Sjsm http://www.mandrac.si, uredn st-."-9mairtiac si tednik 1121 ČETRTEK 1.OKTOBER 2015 /^Čvi^jTA &21, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 7896 ] 2*44067 1 (3 ssmobil Obidete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 S* 4. "iivA Namišljeni svet pri nas doma Tisti, ki smo bili rojeni pred mobilno telefonijo se čudimo in jezimo, ker se naši vnuki in njihovi vrstniki ne znajo več pogovarjati med seboj, ampak samo še bulijo v tiste pametne naprave in jih naš, realen svet, ne zanima in ne privlači. (Mef) “Imeli smo fešto na vikendu in sem opazoval prijatelje našega ta mladega. Sedeli so za mizo, vsak s svojim pametnim telefonom v roki in naj me strela udari, če si niso na razdalji enega metra pošiljali sporočil ali pa celo selfijev, ki so jih naredili tisti trenutek z nami, zastarelo prenažr-timi in zborovsko razposajenimi modeli v ozadju.” Tako je tarnal zananec in se pridušal, da bo ostal pri svoji stari nokiji, ki počne točno to, kar telefon mora početi: prenaša klice z enega telefona na drugega. “Še punc ne osvajajo z dotiki ampak uporabljajo touch screen”. “Kako jim ni dolgčas” se je spraševal. “Mi smo pekli čevape, poskušali prvi mošt, govorili eden čez drugega različne neumnosti, od vojske do poroke, zapeli eni dve od Čobija in še kakšno od Faraonov, oni pa tam, pri strani, v popolni tišini s svojimi mobiji in koka kolami. Strinjali smo se, da smo vzredili eno dolgočasno generacijo ljudi in se odpravili vsak proti svojemu domu. Šele takrat mi je kapnilo: Saj nismo mi nič boljši. Saj se tudi mi zapiramo vsak v svoj svet, ki v resnici ni realen svet, ampak je svet, ki nam ga, iz dneva v dan, ustvarja televizija. In, tako kot se svoje odtujenosti od realnega sveta ne zaveda generacija aj fonov, fejsbukov in selfijev, se tudi mi ne zavedamo, da počnemo isto, le z bolj zastare-lini sredstvi, na kavču pred televizorjem s turško nadaljevanko, kmetijo, poljubljančeno štorijo ali kuhanjem zdrave hrane. Poznam ljudi, ki velik del dneva preživijo v tem izmišljenem svetu, na piano jih ne zvabi noben koncert, nobeno gledališče ali razstava, še nogometna tekma ali ulični praznik jih ne gane. Dnevne sobe so postale mobi naše generacije, zunanji svet pa nekaj zastarelega, rezerviran za klošarje in čudake. Ste plačali za zemljišče? Občina Izola obvešča, da se je v sredo, 30. septembra, iztekel prvi rok za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za fizične osebe. Za plačilo drugega obroka imajo fizične osebe čas še do konca meseca oktobra. Finančna uprava Republike Slovenije je zavezane fizične osebe o odmeri NUSZ obvestila raz-meroma pozno, šele v mesecu avgustu. V občini Izola je fizič-"5 nih oseb 7.654, ki morajo pla-° čilo NUSZ, v skupni vrednosti 474.273,41 evrov, največ v dveh obrokih. Rok za prvi obrok je potekel, v sredo, 30. septembra 2015, drugi pa bo v petek, 30. oktobra 2015. Pravne osebe, ki jih je v občini Izola 446, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko poravnajo v dveh ali treh obrokih. Dva sta zapadla v juliju in avgustu, tretji oz. zadnji rok pa se izteče 15. novembra 2015. s-------------- Gombač vet VeterinarskaambulantaIzolad.o.o. AMBULATORIO VETERINARK) ISOLAS.R.L. Dobrava le 6310 IZOLA/ISOLA tel.: 05/64132 22 urnik / orario pon-pet. / lun.-ven. 8-12 /16-19 sobota / sabato 9-12 nedelja zaprto domenica chiuso BANKA KOPER Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali cdaB in naročnine tel 040 211 434 To je edini svet, ki ga imamo Kdo? Kaj? Kje? Kdaj? Na vsa ta klasična novinarska vprašanja o beguncih (in vsem drugemu) imamo, ali vsaj mislimo, da imamo odgovore. Manjka pa nam odgovor na temeljno vprašanje: Zakaj? Ko dobimo odgovor na to vprašanje, pa se spremeni cel spekter pogledov in ocen na vse kar se dogaja Vsi govorimo in pišemo in pomagamo beguncem, kolikor lahko, vsi obsojamo Madžarsko zaradi zidu, vsi gledamo kdo hodi v prenatrpane avtobuse in vagone. Ugotavljamo ali ste kristijani (lahko), ali so muslimani (teh pa nočemo), preračunavamo koliko vse to stane, kdo je dal vodo, kdo kruh, kdo pašteto ali konzervo ribe. Le o tem ne govorimo, od kod ta vojna in zakaj ta vojna, ki je pripeljala do razpada nekdaj močnih in stabilnih držav, kakršni sta bili Sirija in Irak. Od kod in zakaj miljoni beguncev iz nekdaj stabilnih držav? Dve resnici iz Sirije in o Siriji je povedal novinar in diplomat Zlatko Dizdarevič. Bašarjeva “napaka”. Bašar El Asad, današnji predsednik Sirije je proglašen za terorista in vojnega zločinca. Nekdanji študent najbolj znanih britanskih univerz, je postal predsednik, čeprav to ni želel. Njegov brat je bil predviden za naslednika očeta Ha-feza El Asada. Toda, brat je umrl v nesreči in Bašir je postal naslednik. Sirija je bila stabilna država. Leta 2013 je uvedla večstrankarski sistem in na volitvah je zmagala njegova stranka. Zahodni opazovalci, tudi iz držav EU, so povedali, da je vse bilo korektno in pošteno. Sirija je imela vgrajene socialne komponente, od brezplačnega zdravstva, izobraževanja, število tujih turistov je naraslo za 700 odstotkov, imela je dovolj hrane, vode, energije zase in za izvoz, ni bila dolžna centa, dolarja, evra ne Svetovni banki, ne IMF. Potem so leta 2009, v teritorijalnih vodah Sirije, odkrili enormne količine plina in nafte. In Zahod se je najprej vprašal: kdo bo prvi in kdo bo največ profitiral od tega. Mladi sirijski predsednik je bil, za Zahod in za Ameriko, povsem sprejemljiv. Ko so odkrili nafto je, skupaj z zelo moderno soprogo, v znani gostilni Narandž, v starem delu mesta Deri, gostil na večerji ameriškega državnega sekretarja Johna Kerry-ja s soprogo. Atmosfera je bila, po fotografijah sodeč, zelo sproščena. Potem je Kerry postavil ameriške zahteve glede novih nahajališč, Bašar pa je ameriške zateve zavrnil. Par dni po tej večerji se je v Deri začela »pomlad«. Najprej so protestirali študentje. Bašar jih je pozval v parlament v Damask, kjer bi se pogovorili o »njihovih upravičenih zahtevah«. Naslednji dan se je začelo ulično nasilje. Tretjega dne se je vse preselilo v centralno džamijo iz katere so bili neredi tudi dirigirani. Ko so na demonstrante in policijo s streh začeli streljati ostrostrelci, je zahod razglasil Bašarja za terorista, diktatorja in zločinca. Začela se je državljanska vojna. Mediji so to “resnico”, nekritično, sprejeli. Nenavaden Observatorij za človeške pravice Danas je osnovni vir informacij o Siriji, Londonski observatorij za človekove pravice. Njegov ustanovitelj in edini zaposleni je Rami Abdul Rahman, bolj znan, ali prej znan kot Osama Ali Suleiman, ki je v času Hafeza El Asada vohunil za sirijskim državljanom v Angliji. Takrat so ga angažirale britanske obveščevalne službe in ga nastanile v Coventryju, kjer je bil ulični prodajalec kebaba. Ko se je začela arabska pomlad je ustanovil svoj “observatorij” in začel proizvajati »resnico o revoluciji v Siriji.« Informacije prejema od „šefov“, ki ga financirajo, financirajo pa ga: Velika Britanija, fondi EU in »skrivnostni donator.« Rami Abdul Rahman je dobrodošel gost v londonskih salonih, tudi v družbi ministrov, med njegovimi najboljšimi prijatelji pa je znani iraški prebežnik Al Jaubi, imenovan Curveball, ki je Američanom in OZN prodal podatke o Sadamo-vom orožju za množično uničevanje, kar je pripeljalo do ameriške intervencije v Iraku in se na koncu izkazalo za laž. Novo ameriško stoletje Bržežinski, glavni svetovalec ameriških predsednikov, od Carterja jj naprej, je leta 1998 objavil knjigo o Velika šahovnica, v kateri je de-s finiral ameriško svetovno strate-§ gijo. Na temelju te strategije je, v g času, ko je bila ameriška državna š sektretarka Hilary Clinton, nastal § projekt geostratega in svetovalca “ Roberta Kagana, poimenovan S »Novo ameriško stoletje«, z načrti, kako Bližnji vzhod spremeniti v ameriško energetsko lastnino. Geostrategija energije in prostora, pod nadzorom ZDA. Še to: Kaganova soproga je Victori-ja Nouland, namestnica državnega sekretarja Kerryja, znana po stavku: »Fuck of EU«, namenjenega evropskemu reševanju problemov v Ukrajini. Zakaj torej? Udeleženi smo v veliki in umazani igri velikih sil, velikih korporacij, velikih finančnih organizacij v kraji, ropu in prisvajanju energetskih resursov. Pa to nima nobene zveze z aktualno svetovno ureditvijo, utemeljeno na temeljni listini OZN, ki garantira nedotakljivost mej, spoštovanje suverenosti in integritete vsake države, demokracijo in človekove pravice. Močni rušijo mednarodni ureditev, ki je nastala na humanističnih načelih in etablirana z zmago nad naci-fašizmom v drugi svetovni vojni. Takšen svet želijo zrušiti, da bodo s silo orožja, kapitala in politične prisile zavladali svetu. To je vojna. Skrita. In humanitarna kriza je le produkt te vojne. Islamska država je produkt in v funkciji te vojne, ne kot politična tvorba, ampak kot psihopatološki fenomen. In mi smo v njej udeleženi. Cel svet je udeležen, ker ni več velikih, modrih, pametnih politikov. To je svet političnih palčkov in njihovih pamžev, medijskih slug in lažnjivcev. To je naš svet. Edini, ki ga imamo. zoran odič Drevo življenja bo hiralo naprej Ministrstvo za notranje zadeve je, tako kot smo poročali v Mandraču, kot eno od možnih lokacij določilo tudi Izolo oziroma, natančneje, objekt terapevtske skupnosti Drevo življenja na Medljanu. Predlog je najverjetneje nastal na pobudo nekoga od lastnikov, zagotovo pa to ni bila Občina Izola, ki je zdaj sicer le še 10 odstotni lastnik objekta, vendar o vrednosti njenega deleža trenutno še poteka sodni spor. Po prepričanju občinskih uradnikov in glede na naš zgodovinski spomin, je bila Občina Izola, s takratno županjo in soustanoviteljico društva Drevo življenja, Bredo Pečan (druga dva sta bila Milan Štuva in sedanji piranski župan Peter Bossman) najpomembnejša za realizacijo projekta, ki pa nikoli ni zares zaživel. Ker objekt ni postavljen skladno z gradbenim dovoljenjem, bi ga morali porušiti že pred petimi meseci. Gradbena inšpekcija je prepovedala njegovo uporabo in zahtevala odklop s komunalne infrastrukture. Zato je tudi Ministrstvo odstopilo od lokacije na Medljanu, na seznamu pa ostaja Počitniški dom Debeli Rtič v Ankaranu. Krajevne skupnosti so ostale Občinski svetniki so na četrtkovi seji odločali tudi o spremembi statuta občine Izole s katerimi bi nekoliko okrnili pravice in pristojnosti krajevnih skupnosti. V nasprotju s pričakovanji predlagatelju ni uspelo sestaviti dvotretjinske večine, zato predlog ni bil sprejet. Krajevne skupnosti o predlogu niso razpravljale. Občinski svet V četrtek se je izolski občinski svet sestal na svoji šesti redni seji. Še pred začetkom je župan Igor Kolenc z dnevnega reda umaknil točko o rebalansu proračuna. Kar nekoliko presenetljivo je, da o umiku te točke ni bilo nobene razprave ali vprašanj svetnikov. Neprimeren Kulturni dom Na začetku seje sta svoje letno poročilo predstavila ravnatelj Glasbene šole Koper Iztok Babnik in v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve Boris Kobal. Slednjemu so nekateri svetniki očitali, da Izola še vedno nima pripravljene strategije za kulturo, na kar je Kobal odgovoril, da je ta dokument v pripravi, omenil je