 din v celoti, od vlog do 2.000 din 25%, od vlog do 5.000 din pa 10%. Merodajno je stanje vlog na dan 1. marca 1935. Poleg tega se izplačajo počenši s 1. julijem t L še polletne obresti vseh vlog, brez ozira na višino vloge, za prvo polletje 1938. 2e izvršena, po uredbi predvidena izredna izplačila po 1. marcu 1935. se bodo pri izplačilih upoštevala. S tem je tudi ta zavod, ki je šel med velikimi ljubljanskimi denarnimi zavodi zadnji pod zaščito, pričel postopno izplačevati svoje stare vloge in kakor ču-jemo je pričakovati, da bodo v kratkem času oproščene če nadaljnje vloge. Borze SO. maja Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi popuščali in so bih zaključeni po 8.58. V zagrebškem privatnem klirin-g« je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.43 (v Beogradu po 8.45), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Kopališče LIPIK uspešno zdravi t ŽIVČNO PREUTRU-JENOST in ostale ŽIVČNE BOLEZNI ^CJODOVB«0®15 P Xt» (SOOSOB) Beogradu in Zagrebu 14.50, za junij pa v Zagrebu 14.4750 in za konec julija 14.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna Škoda pri stalni tendenci trgovala po 483.50 — 484 (v Beogradu po 484.25). Promet je bil še v 6°/» begluških obveznicah po 92 (v Beogradu po 93.25). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2416.14—2428.TO. Berlin 1756.02 — 1769.90, Bruselj 738.95 — 744.00L, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.09 — 218.15, New York 4341.62 — 4377.94, Pariz 120.86 — 122.30, Praga 152.14 — 153-24, Trst 229.24 — 232.32. Ourih. Beograd 10, Pariz 12.20, London 21.7275, New 438.625, Brusedj 74.0750 Milan 23.08, Amsterdam 242.3250, Berlin 174.40, Dunaj 40.50, Stockholm 112.0250, Oslo 109-20, Kobenhavn 97. Praga 15-26, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 482.50 — 484, 4% agrarne 62 den., 4»/. severne agrarne 62 den., 6% begluske 92 — 93, 6°/o dalm. agrarne 92.25 — 92.50, 7% stabiliz. 99 den., 7°/» invest. 9950 — 100, 7«/« Drž. hip. banka 99.50 den., 7«/, Blair 94.12 — 95.50, 8°/o Blair 99.25 — 100; delnice: Narodna baiaka 7300 den., PAB 228 den., Trboveljska 205 — 225, šečerana. Osijek 100 den., Isis 25 den. Beograd. Vojna škoda 484 — 484.50 (484.25), 4o/o agrarne 62.75 — 63 , 4«/o severne agrarne 63 den., 6% beghiške 93 — 93.50 (93.25), 6% dalm. agrarne 92.25 — 92.50 (92.50), 7«/0 stabiliz. 99.50 den., 7«/„ invest. — (100), 7®/» Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 94.25 — 94.75 ( 94.50), 8®/. Blair 98.50 — 100 (99), Narodna banka 7S25 hL, PAB 231 — 232. Blagovna tržišča ŽITO r-f Winnipeg, 30. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 107.75, za julij 90.50, za oktober 75.50. + Novosadska blagovna bona (30. t. m.). Tendenca mirna. Pšeniea: 78/79 kg; baška 218 — 220; sremaka 218 — 220; banatska 212 — 218; bašttca potiska 220 — 223. Koruza: baSka 115 — 116; banatska 111 — 112. Oves: baški 180 — 185; slavonski 180 — 185. Ječmen: haški in sremski 63/64 kg 322.50 - 832.50; >2< 302.50 — 312.50 >5< 282.50 — 292.50; »6< 202.50 — 27250; >7< 222.50 — 232.50; >8« 122.50 — 127.50. Otro- bi: ba^ki ki sremaki 110 — 117.50. Zločin v Levcu pri Celju Celje, 30. maja. V nedeljo zvečer so se v Majdičevi gostilni v Levcu pri Celju sprli in stepli Karel P. iz Levca, Avgust L. z Ostrožnega in Viktor K. iz Arje vasi. GostUničarka jih je slc.jšaJa pomiriti. Ker ji to ni uspelo, je poklicala na pomoč 31-letnega, v cinkarni zaposlenega delavca Josipa Jan-koviča iz Levca, ki je bil pri nekem prijatelju v isti hiši na obisku. Jankovič je zajčel fante miriti, L. pa je pograbil sesal-ko kolesa in udaril z njo Jankoviča po ramenu. Nato so skočili ostali gostje pokonci in vrgli omenjene tri fante iz gostilne. Famtje so v oddaljenosti kakih 20 metrov od gostilne obstali in se začeli znova preparati. Jankovič je stopil k njim in jih začel zopet miriti. Bilo je okrog 22. Nenadno pa Se je Jankovič zgrudil. Eden izmed omenjenili treh fantov ga je bil napadel z nožem in mu prizadejal nad srcem deset can dolgo rano ter mu prerezal prsi od desnega ramena počez do trebuha. Jankoviča so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer pa je danes ob pol 4. zjutraj podlegel težkim poškodbam. Njegovo truplo so danes popoldne obducirali. Orožniki so danes aretirali Karla P-, Avgusta L in Viktorja K in jih izročili sodišču. K. zamika krivdo, ostala dva are-tiranca pa trdita, da je K. zabodel Jankoviča. žalostni dogodek je izzval v Celju in okolici veliko senzacijo, saj v teh krajih že mnogo let ni bil izvršen uboj. pralne za dom ... od din 48.— naprej svilene in volnene . . od din 120.— naprej športna krila in bluze od din 38.— naprej pisarniške klot halje od din 65.— naprej jutranje halje ... od din 70.— naprej damske pidžame . . od din 60.