S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS
Vpliv delavcev mora biti večji
Dne 13. junija 1984 so čiani predsedstva na svoji 29. seji, ki je bUa celodnevna, obravnavali vrsto pomembnih vprašanj, s katerimi se srečujejo organizacije združenega dela v naši občini.
Ko so razpravljali o gospodarskem položaju OZD v naši občini, so se najprej ustavili pri vprašanju dohod-kovncga povezovanja. Menili so, da je dohodkovnega povezovanja v naših OZD premalo. Zato so predlagali vsem poslovnim organizacijam zveze sindikatov, da naj ob analizi polletnih obračunov obravnavajo tudi, ab je bfl realizinn pribodek reznltat dstih kupoprodajnib odno-sov, ali pa reznltat dohodkornega povezovanja. Obenem naj analizirajo vzroke, zakaj dohodkovno povezovanje v OZD ni razvito. Obcinskemu komiteju ZK in izvršnemu svetu so dali pobudo za aktivnejši pristop k razvoju dohodkovnih odnosov.
V zvezi z dditvijo sredstev za OD po deta so člani predsedstva menili, da so osnove in merila za nagrajeva-nje delavcev v neposredni proizvodnji dobra, dopolniti pa bi jih bilo potrebno s predlogi druge konference ZSS, Id govori predv9em o nstreznejieiii ugrojcvanja ddav-cev v neposredni proizvodaji, deUvctv, ki debjo v težkih ddovnih nzmerah in delavcev - inovatorjev. Menili pa so, da se pri ugotavljanju delovnega prispevka, ki ga dajejo delavci na strokovnih in administrativno tehničnih delih in nalogah k poslovnemu rezultatu, organizacije zdruienega dela ne poslužujejo stimulativnih osnov in meril nagrajevanja. Osebni dohodki teh delavcev so pre-težno odvisni od vrednosti del in nalog. Zato so predlaga-li, naj se obUknjejo takjne osnove in merila, U bodo opoštevala obseg opravljenih dd, kvaliteio in gospodar-nost Kot merilo oziroma osnovo za ugotavljanje stitnu-lativnega dela OD naj bi se vodje delovnega procesa posluževali osebne ocene, Id bi bib zasnovana na raz-merju med pianir««™ in dejansko doseženimi reznltati dela teb. ddavcev. Seveda bi bilo potrebno tem delavcem zagotoviti pravico pritožbe na dano oceno, kar bi prispe-valo k objektivnosti ocen.
Člani predsedstva so v razpravi o izvoznih prizadeva-njih v naši občini ugotovili, da se je v izvoz na konverti-bilno področje povečal, vendar pa bi se na tem področju lahko doseglo še več. Zato so pozvali izvršni svet naj preveri možnosti za povečanje števila OZD, ki bi se vključevale v mednarodno delitev dela. Osnovnim orga-nizacijam zveze sindikatov so predlagali, da pri obnvna-vi periodičnib in zaključnih nčnnov analizirajo vzroke za nczadostna izvozna prizadevanja.
Organizacije združenega dela, ki dolgoročno načrtuje-jo povečanje izvoza, naj že sedaj vodijo ustrezno kadrov-sko politiko v smislu strokovnega usposabljanja žc zapo-slenih delavcev za delo v zunanji trgovini, dolgoročno pa z ustrezno štipendijsko politiko, da bi tako pridobili usposobljene strokovne kadre za delo v zunanji trgovini.
Predlagali so tudi sodelovanje med OZD, ki nimajo ustreznih strokovnih kadrov in OZD, ki so se preko svojih izvozno-uvoznih služb uspešno uveljavile v med-narodni delitvi dela, saj bi tako posredno spodbudili razvoj izvozne funkcije tudi v tistih OZD, v katerih je v strukturi celotnega phhodka delež piihodka od izvoza relativno nizek.
Ko so obravnavaii fikridDast in zadolženost gospodar-stva naše občine ob koncu prvega tropiesečja letošnjega leta, so člani predsedstva pozvali vse OO ZS naj terjajo od finančnih služb podatke o stanjo tnjnfli obntnih sredstev v OZO in sprotno seznanjajo ddavce o lem sUhjb in stanja na žiro ra&mn z oarom na posledice pri izpbfiHh OD po 1. m 1984.
V  zred z rastjo cen pa so pozvalj OO ZS, da naj v OZD pred povišanjem cen svojim izdelkom zahtevajo razpnro na samoapravoik oigaidh n katerih aaj oceaijo aH so izkoriMene vse notranje možnosti, U prispe^ajo k botjjcmo poslovaoja oziroina postoraenm rezeltatB, saj neupravičeno dvigovanje cen le pospešuje inflacijo, ta pa otežuje socialni položaj delavcev.
V  razpravi o sodalni poiitiki so se člani predsedstva seznanili z rezultati ankete o delitvi sredstev za OD in menili, da otebni dobodki ddavcer zapodenih v dražbe-dh dejavnostih, posebno na področju izobnževanja, zdnvstva m otroftegi varstva ne bi smeli več zaostajati za OD debvcev v gogpodarstvn.
Ob obnmavnaJB gradfra komiteja za drazbenc dejav-nosti glede samoaprame preobnzbe osnovnfli iol so
člani predsedstva podprli predlog za pričetek procesa saraoupravne preobrazbe osnovnih šol v naši obdni kot osnovo za iskanje smotrnejše organizacije dela, uporabe razpoložljivih sredstev, specializacije kadrov, zniževanja stroškov, strokovnejšega vzgojnoizobraževalnega dela in dnigih vidikov racionalnejšega poslovanja. Obdnskemu odbom sindikata delavcev, vzgoje izobraževanja in zna-nosti so predlagali, da naj razpravlja o tem gradivu. Osnovnim organizacijam sindikatov v osnovnih lolah so dali pobudo, da naj čimprej organizirajo razpravo o tem gradivu. Občinskemu komiteju ZK pa so predlagali sklic proUemske koofereoce, članov ZK zaposlenih v osnov-nih šolah v naši občini ter članov ZK v svetih šol i namenom demokratične razprave o tem gradivu. Na podlagi tako pridobljenih usmeritev bi morali pripraviti tudi elaborat o ekonomski upravičenosti samoupravne reorganizacije osnovnih šol.
Clani predsedstva so v razpravi o poročilu o realizaciji izvajanja progranu samoprispevfca m. podprli sklepe skupščine samoprispevka III. v zahtevi.da se proučijo možnosti nadaljnje gradnje objektov, možnosti spre-membe namembnosti že ebstoječih objektov ali objektov v gtadnji in možnosti financiranja razširjenih dejavnosti, ki bodo potekale v zgrajenih objektih. Prav tako so menili, da je potrebno proučiti namembnost starih ob-jektov, in jih po možnosti vključiti v redno dejavnost, ne pa dovoljevati razpadanje le-teh.
Člani predsedstva so na tej osnovi obravnavali tudi samoupravno organiziranost SfS in načela za oblikovanje konferenc delegacij za skupščine SIS. Prav tako so spre-jeli sklep o podelitvi listin s plaketo »Josip Broz Tito - 30 let samoupravljanja«, ki bo v ponedeljek, 25. junija ob dnevu samoupravljalcev.
O inovativni dejavnosti v naši občini, ki jo je prav tako predsedstvo obravnavalo na tej seji, bomo več napisali v prihodnji številki.
MIROSLAV PETJE