priključevanje k različnim evropskim projektom ter organizacijo dogodkov z novimi vsebinami, naprimer gledališki festival evropskih manjšin. Kobal je še enkrat več poudaril, da je izolski Kulturni dom neprimeren za veliko število predstav, ter da si Izola zasluži več, kot je le amaterska kultura, “Lahko pustimo Izolo v sardelah in malvaziji, ali pa se gremo nekaj drugega. Kulturna strategija je v pripravi, ko bo pripravljena bo šla v branje odboru, nato pa bo prišla še do občinskega sveta." Kobal je tudi omenil, da si želijo, da bi se čimveč kulturnih društev vključilo v izolsko kulturno življenje. Zanimivo je, da sta tako Babnik, kot Kobal, omenila, da lahko ustanovi, ki ju vodita, izpeljeta letni finančni načrt le, če Občina Izola tekoče in ob rokih poravna svoje obveznosti. Odpis dolgov brez omejitev? Svetniki so nato soglasno sprejeli Sklep o podpisu sporazuma o izvedbi odpusta dolgov in določitvi višine odpusta dolgov. To pa tako, da se dolg lahko odpiše brez omejitve, kot so to predlagali na državni ravni. Občina Izola lahko odpusti terjatve, ki jih ima dolžnik do vrtca in Osnovne šole, ter tudi dolgove, ki so se nakopičili zaradi najemnin. Kot je poudaril podžupan Gregor Perič, pa lahko določijo le višino odpuščenega dolga, ne pa upravičenosti do odpusta, saj to opredeljuje zakonodaja. Svetniki so prav tako sprejeli sklep o odpisu neizterljivih terjatev, ki jih imajo do Občine Izola različni posamezniki in podjetja. Slišati je bilo, da je zaradi teh terjatev Občina Izola skupno izgubila več kot milijon evrov, medtem ko je na državni ravni teh sredstev za milijardo evrov. Pokopališče brez orožja Svetniki so dlje časa razpravljali o predlogu sodne poravnave za funkcionalno zemljišče pri ta-koimenovani Mihevčevi vili, kjer še vedno ni povsem jasno, katero zemljišče spada kam, oziroma komu, a so predlog poravnave sprejeli, tako kot so podali soglasje k zadolževanju Javnega podjetja Komunala Izola v višini 174.000 eur. Veliko razprave je bilo potrebne tudi pri spreminjanju Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti na območju Občine Izola. Svetniki so bili neenotni glede uporabe strelnega orožja na izolskem pokopališču, kar pride sicer v poštev le v izrednih primerih, torej ob pogrebu z državnimi častmi, ko je prisotna tudi častna četa. Da bi bila razdvojenost še večja, je poskrbel župan, ki je, tik pred glasovanjem povedal, da je sam proti uporabi orožja in bo zato glasoval proti. Na koncu je bilo 11 svetnikov za, 9 pa proti in tak sklep je bil tudi sprejet. Absolutne večine ni bilo Ponovno se je zapletlo pri glasovanju o spremembah in dopolnitvah Statuta Občine Izola, kjer se je po dolgem govoru Brede Pečan, ki je še enkrat poudarila, da moramo statut spreminjati s tresočo roko, šest svetnikov opozicije vzdržalo glasovanja, s tem pa ni bila dosežena absolutna podpora (2/3 svetnikov). Za tako ravnanje so se menda odločili, ker jih župan sploh ni povabil na razgovor o tako pomembni temi, kot je sprememba statuta občine, temveč je o tem diskutiral samo s “svojimi". “Vzdržali smo se, ker nam vsebina in vzrok za nekatere spremembe statuta ni bila poznana. Pozicija in župan se z nami (IJN) in ostalo opozicijo ne pogovarja, jo celo izključuje iz postopkov. Zato smo zavzeli stališče, da se do neusklajenih dokumentov in predlogov župana ne bomo opredeljevali v kolikor se g. župan ne bo pripravljen pogovarjati in usklajevati z vsemi izvoljenimi svetniki ne glede na politično pripadnost. (Alojz Zorko-IJN) Svetnica iste stranke (IJN), Manca Vadnjal, je glasovala kot članica Statutarno pravne komisije, saj meni, da morajo postopki teči. "Statut potrebuje kar nekaj sprememb, vendar vztrajamo, da morata pozicija in župan začeti komunicirati z opozicijskimi strankami in ljudmi v občini. V tem primeru bi moral župan oziroma občinske službe pozvati najmanj KS k sodelovanju in seznaniti javnost o postopkih, ki tečejo. ’’ “V primeru predlaganih sprememb statuta bi morale biti k sodelovanju povabljene tudi liste, ki niso v občinskem svetu, saj je ena od sprememb pomembna ravno zanje. Praksa zadnjih let nam je pokazala, da je enostransko delovanje pozicije in župana naredilo v občini veliko nepopravljive škode. Na primer ena od županovih, lahko jo imenujemo »solo akcija«, je pripeljala do rušenja pomožnih kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, tukaj je še problematika z avtocesto in vpadnicami v mesto, ureditev območja na Svetilniku,..." Manca Vadnjal Nekaj predlaganih sprememb - Spreminjanje pristojnosti krajevnih skupnosti, - Predsednik in namestnik predsednika nadzornega odbora sta lahko le iz vrst opozicije, - Pri oblikovanju stalnih delovnih teles občinskega sveta je treba upoštevati proporcionalno zastopanost strank oz. list v občinskem svetu. Pobude in vprašanja Ob koncu so svetniki podali še nekaj pobud in vprašanj. Danilo Markočič s stranke DeSus je predlagal županu, da bi Občina opravila analizo cen odvoza odpadkov Komunale Izola. Jasna Istenič, svetnica Liste Izo-lani, je vprašala, kaj se dogaja s pobudo za dodelitev prostorov lutkovnemu gledališču ter podala pobudo, da bi bilo, glede na veliko število predstavnikov za tisk, ki so zaposleni na Občini Izola, prav, da bi bolj transparentno obveščali javnost o dogajanju v občini, predvsem glede samih sej občinskega sveta. Predlagala je tudi, da glede na to, da je bilo na Občini ugotovljeno, da je internet najprimernejše sredstvo za obveščanje, bi bilo smotrno, če bi občinsko glasilo Bobnič izdajali samo na spletu, torej brez tiskane izdaje. Alojz Zorko, svetnik Izola je naša, pa je pozval župana, naj takoj pristopi k zamenjavi tabel na prometnih križiščih pri izolski vpadnici. Povedal je, naj bo promet jasen in nedvoumen, ter naj upošteva veljavno zakonodajo in veljavna imena mest in ne naselij. “Smer vožnje mora biti logično in preprosto pokazana", je še povedal Zorko, ki pogreša več prometne signalizacije na poti do predora. a.M. ------------------------------------- Ribištvo------- — — Ribiči v boj za 6 evropskih milijonov V četrtek je bila v Izoli, danes pa je v Kopru delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja na področju ribištva in ribogojstva. Novih pet ladij, ki so v Izolo prispele po tej poti, je odgnalo marsikateri dvom o sodelovanju. Aleš Bolje je eden od strokovnjakov in svetovalcev na področju ribištva in ribogojstva ter sklicateljev teh delavnic. Tako le je pojasnil namen teh delavnic in združevanja v lokalne akcijske skupine. - V prejšnji finančni perspektivi (včasih bi ji rekli srednjeročni plan op.a.) smo imeli dve lokalni akcijski skupini (LAS), eno za ribištvo, ki se je imenovala Obalna akcijska skupina Ribič in drugo za podeželje, ki se je imenovala LAS Istra. Obe sta končali svoj mandat prav zdaj, saj sta bili oblikovani za obdobje 2007 - 2013 plus dve leti, za kolikor se lahko zavleče realizacija posameznih projektov. Lokalna akcijska skupina (LAS Istra), ki smo jo ustanovili 18. septembra, pa združuje projekte s področja morja in podeželja za vse štiri občine, vključno z ankaransko. - Kaj bo z zaposlenimi v prejšnjih akcijskih skupinah? - Tam ni bilo zaposlenih. Imeli smo le upravljalce, v našem primeru je bila to Tina Cerkvenik, ki je zelo dobro opravljala vse formalne postopke za člane tega konzorcija, ki ga sestavljajo pravne in fizične osebe, društva, združenja, skratka, kdorkoli v tej skupini najde nek svoj interes. Mislim, da se je večina članov prejšnjih dveh akcijskih skupin včlanilo v to novo Lokalno akcijsko skupino in da jih je že zdaj okrog 115. Seveda pa se lahko včlanijo v skupino kadarkoli, pomembno je, da imajo projekt s področja kmetijstva ali ribištva. Dogovorjeno pa je, da bo upravljanje akcijske skupine v domeni Regionalnega razvojnega centra in verjamem, da bodo tam našli tudi delo za tiste, ki so se v tej prvi finančni perspektivi dobro znašli. - Ribištvu je, v tej novi evropski perspektivi, namenjenega kar precej denarja. - Ribištvu v ožjem pomenu besede je namenjenih nekaj več kot 6 milijonov Burov, seveda pa je treba vedeti, da to velja za celo Slovenijo in gotovo bo šel del denarja tudi sladkovodnemu ribištvu, če bodo ustanovili kakšno lokalno akcijsko skupino, recimo za posočje. Bistvo delovanja te četrte osi je, da prihajajo ideje za projekte „od spodaj navzgor," seveda pa projekti še niso razgrnjeni ali jih kdo celo malo skriva, toda, ko bomo spomladi dokončno registrirani pri Ministrstvu in s tem dobili pravico sodelovanja na razpisih, bodo tudi ideje in projekti postali zelo konkretni. Da je interes velik priča tudi to, da današnja delavnica v Kopru ni bila predvidena in jo izvajamo danes na pobudo koprskih ribičev in mestne občine Koper. - So ribiči manj skeptični do tovrstnega organiziranja, kot so bili pred leti? - Res je, v prvi perspektivi je bilo med ribiči precej skepse, saj so imeli veliko slabih izkušenj z različnimi razpisi, toda potem so ugotovili, da je ta proces vendarle drugačen, saj smo za 18 projektov dobili kar 2,8 milijona eurov evropskega denarja. Ko so ribiči videli, da so projekti realni, in uresničljivi, konec koncev to vidijo tudi v našem pristanišču, so resneje pristopili k stvari. Seveda pa to ne pomeni, da denar pade z neba. V resnici je treba najprej zagotoviti lastni denar za realizacijo projekta, šele potem lahko dobiš denar iz razpisa. To je lahko problem. - Posebej pri tistih, ki nimajo pla-čenih vseh davkov in prispevkov, skratka, pri siromašnejših... - Žal je res tako. Država pač najprej želi, da imaš poravnane vse svoje obveznosti do nje, še večji problem je lahko to, da si sam sposoben realizirati projekt in potem šele lahko dobiš denar. Ljudje si sicer pomagajo na različne načine, od izposoje denarja do bančnih kreditov in garancij. Upam, da bo zdaj lažje priti do slednjih, sicer bodo spet v prednosti, recimo jim „bogati“, oziroma tisti, ki ne živijo iz rok v usta, čeprav imajo dobre ideje. - Je treba pri tem imeti tudi kakšno soglasje ali pomoč lokalne skupnosti? - Ne, razen v primeru, če gre za kakšen projekt, kjer bo potrebno kakšno gradbeno dovoljenje ali kaj podobnega. - Bo naše ribištvo obstalo le kot rezultat različnih evropsko in državno financiranih projektov? - Naše ribištvo je, zaradi samih razmer, postalo trajnostno, vzdržno in dejansko na nek način skoraj butično. Naš prispevek k ribjemu življu v Jadranu in Sredozemlju je, v primerjavi s Hrvaško, Italijo, Španijo in ostalimi državami, zelo mi-noren. Pa vendar je prav, da se tako obnašamo in ne lovimo vsevprek in brez meja, čeprav se mi včasih zdi, da bomo morali v prihodnje, v določenih obdobjih, ribiče celo prositi, naj vendarle grej o na morje, ker imamo premajhen izlov. In lahko se zgodi, da ne bo koga prositi, saj ribič ne postaneš kar tako. Ribištvo je v glavi in srcu in ne le v čolnu. D.M. Javni razpis za 4 tisočake Občina Izola je objavila javni razpis za dodelitev sredstev državne pomoči za ohranjanje in razvoj ribištva ter za pridobivanje hrane iz morja v občini Izola za leto 2015. Sredstva se dodeljujejo po pravilu de minimis, kar pomeni, da istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju dodeljena skupna pomoč de minimis ne sme preseči 30.000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let, ne glede na obliko in namen pomoči. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev pomoči za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja ribištva in marikulture v občini Izola v letu 2015. Do tod se zdi vse, kot mora biti. Potem pa sledi presenečenj. Skupna vrednost razpisanih sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj ribištva ter pridobivanje hrane iz morja v občini Izola znaša, verjeli ali ne, 4.000,00 EUR. Denarje namenjen sofinanciranju stalnega priveza za ribiška plovila ter za plovila za marikulturo, po domače, občina bo nekoga pač rešila plačila dolga za privez, ki ga sicer zaračunava Komunala. V celoti bodo iz teh štirih tisočakov plačali privez tistemu upravičencu, ki opravlja izključno dejavnost ribištva oziroma dejavnost marikulture in predloži dokazila o najmanj 60 (šestdesetih) v preteklem letu oddanih ladijskih dnevnikih oziroma tistemu upravičencu, ki poleg ribištva oziroma marikulture opravlja še drugo dejavnost in predloži dokazila o najmanj 50 (petdesetih) v preteklem letu oddanih ladijskih dnevnikih. V kolikor je plovilo upravičenca registrirano za več dejavnosti (ribištvo, marikul-tura, prevoz potnikov, gostinstvo, drugo), velja sofinanciranje priveza le za obdobje, ko upravičenec opravlja ribiško dejavnost oziroma dejavnost marikulture. ur Hiša na hribu Boj z morsko vodo se nadaljuje Sončno nabrežje in Veliki trg se te dni spreminjata v občasno delovišče, saj izolska Komunala ponovno preverja tamkajšnjo kanalizacijo in skuša odkriti, kje morska voda vdira v sistem odpadnih vod, kar povzroča težave že v izolskem prečrpovališču, še več pa v čistilni napravi. Izolska Komunala se je, zaradi vdorov morske vode, na Sončnem nabrežju lotila sanacije sekundarnega kanalizacijskega sistema. S tem v zvezi sporočajo, da bodo do 9. oktobra delno zapirali pločnike in cestišče, in sicer na odseku od začetka Sončnega nabrežja do svetilnika ter od Sončnega nabrežja do Srednje šole Izola. Problem z vdorom padavinske vode ob večjih nalivih in visokih plimah so sicer skušali rešiti že ob prenavljanju Sončnega nabrežja, zgradili so tudi nov zadrževalnik in črpališče, ki naj bi morsko in padavinsko vodo prečrpavala v morje, vendar so se težave nadaljevale. Kot je povedal. direktor izolske Komunale, Denis Bele, sedanja dela niso neposredno povezana z deli ob obnavljanju Sončnega nabrežja, saj gre za kontrolo, ki je pri takšnem sistemu pač obvezna. V sodelovanju z ustreznimi podizvajalci tako pregledujejo vse odseke posameznih vodov, pri tem si pomagajo z zračnimi baloni in kamerami, tako da bodo čimbolj natančno pregledali vse spoje različnih delov sistema. Zanimivo je, da je med enim od takšnih pregledov počil zračni balon in je pri tem nastal takšen zračni pritisk, da je znak za delo Iz enega od stanovanj v Smrekarjevi ulici se je pred dnevi pokadilo in sredi dneva so v staro mesto prihiteli gasilci poklicne brigade, ki so nevarnost hitro odstranili. Težav s parkiranjem in dostopom pa so imeli kar nekaj. na cesti poletel v zrak in padel na vetrobransko steklo avtomobila parkiranega na Velikem trgu ter ga razbil. Na Komunah pravijo, da bodo po dokončanju teh del dobili dovolj natančne podatke o stanju siste- ma kanalizacijskih vodov, tako da bodo lahko sanirali dele, kjer morska voda morda še prodira v sistem. Voznike in pešce pa prosijo za razumevanje in upajo, da bo, zaradi del, čim manj težav. rt; OBČINE PADAJO Z NEBA piše: Franc Krajnc Vse slovenske občine (212) se danes ubadajo z vprašanjem ah bodo od države prejele kaj več kot 519 evrov poprečnine na občana, kar v bistvu v primerjavi s preteklimi leti pomeni določeno zmanjšanje in tozadevno tudi manj sredstev za uresničitev občinskih načrtov. Res pa je, da zaradi manjše poprečnine v občinah ne bodo zmanjšali plač občinskim uslužbencem, svetnice in svetniki ne bodo prejeli manj sejnin, nič manj ne bo posebnih nagrad, morda tudi ne pogodbenih »strokovnjakov«. Da so slovenske občine, tudi obalne, močno zadolžene ni nobena novost. Tudi ne, da bodo kljub tem neugodnim rezom imele denar za plače, bo pa ga precej manj za investicije, za kar si bodo morale izposojati denar, če jim bo ZUJF in zakon o financiranju občin to dovolil? Dolg slovenskih občin ta trenutek znaša okrog 800 milijonov evrov, od tega v štirih obalnih občinah nekaj čez 50 milijonov, ah blizu 7 % vsega dolga občin. Obalno-kraško gospodarstvo, zlasti gostinska panoga, je tudi zelo zadolženo. Pri višini zadolžitev na Slovenski obali računano na občana še vedno nosi zastavo Mestna občina Koper, župan Boris Popovič pa se zna pohvaliti kako je ta občina napredna in kaj vse so že naredili. Po izjemno strukturnem proračunskem nesorazmerju sledi Občina Izola, i ki skorajda ni sposobna začeti nobene večje investicije brez posojila, še najmanj težav pa bo imela Občina Piran, ki pa se (iz previdnosti) ni lotila nobenih večjih projektov. Ostaja dejstvo, da bodo tudi slovenske občine morale začeti dehti usodo slovenskega gospodarstva. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. Turizem Begunec v krajinskem parku Strunjan Eno najbolj subverzivnih kitic v zgodovini ameriške folk zgodovine je napisal Woody Guthrie. Gre za kitico v znani pesmi, ki pa je pogosto izpuščena iz njenih bolj znanih različic. Tako-le gre: BOTANIČNA POT RASTLINE OD SOLIN DO KLILA___ eezaaM-v GtOURAFSKA POT SVET MED MORJEM IN KOPNIM j%k GeoloSka pot GEOLOŠKI ZAKLADI 1 $TRUN|ANSKEGA KLILA J-*- «•>• r -člhw • 1» »»■■fc*. r..... ...... . vn - . - .-rw., »n t ••hrteun*. ga UDELEŽITE SE VODENEGA (Ki LE DA UU Jf c. L*rfi umi iuv»l »v* JOavirmJ r»uVii :i -ir. ibe) www ie' o O v. 1- JI As I went ivalking I saw a sign there (Med hojo sem opazil znak,) And on the sign it said “No Trespassing.” (na znaku pa napis "Ni prehoda.”) But on the other side it didn’t say nothing, (Toda na drugi strani ni bilo napisa) That side mas made for you and me.’ (Tisto stran so naredili zate in zame) Mislim - oziroma upam - da se vsi zavedamo, da je koncept zasebne lastnine iluzoren, da v pravem smislu sploh ne obstaja. Mi smo minljivi, ampak zemlja, vsaj kar se nas tiče, nikakor ni, navkljub dolgoročnim znanstvenim napovedim, ki nam danes pomenijo toliko, kot strah pred nočnim pohodom kakšnega dinozavra. Torej lahko poskakuješ po koščku zemlje, ki si ga kupil in kričiš “Moja moja moja!”, ampak, ko boš na taisti zemlji pokopan, ta zemlja ne bo več tvoja. Lahko temu rečemo filozofija, a je tudi bistvo narave in le dobrohotnosti ostalih živalskih vrst se ljudje lahko zahvalimo, da se prepričujemo, kako si zemljišča lahko lastimo. Nekaj res zabavnega se je zgodilo, ko sem se z nekaj otroki odpravil na priložnostni ogled živali v Krajinski park Strunjan, kjer smo se potepali pretežno po nepokoše-nih oljčnikih. Naključno, povsem naključno, sem ravno pred tem prebral brošuro o tem, kako je krajinski park edinstven in raznolik, kako ima razgledne točke, ljudje, ki v njem živijo, pa kar pokajo od kulturne dediščine. Seveda nas je prvi človek, na katerega smo naleteli, z razdalje kakšnih pet koron nižje v dolini, opozoril, da smo na njegovi zemlji. Bilo je kar zabavno, saj je možakar najprej pritegnil našo pozornost z živalskim zvokom, nato pa, ob hčerki, ki mu ni segala do kolen, naredil tisto prelepo severno-ja-dransko, italično gesto, najbolj znano s cest, ko dvignemo dlan in se konec palca dotika konic ostalih prstov. “Mota”, s katero vprašamo: “Kaj je narobe s tabo?” Pa sem gesto ponovil še jaz, v upanju, da bom spoznal kakšno lokalno šego, naprimer: V istrskem oljčniku ne govorimo. Sporazumevamo se z rokami. Potem sem ga vendarle, v slovenščini, vprašal: “Kaj?” On pa: “Privat! To je privat!" Verjetno bi moral govoriti v angleščini, saj sem vendarle begunec, on pa domačin. A sem se vseeno potrudil: “Samo hodi." Od tod naprej je bila debata bolj podobna slabi sonati, v kateri si nihče od naju ni želel, da bi se srečanje sprevrglo v kaj hujšega, kljub temu pa si nikakor nisva prišla skupaj. Smejal sem se, ob mislih na obljubljeno srečanje z domačini, prepolnimi kulturne dediščine, kot je bilo zapisano v brošuri. Kdo pa sem jaz, da bi lahko trdil, da med istrsko kulturno dediščino dejansko ne sodi tudi: “Spravi te svoje jebene noge z moje zemlje!?” In to bi bilo vse o tem dogodku, če ne bi bili ravno sredi begunske krize, v obdobju, na katerega sem čakal že dlje časa zato, da tudi sam razglasim svoj status begunca, obratnega migranta, ki prihaja iz dežele, kjer je vsega veliko zato, da ubeži politiki ubijanja in še bolj toksične kulture. Nisem pa računal na vso to konkurenco lačnih, obupanih beguncev. Na dan mojega pisanja, 18. septembra, so zahodno azijske begunce preusmerili na Hrvaško, po peklu, ki so ga doživeli na Madžarskem. Oh Madžarska! Ti oblegana država. Vsi sovražijo Madžarsko, ker so se obnašali grozno do beguncev, kar seveda nikakor ni prav. Ja, voditelji Madžarske so svinje, a to je bilo jasno še preden so begunci prišli do njih. Toda, ali madžarska svinja nima pravice razmišljati tudi o tem, kdo je krizo pravzaprav povzročil? Je Madžarska bombardirala Irak, Afganistan in Sirijo? Ampak res, naj se jebejo za svojo nehumanost v času, ko obupani ljudje potrebujejo pomoč. In, ko smo že pri tem, naj se po malem jebe tudi Nemčija, ki je naznanila, kako bo sprejela stotisoče beguncev, ne da bi jim omogočila varen prehod do svojega ozemlja. Je Angela morda Slovenijo seznanila s svojim načrtom? Slovenija je že dobila svojo porcijo, potem, ko je zavrnila prve begunce, in čeprav bi raje videl, da jih ne bi, se sprašujem, kdo sploh obvladuje situacijo na slovenski meji? So ti ljudje usposobljeni za reševanje tovrstnih kriznih situacij? Zakaj imam stalno občutek, da načrt sploh ne obstaja? Torej, beguncem bodo prej ali slej omogočili vstop v Slovenijo, ki jih bo sprejela menda okoli 5000. Kako bodo to izvedli? Kakšne ukrepe je možno sprejeti, da njihov azil ne bi spominjal na zaporno kazen? Slišal sem, da bo Izola sprejela 50 beguncev, ki jih bodo nastanili v velik, skladišču podoben objekt. Bo ta objekt varovan? Se bodo posamezni begunci lahko odločili, da Slovenija ni destinacija po njihovi izbiri? Jih lahko povabim na večerjo ter peljem na sprehod? Mnogi od teh beguncev so bili še do nedavnega ljudje iz oljčnikov in morda si bodo zaželeli sprehoda po Krajinskem parku Strunjan. Pravijo, da če si zelo tiho, lahko slišiš želve, kako hodijo, če pa si glasen, lahko prestrašiš srno. In če si zelo, zelo previden, ob tem pa se izogibaš ograjam in se giblješ pretežno v visoki, nepokošeni travi oljčnikov, se lahko približaš na vsega kakšnih 10 do 20 metrov samem utelešenju lokalne kulturne dediščine. Rick Harsch Planinci OŠ Livade od Hrastovelj do Kubeda in nazaj To soboto smo planinci OŠ Livade odprli novo pohodniško sezono malo drugače in sicer kot del dneva odprtih vrat društva Boškarin iz Hrastovelj. Za tiste, ki tega društva ne poznate, to je društvo, ki si je vzelo za izziv "ohranitev istrske kulturne dediščine v zaledju Slovenske Istre in spodbujanje njenega nadaljnjega razvoja”. Tokrat so na dnevu odprtih vrat ponujali voden ogled Parka avtohtonih