— naprej otroške obleke Ltd. nudi v veliki Izbiri F. I. GORIČAR, sv. Petra cesta 29 Kostume, plašče In obleke izdelujemo tudi po meri v najkrajšem času DAMSKE POLETNE OBLEKE Avtomobilisti, pozor! IZVENKAaTEl.Nl BENCIN liter Din $.20 pri črpalkah tvrdke AVG. PEČNIK DUNAJSKA. GESTA — SX02I£E — Nabava zavijakov in odvijakov (Holzschrauben) 20. junija 1938 leta ob 1L uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske druga favna ofertalna licitacija za nabavo raznih za vijakov In odvijakov v vsem po pogojih prvi licitacije. Pogoji ae morejo ogledati vsak delavnik od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 100 dinarjev. Kavcija za naše državljane v znesku 5%, za tuje 10% se položi pri blagajni Agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije. Iz materi je lnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 7868 od 23. maja 1938. L Ameriški patent, ki se ne sme prodajati v Inozemstvo Z motocikla ]e odletel V nekem tokijskem svetišču so japonski vojaki opremili kip Budhe z vsemi vojaškimi prilastki in še podaj napisali: »Mobilizacija narodnega duha« Nesreča vodilnega rumunskega letalca V Ploestiju na Ruimmskem je treščilo na tla letalo, v katerem je bil poleg pilota glavni tajnik rumunske zračne zveze general Enascu. Enescu se je vračal z neke inšpekcije v Bukarešto. Letak) se je takoj vnelo ln oiba moža so našli samo kcrt zogleneli trupU General Enesou je bdi eden izmed najbolj znanih rumuEskih vodnih letalcev iz dobe svetovne vojna. Upadek vpliva poklicnih diplomatov Anglija se zalaga za primer vojne Angleška vlada ie objavila zakoniki načrt. ki določa velikanske nakupe žita. krme in soriva za primer vojne in ki bodo za angleško ljudstvo v tem primeru življenjskega pomena. Vlada bo nakupovala te potrebščine brez posebnega predhodnega dovoljenja s strani parlamenta in bo iime'!a polno moč za pripravo skladišč in silosov za te zaloge. Poljedelsko ministrstvo d'obi pravico zah-tevati od trgovcev podatke o zalogah, ki jiih imajo v svojih skladiščih. Po potrebi bodo trgovci dobili podpore za povečanje svojih zalog. Podatke todo Čuvali v najstrožji tajnosti. ČUDAŠTVA Thomas Carlyle je prvi zvezek svoje zgodovine francoske revolucije, ki obsega 45.000 besed, napisal na novo && pamet, ko je njegova služkinja po pomoti prvi rokopis sežgala Kipar Brovraing je vse ženske, ki So imele kakšno ulogo v njegovem življenju, upodobil v naravni velikosti v granitu in te kipe je postavil potem na zemr ljišče, ki ga je kupil nalašč zavoljo tega. Ameriški pisatelj Prescott je štel vsako jutro, ko se je zbudil, do dvajset, če do zadnjega števila ni vstal, je plačal svoji služabnici 10 centov globe. Angleški pisatelj Landor je nekoč v najhujši jezi vrgel svojega kuharja skozi okno in nato prestrašeno vzkliknil: »Sveta nebesa! Nisem pomislil na vijolice pred oknom!« Konjeniški častnik Johann Printz, ki je pred tristo leti ustanovil kratkotrajno švedsko kolonijo ob Delawareu, je bil tako debel, da somu mogli v vojskah, v katerih je služil, le z največjo težavo dobiti primerne konje. Mož je pa po vrsti služil v nemški, avstrijski, danski, francoski, poljski, finski in švedski vojski. Umrl je zavoljo padca s konja. Po naključju je postal milijonar Zaklad iz dobe francoskega kralja Ludovika XV. Stratosferni bombniki Rndha t uniformi Gazelica pije Mladič gazele, ki je prišel na svet, pije že po nekaj urah krotko iz steklenice, ki mu jo ponuja paznik živalskega vrta Shorts in ruta V mestno bolnišnico vMarseilleu So obdali moža, ki Je bil po vsem videzu doživel težak padec, kajti na njegovem telesu je bilo polno poškodlb. Pri tej nesreči pa je izgubil tudi spomin in ve povedati le to, da stanuje v Parizu. Ne ve pa, kako mu je ime, in pni sebi ni imel nobenih listin, ki bd ga bilo mogoče po njih identificirati. Sedaj hočejo dognati njegove osebne podatke na podlagi seznama o izgubljencih, ki ga izdaja pariška policija. Ko so podirali neko staro hišo v pariška ulici Mouffetard za Panteonom, so našli zaklad 15.000 louisdorov iz dobe Luidovilka XV. Po današnji valuta predstavlja ta zaiklad vrednost 1.6 milijona francoskih frankov. Delavec., ki je zlatnike odkril, jiiih je smatral za kolajne brez vrednosti, napolnil je z njimi svoje žepe z namenom, da bi jih dal svojim otrokom za igranje. Drugi delavci, ki jim je zlatnike pokazal, pa so jih nesli k nekemu draguljarju, ki je takoj spoznal njih vrednost Najditelj je potem vse kovance izročil ipoliciji, ki je stavbišče zaprla in izvedla preiskafvo. Pri tem so našli še druge zavitke z diu-kati ie pismo, po vsem videzu oporoko, ki Tragedija na kmečkem posestvu Na nekemi kmečkem posestvu v bližini francoskega mesteca Annecvja se je zgodila težka nesreča, ki je zahtevala t«rti človeška življenja. 