Leto VI., it. 71.
PoVinfn* pia&ma » gelaviiif.
¥ Ifubliavei, v s*edo	1S22.	Posam.	it,	?B	p®r,
■fiPBEJ
Glasilo Socialistične stranke isagosiaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno HO pk. V marcu 1922 računamo pk ])0 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 min 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Poglavje o kulturi.
Na vlaku sva se vozila proti Belgradu s kapitanom donavske floti le. — Prijatelj moj, ko smo šli prvič na Kuma-novo, proti Turkom, smo bili blazna vojska. štiristo let trpljenja je živelo v sio-tisoc dušah in vsi smo vedeli, da vstvar-jamo novo zgodovino. V reki Sitnici smo pojiti konje in zdelo se nam je, da so se vasi Miloša Obiliča povrnili.
Ko sem stopal pozneje po strmih re-brih, mimo zamazanih, napol turških hiš proti Terazijam, sem se spomnil nehote modernega Zagreba. Belgradu se poz-na, da je bil še pred dobrimi petdesetimi leti napol turško mesto, čeprav se spreminja 5? gigantskimi napori v moderno velemesto. kojega velike prometne žile so že začrtane. Tudi tu je čutiti korak za korakom veliko energijo, ki je vstvarjala kosovske čudeže in čudeže svetovne vojske.
Človek s C iti Bara v Zagrebu in z Unionske kleti v Ljubljani sodi le po tem, kar se da otipati. Zato je njegova sodba enostranska in krivična
—	Nič laskavega Vam ne mislim povedati, — a povem Vam da imam Slovence rad, — mi je zatrjeval prej moj SoP0tnik. V tem zgodovinskem trenotku Ras podpirajo pri ogromnem delu za organizacijo zemlje, ki je silno težavno, ker jc napravil razvoj velik skok naprej in ker smo morali začeti na razvalinah predvojnega življenja. Ali veste, kako se dela brez prostorov, brez pisarn in drugih tehničnih pripomočkov? Kdor bi vse premislil, bi ne govoril toliko o svoji kulturi, kakor sem to v Zagrebu povsod slišal. Drugi morajo povedati in priznati, da je človek kulturen! Kdor pa to neprenehoma sam oznanja, ta dokazuje že s tem, da v njegovi glavi pri vsej kulturi nekaj ni v redu.
Pripomnil sem kratko: Vi sodite Zagreb prečmo, Ljubljano pa prelepo. —
Na tihem pa sem mislil na to, kar ss hvali samo, da je slov. kultura. Polna unionska klet je te kulture in kadar jo od tam izženejo, hodi le še s težavo po dveh nogah. Kakšen simbol in grb zasluži ta unionska kultura?' Znamenje leva ji ne pristaja, pa tudi ne znamenje orla in tudi sokola ne. Ta kultura je kakor dihur. V kotu sedi in srepo gleda in če jo zgrabi kdo za vrat, razširja okrog sebe take pline, da se je vse ogiblje.---
Hvala Bogu, da to v resnici ni vsa slovenska kultura.
Enotna delavska fronta.
(Po Jean Longuetovem članku: Die fran-zosischen Kommunisten und die Einheits-
front, priobčenem v Kainpfuc.)
Nobeno zgodovinsko razdobje ni bilo tako polno nenadnih sprememb, tako polno presenetljivih gledaliških uein-
BBBBagPHBgHOTMBl C1
kov, kakor doba, v kateri živimo. In nične potrjuje tega dejstva bolj, kakor slika, ki jo kaže sedaj tretja internacionala.
Ona se je osnovala na načelu »ozdravljajoče ločitve«, —- kakor se je glasila formula njenih fanatičnih agentov. Pod vplivom Zinovjeva se je preobrača! v vseh deželah stari bojni klic komunističnega manifesta:	Proletarci
vseh dežel združite sel — v nov, čudni bojni klic: Proletarci vseh dežel, razcepite se!
Danes pa izhaja iz istega mesta, pod vplivom istega Zinovjeva v svet klic, ki se imenuje klic po enotni delavski fronti.
Da bomo bolj razumeli, kako nepričakovano je prišlo to geslo, si moramo poklicati v spomin, kako je odgovoril Zi-novjev še za januarja 1921 rta vljudno pisano pismo amsterdamske strokovne internacionale, ki se ni dotikalo nikakih načel, ampak je predlagalo samo izmeno obojestranskih informacij. Zinovjev jc odgovoril:
Vi ste že davno z dušo in telesom v taboru naših smrtnih sovražnikov, bur-ž oazi je.