rastlin in živali, različne delavnice, ex-tempore, mi pa smo se udeležili vodenega krožnega pohoda od Hrastovelj do Kubeda in nazaj (hvala vodiču, Vojku Udoviču iz Gobarskega društva!). Na ciljni oz. hkrati startni točki na kmetiji Trček so nas čakali odlični bobiči ("s sostanco”) in palačinke (z domačo marmelado po izbiri). Že lani smo veliko pohodov (in poletni tabor) izpeljali v sodelovanju z učenci in mentoricami iz OŠ Ivana Babiča-Jagra Marezige ter OŠ Oskarja Kovačiča Škofije (pod okriljem PD Piran). Tudi to pohodniško sezono smo odprli - skupaj! Po veliko lepih lanskoletnih izkušnjah smo se odločili vzdrževati in poglabljati naše sodelovanje. Manjkala nam je le OŠ Vojke Šmuc iz Izole ter njena podružnica iz Kort. Nič zato! Je že napovedano - na naslednjem pohodu bomo skupaj. učiteljica Ana santin. Kmetijski objektiv-------- Neprofitna stanovanja v nizkem startu Občina Izola bo pričela z izdajo odločb prosilcem, ki so se prijavili na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Občina je v maju objavila javni razpis za oddajo najmanj 24 neprofitnih stanovanj, na katerega je prispelo 285 vlog. Menola vabi 29 vlog je bilo z odločbo že zavrnjenih ali zavrženih, saj prijavitelji niso izpolnjevali formalnih pogojev za prijavo na razpis ali vlog niso pravočasno dopolnili. Po ogledu stanovanjskih razmer pri prosilcih, ki so uveljavljali točke za bivanje v neprimernem stanovanju in temeljiti proučitvi vseh prispelih vlog, pa je občinska uprava pričela s pripravo preostalih odločb. Prve odločbe o uvrstitvi na listo A oz. B in o številu doseženih točk bodo prosilci prejeli v začetku oktobra, vse pa bodo izdane predvidoma do konca oktobra. Na pristojnem občinskem uradu opozarjajo prijavitelje, naj ne čakajo zadnjega dne za prevzem priporočene poštne pošiljke z odločbo. Prednostna lista upravičencev se namreč lahko sestavi in objavi šele po dokončnosti vseh odločb. To naj bi bilo predvidoma konec novembra. Novi najemniki bi se v neprofitna stanovanja lahko vselili še pred koncem leta. Z udeležbo in brez Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi, in sicer lista A za 12 stanovanj predvidenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine, ter Občina bi lahko kupila ta neprofitni blok ________________________________________. Morskošportni ribolovni klub Menola vabi mlade ribiče, stare najmanj 10 let, k vpisu v klub v ponedeljek 05.10.2015 ob 17 uri v prostore kluba v ulici Istrska vrata 4. Srečanja bodo ob ponedeljkih od 17.30 do 19 ure. Naučili se boste ribolova, tekmovanja v ribolovu, priprave ribolovne opreme, vezanja vozlov, uporabe različne vabe, prepoznavanja rib in skrbi za morje in okolje. Med člani bomo izbrali tekmovalce, ki se bodo udeležili klubskih, državnih in mednarodnih tekmovanj. Članarina je 10,00 Eur letno. lista B za 12 stanovanj predvidenih za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo v višini 10 odstotkov vrednosti stanovanja in varščino. Prednostni listi veljata eno leto od objave. V kolikor bo občina v tem času pridobila še kakšno stanovanje, bo to dodeljeno naslednjemu upravičencu s prednostne liste. Po informacijah ob objavi razpisa naj bi izpolnjevanje pogojev ocenjevala posebna županova komisija, ki so jo imenovali septembra 2013, vendar se komisija, po doslej znanih informacijah še ni sestala in so ocenjevanje verjetno opravile kar strokovne službe občine. ,,, PANTHEON” Blagajniške rešitve Vse kar potrebujete za izdajo računov, tudi na terenu. Še nimate pametnega Akcijski paket C Tablica ODVS Mira 7" in tiskalnik telefona ali tablice? Timposssu Cena 106,00 € Izkoristite ugodno ponudbo! (brez DOVI Akcijska ponudba do 1.12. 2015 - BREZPLAČNA uporaba storitve Velja za nove naročnike stontve Mobilna blagajna in za obstoječe naročnike Mobilna blagajna, ki dokupijo uporabniške licence. Po izteku akcijskega obdobja se mesečna naročnina zaračuna po veljavnem ceniku www.datalab.si/retail 101 25 28 9501 prodaja@datalab.si aSISFiStJSoS Francoski srednješolci na obisku V četrtek, 24.09.2015 je Izolo obiskalo 31 dijakov srednje šole MFR iz mesta Saint Chamond, ki se nahaja v neposredni bližini mesta Saint Etienne. Tam deluje Konzulat RS, ki skrbi, da se že vrsto let dogajajo razna sodelovanja in izmenjave med Francijo in Slovenijo. Šola MFR tesno sodeluje s konzulko Tatiano Dumas Rodica, in v Slovenijo vozi svoje dijake že več let, želje po še tesnejših stikih pa je pokazala tudi letošnja ekskurzija. Dijake so na petdnevni ekskurziji spremljali ravnatelj, dva profesorja ter asistentka s slovenskega konzulata, Eva Likar. Nastanjeni so bili v mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič, obiskali pa so Šolski Center Nova Gorica, Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana in Srednjo šolo Izola. Ker so interes za sodelovanje izkazale vse šole, bo to v prihodnosti tako slovenskim kot francoskim dijakom, v sklopu programa Erasmus +, omogočilo opravljanje tri-tedenske prakse v tujini (cca 35 njihovih dijakov bo predvidoma v Sloveniji že naslednje šolsko leto). Poleg prijetnih in profesionalnih sprejemov na partnerskih šolah so gostje uživali tudi v ogledih Pirana, kobilarne Lipica, Postojnske jame, Ljubljane in seveda Izole. Na Turističnem informacijskem centru (TIC) jih je sprejel direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič, nadaljevali so z obiskom izolske Srednje šole, ki je po oddelčni sestavi zelo podobna šoli MFR. Tam jih je sprejel pomočnik ravnateljice, Dejan Mužina, skupaj s predstavniki učiteljev in dijakov, ki so poskrbeli za odlično predstavitev srednje šole. Za zaključek obiska pa je TIC s svojim vodičem poskrbel, da so si francoski dijaki ogledali še lepote Izolske arhitekture in dediščine ter prisluhnili izolski legendi. Polni vtisov so že napovedali, da se bodo kmalu vrnili nazaj. Nina Markovič V gosteh še vedno suša tih smo dosegli še dve uvrstitvi na glavni del turnirja. Uroš Žavbi je za med 16 izgubil s 3:0 proti Deanu Jo-kiču iz Mengša, Mihael Kocjančič pa je v osmini finala, prav tako s 3:0, izgubil proti Leonu Veronik iz Radelj. Tekma z Dobovo že v petek Urbanscape Loka : Istrabenz plini Izola 30:22 (12 :9) RD Istrabenz plini Izola: Gregorič (4 obrambe), Vončina (5 obramb), Logar (1), Jurič 5, Čolič, Gjerek 1, Božič 5, Zorič-Stepančič 2, Selišnik 2, Žgavec, Čosič 4, Kecman, Vukovič, Gomezelj, Velkavrh 3, Konig, Madžarevič. Trener: Borut Hren. Tudi tretje gostovanje - tokrat v Škofji Loki, našim fantom ni prineslo želenih točk. Loka je sredi drugega dela prišla do odločilne prednosti, ki je bila na naše fante previsoka, da bi spremenili dogajanje in prišli vsaj do remija. Začetek srečanja je bil obetaven, saj je bil do dvajsete minute rezultat izenačen (7:7), v zaključku prvega dela pa so domači prišli do solidne prednosti. Zadeva bi bila obvladljiva, če ne bi izolski rokometaši po prihodu z odmora dopustili tekmecem delni izid 9:2. Loka je tako pri rezultatu 21:11 prišla do neulovljive prednosti in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Izolska vratarja Martin Gregorič in Blaž Vončina sta sicer nabrala nekaj obramb, vendar malo v primerjavi z domačim čuvajem mreže Aljažem Pajtarjem, ki jih je zbral kar 21 in tako bistveno prispeval k razvoju tekme. Izola je na lestvici zdrsnila za dve mesti in je trenutno na trinajstem mestu. Tekma z Dobovo bo že v petek ob 19.00 v Kraški. Sicer pa so na sedežu Rokometne zveze Slovenije opravili žreb parov v letošnjem moškem pokalnem tekmovanju. V osmino finala je neposredno uvrščenih 27 ekip, deset se jih bo moralo pomeriti že v prvem krogu. Najbolj zanimiv par prvega kroga bo zagotovo Maribor Branik in Istrabenz Plini Izola, ki se bosta v 1. NLB Leasing ligi pomerila prihodnji petek. Tekme prvega kroga bodo 28. oktobra, zaključni turnir najboljših štirih ekip pa 16. in 17. aprila prihodnje leto. So se pa naši fantje v prijateljski tekmi doma pomerili tudi z mladinsko reprezentanco Slovenije. Izolani so prikazali dobro predstavo, bili večji del tekme v prednosti in na koncu zasluženo zmagali z 32:29 (17:13). Forma naših se dviga, kar je spodbudno pred petkovim obračunom z Dobovo. Kristjan Jurič in Peter Božič sta dala po 7 golov, Elvin Čosič in Andraž Velkavrh pa po 4. V soboto 26.9. smo v Izoli odigrali 2. krog v sosedskem derbiju z Žurd Koper. Starejše deklice A so bile premočan oreh za ŽURD-ovke in so prinesle nove točke z zmago 19 :16. Kadetinje so v prvem polčasu zaostajale za 3 do 4 gole, kar pa so nadoknadile v drugem, ki so ga skoraj v celoti vodile za gol razlike. Žal se v zadnjih sekundah napad ni izšel po naših željah in so dekleta izgubila s 26:27. Ob polni dvorani in glasnem navijanju obeh strani je bilo čutiti pravi rokometni duh. Le želimo si lahko še takšnih srečanj. Starejše deklice A in kadetinje v soboto 3.10. gostujejo pri DRŠ Vrhnika, medtem ko mladinke VIP igrajo v Izoli proti ŽRK Tržič v nedeljo ob 16.00 uri. Vabljeni. S.SNL-zahod Rezultati 6. kroga Cerknica : II. Bistrica 1:2 (0:0) Bilje : Jadran Dekani 2:4 (0:1) Tabor Sežana : MNK Izola 0:1 (0:1) Brda : Ajd. Škou 1:2 (1:0) Farna Vipava : Adria Miren 1:5 (1:1) Tabor Sežana : MNK Izola 0:1 (0:1) Sežana, 26.09.2015 ob 16.00, gledalcev 50 MNK Izola: Bužan Primož, Humar Žan, Mandir Marin, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Božič Marko, Finkšt Niki (Stojanovič Nikola 82'), Bordon Aleks (Čauševič Aron 77'), Mihailovič Nik, Podgajski Bo-stian (Jacquet Boschi Enrique Ivan 90'), Zatkovič Mitja Strelci: 0:1 - Vidakovič Dražen (39') Kadetinje in Manca Paljk prve V soboto so naši mladi tekmovalci in tekmovalke nastopili na tradicionalnem Kajuhovem turnirju v Ljubljani. V ekipnem delu sta naši kadetinjeiv postavi Kirn Fink in Lea Paulin osvojili prvo mesto. V finalu sta tesno s 3:2 premagali domačo ekipo Kajuha iz Ljubljane. Do medalje je pri kadetinjah prišla tudi Kirn Fink. V polfinalu je s 3:0 izgubila proti kasnejši zmagovalki turnirja Lari Opeki iz Kajuha in tako je bila na koncu tretja. Na finalni del turnirja se je uvrstila tudi Lea Paulin, in sicer med osem najboljših. Za med štiri je s 3:1 izgubila proti Živi Staniši iz Mute. Pri mlajših kadetinjah je Manca Paljk brez težav prišla do zmage. V finalu je prepričljivo, s 3:0, premagala Gajo Kebotič iz Mengša. Pri mlajših kade- Priprave na SP v polnem teku Dober mesec pred začetkom svetovnega prvenstva v razredu finn se je Vasilij Žbogar iz Valencije preselil na Gardsko jezero, kjer bo z jadralci, ki jadraljo pod okriljem trenerja Luče Devotija nadaljeval s pripravami na tekmovanje na Novi Zelandiji. “V Španiji sem jadral s sposojeno opremo, tako da je bilo v ospredju vzdrževnje forme, drugače pa bo na Gardskem jezeru. Zdaj dobim novo jadrnico, za katero se moram zahvaliti Luci Devotiju in Romanu Teplyju. Čeprav imajo proizvodnjo do prihodnjega leta polno zasedeno so vseeno uspeli narediti novo jadrnico. Zdaj imam dve enaki, kar je za treninge zelo pomembno, tako da bom zdaj imel do olimpijskih iger ves čas isto opremo, kar je osnova, da v Riu lahko računam na kakšen dober rezultat,” je Izolan navdušeno pripovedoval o novi jadrnici, ki je zelo podobna tisti, ki jo je predstavil spomladi: “Nekaj malenkosti je sicer