30-letmi kmet Hemri Sermondaz je pozno popoldne opazil, da sušijo iz električnega transformatorja v njegovem hlevu iskre. Hitro je stekel tja. da bi preprečil morebitni požar. Njegova žena je potem dolgo čakala nanj, na zadnje se je zbala, da ee mu je kaj zgodilo in je odšla v hlev. Ker tudi nje ni bilo dolgo nazaj, je odšla v hlev 12 letna nečakinja mladih zakoncev. Ko je stopila v hlev, je dobila električni udarec in hude opekline. Med tem je neki sosed telefoniral elektrarni, naj izključi tok, kar se je takoj zgodilo. Sedaj je bilo ljudem brez nevarnosti mogoče stopiti v hlev. Zaman pa so se trudili, da bi kmetu, njegovi ženi in njiju nečakinji vrnili življenje._ Lep dar: Zgodbe brez groze so jo mogli delno prebrati. To pisano pravi: »Jaz, Louiis Nivelle. kraljevi tajnik, zapuščam vse svoje imetje hčeri Ani Louizi Nivelle.« Srečni najditelj dobi polovico zaklada, druga polovica pripada po zakonu pariški občini kot lastnici zemljišča. V Pragi sta poročala Štefan Osusky (zgoraj), čsL poslanik v Parizu, in Jan Masarjk, čsl. poslanik v Londonu, sta se mudila ob koncu prošlega tedna v Pragi, kjer sta referirala o zuna-nje-političnem položaju prezldentu dr. Be-nešu, min. preds. dr. Hodži in zun. ministru dr. Krofti V Fellertebenu v Nemčiji, Je položil državni kancelar temeljni kamen za tovarno ljudskih avtomobilov, kakršnega vidimo na gornji sliki Vozilo bo stalo okrog 15.000 din Krokodil v plavalnem klubu Iz Singapura poročajo o tragični smrti 20-letne Angležinje DoJly Spencerjeve. Mlada dama se je pojavila v plavališču singapurskega plavalnega kluiba. Po nekem skoku iz višine 10 m je dolgo ni bilo na spregled. Gledalci so v svojo grozo opazili, da se je voda rdeče pobarvala. Nekoliko plavalcev se je takoj potopilo in na dnu so našli truplo mlade dame, ki mu je manjkala desna noga. Takoj so preiskali ves bazen, toda živali, ki je Spen-cerjevo usmrtila, niso našli. Bazen so za plavače nato zaprli in okrog njega so •postavili straže. V noči, ki je sledila temu dnevu Je straža zaslišala neko sopenje in pljuskanje. Prižgali So luči in so zagledali v bazenu ogromnega krokodila, ki se je bil čez dan skril v pesek in ga zato ni-li.so mogli odkriti. Seveda so ga takoj ubili. Krvava obleka in za milijon lišpa V Villafranche sur Mer je pred dnevi prispel z italijansko ladjo »Conte di Sar voia« potnik, ki je v čakalnici pristaniškega kolodvora ostavil škatlo za ženske klobuke. Ko ga ni bilo nazaj, je škatlo odprla policija. Našla je v nji več kosov okrvavljenega perila in nakit v vrednosti milijon frankov. O lastnici škatle in lišpa ni duha ne sluha. ANEKDOTA Langenbectk je bil tako uren kirurg, da so o njem krožile neverjetne prigode. Tako pri-povedujejo med drugim, da je prisostvoval nekemu njegovemu kliničnemu predavanja o amputaciji noge tovariš zdravnik, ki je bil tako kra-tkoviden, da je nosil posebne naoč. mike. Ko je Langenbeok vzel v roko kirurški nož. je njegov tovariš vzel v roko naočnike^ da bi obrisal steklo. Ko si je naočnike zopet nataknil ni imel več kaj videti, kajti opera, cija je bila — že končana... VSAK DAN ENA »Miri, gospod ima prehlad, pripravite zanj steklenico.« »Da. milostiva. Kakšno vino pa naj mu prinesem — porter ali madeira?« (»Aftanposten«) Po mnogo letnih poskusih letalske industrije ie sedaj ameriška zračna vojna sila pričela praktično preizkušati novo stratosferno bombno letalo. Tehnične podrobnosti o tem letalu drže seveda v tajnosti in vlada je odredila. da industrija vsaj dve leti takšnih letal ne sme orodajati v inostranstvo. Po prvih poskusih s stratosfernim bombnikom je ameriški general Oscar Westover, Sef vojnega letalstva, izjavil v poslanski zbornici: »Najsaniimiivejši dogodek vojnega letalstva je bila v zadnjem času nedvomno izročitev strattoisfernega bombnika. Tega so zgradili po načelu tla kovne komore. Med ! poletom v visokem ozračju z majhnim pri- Italijanski kralj tiskom vzdržujejo kompresorji zrak v notranjosti na normalni višini. Posadka diha zalo kaor na tleh. Stratosferni bombnik lebi v višini, ki za sedanje obrambne topove in tudi za sedanja lovska letala niso več dosegljive. Zelo težko, če ne celo nemogoče, je tudi s sedanjimi instrumenti na zemlji pravočasno spoznati bližajoče se stratosfera*) letala Dosedanji poskusi nas upravičujejo k velikim upom. Pričakovati je. da bodo izkušnje pri nadaljnjih poefcusilh radikalno spremenili konstrukcijo letal za dolge proge, višinskih in tudi lovskih letal«. In cesar v Afriki V Londonu so nedavno imeli motociklistične dirke, pri katerih je vrglo tekmovalca C. W. Davisa na nekem ovinku z motornega kolesa (slika) Svet brez prostora in časa Vesoljstvo je napolnjeno z valovi Varnostni ukrepi v Parizu Francoska vlada hoče angleško kraljevo dvojico pošteno zastražiti Mož, ki ne ve za svoje ime Kakor toliko starih reči, je prišla tudi ruta za na glavo zopet v modo. Mlade kolesarke nosijo danes »shorts« hlačke, na glavi pa pisano ruto