Vi čutite, da se vam majejo da pod nogami. Tako. kakor odpadajo tekom zadnjih dveh let politične stranice po vrsti od druge internacionale in se združujejo s tretjo, tako vidimo da zapušča proletariat rumeno internacionalo amsterdamsko ...
Nič ne more zadržati tega razvoja, ki mora priti tako gotovo, kakor dan za nočjo, kakor zmaga proletariata nad bur-žoazijo, ki jo vroče želimo.«
Danes poživlja isti Zinovjev. v imenu istega biroja — k enotni fronti. On pravi, da je treba podati tej »tolpi okuženih in reuegatov« roko in stvoriti ž njimi enotno fronto. On hvali švedske komuniste zato, ker podpirajo Brantingovo ministrstvo in ker so napravili volilni kom-pr.omis s socialisti. In Zinovjev nadaljuje:
»Stranko Serattijevo (italijanske socialiste) je treba vpoštevati. (Leta 1920. je imenoval Zinovjev v Hallu Serattija izdajalca). Celo Longuetovi stranki na Francoskcm, čeprav je majhna, je treba podati roko za skupne nastope.
Ne borno preiskovali, kako si je razlagati ta nepričakovani preobrat v politiki tretje internacionale.
Popolnoma jasno je, da je iskati glavni razlog za to izpremembo v notranji politiki ruske komunistične stranke in v razvoju ruske revolucije.
Tretja internacionala ni bila nikoli nič drugega, kakor privesek ruskega ko-misarijata za zunanje zadeve. Ce se spremeni taktika tu. se spremeni tudi tam.
Pred enim letom je temeljila ta taktika v naziranju, da bo prišlo na celem svetu takoj do splošnega prevrata, in da ovira ta prevrat le »izdajstvo« voditeljev, ki jih je treba razkrinkati, ogrditi in pregnati.
Dejstva sama pa so žal pokazala, kako otročja je bila ta vera, ki se zdi pri možeh, kakor so Lenin, Trofzki, Čičerin in drugih vodilnih osebnostih ruske revolucije, skoro nerazumljiva. Vsi so morali končno uvideti, da je trenotno glavna stvar v tein, da se očuvajo vsaj glavne pridobitve ruske revolucije. Zato so vpeljali v Rusiji zopet svobodno trgovino, zato kličejo zapadne kapitaliste v deželo, da bi povzdignili trgovino in industrijo.
Ta nova strategija je nezdružljiva z vero v takojšnjo svetovno revolucijo, ki so jo prej kazali. Obenem so se zavedli, od delavskih razrednozavednih stranic od razredno zavednorazrednih strank proč. To daje buržoaziji v trenotku največje reakcije podvojeno moč, mase pa odvrača od komunistične stranke.
V	tem je iskati razlogov za novo politiko tretje internacionale. V tem pa je obenem garancija, da bo to pot do enotne delavske fronte res prišlo, čeprav ne lahko.
Po vsem tem. kar je bilo, po vseh neodpustljivih skokih od leve na desno, po najhujšem makiiavelizmu v politiki.
—	bo trdo delo. vstvariti med proletariatom zopet atmosfero medsebojnega zaupanja.
Tudi ob tej priliki bomo videii, da se da zažgati v trenotku najlepša hiša. — za vpostavitev pa je treba trdega dela in resnične ljubezni do stvari, — lastnosti, ki jih požigalci le redkokdaj imajo.
NEZNOSNE DAVČNE KRIVICE.
Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« v sobotni številki članek, v katerem slika krivice, ki se gode rudarjem.