spremenjenih, ampak to so res podrobnosti. To ne bo vplivalo na hitrost jadrnice, bomo videli kako se bo izkazala na vodi. Na Gardskem jezeru še ne bo pravih odgovorov, ker to je sladka voda in jadrnice se malo drugače odzivajo. Ta ne bo najboljša za sladko vodo, ker ima dolgo in ozko vodno linijo, starejše jadrnice so širše in lažje vozijo po takšni vodi, zato ne računam, da bo tu neka izjemna hitrost. ” ŠPORTflR ŠOLfl mfiESTRRL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE za otroke od 2. • 8. let INFO: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM Bo pa nova jadrnica vsekakor zelo pomembna za nadaljevanje priprav na olimpijske igre v Rio de Janeiru prihodnje leto: “Na predolimpijski regati sem videl, da je nujno, da treniram in tekmujem z isto opremo, da si ne sposojam, ker sposojena je drugačna in nimaš realnega rezultata kje si, zato sem se odločil za novo jadrnico, da vedno z istimi materiali jadram, treniram in vozim regate.” Cilj Žbogarja je napredek, ki se po padcu s kolesom in poškodbi še ni vrnil v prejšnje stanje: “Sigurno še nisem tak kot sem bil marca ali aprila, tudi po rezultatih testitanj sem še vedno 20,25 odstotkov slabši, ampak tako to je. Bom potreboval še ene dva tedna treningov, da pridem nazaj. Ne morem z glavo skozi zid, čeprav včasih probam, ampak potem dobim vročino in zgubim dva, tri dni treningov. Poskušamo pravilno dozirat treninge, da ne pride do pretreniranosti in da bom čim bolje pripravljen za svetovno prvenstvo.” Svetovno prvenstvo bo sredi novembra, do takrat pa ga poleg treningov na Gardskem jezeru čakajo še priprave v Valenciji, 25. oktobra pa potuje na Novo Zelandijo. Planinšič državni prvak Državno prvenstvo razreda optimist v organizaciji JK Jadro Koper se je uspešno zaključilo. Prvi dan prvenstva je organizatorjem ponagajalo vreme, jadralke in jadralci so v petek zaradi brezveterja ostali na kopnem. V sobot so izpeljali prve štiri plove, v nedeljo pa so jadralke in jadralce razvrstili v zlato in srebrno skupino. Zlata skupina je po burji, ki je pihala s sunki do 28 odjadrala še štiri plove (skupaj osem), srebrna pa tri, skupaj sedem plovov. Naslov državnega prvaka pri dečkih je osvojil Matej Planinšič (JK Pirat), pri deklicah je državna prvakinja postala Marina Vrščaj (WSC Črnomelj), pri kadetih pa je državni prvak postal Daniel Cante (JK Izola). Prvo mesto v absolutni razvrstitvi je osvojil Italijan Mathias Meniš (SVBG). Končni rezultati državnega prvenstva razreda optimist 2015 Sportajte z nami! Dnevi odprtih vrat izolskega športa - od 19. septembra do 24.oktobra 2014 Izkoristite brezplačne športne dejavnosti in spoznajte izolski šport! Četrtek 1.10.2015 ----------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (mladi) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, vpis novih članov SAVATE KLUB OBALA francoski boks 19.30-21.00 OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju) - S treningi pričnemo v torek 22.9. Teoretična in praktična predstavitev francoskega boksa, predstavitev opreme, za člane je vadba do 24.10. brezplačna. Ogled treningov in vpis novih članov. ODBOJKARSKI KLUB IZOLA 16.00-17.30 (mala) 17.30-19.00 (mini) TELOVADNICA OŠ LIVADE - Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 18.00-19.30 MESTNI STADION IZOLA -Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MNK IZOLA 17.30-19.00 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC (telovadnica) -Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Petek 2.10.2015 ------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 13.00-14.00 (šola) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja... STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 - Predstavitev streljanja preko SKAT-a (računalnik), predstavitev opreme, ogled treningov, vpis novih članov. ODBOJKARSKI KLUB IZOLA 16.00-17.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE - Predstavitev male odbojke (9-11 let)... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.00-17.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 18.30-20.00 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MNZ IZOLA15.00-16.30 - OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) - Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008,2009 in mlajši Sobota 3.10.2015 ------------------------------------------------ JADRALNI KLUB OLIMPIC 11.00-14.00 PROSTORI KLUBA, VOLARIČEVA 9 - Predstavitev dejavnosti kluba, predstavitev jadralnih razredov, priprava jadrnice in jadralca na trening, ogled treninga na morju, vpis novih članov. VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 - 10.30 (redni trening) 10.30 - 11.30 (po treningu) DVORIŠČE,IGRIŠČE,VESLARNA,TELOVADNICA - VK ARGO Dantejeva 20 (v Marini Izola) Ogled treningov, pogovor s športniki (udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev, mladi veslači trenerji...), vpis novih članov. Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, predstavitev treninga moči in vzdržljivosti, vpis novih članov. ROKOMETNO DRUŠTVO IZOLA 9.00-11.00 ŠPORTNA DVORANA, KRAŠKA - Predstavitev rokometa, ogled treninga in tekme sodelujočim na ogled tekme članov v l.NLB leasing mini rokometa, vpis novih članov, vabilo ligi. SABLJAŠKI KLUB IZOLA 9.15-10.45 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov. Nedelja 4.10.2015 --------------------------------------------------- VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 -10.30 (čas rednih treningov) 10.30 - 11.30 (po treningu) DVORIŠČE.IGRIŠČE.VESLARNA,TELOVADNICA - VK ARGO Dantejeva 20 (v Marini Izola) Ogled treningov, pogovor s športniki... Ponedeljek 5.10.2015 ------------------------------------------------ BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (člani) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja ... NTK ARRIGONI 17.30-18.30 TELOVADNICA ARRIGONI - Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis ter vpis novih članov ŠD ADRENALINA (040/501-379) www.adrenalina.si 18.00 FITPLUS CENTER Izola - center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1 Aktivno sodelovanje na vadbi; potrebujete: brisačo, vodo, udobno oblačilo: AERO mix KEGLJAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH - Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine SABLJAŠKI KLUB IZOLA 19.30-20.30 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 - Predstavitev sabljanja... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 Torek 6.10.2015 ----------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (mladi) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja... ' STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 - Predstavitev streljanja preko SKAT-a... SAVATE KLUB OBALA francoski boks 19.30-21.00 OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju) S treningi... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.30-18.00 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 MNK IZOLA 18.30-20.00 MESTNI STADION IZOLA - predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MNK IZOLA -16.00-17.30 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC (telovadnica) - predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Sreda 7.10.2015 ---------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (člani) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja... NTK ARRIGONI 17.30-18.30 TELOVADNICA ARRIGONI - Preizkus znanja in demonstracije igre... ŠD ADRENALINA (040/501-379) www.adrenalina.si 18.00 FITPLUS CENTER Izola - center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1 Aktivno sodelovanje na vadbi; potrebujete: brisačo, vodo, udobno oblačilo:' Vadba na žogi (BOSU) ODBOJKARSKI KLUB IZOLA 16.00-17.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE - Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov. KEGLJAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH - Predstavitev kegljanja... SABLJAŠKI KLUB IZOLA 15.15-16.45 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 Predstavitev sabljanja... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 MNK IZOLA 19.30-21.00 MESTNI STADION IZOLA - predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MNK IZOLA 15.00-16.30 OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) - predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Naši uudje Miru je jadrnica zbežala v Gradež V soboto bodo nekaj svojih, ročno izdelanih ladijskih modelov, v Plaču Izolanov, razstavili člani modelarske sekcije Univerze za tretje življensko obdobje. Razstava bo združena z razstavo fotografij izolskih ribiških ladij, ki so delo fotografa in snemalca Siniše Rančova. O izolskem modelarstvu včeraj in danes smo se pogovarjali z znanim modelarjem, Rudijem Semelbauerjem. - Nekateri pravijo, da če se pri vaših letih ukvarjate z modelarstvom, vam gre na otročje. Ampak dejstvo je, da se s tem ukvarjate že vse življenje. - Tako je, z modelarstvom se ukvarjam od malih nog. Če me spomin ne vara, sem svoje prve modelčke sestavil pri petih ali šestih letih in to mi je ostalo v krvi vse do današnjih dni. No, ko sem bil v službi je bilo časa, kolikor ga je pač bilo, zdaj, ko sem upokojenec, pa je seveda časa dovolj. - Ko govorimo o modelarstvu imamo še vedno v mislih vezane plošče, žagice. Se je modelarstvo razvilo v teh letih? - Seveda, že žagice so zdaj pretežno električne, a največ se je spremenilo kar se tiče tehnike daljinskega vodenja modelov. Danes lahko letalo in barko vodiš že preko telefona, čeprav jaz še vedno uporabljam svoje komande. Te so me pred leti stale 850 nemških mark, kar je bilo več kot ena mesečna plača. Danes pa je vse to zelo poceni, saj dobiš že sestavljene avtomobile ali barke na komando, seveda s komando zraven, za 70 evrov. Morda njihov doseg sicer ni takšen kot doseg moje komande, približno kilometer in pol, ampak vendarle... - Razlika je verjetno tudi v modelih, ki jih vi izdelate, v primerjavi s tistimi, ki prihajajo naprimer s kitajske. - Seveda, saj naši so izdelani povsem ročno. Že vložen čas pove veliko. Ribiško barko, ki sem ravnokar končal, sem izdeloval kakšnih 500 ur. Seveda mora biti končni izdelek identičen originalu, če pa vzamemo poceni modelček, temu nikakor ni tako. Mi naše modele delamo s srcem in kot takšni niso vredni 15, ampak 1500 evrov. Arrigoni 1961 - državno prvenstvo ladijskih modelov M. v*#**'* iklr?.'