Ido vi zakon oizManju kmetijsicih zemljlšiS - spodbuda za nadaljnjo rast kmetijstva (Misli iz ekspozeja člana Zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja) Sredi preteklega tedna je Zvezna ljudska skupščina med drugim spre- jela tudi zakon o izkoriščanju kme- tijskih zemljišč. Pred nekaj leti je naša zakono- daja uredila in določila velikost za- sebne posesti, nadalje vprašanje arondacije, kakor tudi obveznost proizvajalcev, da morajo zemljo obdelovati na običajen način. Za nadaljnje moderniziranje kme- tijstva in razvoj socialističnih odno- sov pa so ustvarjeni gospodarski pogoji, v katerih bo lastništvo zem- lje vedno manjša ovira za organi- ziranje sodobne kmetijske proizvod- nje in podružabljanje proizvodnega procesa. K ugodnim gospodarskim Jn družbenim pogojem se z zako- nom o izkoriščanju zemljišč pridru- žuje še eno sredstvo za socialisti- čen razvoj in preobrazbo vasi. Z njim bo namreč urejeno vprašanje, kako se mora v raznih razmerah ravnati pri izkoriščanju zemljišč kot splošne dobrine. S tem zakonom se omogoča komunam in drugim druž- beno teritorialnim skupnostim, da vplivajo na čim racionalnejše iz- koriščanje zemlje. Zato bo zakon tudi eno izmed sredstev boja proti konservatizmu in zaostalosti v kme- tijstvu glede na način obdelovanja zemlje. Zakon pa spodbuja kmetij- ske pridelovalce še k uporabljanju modernih sredstev. Nedvomno pa je tudi to, da bo zakon pospešil in olajšal proces modernizacije kme- tijstva ter omogočil združevanje zemlje za sodobno obdelovanje. Glavno načelo, na katerem sloni xakon, je v tem, da je zemljišče splošen pogoj za proizvodnjo in ne- nadomestljiva podlaga za prehrano vsega prebivalstva. Zaradi tega ima značaj splošne dobrine. Zakon spo- ituje tudi pravice, samostojnosti in odgovornosti zadrug in drugih limetijskih organizacij, da lahko v okviru družbenega plana okraja in občine uvajajo določene ukrepe, kakor tudi samostojnost kmetov in zadrug v uvajanju medsebojnih go- spodarskih odnosov na podlagi predpisov o izkoriščanju zemljišč. Zakon nadalje obravnava izkori- ščanje hidromelioracijskih sistemov. Sicer pa v tej zvezi določa, da na- redi družbeno vlaganje sredstev v regulacijo vodnega sistema skup- nost za solastnika zemljišča in ji zato daje pravico, da določa normo za izkoriščanje zemljišč, ki jih za- jema tak sistem. Po predlaganem zakonu se posto- pek za arondiranje zemljišč nekoli- ko spremeni. Arondacija se lahko izvede samo takrat, če predstavlja zemljišče, ki ga izkoriščajo ena ali več kmetijskih organizacij, določe- ni minimum skupne povrišne kme- tijskega zemljišča v kompleksu, ali pa če se večji del preostalih zem- ljišč v tem kompleksu ne obdeluje v kooperaciji. Ta minimum določi republika s svojim zakonom. Zakon nadalje obravnava odda- janje zemlje v najem, kakor tudi iz- koriščanje ledin in pašnikov. Tako določa možnost oddajanja zemlje v najem kmetijskim organizacijam in Individualnim kmetijskim proizva- jalcem. Prepovedano pa je prevze- manje kmetijske zemlje v najem nad zemljiškim maksimumom. Skratka, ukrepi, ki jih določa no- vi zakon o izkoriščanju kmet jskih zemljišč, niso povsem novi. Zakon je zajel vse probleme izkorjščanja zemljišč in omogoča republikam, kakor tudi ljudskim odborom, da te probleme urejajo v skladu s poseb- nimi pogoji, vendar pa