Moderna znanost je pokazala, da je vsako telo, vsak prostor od najmanjšega in-dividua do vesoljnosti napolnjen z valovi. Ni samo radio, ki temelji na valovnem sistemu. že Pitagoras, nesmrtni oče znamenitih matematičnih izrekov, je odkril valove, ki jih je označil za nosilce tako zva-ne glasbe sfer. Zemlja je p0 njegovih trditvah prepolna zvokov, ki jih je mogoče doznati z intuitivnim čutom. Do naših dni je bila znanost napram njegovim naukom o svojevrstni zakonitosti sveta precej nevarna. Naša doba pa je dokazala, da je s prilično preprostimi pripomočki res mogoče izvabljati zvoke iz etra. če je pa vse vesoijstvo napolnjeno z valovi, ki jih je treba le loviti, tedaj je pojem prostora zelo relativen, kajti s samo ob sebi umevtno lahkoto je n. pr. mogoče v Ljubljani ujeti valove n. pr. iz Londona in tako dalje. Posebno zanimiv moment valovnega raziskovanja pa je tudi nova ugotovitev, da valovi, ki jih oddaja kakšna radijska postaja, niso pričujoči saimo v trenutku, ko jih ujamemo, temveč da trajajo objektivno še v bodočnosti in da bi Francoska vlada je odredila izredne varnostne ukrepe za obisk angleške kraljeve dvojice v Parizu, železniško progo od Boulogna do Pariza bodo med potovanjem angleškega krajja in njegove soproge zaprli, Občinstvo nie bo moglo na nobeno izmed postaj na tej progi že eno uro pred prihodlam posebnega vlaka. Vzdolž proge bodo orožniki v zvezi z železničarji skrbeli za potrebno varnost. še večjo pozornost bo varnostna služba posvetila Parizu samemu. Avtomobil, s katerim se bo vozil angleški kralj s francoskim državnim predsednikom, bodo še jih bilo mogoče ujeti še pozneje z novimi, izboljšanimi pripravami. V tem Se razodeva brezčasnost, kajti če valovi, ki so že bili tu, še eksistirajo, tedaj je minljivost vsega premagana. Tudi človeški možgani imajo svoja izžarevanja in razni znanstveniki so zgradili priprave, ki lovijo te valove iz človeških možganov. S pomočjo takšnih priprav skušajo zdrarvmiki dobiti vpogled v duševno stanje svojih pacientov. Na ta način je bilo mogoče spoznati marsikatero, doslej še neraziskano duševno bolezen. Neki kirurg je po drugi strani ugotovil, da izhajajo iz vsakega organizma električni valovi Nauk o valovih odpira človeštvu razglede v brezprostornost in brezčasnost ter podira na ta način temeljne zakone, ki so jih zgradili filozofi preteklosti. Prostor m čas sta pojma, ki živita v človeški zavesti in sta le navidezna. S kozmičnega zre-lišča se maje tu izgubljajo. Nov0 svetovno naziranje, ki temelji na brezčasnosti in brezprostornosti, prihaja in ustvarja novo znanost ter novo človeštvo. Kralj in cesar Vittorio Emanuele prisostvuje vojaškim vajam v oazi Giatara. Vladarja spremlja maršal Balbo (na desni) Povzročitelj ošpic — odkrit Odkril ga je vodja Pasteurjevega zavoda v Parizu Dt. Harry Plotz, šef pariškega Pasteurjevega zavoda, izjavlja, da je odkril povzročitelja ošpic. Poročila o odkritju doslej neznanih bolezenskih klic, ki jih prej ni bilo mogoče ugotoviti z nobeno medicinsko tehnično metodo. eo v zadnjem čsu precej pogosta. Vsak laik ve, da napadajo ošpice skoraj brez izjeme vsakega otroka itn veljajo za nenevarno bolezen, to v pretežni večini premirov tudi drži, vendar pa se pojavlja, ta bolezen včasih v obliki in s komplikacijami, ki so zelo resne, posebno če se loti bolj odraslega otroka ali celo starejšega človeka. Zavoljo tega iskanje povzročitelja ošpic ni bilo saimo teoretičnega pomena. Če ga je dr. Plotz sedaj res našel, kar pa bo treba še dokazati, je srtoral veliko delo, kajti na tej podlagi bo mogoče izdelati serum, ki bo tudi ošpicam kaikor mnogim drugim nalezljivim boleznim vzeil žezlo iz rok. Novi nemški ljudski avto posebe zavarovali. Zastražili bodo tudi vse hiše, mimo katerih bo ta avto vozil Prebivalci teh hiš so dolžni sporočiti policiji, katere osebe nameravajo eventi*-alno povabiti, da bo iz njihovih oken opazovale slavnostno vožnjo angleške vladarske dvojice. Ceste, po katerih bo vozil avto, bodo prej izpraznili in zastražili, razen tega bo avto vozil v najhitrejšem tempu do ceremonij in prireditev, ki so ra programu. Imenovanje generala Ugaldja za japonska ga zunanjega ministra presojajo v lnosem* stvH kot znak, da je v deželi vzhajajočega sonca popolnoma upadel vpliv poklicno diplomacije 14 oltarni pregled Bogata literarna žetev M. Pavičeviča taisti Mičun mi je pred dnevi napisal pismo, v katerem se pritožuje: >Bila hi grehota i sramota, da cjelokupna Slovenija ne bude zastupljena u ovoj knjiži!