*;: E - Modelarstvo je lepo v delavnici, ampak lepega ste si ga naredili tudi izven nje. Tekmovanja med modelarji so bili pravi športni dogodki, kajne? - Leta 1960 smo v Izoli imeli svoj klub in smo hodili na okrajna, republiška in državna tekmovanja. Klub je deloval v sklopu Mehanotehnike, ki nam je financirala potovanja pa tudi material. No, Mehanotehnika je bila tudi edina tovarna v Jugoslaviji, ki je izdelovala elektromotorje. Te si lahko dobil tudi v Trstu, a so bili zelo dragi in smo zaradi tega bili Izolani v veliki prednosti pred ostalimi. Sam pa sem delal v razvojnem oddelku tovarne, kjer sem veliko eksperimentiral ravno z elektromotorji, medtem, ko drugi te možnosti niso imeli. - Kako pa je bilo pri jadrnicah? Tam ni bilo elektromotorjev. - Ja, ampak vseeno smo bili najboljši in tudi tukaj je igrala svojo vlogo Mehanotehnika. Modelarstvo je vendarle igračkanje za starejše, Mehanotehnika pa je bila tovarna igrač. Tam je bilo res veliko znanja. - Ko je vaša generacija prenehala z aktivnim modelarstvom, je ta panoga pri nas kar naenkrat utihnila. - Modelarstvo se je na obali obdržalo le še v Kopru, kjer so še danes aktivni v Pionirskem domu. Menda jih je najti še nekaj v Piranu, a v Izoli pa je povsem zamrlo. % ^ ' . B i 4BB I ii*T - Ste pa ga nekoliko obudili v sekciji Univerze za tretje življensko obdobje, kajne? - Ja, predsednica je takrat rekla, da na vsak način si želi tudi modelarsko sekcijo. In tako je tudi bilo. - Vseeno pa ni videti mladih. - Že več kot trideset let se dogovarjam z osnovno šolo, ampak žal nimajo primernega prostora za to, jaz pa bi potreboval učilnico, ki bi bila namenjena samo za modelarsko sekcijo, saj gre tudi za nevarne stroje, ki morajo biti pod ključem. - V Plaču Izolanov boste razstavili nekaj izdelkov vaših članov, s poudarkom na plovilih severnega Jadrana. - Ko smo začeli s krožkom, sem povedal, da bomo seveda izdelovali to, kar si vsak želi, ampak vedeti je treba, koliko kaj stane. Modeli na radiokomande so drag šport, kjer je draga že sama komanda, potem pa je treba narediti tudi model, če pa bi se lotili letal, pa je še toliko dražje in, če nisi izkušen, lahko zelo na hitro uničiš drag modelček. Zato smo se odločili za statične vodne modele. Vsi sicer niso plovni, nekateri pa so. - Poleg tega pa vodni modeli ne zbežijo tako daleč, kot letala, kajne? - Ja, razen takrat, ko je zbežala velika jadrnica Mira Pergarja, ki je odplula v Gradež. Povratne informacije sicer nismo dobili, ampak vemo, da drugam ni mogla končati, saj je tistega dne pihal maestral, barka pa je imela kakšna dva metra, torej je šlo za velik model. Najprej smo mislili, da jo bomo dohiteli, če zaplavamo za njo. Kje pa! Takrat nam je s svojim čolnom priskočil na pomoč še vodja pomorske milice, Zornada, in smo sprožili iskal-neo akcijo, ampak brez sreče. - Se to pogosto zgodi? - Na srečo ne več. Zdaj tekmujemo v bazenu, če pa smo na odprtem, pa barko zavežemo na tanko vrvico, tako da ne more daleč. Ali pa je na radiokomando, seveda. ur Izolske barke Siniše Rančova Hkrati z razstavo ladijskih modelov bodo v galeriji Plač Izolanov odprli tudi razstavo fotografij znanega slovenskega fotografa in snemalca, Siniše Rančova, ki deluje, kot samostojni ustvarjalec fotografije, snemalec RTVSLO in RAI, razstavlja v tujini in doma, je avtor več knjig in monografij, več kot 16 filmov o Lipicancu in Lipici, turističnih filmov, tudi o Izoli in Piranu, poznamo pa ga tudi kot dolgoletnega sodelavca pokojnega dokumentarista Jadrana Sterleta, s katerim sta posnela celo vrsto televizijskih dokumentarnih filmov o primorskih krajih in ljudeh. Siniša Rančov, ki je po izobrazbi grafik, bo razstavil nekaj fotografij, ki so nastale v izolskem mandraču in na ribiškem pomolu, zavrteli bodo pa tudi njegov turistični film o Izoli. Nekateri so za vroče V izolski galeriji Insula bodo v petek, 2. oktobra, ob 19. uri, odprli razstavo keramičnih skulptur avstrijske umetnice ANDREe PIERUS z naslovom tega članka in podnaslovom: Emomocije na modni brvi - zgodba v skulpturah. Andreina dela obiskovalcev ne puščajo hladnih.. Umetniško kiparstvo, ki ga razvija avstrijska ustvarjalka Andrea Pierus je dokaj nevsakdanje, saj se, precej neobremenjeno z običajno kiparsko prakso, odvija kot zanimiva izvedbena zvrst. »Arte del porre«, kiparska tehnika dodajanja oziroma gnetenja, je tu izpeljana v artefakte izjemno sugestivnega karakterja. Figuralno opredeljeni so ti kipi vsebinsko ambiciozno usmerjeni. Avtorica sicer operira skozi različne načine tehnične izvedbe, kjer se z uporabo večinoma keramične materije, poleg variant barvnih glazurnih povrhnjic, ponekod izrazno poigrava še z nekakšnimi izrastki, ki telesnine predstavljenih skulptu-ralnih enot na poseben način dopolnjujejo. Opus del razstavljen v galeriji Insula je vsekakor indikativen. Naslovi kot so »Rojstvo«, »In vitro«, »Ljubezen je v zraku«, »Vita violenta« ... izjavljajo intimnost skozi očitno angažirano stališče in relevantna je opomba, da se v izjemnosti keramične skulpture z izpostavljenimi elementi »kromatskega umetniškega organizma« ustvarja govor, ki sugestivno izraža uporno držo feminističnega značaja. PREVAJALNICA 2015 JSKD območna izpostava Izola, revija Mentor in Kava Bar Tisa vabijo na literarne večere in druženje udeležencev prevajalskih delavnic in ostale zainteresirane. Kava Bar Tisa, Zaprta ulica 2 petek, 2.10. 2015, ob 20.30: MAJA VIDMAR: Izby a ine basne, pesniški večer s slovensko pesnico Majo Vidmar ter prevajalko in pesnico Stanislavo Repar, sobota, 3.10. 2015, ob 21.00: PREVAJALSKI TANDEM, Prevajalec Andrej Pleterski predstavlja prevajalca, publicista in mentorja Jureta Potokarja. Jure Potokar prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, Jacka Kerouaca, Salma-na Rushdija in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe. Vstop prost! Verjetno vse to deluje v pisanem izvedbenem načinu vse precej groteskno, banalno, morda humorno, celo erotično, a v celostnem pogledu vsekakor aktualno resno in realno. Dejan Mehmedovič Andrea Pierus, rojena leta 1966, živi in ustvarja na Dunaju in Gradcu. Modelira telesa in glave iz gline in mešanega materiala. Bila je učenka kiparja Alfreda Czernyja iz Wotrubove šole. Študij je nadaljevala in dopolnila v glazurni tehniki pri profesorju Velimirju Vukičeviču (razred za keramično kiparstvo na Umetniški visoki šoli v Beogradu). Dokumentarni film o muzeju V nedeljo ob 10.55 bo na 1. programu TV Slovenija oddaja o izolskem muzeju Parenzana. Gre za oddajo Na obisku, ki bo v celoti posvečena izolskemu muzeju. 25 minutni dokumentarni film bo predstavil muzej tudi tistim Izolanom, ki doslej še niso zbrali dovolj poguma ali radovednosti za obisk. Placarji grejo v Grožnjan V soboto, 3. oktobra ob 18.30 bodo v galeriji Porton v Grožnjanu (Ulica Brače Korva) odprli razstavo del različnih umetnikov, ki so v zadnjem letu in pol razstavljali v izolski galeriji Plač Izola-nov v Ljubljanski ulici. Razstavljali bodo slikarji, grafiki, fotografi in oblikovalci, v spremljevalnem programu pa bodo za prijetnejše vzdušje poskrbeli tudi izolski glasbeniki in Zelenkovi, ki so bili med prvimi slovenskimi umetniki, ki so tam odprli atelje in prispevali k oživljanju tega prelepega istrskega mesteca. Nikoli ni prepozno za JAZZ Danes, v četrtek, L oktobra ob 19.00 se bodo v Ljubljanski ulici Pri špini, predstavili zreloletni učenci Roberta Vatovca, ki so si nadeli ime Občasni ansambel Pasivni Offside. Stalni člani banda so Rudi Štravs, Čano Favento in Robert Vatovec, ki je njun mentor. Na treh dosedanjih nastopih so se bendu vedno prišlepali določeni napovedani, kakor nenapovedani perfor-merji, željni igranja, druženja in nastopanja. Najraje se zadržujejo v vodah jazz standardov, ki jih, seveda, zelo poenostavljeno in elementarno izvedejo, v skladu z tehničnim nivojem posameznikov. Bovvie skoraj v Izoli Ob izolskem malem pomolu je že nekaj dni privezana luksuzna motorna jahta Intuition Lady, ki pluje pod italijansko zastavo, njen lastnik pa je podjetnik iz Benetk. Jahta je dolga 38 metrov, zgrajena je bila leta 1977, njen prvi lastnik pa ni bil nihče drugi kot legendarni David Bovvie. V posadki je tudi Izolan Damjan Rožnik, sicer član skupine Sensation, ki je na prvega lastnika ponosen, sedanjemu pa hvaležen za službo. Droni nad koreninami človeštva V koprskem središču Rotunda bodo v sredo 7. oktobra ob 19.00 uri pripravili multivizijsko predavanje Toma Križnarja in Bojane Pivk Križnar o njunem delovanju za staroselska ljudstva v sudanski pokrajini Saleh. Predavanje organizira: Živ Aktiv - Izziv Kolektiv. KUL 1.10. četrtek 19.00 Galerija Alga Izola Otvoritev razstave slik Anastasija Baškurova: Akvarelna potovanja »Akvarelna potovanja« predstavljajo spontano kombinacijo slik pokrajine, portretov in žanrskih motivov. V razstavo so vključene tudi risbe Anastasijinih malih učencev. Razstava bo na ogled ves mesec. 19.00 Mestna knjižnica Izola ISTRSKI MARATON, projekcija fotografij ki so jih na temo Istrskega maratona pripravili člani fotosekcije Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje: Irena Čarman, Jožef Fabjan, Oskar Jogan, Rudi Semelbauer, Sergio Tončetič, Irena in Jack Lorget, Vlasta in Mirko Štrancar, Pavla Črnac, Stane Jenko, Sašo Merkandel. 19.00 Ljubljanska ulica - Largo pri spini Nikoli ni prepozno za jazz. Predstavi se občasna skupina Pasivni offside, ki jo sestavljajo zreloletni učenci Roberta Vatovca in Alda Kumarja. petek jH**I**1B*1**I 19.00 Mestna knjižnica Izola EVROPSKA KULTURNA DEDIŠČINA V SLOVENSKIH LJUDSKIH ŠEGAH etnološko srečanje z Dušico Kunaver Slovenija ja dežela prastare kulture. Pred 50.000 leti je neki neandertalski »glasbenik« v votlini Divjih bab nad Idrijco piskal melodije, s katerimi je oponašal petje ptic in šumenje vetra. Na to,najstarejše doslej najdeno glasbilo na svetu, lahko naš glasbeni strokovnjak zaigra evropsko himno. Na Ljubljanskem barju je najdeno najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Tudi današnja Slovenija se lahko ponaša s še danes živimi ljudskimi šegami, ki imajo svoje korenine v indoevropski davnini,med njimi so ptujsko kurentovanje, belokranjsko jurjevanje in kresovanje in še obilica šeg, ki v svoji današnji podobi skrivajo prvine poganske davnine - praznično kajenje z žegnano smolo, škropljenje z žegnano vodo in mnoga druga nekdaj čarodejna dejanja, ki s seboj prinašajo davne kulte vode, žita in drevesa. 3.10. sobota 19.00 Kulturni dom Izola LARMONIA / Gledališka skupina AMICI Dl SAN GIOVANNI - F.I.T.A. »FAUSTO E MARGHERITA« komedija Besedilo in režija: Giuliano Zannier 20.00 Cerkev Sv. Marije Alietske (Manziolijev trg) Jesenske serenade »Časoples« Anja Gaberc - harfa, Irena Kavčič - flavta Anja Gaberc in Irena Kavčič se poznata še iz šolskih klopi, zbližali sta se prav zaradi svojih inštrumentov, ki zaradi sorodne narave kar kličeta po skupnem muziciranju. Tako sta že v času študija velikokrat stopili skupaj na oder in tako nadaljevali do danes, ko sta samostojni mladi glasbenici. Anja poučuje harfo na Konsen/atoriju za glasbo in balet v Ljubljani, Irena pa je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Z veliko vnemo se posvečata komorni glasbi, ki je ključnega pomena za rast in 'duševno zdravje' glasbenika, saj si lahko dovoli veliko več svobode pri ustvarjanju kot v orkestru. V zadnjih letih sta še posebej aktivni v komorni skupini Linos, ki teži k čim bolj raznolikemu programu in sestavu - od dua do kvinteta, obogatenega z godali - ter sodelovanju z drugimi vejami umetnosti. 7.10. sreda 19.00 Manziolijeva palača Izola Predstavitev knjige Maura Manzina »Chi ha rubato il confine?« Avtorja bo predstavil Marino Vocci. M— 18.00 Manziolijeva palača Izola Večer italijanskega filma - predvidena je projekcija filma "Corriere diplomatko" 1952. Režija: Henry Flathaway. lgrajo:Tyrone Povver, Patricia Neal in Stephen McNally. 