enotno s skupnimi težnjami po povečanju kmetijske proizvodnje in spremembi družbenih odnosov. Zato bo tudi do- sledno in pravilno izvajanje tega zakona nadaljnja spodbuda za po- večanje kmetijske proizvodnje, za zboljšanje gospodarskega položaja kmetijskih pridelovalcev, kakor tu- di za razvoj socialističnih sil v kmetijstvu. GOSPODARSKE INFORMACIJE Te dni je izšla štirinajsta številk« Gospodarskih informacij, glasila sekcije knjigovodij pri celjskem društvu eko- nomistov. Po uvodnem članku, ki le- cnanja bralce z življenjem in delom društva ekonomistov, so ostali sestavki razdeljeni v štiri glavna poglavja: ia •knjigovodske in finančne prakse, eko- nomsko pravni nasveti, iz prakse gospo- opolnoma antipatičen«! (Verjetno je možakar mislil po- vedati: apatičen). S kooperacijo nobenih težav RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM ZADRUGE NA POLZELI Gustav Fonda, upravnik Kme- tijske zadruge na Polzeli ima za seboj že devet let dela na obči- ni. S svojim sedanjim delom je zadovoljen, čeprav je redkokdaj prost. S tem v zvezi pravi: »Člo- vek mora delati, delo v kmetijski zadrugi pa je teren in ne pisarna, torej ne pod streho, marveč pod milim nebom.« Mimogrede pove- dano, področje zadruge na Polze- li je zelo obsežno, saj se razpro- stira na okoli 3.500 ha površine — od St. Andraža do Ločice. Za- druga sodi med dobro urejene, in problemov, kakršni se včasih p>o- javljajo drugod, tu skoroda ne poznajo. Poglejmo najprej ko- operacijo. O njej je upravnik Fonda dejal: »S sklepanjem ix>godb smo za- čeli lani decembra, 15. januarja letos smo jih za to leto že zaklju- čili. Kooperacija v pšenici je pre- segla vsa pričakovanja. Občinski plan je predvideval 30 ha, dosegli pa smo jih brez težav 51. Glede na to, da tega ni nihče pričako- val, so nastale težave okrog se- mena, ki pa smo jih lepo rešili. Kmetom je tudi letos Italijanka krasno obrodila. Kar se ostalih pogodb tiče, bomo po sestanku s političnimi organizacijami takoj pričeli s splošno kooperacijo. Pri kmetih ni nobenega problema, zdi pa se mi, da so formularji pogodb preveč komplicirani — kmet si želi namreč pogodbo, ki jo podpiše, sam prebrati, tu pa mora biti človek, rekel bi, stro- kovnjak, da mu lahko posamezne odstavke nazorno razloži. Za to porabi seveda tudi dosti časa. Kooperacija na našem področju bo praktično zajela vse tiste, ki imajo več zemlje kakor 30 arov, in sicer jih bo zajela na osnovi organizirane proizvodnje. Tako bodo odpadle mešanice, kjer se na malih kompleksih vrstijo vse mogoče kulture. Doslej je koope- racija zajela 284 ha ali 24%, za naprej pa predvidevamo 60 do 70% obdelovalnih površin. Ljudje si želijo preobrazbe in smotrnega gospodarstva, vendar so vmes tu- di hriboviti predeli in je izvedba zaradi tehničnih zaprek zelo te- žavna. Stojimo na stališču, da spada vsa obdelovalna površina v okvir skupnosti.« Vprašanje živinoreje bodo v zadrugi na Polzeli skoro rešili. Tovariš Fonda pravi: »Trenutno imamo 1,20 glav na ha obdelo- valne površine, po splošnem ra- čunu je sicer na celotnem po- dročju manjka okoli 100 glav, vendar smo 50 glav plemenske živine že naročili in čakamo na odkup. Ce bi uredba o prepovedi klanja telet izšla že prej, bi na- črt že dosegli. Sicer pa imamo na področju zadruge 980 glav in 1200 prašičev. Glede na splošne potrebe, na načrt občine in obo- jestransko uresničitev, bomo mo- rali pač slediti rešitvi, ki bo naj- bolj ustrezala.