« Epohalno Mičunovo delo »Črnogorci n pri-Sama i anegdotama< je primamilo že nmogo naših in tujih recenzentov, ki so vprav tekmovali, kdo bo napisal lepšo študijo o kršni Črtni gori in njenih prebivalci. Ena najlepših kritičnih študij, ki jo je kritik naslovil na Pavičevičeve Črnogorce«, je nedvomno študija D jure Vilovica, ki Je v posebnem izdanju Vladimira J. Lazoviča izšla pod imenom: »Svijet bez kasta i bez staleža«. Ali bodo slovenski kritiki mogli kdaj zabeležiti razveseljiv pojav na knjižnem trgu, ko se bo na knjižno polico številnih Miču-novih knjig vrnila tudi knjiga anekdot o Slovencih? Mnogo zaslug pri tem delu bodo imeli pač tisti slovenski »ljudi od pera i nauke«, kakor jih Pavičevič ponosno imenuje, ki jih on sam že mesece in mesece vztrajno vabi v 6voj sotrudniški krog! Lojze Zupane. Črnogorski rojak in eden najplodovitejših jugoslovenskih književnikov, Mieun Mikašev Pavičevič, je pravkar izdal najnovejšo, štirinajsto knjigo svoje popularne edicije »Črnogorci u pričama in anekdotama«. Knjiga, ki obsega 200 strani vel 8°, in je izšla kot rokopis, namenjen izključno v znanstvene s vrhe, vsega v 200 izvodih. Bogato razgledan in za našo jugoslovensko književnost laskav uvod pa ji je napisal italijanski kritik in esejist, univ. prof. Umberto Urbani. Ali je samo naključje, da se je v teh dneh, ko se množice ljudi na našem planetu bore za svobodo prof. Urbani ta odlični poznavalec naše literature, psihe in folklornega bogastva našega naroda, posiužid v svojem predgovoru k Mičunovi knjigi izreka norčka Mrgude, enega številnih junakov, ki nastopajo v Mičunovih anekdotah, in ki na vprašanje, kaj je svoboda, odgovori: »Svoboda je kad nista nemaš ie ništa ne tražis od drugih!«? Ali ne izzvene te besede preprostega im zagrenjenega črnogorskega »ludjaka« kakor opomin vsem tistim, ki dandanes še hotč pačijo smisel in pomen tiste edine besede, za katere eo milijoni in milijoni ljudji umirali in trpeli in za katero trpe še v današnjih dneh prosvetljenega XX. veka? Ali ni v Mrgudovem kratkem stavku izražena vsa veličina žrtev, ki so v svetovni vojni krvavele za svobodo našega jezika in naše kulture? Vse to so vprašanja, ki se nam nujno vrivajo v zavest ob Stanju odlične uvodne študije U. Urbanija. Odveč bi bilo na tem mestu poudarjati ■odlike in pomen Minčunovega najnovejšega dela za spoznavanje naše narodne zgodovine. Anekdote, ki jih je v svoji zajetni 14. knjigi razdelil na štiri poglavja (Etika, Junaške i ■osvetniške anekdote. Ženske anekdote tn Razno), eo žive priče vseh tistih naporov, plemenitih podvigov in junaških samozata-jevanj, ki jih je viteško ljudstvo v porečju Zete v bližnji preteklosti bilo za svobodo in dokončno afirmacijo tisoč in tisoč krat izpričane ter potrjene državotvornosti. Prav nič ne moti d««tvo, da so mnoge teh anekdot zasnovane sgocentrično, tako, da se v njih prečesto uveljavlja tudi sam avtor knjige. V »Ženskih anekdotah« nam Mičun prikazuje v popolnoma novi luči junaštvo, poštenje, požrtvovanje in materinsko ljubezen črnogorske žen«. Ob. čitanju teh anekdot se nehote spomrdš na mater, upodobljeno na sliki Paje JovanMtviča »Črnogorci«. V času. ko sta pretirana moda in lažna civilizacija odvzeli velikemu delu žena vso prirodnost in svoj-skost, je črtanje takšnih anekdot o vrlinah črnogorskih žena, katerim priroda s svojim trdimi zakoni ni prazna beseda, vprav nedopovedljiv užitek! Svoje spomine iz dobe emigrantstva navezuje Mičun Pavičevič zlasti v daljši črtici — anekdoti »Kako sam postao »Anarhist«!« — Tudi prispevek »Pupinovo pismo« je odličen donesek k spoznavanju naše narodne zgodovine iz polpreteklih dni. V poglavju i Mesto pogovora« končno objavlja ta nadvse delavni pisatelj v izvlečku mnenja mnogih uglednih osebnosti, učenjakov in umetnikov k njegovim prejšnjim knjigam. kakor tudi recenzije o njegovih pesniških in pisateljskih vrlinah, med katerimi so tudi ocene iz »Slovenskega naroda«. »Jutra« in »Zisa«, ki sta jih prispevala urednik B. Borko in dr A. Debeljak. V velikonočni »Pravdi« je Ni kola Škrgič objavil intervju z Mičunom Pavičevicem. Med drugimi zanimivostmi, ki v tem članku prikazujejo avtorja »Črnogorcev« v zavidljivi ................ vi;." ni n moči ustvarjanja, nas zanima pred- stval kjer so* juniorji Kranja' zmagali z re-vsein njegova sodba, ko pravi, da »mlada : zultatom j :0 (i :q). Prvo moštvo Kranja pa generacija književnikov še ni našla svojih * . -»-«-» -•—• j---—tiirmA izražainih moči niti poti, ki vodijo k uspe- ? hom in velikim stvaritvam. V omenjenem Zapiski NA SI BOLGARSKI BRATJE V kratkem izide bogato ilustrirana lniji-ga »Na« bolgarski bratje«, ki Jo je napisal znani predavatelj g. Vekoslav Bučar. Obsegala bo blizu 300 strani ter bo podala splošen pregled bolgarske preteklosti in sedanjosti. V 29 poglavjih podaja pisec zgodovinski, zemljepisni, kulturni, gospodarski, sociatoo-politični in splošno politič ni pregled. Opisuje važnejše bolgarske kraje in samostane ter vidnejše osebnosti bolgarskega političnega življenja. Med omenjena poljudno znanstvena poglavja pa je vrinjenih nekaj potopisnih črtic. Že iz tega je razvidtoo. da bo imela knjiga prav