18.00 Mestna knjižnica Izola Srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA Mestna knjižnica Izola vabi na prvo srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA. Pogovarjali se bomo o knjigi Kameno seme, ki je bila letos uvrščena v ožji izbor za literarno nagrado kresnik, napisala pa jo je izvrstna slovenska pisateljica Veronika Simoniti. Bralni klub vodi Diana Pungeršič, literarna publicistka in prevajalka. Če ste naveličani pogovorov o vremenu in politiki ter radi delite mnenja o prebranih knjigah, se nam pridružite. Galerija Alga V četrtek, 1. oktober 2015 ob 19.00, vas vabimo na otvoritev razstave akvarelov ANASTASIJA BAŠKUROVA "AKVARELNA POTOVANJA" Galerija Insula V petek, 2. oktobra ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave ANDREA PIERUS "SOME LIKE IT HOT" Emotion on the catvvalk. A story in sculptures. Razstava bo na ogled do 22. oktobra 2015. Galerija Plač Ljubljanska32 razstava fotografij o Bazilikjadi in Čiliadi v soboto B.oktobra ob 11.00 odprtje razstave ladijskih modelov in fotografij Siniše Rančova Mestna knjižnica Izola Fotografska razstava Nataše Fajon V ISTRI NI NIKOLI DOLGČAS, v kateri avtorica na ogled postavlja fotografije istrskih praznikov. Razstava fotografij in predmetov s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki prikazujejo šege in navade ob prelomnih dogodkih na življenjski poti ljudi iz tistega časa OD ZIBELKE DO GROBA - Prazniki življenjskega cikla -rojstvo, krst, obhajilo, birma, poroka, smrt... Avtorja razstave sta zbiratelja starin Marija in Janez Janežič, in Razstava leposlovnih in strokovnih del na temo demence 1 wwwxenter-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • četrtek, 1.10., ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave slik Anastasija Baškurova: AKVARELNA POTOVANJA (org.: CKŠP Izola). Vstop prost. • sobota, 3.10., ob 19.00, Kulturni dom Izola: komedija v italijanskem jeziku FAUSTO E MARGHERITA (org.: ISNS Izola). Vstop prost. • sobota, 3.10., ob 20.00, Cerkev Sv. Marije Alietske: koncert v sklopu cikla Jesenske serenade: ČASOPLES. Nastopili bosta Irena Kavčič - flavta in Anja Gaberc - harfa (org.: GML, CK5P Izola). Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... ■ sobota. 10.10., ob 17.00, Kulturni dom Izola: klutkovna predstava Mini teatra ŽABJI KRALJ (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 4 €. GALERIJA ALGA IZOLA Do 3. 11. bo ogled razstava slik Anastasija Baškurova: AKVARELNA POTOVANJA Vstop prost ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 1.10., ob 18.30: dokumentarec PRIHAJAMO V MIRU • četrtek, 1., sobota, 3., torek, 6., in sreda, 7.10., ob 20.30 ter petek, 2.10., ob 18.30: španska drama o Balkanu leta 1995 POPOLN DAN, • petek, 2.10., ob 2030: ZA ZAMUDNIKE: minimalistični triler DREVO; • sobota, 3., nedelja, 4., torek, 6., in sreda, 7.10.: FILM NA OKO: animacija MALI MOŽ mladinski filmi KO SMO SANJALI NEVIDNI FANT. TO KRASNO ŽIVLJENJE, drama OMAR, triler NOČNE POTI in program kratkih filmov ODRAŠČAMO • ponedeljek, 5.10., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama 45 LET; • ponedeljek, 5.10., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: triler DREVO. Vljudno vabljeni! | Gentiimente invitati! www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola Qjp www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg I, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283: e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. FORMA VIVA PORTOROŽ 2015 TURA S slikanjem svobodna, s pisanjem lažja stART_up mednarodni simpozij kiparjev/Seča pri Portorožu: 14. september -17. oktober 2015 Vljudno vabljeni na druženje s kiparji letošnjega simpozija, ki bo v petek, 2. oktobra 2015, ob 11. uri na delovišču Forma Vive Portorož. Na sproščeno srečanje smo povabili tudi arhitekte, sponzorje in druge sooblikovalce letošnjega simpozija (učitelje in vodje delavnic). Na delovišču Forma vive Portorož trije kiparji iz Slovenije in Italije ponovno klešejo istrski kamen. Na razpis za izbor udeležencev simpozija kiparjev Forma viva Portorož 2015_stART_up, odprt v maju in zaključen v juniju 2015, se je prijavilo enajst kandidatov iz Srbije, Italije in Slovenije. Idejne rešitve kiparske intervencije, pripravljene na podlagi načrta parka in fotografskih posnetkov štirih izbranih lokacij v njem, je oddalo osem kandidatov. Štiričlanska žirija (arhitekt, galerist, akademski kipar in likovni kritik) je prispele predloge ocenila glede na to, kako so avtorji rešili zadano nalogo v smislu likovnih kvalitet in njihovo ustreznost pri umestitvi v prostor v odnosu do tamkaj že postavljenih skulptur. Nezanemarljiv element presoje so bili tudi likovna izobrazba posameznega udeleženca in pretekle stvaritve, na podlagi katerih je bilo mogoče sklepati o kiparjevih sposobnostih izvedbe zahtevnejših realizacij. Izbrani so bili trije avtorji: Renzo Duran-te, Miha Pečar) in Marko Zelenko (na fotografiji). Tokratni simpozij opredeljujeta dve posebnosti: javni prostor - skulpture nastajajo za lucijski Mestni park Sonce - in mladi kiparji, zaradi česar prireditev tudi nosi naslov: Forma viva Portorož 2015_ stART_up. Priljubljeno tradicionalno kiparsko manifestacijo, ki jo je podprla Občina Piran, so Obalne galerije zastavile v sodelovanju z arhitekti ljubljanskega studia Scapelab, avtorji zasnove lucijskega parka. Temeljni cilj te kiparske edicije je valorizacija prostora z umetniško intervencijo oziroma ustvarjanje ambienta za inovativne pristope, hkrati pa tudi spodbujanje mladih k ustvarjanju v kamnu ter priložnosti, da se predstavijo javnosti. Obenem ima simpozij namen odpirati dialog med različnimi akterji: kiparji, arhitekti, ljubitelji umetnosti, šolsko populacijo in širšo javnostjo. Živahno dogajanje na kiparskem delovišču Forma vive, privlačnem tudi za radovedne dnevne obiskovalce, spremljajo priložnostne prireditve v seškem parku skulptur in na platoju lucijskega parka. Na obeh lokacijah tako že intenzivno potekajo različne likovne in arhitekturne delavnice, srečanja s kiparji ter vodstva za otroke vseh starostnih skupin. Ob koncu simpozija bo organizirana zaključna slovesnost s predstavitvami ustvarjenih plastik in izdali katalog z uvodnimi, kritiškimi, besedili, reprodukcijami del ter fotodokumentacijo kiparske delavnice in spremljajočih dogodkov. Zaključek simpozija bo v Mestnem parku Sonce v Luciji, v soboto, 17. oktobra 2015, ob 17. uri. Art kino Odeon Izola med 3. in 7. oktobrom 2015 prihaja tudi v Izolo 1. mednarodni filmski festival za otroke in mlade FILM NA OKO namenjen otrokom in mladim med šestim in osemnajstim letom starosti. SOBOTA 3.10.2015 OB 16.00 - Mali mož +6 let / OB 18.00 - Ko smo sanjali +15 let NEDEUA 4.10.2015 OB 16.00 - Nevdini fant +6 let / OB 18.00 - To krasno življenje +15 let OB 20.30 - Omar +15 let TOREK 6.10.2015 OB 18.30 - Nočne poti +15 let SREDA 7.10.2015 OB 18.30 - Odraščamo, program kratkih filmov +15 let * ri V petek, 18. septembra, ko smo v Izoli istočasno imeli vsaj štiri kulturne dogodke, so v čitalnici Mestne knjižnice Izola predstavili knjigo Dolores Peroša, Mavrične misli, ki jo je izdala v samozaložbi. Gre za prvo pesniško zbirko avtorice, ki o sebi pravi, da je »samouk in večna učenka«. V pogovoru, ki ga je spretno vodila Ksenija Orel, je koprčanka, Dolores Peroša, ki je pred boleznijo imela svoj računovodski servis, številnim obiskovalcem razkrila marsikatero skrivnost iz svojega življenja. Boleča izkušnja hospitalizacije zaradi duševne bolezni jo je pripeljala na pot ustvarjanja - 16. aprila leta 2005 je naslikala prvo sliko, leta 2008 je nastala njena prva pesem, leta 2010 je sama postavila svojo spletno stran. V desetih letih ustvarjanja je imela že kar nekaj samostojnih razstav, med drugim tudi v izolski knjižnici. Sodelovala je tudi pri nekaterih skupinskih, trenutno pa si lahko njene slike ogledate v prostorih italijanske skupnosti v Kopru. V knjigi Mavrične misli Dolores načenja veliko vprašanj a tudi pove, kako so ljudje s stigmo duševne bolezni izključeni: »Vsi ga postrani gledajo, ker ne vedo, kam naj ga vključijo, saj medse ga nočejo.« Dolores je svojo pot našla v radosti ustvarjanja: »Prelivanje barv me vodi v hrepenečo ekstazo.« Dolores je ponosna na svoje dosežke, zaupa si, ceni svoje izkušnje, znanje in sposobnosti: »Korakam v nov dan. Zaupam si. Hodim po svoji poti. /.../ Čaka me neskončna preproga možnosti in priložnosti.« Najbolj ponosna pa je na to, da je s 14 tablet, kolikor so ji jih predpisali na začetku zdravljenja, prišla na eno samo. Zadnja kitica ene njenih pesmi potrjuje pomen ustvarjanja: »Naredi nekaj, prisluhni srcu in pojdi naprej.« V pogovoru s Ksenjo Orel je Dolores povedala, da je danes srečna in svobodna. Tako je zapisala tudi v pesmi: »S slikanjem postajam svobodnejša, s pisanjem lažja.« Literarni dogodek je z virtuoznim igranjem na kitaro popestril nekdanji kitarist koprske skupine Boomerang, Boris Tenčič, ki zdaj živi v Avstraliji. Mestna knjižnica Izola SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE ' Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog tertiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja. Borza znanja Izola vabi vse, ki imate znanja in veščine in ste jih pripravljeni deliti z drugimi, ter vse, ki bi se radi naučili nečesa novega, da se nam pridružite. Prijavili vas bomo v našo bazo podatkov in poiskali ljudi, ki so na voljo za izmenjavo znanj. O načinu sodelovanja se s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorite sami. Oddolžitev se izvede brezplačno v obliki menjave znanja za znanje, ali drugače v dogovoru med obema uporabnikoma. Veseli bomo vsake vaše povratne informacije o tem, kako je izmenjava potekala. Obiščite nas v Mestni knjižnici Izola, pokličite na 05 6631 282, ali pošljite elektronsko pošto na knjižnica.izola(5)guest.arnes.si s pripisom ZA BORZO ZNANJA. Več o borzi znanja pa si lahko preberete na spletni strani www.borzaznanja.si. V Domu so veseli vsakega obiska V petek, 18. septembra, so prostovoljci izolskih podjetij pojetij Dinit d.o.o. in Diners club Italia s.r. 1. - podružnica Izola, izpeljali akcijo prostovoljnega dela v Domu upokojencev. Ob prihodu so jih pričakali stanovalci in razigrani harmonikaš in v lepem sončnem vremenu in veselem vzdušju so skupaj zapeli nekaj domačih istrskih pesmi, nato so se lotili dela. Prostovoljci so prebarvali domske ograje, stanovalci pa so ob dobri pijači nadaljevali veselo druženje. Naslednji petek, 25. septembra pa so sprejeli obiskovalce z Doma upokojencev v Novi Gorici. Kljub deževnemu vremenu je, zaradi iskrivega vzdušja, v jedilnici kar posijalo sonce. Izmenjali so si darila, veselo pokramljali in izpeljali postopek pobratenja z vsemi dodatki. Ugotovili so, da imamo ogromno podobnosti ter veliko mero veselja do življenja. Veselijo se takih trenutkov in takih ljudi in si v srcih zelo želijo in upajo, da bo takih srečanj in dogodkov v bodoče čim več. Kultura BILJE KLAVIR IN BILA JE HARFA piše: Lučka Lešnik Bil je klavir in bila je harfa. Prvi bolj na začetku poletja, drugi v slovo najtoplejšemu letnemu času. Klavir na Svetilniku, tik ob morju, tako zelo blizu, da so ga poskušale doseči morske kapljice, ki jih je prinašal tisti večer kar močan in oster poletni veter. In harfa v osrčju Izole, na Ljubljanski ulici, pri špini. Dežne