« Potem je beseda nanesla še na dejavnost zadruge izven koope- racije in živinoreje. Tovariš Fon- da je med drugim rekel: »V tem letu je zadruga prodala okrog 720 ton umetnih gnojil, kar je pri- bližno 700 kg na ha obdelovalne površine. Zgradili smo poslopje s štirimi sušilnicami, v katerih je vskladiščenega okoli 22 ton hme- lja; nadalje pa je zadruga pri- pomogla k ureditvi vzorne šolske kuhinje in dala tudi za ureditev komunalnih problemov čez 5 mi- lijonov dinarjev. Upravnega po- slopja še nimamo, vendar se nam ne mudi. Zadružni svet je zelo delaven. V njem je 46 članov — napred- nih kmetov, delavcev in gospo- dinj. Sestajajo se vsake tri tedne, vedno ob polnoštevilni udeležbi, kar priča, da vsi člani aktivno sodelujejo pri delu zadruge. Raz- prave oib:og posameznih vprašanj so vedno živahne in odkrite, de- mokratičnost na višku. Da delo zadružnega sveta v zimskih me- secih ne bi zamrlo, bomo tudi le- tos organizirali tečaje tako s po- dročja kmetijske problematike kakor z ostalih področij.« dhr V žalski občini so sprejeli kmetijski plan za I.1960 Petletni načrt v štirih letih Pretekli teden so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbo- ra 2alec razpravljali o predlogu na- črta kmetijske proizvodnje za na- slednje leto. Razpravo je odprl predsednik občinskega sveta za kmetijstvo Karel Kač, ki je zlasti poudaril, da v žalski občini obsta- jajo vse možnosti, da uresničijo na- loge petletnega perspektivnega pla- na za kmetijstvo že v štirih letih. To sicer zahteva smelejše planira- nje in odgovornejše začrtovanje na- log. Vendar, sodeč po razpravi, v žalski občini ne bo posebnih težav. Proizvodno sodelovanje zadrug s proizvajalci se je v zadnjem obdob- ju že toliko razmahnilo, da bodo zajeli v koperacijo kar preko 70 od- stotkov vseh površin (okrajni plan kooperacije predvideva okoli 30 od- stotkov površin). Zadruge so zlasti v pretekli kmetijski sezoni naredile svoj življenjski izpit, kmetijska me- hanizacija je prav v žalski občini najmočnejša in končno, zadružniki so z letošnjimi izkušnjami dodobra spoznali,, da je proizvodno sodelo- vanje za kmetovalca zelo koristno. To so štirje osnovni temelji, ki po- gojujejo sunkovit razvoj kmetijstva na tem področju in ki hkrati zgo- vorno potrjujejo, da je investicijsko vlaganje v kmetijstvo rentabilno, istočasno pa tudi, da so možni naj- večji uspehi le tam, kjer se politične organizacije neposredno zavzame- jo za gospodarske probleme in jih obravnavajo z istih pozicij z gospo- darstveniki in kmetijskimi strokov- njaki. MANJ HMELJIŠČ Glede pšenice, spričo novih semen, ki omogočajo visoke donose, in dej- stva, da so v kooperacijo zajeli že preko 600 hektarov površin poseja- nih s pšenico, računajo, da bodo ko- nec naslednjega leta petletni per- spektivni plan presegli za okoli 8 odstotkov. Nekoliko drugačno sliko kaže hmeljarstvo, kjer so zaradi tre- nutne svetovne krize težji prodajni pogoji hmelja in nižje cene. Zato so odborniki odobrili predlog spre- membe petletnega plana s tem, da naslednje leto in morda še v 1961. letu ne bodo sadili novega hmelja. Istočasno pa bodo v žalski občini opustili okoli 250 hektarov starih, dotrajalih hmeljišč, ki so v manjših