Resnica je. da se godi rudarjem kakor ostalemu delavstvu v Sloveniji v tem oziru grozna krivica. — Ampak demokrati bi se morali na prsa potrkati in reči meaculpa — »tudi mi smo krivi!«
Kdo pa tvori vlado? Ali ne morda demokrati? »Jutro«, bi pač storilo veliko boljše, če bi prijelo gospode demokratske ministre za ušesa, pa bi reklo: »To je že neznosno, koliko trpijo ubogi slovenski rudarji radi tega velikega odtegljaja od njih plač. ko njih družine stradajo in otroci razcapani okrog hodijo!« Zakaj ste. uospodje demokrati, odklonili od sodruga dr. Koruna postavljeni predlog za zvišanje eksistenčnega lninima? Hinavci ste in čisto nič druzega. Tu se hlinite rudarjem. (da bi jim še boli zmešali glave ter da bi postali vaši trabanti), v Belgradu pa odločujete proti njim in jim jemljete trdo prizaslužene krajcarje iz žepa in s tern otrokom kruh jz ust. — Ali vas res ni sram te hinavščine?
Krivda leži res na davčnem sistemu, ampak ta sistem, katerega Srbi sploh ne poznajo, bi vi kot vladna stranka lahko že davno odpravili. Ni pa res, da bi bila krivda v Celju pri davčni oblasti. Kaj naj pa v Celju počnejo, če nimajo nikakršnih
navodil Od finančne delegacije, kako naj ta davek zaračunajo in na kateri podlagi naj plačarino ter avtonomne doklade upoštevajo? Popolnoma so v nejasnem.
Belgrad molči — rudar ti pa trpi. Gotovo je pa tudi, da družba nepravilno odteguje. Družba bi morala vedeti, da je narodna skupščina v seji dne 25. februarja 1922 sklenila zakon o proračunskih dvanajstinah, v katerem čisto jasno stoji (člen 3. c), da privatni nameščenci, (gotovo pridejo tudi rudarji tu v poštev) za davčno leto 1921. in 1922. ne plačujejo davka na doklade, ki jih prejemajo poleg plače. Navzlic temu je pa družba 11. marca odtegnila rudarjem od njih plač ogromne vsote.
Družba bi ne smela računati olača-rine kakor tudi ne avtonomne doklade, t. j. občinske in okrajne, katere znesejo 378%. Če bi se to ne priračunalo, potem bi vsak rudar, kateri zasluži letno nad 55 tisoč kron, plačal polovico manj davka, kakor mu ga je predpisala Trboveljska družba, za enkrat samo provizorično. Da bodo Jutrovci na jasnem, jim povemo, da ni davčna oblast prav nič predpisala, temveč družba sama, menda po. M. E. Lajovičevi tabeli.
Glede zaostankov na dohodnini od let 1918.—20.. kateri znašajo pri mnogih rudarjih 1000 in nad 1000 kron. bi pa svetovali demokratom, če jim je res delavstvo tako pri srcu, in če nočejo biti samo hinavci, da naj to storijo v Belgradu ne pa v Trbovljah in Hrastniku, kjer ni ministrov, da izdajo naredbo, s katero naj se ta zaostali davek odpiše, kar bi bilo edino pravično. Socialisti vas bodo gotovo podpirali, cek> klerikalci vas bodo podprE, saj je hotel, biti na trboveljskem shodu dr Korošec bolj komunističen kot komunisti sami. Dr. Korošec je tudi rudarja, bivšemu komunistu, menda sedaj klerikalcu, obljubil, da bo že poskrbel, da »e bodo rudarji plačevali tega davka. Isto ste demokrati menda obljubili tudi bivšima komunistoma Gmuzaju in Shurju, (katera sta sedaj menda demokrata).
Torej večina bo sigurna, le korajžno ea noge, gospodje demokratje in klerikalci, ter storite kar ste obljubili, drugače ras bodo pametni rudarji smatrali za to kar ste — za hinavce.
Čisto upravičeno so rudarji do skrajnosti obupani, kajti v marsikateri družini že ni krojia. Bati se je hudih izbruhov.
—1. h.
Politične vesti.
—	Orgije na Reki. Reka se je zopet zganila; če se ne bi, bi svet pozabil nanjo. Fašisti so odstavili reško »vlado« in zasedli javna poslopja. Dosedanja vlada je bila baje preveč naklonjena Hrvatom. Rečani torej niso. zadovoljni z »neodvisnostjo«. Aneksijo k Italiji hočejo. Najbrž fašisti niti sami ne vedo. kaj hočejo. Kljub teinu so prizadejali Reki in v italijanskih mestih precej neprilik. fašisti predstavljajo vulkanične izbruhe, ki so posledica kaotičnega stanja, ki vlada po svetu. Ljudje še niso zreli za redno življenj^ in si ne znajo izboljšati družabnega sistema. Niti nočejo živeti v sedanjih »mejah zakonov«. če niso tisti, ki kujejo postave, dovoli močni, da jih uveljavljajo. Današnji kaos pomeni, da sedaj ni take sile. Kljub vsem diktaturam imamo kaos.