pestro vsebino in da bo zato služila vsakemu, ki se želi seraianiti z razmerami v bratski Bolgariji Knjigo ho izdala založba »Upa«, ki je nedavno razposlala prav okusne prospekte Kdor želi knjigo naročiti že v subskrip-clji, naj takoj izpolni naročlnico ter jo brez denarja odpošlje na naslov: Založba »Lipa«, Narodno obrambna tiskovna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, poštni predaj 26. V prednaročilu naročene knjige se plačajo šele po izidu. Pisec naročil ne sprejema. V prednaročilu znaša cena broširane knjige 35 dinarjev, ▼ platno vezane 50 dinarjev. ŠPORT Bolj za oviro kakor v korist je bilo lani delovanje drsalnega saveza, ki bo Se dalje ostal v Zagrebu Preteklo nedeljo je bila v Zagrebu redna glavna skupščina jugoslovenskega drsalnega saveza pod predsedstvom prof. g. Bučarja. Razen zastopnice ministra za telesno vzgojo gdč. Cabrijanove sta bila na tem občnem zboru delegata tehničnega odbora Ilirije gg. Betetto in Vodišek, po svojih delegatih pa vsega še dva zagrebška kluba, ZKDKM in ATK. Ta skupščina je nudila torej po udeležbi pravo sliko vse revščine naše vrhovne drsalne inštance, saj je bila še najbolj podobna kakemu sestanku klubove sekcije. Po uvodnih formalnostih predsednika prof. g. Bučarja je bil poslan pozdravni brzojav ministru za telesno vzgojo. Iz kratkega, prav tako zelo skromnega poročila tajnika g. Penkale je razvidno le to, da je v savezu včlanjenih 11 klubov, ki po večini zadoščajo obveznostim, da je upravni odbor ustanovil v Zagrebu pododbora za umetno drsanje in hokej, ki nista delovala in je bil slednjič — čujte in strmite — zaradi boljše administracije nabavljen pisalni stroj. Blagajniško poročilo izkazuje okoli 4.000.— din prometa, obenem pa je savez prijavil ministrstvu za telesno vzgojo, da mu je potrebnih skoraj 14 milijonov dinarjev za dosego olimpijske zrelosti naših drsalcev. To so poučne številke... Na ustrezni višini je bilo le obširno in vseskozi strokovnjaško poročilo tehničnega odbora, ki ga je predložil g. Betetto. Tako kakor lani ugotavlja tehnično poročilo tudi letos, da je bila ustanovitev sa- veza v Zagrebu preuranjena aH sploh nepotrebna. Z ustanovitvijo nekih pododborov v Zagrebu je upravni odbor na škodo športa ubil vso iniciativnost in delovanje tehn. odbora v Ljubljani, ki je ostal brez stika s savezom in klubi izven Slovenije. Zato more poročilo tehn. odbora obravnavati le delovanje in uspehe drsalcev na področju Slovenije, medtem ko o delovanju hrvatskih drsalcev nima nobenih podatkov in bi o njem tako ne bilo kaj poročati. Tehnični referent g.Voffišek je nato nazorno orisal razvojno stanje našega drsalnega športa na splošno in predočil zboro-valcem, da Je savez s sedežem v Zagrebu, kjer ni pogojev za ledne športe in jih tudi ne bo, mnogo bolj v oviro kakor v pro-cvit športa. Kot edino mogoč izhod iz sedanje nemogoče situacije je predlagal takojšnji prenos saveza ▼ Ljubljano, kateremu naziranju so se pridružili tudi vsi navzočni savezni funkcionarji. Prenosu saveza v Ljubljano sta se slednjič po dolgem posvetovanju na desno in levo uprla delegata zagrebških klubov, češ da ne moreta prevzeti odgovornosti za prenos iz Zagreba. Skupščina Je nato sprejela Se pripravljeno listo nove uprave z dosedanjim predsednikom prof. g. Bučarjem na čelu ter prav na koncu še ukinila oba nepotrebna pododbora v Zagrebu. Savez za drsanje imamo, drsalni šport pa gre svojo pot mimo in brez njega! V nekaj vrstah Preteklo nedeljo so imeli v Kranju dvojni nogometni spored. Najprej so v juniorski prvenstveni tekma igrali juniorji Kranja proti jun/iorjam Bnat- intervjuvu je ta simpatični pesnik, književnik in neumorni zbiralec narodnega blaga (ki se med drugim lahko tudi ponaša, da je poleg velikega Vuka Karadžiča doprinesel na iver stvaritev za spoznavanje naše narodne duše in rešil iz pozabe neštete bogate folklorne posebnosti z juga naše države) napovedal. da zbira material za svojo prihodnjo knjigo »Slovenci v pripovedkah in anekdotah . Poizkus tega drznega dela smo prvič zasledili v velikonočni številki »Jutra«, v kateri je Mičun objavil nekaj anekdot Kakor doznavamo, namerava izdati avtor : Črnogorcev« to knjigo v slovenskem jeziku! Vsekakor namera, ki naravnost vabi k sodelovanju vse tiste slovenske kulturne delavce, ki čutijo v sebi dovoljno zanimanja in sposobnosti, da rešijo iz pozabe vse količkaj vredne anekdote, ki ilustrirajo slovenske psihološke in folklorne posebnosti. Pisatelj Pavičevič je, kakor smo na tem mestu že imeli priliko citati, že cesto pozval slovensko kulturno javnost, naj mu pri tem idealnem delu pomaga s tem. da bo iz naših kulturnih osredkov prejel gradivo za izdajo nameravane knjige. Že pred dobrim letom, t. j. 8. maja 1937.. je dr. A. Debeljak k svo.fi oceni Mičunovega literarnega dela ki jo je objavil v »Življenju in svetu«, dodal ludi poziv, v katerem pravi: »Opozarjam na zamisel Pavičevičeve izdaje knjige »Slovenci v pripovedkah in anekdotah« zlasti ljudi, ki bi imeli želo sodelovati pri izgradnji takšne zbirke. Anekdote, domislice, šale in iveri je treba osloniti na ime. kraj kakor tudi na prilike, v katerih so nastale. Pri tem pa se mora v izražanju vsekakor pustiti lokalna barvitost... Prispevki naj se pošljejo na naslov: Mičun M. Pavičevič, književnik, Zagreb, Grgurova, 3.