obrobnih kompleksih in nekatera hmeljišča, ki jih zaradi preozkih vrst ni možno strojno obdelovati. Glede donosov pa občinski letni proizvodni načrt predvideva ot»oll 8-odstotno prekoračenje petletnega perspektivnega načrta. POUDAREK NA ŽIVINOREJI Najbolj odgovorne naloge spreje- majo zadružniki s področja žalske občine v živinoreji. Zahtevo in pri- poročilo, da naj posestva redijo do 1,5 goveda na hektar, so kmetje osvojili. S tem bo hmeljarstvo do- bilo trdnejšo osnovo, istočasno pa bodo že naslednje leto iz žalskega območja prihajali pomembni tržni viški mesa. Odborniki so v razpravi sprožili še en zanimiv problem, proizvod- njo ostalih vrtnin, ki jih potrebuje- jo potrošniki v žalski občini in ka- terih preskrba je v glavnem nezado« voljiva. Tako močno kmetijsko za- ledje ne bi smelo dopustiti teh po- javov, zlasti še zato, ker je proiz- vodnja vrtnin za zadružnike, ki se blizu potrošnih središč, zelo renta- bilna. ODLOČNOST V SADJARSTVU Tovariš Kač je v razpravi opozo- ril tudi na sadjarstvo v žalski obči- ni. Gotovo je namreč, da sadjar- stvo v zadnjih letfh silno nazaduje in brez radikalnejših ukrepov na tem področju ne bodo mogli doseči bistvenega napredka. Sadovnjaki so namreč v glavnem dotrajali, zaradi tega slabo obrodijo in se razumlji- vo kmetovalci zanje zato tudi manj brigajo. S tem pa nastaja še večja škoda. Istočasno bo potrebno misli- ti na urejevanje plantažnih nasa- dov, s katerimi bi zajeli večje po- vršine — združevanje zemlje za- družnikov v skupne plantaže. Ne- posredni pogoji za take večje plan- taže so v Sentandražu, Ponikvi, Šentilju, Sentlenartu in še kje. To so namreč predeli, kjer so ugodni klimatski pogoji za sadjarstvo, pa tudi sestav in lega zemlje ustreza. IZ SLOVENSKIH KONJIC Pod vodstvom priznanega plesne- ga mojstra Simončiča se bo v pri- hodnjih dneh začel v Konjicah ples- ni tečaj, ki ga prirejata DPD Svo- boda in TVD Partizan. Tečaj bo za začetnike in nadaljevalce, združili pa ga bodo tudi s predavanji o dru- žabnosti in družbenem življenju. Prednosti odkupa živine v okviru poslovne zveze Odkup živine na zadružnih dogo- nih je sicer enoten. Cene so dolo- čene, vendar nI rečeno, da so krite- riji odkupnih komisij povsod enaki. Dogaja se, da ponekod v komisijah sodelujejo proizvajalci sami, ki v interesu, da pri lastni živini dose- žejo višjo ceno, dvignejo vrednost živali tudi pri drugih živinorejcih. Nadalje ugotavljamo, da zadru- ge, ki brez vpliva našega notranje- ga tržišča odkupujejo živino, zelo malo skrbijo za to, da bi v prvi vrsti dobila meso domača potrošna središča. Ti in še mnogi drugi raz- logi navajajo odgovorne ljudi, da se zavzemajo za to, da bi v čim krajšem času prevzele odkup po- slovne zveze. Tak odkup živine že dlje časa imajo na področju Gozdarsko-kme- tijske poslovne zveze v Mozirju. Vprašali smo upravnika mozirske poslovne zveze tov. Branka Korber- ja, kako imajo to odkupno službo organizirano. — Odkup živine izvaja naša po- slovna zveza že eno leto. Zadružne dogone smo organizirali tako, da naša komisija dospe na vsak za- družni dogon. Poleg naših odkupo- valcev, strokovnjakov in veterinar- ja sodeluje v komisiji vedno zastop- riik področne zadruge in jasno, tudi živinorejec. Na ta način je kriterij komisije za vso poslovno zvezo ize- načen, hkrati pa imamo možnost