kaplje so se na srečo le napovedovale, a so se pravi čas potuhnile nazaj. Ne klavir ne harfa ne marata takšne družbe; o ja, zelo jo marata, vendar v drugačni podobi, torej le, če zvoke kapelj iz njunih globin izvabijo spretni prsti umetniških duš, zapisanih glasbi in predanih tema veličastnima glasbiloma. Na tisti zgodnjejulijski večer sem se odela v topla oblačila, se zagledala tja, kjer se modro stika z modrim, ubrani zvoki klavirja pa so me ponesli v daljavo in s pogledom sem spre-. mljala k počitku sonce, tisti večer kremežljavo in obdano z razgibanimi oblaki. Še sama ne vem, kdaj je bilo konec prečudovitega klavirskega potovanja. Kar obsedela sem, še bi poslušala. Pozneje sem zvedela, da je pianista, Deana Semoliča, tudi izjemnega skladatelja, presneto zeblo v prste in je moral svoj, občuteno odigran koncert predčasno skleniti. Na septembrsko soboto sem strmela v harfo, vitko lepotico, in v virtuozinjo, ki je izvabljala iz nje pretanjene mehke zvoke. Ti so nas ponesli na različne konce sveta, celo v Mehiko in Argentino, pa tudi naše narodne pesmi je harfa prav posebno igrivo obarvala. Strmela sem na oder, za ta večer prav posebno lično pogrnjen in osvetljen, in občudovala elegantno gibanje rok vrhunske harfistke Mojce Zlobko Vajgl, kaj rok, vsega telesa. Iz harfe izvabljeni zvoki pa so me spremljali, dobesedno omamljali, še pozno v noč, ko se je koncert že davno končal. Oba večera, posebna izolska večera (Dean je domačin, Mojca z družino pa je tudi čedalje bolj izolska), bosta še dolgo odzvanjala, saj sta privabila množico navdušenih. Hvala, Mojca, hvala, Dean. In ker se je vse to dogajalo v Izoli, čarobnem kraju, kjer se dogajajo čudeži (začelo se je že davno z golobico), sanjam naprej: morda se jima bomo, harfistki in pianistu, lahko kdaj zahvalili hkrati, ob skupnem nastopu, in zapisali - hvala, Mojca in Dean ... Lučka Lešnik je glavna in odgovorna urednica časopisa Šolski razgledi, ki neprekinjeno izhaja že celih 65 let in je edini pedagoški strokovno-informatimi časopis v Sloveniji. WELLNESSBSPA MIRTA SAN SIMON HOTEL RESORI ■ AKCIJA za lokalno prebivalstvo: 10% popust na vse storitve v Wellness & sp a centru Mirta (ob dokazilu osebne izkaznice) POSEBNA PONUDBA: Po sprostitvi v savni sledi masaža mehkih delov telesa na Mitta MINI DAV SPA področju nog/rok/zgornjega dela prsnega koša/trebuha/hrbta. / /-vt? -j sp Masažo se posebej priporoča fizično in psihično obremenjenim min ljudem, športnikom, poslovnežem, ljudem s kroničnimi + Vstop V savno (do 3 ure) bolečinami v hrbtu ali drugje. TOP STORITEV: SPA MASAŽA MIRTA Storitev zajema vitaminsko, mineralno oblogo telesa, katera 60min / 39€ krepi strukturo in elastičnost kože ter jo ščiti pred staranjem. AKCIJA! SAVNA v oktobru vstop v savno (3-uro) Torek IMC g /12.00 £ Nedelja lMtig/l4,00E URNIK: Vsak dan I4h-2lh / sobota lfl-24h sreda zaprto Predzadnja MEDDKMjB S pištolo do glasbe Policisti so bili obveščeni, da v gostinskem lokalu grozi neznan moški s pištolo in zahteva, da povečajo glasnost glasbe. Ko so prišli tja je kršitelj pričel bežati in med begom odvrgel pištolo, za katero se je izkazalo, da gre za plastično imitacijo pištole. Policisti so zaradi upiranja ob prijetju zoper kršitelja uporabili telesno silo in sredstva za vklepanje - lisice. 33-letni vinjen moški je na kraju kljub ukazom policistov nadaljeval z vpitjem in žaljenjem, zato so mu odredili pridržanje do streznitve. Zaradi kršitev je bila zoper kršitelja izrečena globa v višini 960 evrov. Žalostna zgodba Policisti so bili obveščeni o vpitju in joku ženske iz stanovanja. Ob prihodu na kraj so slišali ženske klice na pomoč in se zato nemudoma odločili za vstop v stanovanje. Ugotovili so, da je 40-letna vinjena ženska v močno razburjenem stanju in kaže znake psihičnih težav. V trenutkih nerazsodnosti je fizično napadla 39-letnega prijatelja in ga popraskala do krvi. Poklicali so zdravnika, ki je oba pregledal in nudil prvo pomoč. Oškodovanec je zoper storilko podal kazensko ovadbo zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb. Brez znakov nasilja Policiste so obvestili, da se 52-letnik ne odziva na klice. S pomočjo gasilcev so vstopili v stanovanje in na kavču našli moškega, ki ni kazala znakov življenja. Po oceni zdravnika je umrl nekaj ur pred tem in na telesu ni bilo znakov nasilja. Brez znakov nasilja 2 Prav tako so policiste obvestili, da se starejša ženska ne odziva na klice svojega sina. Svojci so vstopili v stanovanje s pomočjo gasilcev in našli 77-letnico mrtvo. Policisti in zdravnik pri pregledu niso opazili sumljivih okoliščin. Bo prevažal begunce? Neznanec je s priveza na pomolu v Izoli ukradel gumenjak rumene barve, dolžine 3 metre, znamke Šport Beograd, in s tem lastnika oškodoval za 300 evrov. Komaj zdaj so opazili Nekdo je v obdobju od novembra 2014 do danes ukradel kombi znamke Citroen, tip Jumper 2.2, bele barve, z nameščenima reg. tablicama GO N4-787, vrednega 800 evrov. Kaj mu bo čaj? Nekdo je ponoči vlomil v prostore gostinskega lokala in odnesel več steklenic alkoholnih pijač, menjalnega denarja in čaje, v vrednosti 300 evrov. Mladost ni ovira Policisti so opravili postopek s 16-le-tnim voznikom neregistriranega skuterja znamke Gillera Runner 50, ki je tik pred tem v bližnje grmovje odvrgel jakno, v kateri je imel manjši plastični ovitek s posušenimi rastlinskimi delci. Policisti so posumili, da je konoplja. Prav tako so ugotovili, da je vozil neregistriran skuter in ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja, zato so mu zasegli tudi skuter. Zoper mladoletnega voznika bo podan obdolžilni predlog, očetu, kot skrbniku, pa sledi globa. Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine... Zahvala Viktorija ŠKAPIN (25.10.1928- 18.9.2015) Čeprav smo vedno mislili in upali, da bo naša nona premagala vse viharje, je bil zadnji tudi zanjo premočan. Težko se je soočiti z izgubo naših naj dražjih, še posebej, če je tako samoumevno, da SO. Kar ne moremo se sprijazniti in dojeti, da NJE ni več in zato nam podpora vseh še toliko več pomeni. Za pomoč in oporo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom Ulice svobode. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Izola, Doma upokojencev Izola in Splošne bolnišnice Izola.Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče in jo boste ohranili v spominu. Vsi njeni Zahvala Ob slovesu od naše mame, none in pranone VIOLETE GERGETA se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Posebna zahvala kolektivu Komunale Izola, gospodu župniku in osebju doma v Ilirski Bistrici. sin Cino z družino Izola, september 2015 Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 - Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - V centru Izole oddam sobo z dvemi ležišči in mini kuhinjo. Kopalnica in WC v skupni rabi. Informacije 031 297 594. - V centru Izole oddamo garsonjero za daljše obdobje. Inf. na 051 202 961. - V centru Izole oddamo veliko, opremljeno trisobno stanovanje. Tel.: 041 66 55 91. - V Izoli oddamo večje (90m2) opremljeno stanovanje in srednje veliko (45m2) stanovanje. Tel.: 041 344 280 NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 - Novo moško športno kolo prodam. Tel. 040 642 600 - Iščem zanesljivo osebo za občasno čiščenje 30 m2 velikega stanovanja v središču Izole. Pokličite 040 510 066 - Prodam usnjeno sedežno garnituro (3+2) krem barve. Tel. 040 642 600 - Prodam vrtljivi pisarniški stol, dobro ohranjen , primeren tudi za otroke. Vse informacije dobite na tel. 031 418 217. - Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386 - Oddam 2 meseca stare kužke, mešance labrador-zlati prinašalec. INF.: 031 833 360 ZAKAJ SE BOJIMO DELAVNIC? piše: Aleksandra Krejči Bole »Poslali smo več kot 70 vabil za brezplačne delavnice, ki jih organizira Zdravstveni Dom Izola v okviru Programov svetovanja za zdravje (ONDI)«, je rekla zelo prijazna ga Maruša. »In koliko vas je prišlo?« Ozrem se nazaj in vidim enih osem, morda devet oseb. Med predavanjem so nam brezplačno opravili merjenje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Tako sem izvedela, da bom morala zaradi povišanega holesterola malo več paziti na prehrano in dosti več časa posvetiti hoji, ki je najboljši in najbolj poceni način vzdrževanja zdravja in kondicije. Delavnici, ki trajata v povprečju dve uri, sta mi pomagali obnoviti znanje o dejavnikih tveganja in ohranjanju zdravja. Čeprav se imam za osveščeno in dobro informirano osebo, se vedno najde še kaj, kar ti odpre oči in pove, da v resnici dnevno tvegaš svoje dobro počutje in se dobesedno igraš s svojim zdravjem. Prav ta naš današnji način življenja nam prinaša veliko nezdravih navad, da ne govorimo o stiskah in stresih, ki jih doživljamo kar naprej v tem čudnem svetu, kjer non-stop vidiš bedo in nemoč ljudi okoli sebe. Za zdrav življenjski slog, poleg zdravega prehranjevanja, vzdrževanja primerne telesne teže (joj- spet bo treba konzumirati manj sladkarij), je redna telesna aktivnost najboljša metoda, ki prinaša boljše telesno in psihično počutje posamezniku, ki želi dobro živeti in doživeti lepo starost. A kaj, ko nas večina pade na tem izpitu o dejavnikih tveganja za zdrav življenjski slog. Zamislite si družbo, ki sedi v baru ob obali, gleda in občuduje čolne, jahte, sončni zahod, in pije dobro kavo ne da bi prižgali cigareto? Saj kava v glavnem paše s to drogo, a ne? Ali družba, ki slavi rojstni dan in si ne privošči kozarec žlahtnega vina? Ali mladostnika, ki presedi ure in ure pred računalnikom medtem, ko je zunaj lep, sončen dan, ki te vabi v nove izzive? Kaj je narobe, če se imamo lepo? Ti kratkotrajni občutki sreče in zadovoljstva so nujno potrebni za normalno funkcioniranje posameznika in družbe. Če dobite vabilo za katerokoli delavnico, vam svetujem, pojdite tja, ne bo vam žal. Naredili boste nekaj dobrega zase in svoj odnos do življenja, ki nam je podarjeno. Ni nam dano za propad in uničenje. Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje ter razmišlja o položaju odraslega človeka v sodobnem svetu. gj(C.RILL^»pr?J (.RILI. +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Pekoče, ma non tropo V soboto je Izola gostila prvo vseslovensko srečanje pridelovalcev in predelovalcev čilija, ki tudi pri nas postaja skoraj tako kulten pridelek, kot je grozdje, izdelki iz čilija pa postajajo takšne blagovne znamke, kot so vina. Nič čudnega, da je ob srečanju štirinajstih pridelovalcev iz Slovenije in Hrvaške marsikdo pomislil, da gre za srečanje vinarjev, čeprav je bilo vinjenih bistveno manj, saj je bil edini alkohol pivo s čilijem, pa še tega so točili v zelo zmernih količinah, tako kot dimljene čevapčiče s čilijem in preštevilne namaze, olja s čilijem, omake, sušene in surove čilije in še marsikaj okusnega, čeprav malo pekočega. Takšne so bile tudi jedi, ki so jih v Ljubljanski ulici pripravljali nekateri domačini, najbolje pa so čili v jedeh uporabili tisti Izolani, ki čili poznajo in uporabljajo že od nekdaj: Wussianna Klobasa iz Indonezije, Sassi Perumal iz Indije in Edward Trobec iz ZDA. Bilo je živahno, kot na prazniku oljk, vina in rib, le manj glasno in veliko bolj trezno. Čili pač zahteva več resnosti kot vino.