« — Minilo je od tega poziva že leto. Toda Mičun, ki je doslej izdal že cca. 70 knjig in ki ima v rokopisu že zaključenega materiala še za okoli 40 knjig, taisti Mičun, ki ga cenijo učenjaki in umetniki v tujini in mogoče celo bolje poenajo njegovo bogato književno žetev kakor mi RADIO Torek, 31. maja Ljubljana 11: Šolska ura: Glasbeni nastop: harmonika, gosli in klavir — izvajajo 4 učenci glasbene šole v Kranju, vodi g. Fakin Albin. — 12: Plesi iz prošlih dni (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz Leharjevih operet (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Radijski šramel. — 18.40: Poklicna posvetovalnica (dr. Vladko Schmidt). — 19: Napovedi. poročila — 19.30: Vas v Hrvatski — 19 .50: Prenos šmarni c lz trnovske cerkve v Ljubljani. — 20.30: Koncert zbora »Grafike«. — 21 15: Igor Stravinski: Ca-priccio za klavir in orkester (pložče). — 22: Napovedi, poročila. — 2215: Zvoki v dvo in tričetrtinskem taktu (Radijski orkester). je po slabi igri izgubilo prijateljsko tekmo s prvim moštvom Bratstva v razmerju 1:3 (1:1). V tretjem kolu tekem za Davisov pokal sta odločena že dva izida, in 6ioer v Parizu in v Budimpešti. Francozi eo prišli proti Italijanom s 3:0 v vodstvo in bodo torej igrala v naslednjem kolu, prav tako pa so tudi že Nemci zmagali nad Madžari s 3:2. V rezultatih o nedeljskih kolesarskih cestnih dirkah, ki jih je objavilo ponedeljsiko »Jutro« je nastala majhna sprememba, ker so prireditelji po umaknjenem protestu zoper vrstni red v juniorski dirki naknadno priznali zmago dejansko prvemu vozaču, ki je prispel na cilj. Prvo darilo v juniorski dirki ie torej prejel vozač Hermesa Premk Pavel, ki je za 60 km dolgo progo iz Ljubljane do Logatca in nazaj potreboval 1:56.19 1/5. Dodatno h kolesarski proslavi bi bilo še omeniti, da je bil v nedeljo zvečer v restavraciji »Zvezdi« slavnostni pozdravni večer na katerem so bila razdeljena darila. Večera eo se udeležili razen zastopnika kolesarskega saveza, ki je podaril ljubljanski podzvezi za jubilej krasno spominsko plaketo, še številni predstavniki ostalih športnih organizacij in naših javnih oblastev. Večer je potekel v prijetnem športnem razpoloženju in je pokazal, da uživajo naši kolesarji v javnosti še mnogo več simpatij kakor bi se to lahko sklepalo po zanimanju s samih ko-lesarskih prireditev. Prihodnjo nedeljo se bo nadaljevalo in zaključilo letošnjo ligaško tekmovanje. Ta termin bo še prav posebno zanimiv zato, ker bodo shocai vse tekme odločilnega pomena za vratni red posameznih klubov v vrhu ki na koncu tabela Kolikor naši črta-telji že sami dobro ne vedo, kateri klubi bodo s katerim igrali, bomo zdaj ponovili še enkrat: t Ljubljani: Ljubljana — BSK, v Zagrebu Hašk — Jedimstva, v Sarajevu Slavija — Conoordia. v Beogradiu pa Bask — Grad jamski in Jugoslavija — Hajduk. Moto—Hermes. Drevl ob 20. seja t običajnih prostorih. NERODNO Dva prijatelja se srečata. »Čemu se pa tako kislo držiš?* »Oče sem postal.« »Človek božji, to je pa imenitno! Čestitam! In žena?* »K sreči ie nič ne ve.* VodU nJk< jeseni z oživljenimi silami obnovil svojo zbirko in najbrž sme upati, da bo našei razumevanje v vsej naši kulturni javnosti- Iz Krškega lcr— Nezgoda na železnici. 70-letni Va-ničev hlapec France Božiček Je hodil na prepovedanem mestu po železniškem t±rn na Vidmu. Ravno na mostu ga je zadel brzovlak, ki pelje ob pol 2. popoldne proti Zidanemu mostu, in ga vrgel ob ograjo tako silno, da si je nesrečnež žlamll desno roko in dobil še več lažjih poškoank to hranilnic vredostne papirje; 3•/• obveznice oone srečke, delnice itd /alute vseh držav. Prodaja srečk državni razredne loterije 174 U Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje enosobno, visokopritlično, solnčno, oddam za takoj ali julij Naslov \ vseh poslovalnicah Jutra. 13349-21 Enosob. stanovanje lepo, solnčno, oddam takoj. Kos, Idrijska 3. 13348-21 Enosob. stanovanje in opremljeno ali prazno sobo, oddam. Naslov v trgovini Ambrožič, tramvajska postaja, Šiška. 13374-21 4-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami, v prvem nadstropju, oddam za avgust v Pražakovi ul. št. 10 Poizve se pri A. šara-bon-u. Zaloška cesta št. 1. 13031-21 4-sobno stanovanje udobno, mirno, centralna lega, v bližini kavarne Evrope, oddam. Kersnikova ulica 7-1. 13331-21 Opremljeno sobo separirano, mirno in čisto, oddam. Ulica Stare pravde št. 5, I. nadstr. 