da odkupljeno živino takoj razporedi- mo bodisi mesarskim podjetjem za preskrbo dotičnega kraja, za pita- nje, vzrejo in podobno. Ce gre v Mozirju, čemu bi ne šlo tudi pri drugih poslovnih zvezah. Jasno je, da bo do razmeroma enot- nih kriterijev moralo priti povsod. Ce pa bodo le-ti izenačeni, potem ne bo prilike za špekulacije, ko so nakupovalci sami dvigovali ceno in odvažali živino v druge kraje v ča- su, ko smo se doma tepli za vsak rep. V tako urejenih prilikah se res ne bo splačalo prodajati morale za piškave pare. Socialistična zveza na Šmarskem lomi staro Da bi se seznanili z delom in načrti občinske organizacije SZDL v Šmarju pri Jelšah, je naš dopisnik Rudi Lešnik obiskal sekretarja Občinskega odbora SZDL tov. Franceta Kovačiča in ga prosil za razgovor. Vprašanje: Tovariš sekretar, po- vejte prosim, kako deluje organiza- cija Socialistične zveze na obšir- nem območju šmarske občine? Odgovor: Združitev bivših treh občin na tem območju je nakazala tudi za organizacijo SZDL širše probleme. Po enem letu dela v no- vih pogojih že lahko govorimo o tem, kako smo reševali posamezna vprašanja. V sami SZDL smo iz- vedli preobrazbo osnovnih organi- zacij, ki so bile preveč razdrobljene in niso zajemale prirodno zaokrože- nih enot. V tem smislu smo zdru- ževali območja vaških odborov, ki jih imamo sedaj 27. Sele po zdru- žitvi smo ugotovili, da je komaj 45 % volivcev članov SZDL. V zad- njih mesecih smo s pomočjo vaških odborov uspeli povečati število čla- nov za 20 %. Pri tej akciji sta naj- bolje uspela vaška odbora v Osred- ku in Dobovcu pri Rogatcu. Vprašanje: Kje so vzroki, da je bilo stanje včlanjenih volivcev šib- ko? Pa tudi sicer, katere so sploš- ne ovire, ki jih premagujete? Odgovor: Vzrokov je precej. Dej- stvo, da je občina tipično kmečka, da je območje zelo obširno, da so naselja raztresena po večinoma gričevnatem svetu, že samo po sebi predstavlja določene ovire. Trdno zasidrana pa je še v kmečkih dru- žinah zavest, da zadostuje, če se samo družinski poglavar udejstvuje v družbenem življenju. Zato menim, da je ena osnovnih in najtežjih na- log naše organizacije, da lomi sta- ro zavest, da izobražuje ljudstvo s tem, da pravočasno pojasnjujemo gospodarske ukrepe, da sodelujemo pri organizaciji ljudskih univerz itd. S tovarišem predsednikom Francem Zupancem sva obiskala vse vaške odbore, kjer smo razprav- ljali o kooperaciji, o reformi v šol- stvu in podobno. Kar zadovoljivo teče delo na Kozjanskem, v Prista- vi, najšibkejši pa so uspeli v sa- mem Šmarju, kar je prav čudno. Vprašanje: Kakšni so načrti za nadaljnje delo? Odgovor: Menim, da mora SZDL še bolj na široko povzeti pobudo za aktivizacijo prebivalcev. Več sode- lovanja bo treba med vaškimi od- bori SZDL in krajevnimi odbori. Osnovno je koordinacija dela. V zimskem času bomo skušali čim šir- še uveljaviti šole za odrasle, delav- ske univerze, za kar je imenovan tudi poseben upravni odbor. Priznati moramo, da so pogoji na Šmarskem res težji; toda navzlic temu je bilo letošnje delo uspešno. Stara zavest se lomi. Razvijajo se novi odnosi; vzporedno z njimi pa se spreminja lice.pokrajine ob Sotli, na Kozjanskem in Rogaškem. Cilj vsega je: lepše življenje, toda to je v največji meri odvisno od ljudi samih. REŠITEV NI V SPLAVU... Ko je Zvezni izvršni svet letos spomladi obravnaval vprašanje le- galizacije splava, je dejstvo, da utegne biti splav odslej z zakonom dovoljen, sprožilo polemiko pri stro- kovnjakih in seveda pri neposredno prizadetih, pri ženah. 2e takrat smo lahko opazili, da se žene zavzemajo za legalizacijo splava, saj bi se na ta način iznebile stalnega strahu pred zanositvijo, obenem pa bi, če bi zanosile, lahko odpravile plod v bolnišnici s pomočjo ginekologa. Hkrati pa se je takrat oglašalo čedalje več zdravnikov, ki so z znanstveno utemeljenimi razprava- mi skušali preprečiti legalizacijo splava. Zvezni izvršni svet je izdal osnutek nove uredbe, ki govori v prid dejstvom, ki so jih navajali zdravniki proti splavu. Splav namreč ne more biti reši- tev za vse tiste žene, ki ne želijo več otrok, pa so kljub temu zano- sile. Vsakomur je jasno, da je prav splavljanje bolj kot vse drugo na- sprotovanje naravi, saj ni noben po- seg tako nenačelen in nenraven kot ta, ki odvzame zdravi, za porod zmožni materi še nerojeno dete. Po- sledice takšnih posegov so vidne pri vsaki ženi in vsaki se v neki dobi maščuje takšno dejanje z du- ševno labilnostjo in drugimi bole- zenskimi pojavi. Zene so se zavzemale za legaliza- cijo splava in so v prid temu nava- jale razne razloge, ki bi bili sicer upravičeni, če ne bi znanost sama našla izhoda, ki je mnogo boljši. T« je kontracepcija. Z njo žena, če njen mož ni dovolj obziren (to je bil naj- pogostejši razlog, da so si žene že- lele z zakonom dovoljeno abortira- nje) sama odloči, če in kdaj bo za- nosila, sai kontracepcijsko sredstv« sama uporablja. Spričo tega bi bil« legaliziranje nesmiselno. Vendar je kontracepcija šele na začetku svoje poti. Prenekatera že- na jo odklanja zaradi nepoučenosti, pa tudi zgolj zaradi notranjega od- pora do takšnega »nasprotovanja naravi«, pri tem pa ne pomisli, da je abortiranje največje zlo in upor naravnemu razvoju življenja. Številne ambulante, ki so začele uvajati kontracepcijo v mestu in na vasi, so se sprva le težko borile pro- ti nevednosti, odporu in nezaupa- nju. Vendar so marsikje že prevzgo- jili žene, ki sedaj same odobravajo kontracepcijsko službo. Takšne am- bulante bi morale biti v vsakem kra- ju in v doseg vsaki ženi. •S- Zvezni izvršni svet je splav do- volil le v primerih, ko bi bil poroi nevaren za materino zdravje ali pa celo življenje, ko bi bil otrok dedno obremenjen po kakšni težko ozdrav- ljivi ali duševni bolezni in, vedno takrat, če bi se družina zaradi pri- rastka znašla v zelo težkem gmot- nem položaju. Vse, in vsak tak pri- mer posebej, bodo reševale posebne komisije, v katerih pa bo odslej po- leg ginekologov tudi socialni dela- vec. V primerih, ko bo splav dovo- ljen, bo izvršen v bolnišnici pod strokovnim nadzorstvom. Zene pa se premalo zavedajo še nečesa. Splav, ki bi ga družba do- volila in odobravala, bi bil v po- smeh enakopravnosti, saj bi bila že- na vedno znova prisiljena iskati zdravniško pomoč, če bi si ne po- magala na drug način. Kontracep- cija je torej res edina rešitev, da bo žena kot enakopraven in polno- vreden član družbe zavzela svoje mesto tudi v javnem življenju. Po svojih zmožnostih bo prilagodila število otrok, ki se bodo tako rodili težko pričakovani in bodo zato de- ležni tudi potrebne nege. Zdrar otrok pa je v vsakem primeru naše največje veselje...