13347-23 Opremljeno sobo lepo in čisto, oddam takoj. Mestni trg 17, I. nadstr. vrata 8. 13375-2 Opremljeno sobo lepo, s kopalnico, takoj oddam. Gradišče 8a, visoko pridičje. 13372-23 Uli.75 Beseda 1 Din- davek » Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanj znesek 11 Din. Dve opremljeni solnči sobi iščem za takoj, najrajši v Rožni dolini ali na Mirju. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Tivoli«. 13376-23a Opremljeno sobo t posebnim vhodom, iščt gospod za 1. junij. Ponud-Df na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik«. 13354-23a tfsaka beseda 50 pat davek 3 Din za 411 rt ali dajanje naslova S Oto najmaniši znesek 12 Din. Volčji pes izredno dober čuvaj, naprodaj. Kirbiš, Celje. 13339-27 Dobi se nagrado in mladiča Prosimo vrnitev svetlomo-drosive papige, ki je ušla 29 V.. Je stara in boleh-na Aleksandrova 10, IV. nadstropje. 13371-27 Informacije Beseda i tnn davek j Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj 4, znesek 17 Dto Nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Jožefa Bizjak. Ivan Bizjak, Kamniška ul. 9. 13361-31 t$ese' od Rupena-Lutz, Ljubljana, 2 brezplačni vožnji s parnikom J <> Sušak—Kotor in nazaj I. razred od Dubrovačke plovidbe in S Jadranske plovidbe, 2 perz. tepiha od Mekka, Subotica, 1 har- o <' monika Meinel & Herold, Maribor, 7 dnevne počitnice na Rabu '! ; > Palače Hotel Praha, 8 dnevne počitnice v Bakru Pension Tade- • I ;; jevič, 10 dnevno zdravljenje v Dobrni, 5 dnevne počitnice v ' > ' > Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico od Kotlarke « > ;; d. z o. z. Ljubljana, 1 otroški voziček od Tribuna-Batjel, Ljub- ;; ;: ljana, 1 otroški voziček od S. Rebolj Ljubljana, volneno blago ;; ;; za moško obleko od manufakture Novak, Ljubljana, 1 lestenec ;; o od Drago Višnar, Jesenice, 3 fotoaparati od Joško šmuc, ;; o Ljubljana, šelenburgova ulica, aparat za vkuhavanje sadja j; ;; od Kmetijske družbe v Ljubljani, 1 šunka, 1 salama od I. ;; o Javornik, električna stenska ura Omikron in Ferex olje za | ' I odvijanje matic od ing. Fr. Lavrič, Ljubljana, zaboj Kneippove o kave od Kolinske tovarne, 2 zaboja Rogaške slatine. Oglejte si darila na velesejmu, paviljon K. Polovična voznina na železnici ! »22. V.« Težko mi je, toda pomagati si ne znam. 13346-24 Beseda 1 Din. davek S Dto za šifro ali dajanje •laslova 5 Din Na "••in-S) znesek 17 Din. Avtoizlet Kdo vzame za binkošti s seboj v Dolomite tri osebe proti plačilu bencina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13352-37 Od Vas je odvisno, da imate ohleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikainlo Izvrstno krojene obleke ; lepših vzorcev, ne-premočliive veterne suk niiče, pumparce, perilo in vsa praktična obla čila prodata naiceneie PRESKER, Sv Petra c. 14. VSAKO MLAJŠA! VlrPVi * Uporabite rožnato kremo To-VI vil * kalon# hranilo za kožo. ki vsebuje Biocel, senzacionalno odkritje dr Stej-•kala. profesorja dunajskega vseučilišča Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva lz skrbno izbranih mladib živali. Znanost le ugotovila, da baš zaradi Izgube tega naravnega elementa lz kože nastajajo gube Krema Tokalon. hranilo za kožo. z Bioeelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto In mlado. Jutri zintraf: Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža in gladka že po prvi uporabi. V nekaj dneh začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (ki nI mastna) Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko in belo Zene 50 let lahko dobijo očarljivo polt s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka Uspešni rezultati so zajamčeni. aH pa se denar vrne Tisoče zahval prejema »M ORAN A« Lasje presta-N£jO .takoj izpadati- in zrastejo na plešastem mestu —odstrani prhljaj itd. jaca. in hrani lasne korenine« POŠILJAMO PO POVZETJU• STEKL.DIN.50- BBS9 i Umri ml je moj srčno dobri mož Jože Medveščefc bibliotekar juridične fakultete ln bo njegov pogreb dne 1. Junija t L ob 4. popoldne iz njegovega doma, Glince, cesta I/a, št. 3 (za lekarno). Ljubljana-Glince, 30. maja 1938. Ivanka Medveščeh, roj, Saksida, žena. Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Ljubljana Zapustil nas je za vedno po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče naš iskreno ljubljeni soprog, in predobri oče, gospod Med« iinlv« dr. Jan Voves banovinski zdravnik v p., imejitelj reda Sv. Save IV. kL, hišni posestnik itd. Pogreb bo v Radovljici iz hiše žalosti štev. 77 v torek 31. t. m. ob 5. uri popoldne na farno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 1. junija ob 6. url v farni cerkvi v Radovljici. RADOVLJICA, dne 29. maja 1938. F ANI VOVES roj. FERLINC, soproga; MARA VOVES, hčerka. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — vVsi v Ljubljani.