-r Otvoritev rumunskega parlamenta. Ko ie otvoril včeraj rumunski kralj zasedanje parlamenta s svojim prestolnim govorom, so zastopniki vseh opozi-cionalnifi .strank izjavili, da ne priznavajo
volitev za pravilne, ker so bile nasilne ter so se odstranili. Rumunski kralj je v svojem govoru poročal o zaroki princezinje Marije s kraljem Aleksandrom, ki jo smatrajo rumunski vladni krogi, ki živijo še v poznem srednjem veku, za velepomembno.
-f Ministri zavezniških držav zai »molzne krave«. Zunanji ministri Italije, Francije in Anglije, ki si med seboj razdeljujejo Malo Azijo, so se po francoskih poročilih zedinili ter bodo Turčijo najbrž še povečali s tem, da bodo predlagali samostojnost Turčije s Carigradom kot glavnim mestom. Nadalje pa bodo Turčiji nnklopili Anatolijo od Sredozemskega do Črnega morja, Transkavkazijo do Pcjzije in vzhodno Tracijo. Na ta način bo Turčija dovolj močna, da bo lahko služila zavezniškim državam, ki se v zadnjem času naravnost požrtvovalno trudijo vpe-staviti normalne gospodarske in politične odnošaje. Zakaj se tako trudijo, povedo odkrito le malokateri. Ves kulturni civilizirani svet se čudi požrtvovalnosti in nesebičnosti zavezniških držav.
Dnevne vesti.
Gledališče ie cerkev in ne torišče za špekulante. Kakor poročata »Jutro« in »Narod« sta vložila tožbo proti »Napre-ju« operni ravnatelj Rukavina in bivši upravitelj Juvančič. Te vesti nas resnično iskren/) vesele, samo da se upravičeno bojimo, da so te vesti le besede in nič drugega. Zlasti prvi ima zelo trdo kožo. Prav dobro se spominjamo, da so ljudie javno govorili in to tudi v časopisih, da ie šarlatan, »hohštapier« itd., vendar pa se ni nikoli predrzni! tožiti, če je to vendarle storil, mu čestitamo k junaškemu dejanju! J< gledališkemu smradu se pa še povrnemo.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za dejo« v Ljubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od .12. do 18. marca 1922 dela 300 moških in 111 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 247 moških in 72 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 130. Dela iščejo:	viničarske družine,
ključavničarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, tesarji, trgovski sotrudniki, prodajalke, pisarniške moči, dninarji, dninarice, poljski delavci, delavke, vzgojiteljice, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. — V delose sprejmejo: rudarji, zidarji, tesarji, mizarji, stroj, ključavničarji, sodarji, viničarji, viničarske družine, polj. delavci, kleparji,_ šteparice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Ljubiteljem umetnosti. Kakor ie javnosti že znano, pripravlja naša Narodna galerija za poletje veliko historično razstavo slovenske umetnosti. S tem se ponovno obrača na lastnike naših umetnin, da jo blagovolijo podpreti pri tej važni kulturni nameri. Za sedaj prosimo zlasti, naj bi Kaloriji sporočili svoj naslov oni. ki imajo katero delo naslednjih slikarjev: Cetinovič. Dolinar* Egartner, Gotzl, Globočnik, Grahovar. Grilc. Hayne. Her-marmsthal. Herrlein. Janša. Jelovšek. Jurčič. Karinger. Kavčič (Caucig). Kogovšek. Kremser-Schmidt, Kirni, Kurz-Goldenstcin, Langus. Lajer. Mencinger. Pernhart. Plaveč. Potočnik, Pustavrh, Ouaglio. Roblek, Stroy. Skof, Šubic, Tavčar, Tomc, Tominc, Tomšič. Urbančič, Vergant. VVissiap. Wolf, Zebey. — Enako važna kakor slike naštetih umetnikov, pa so za razstavo anonimna dela zlasti starejših dob, čc so zadostne umetniške
kvalitete terz rosimo obvestila tudi o njih. Da ne bo razstava preveč enostranska. je potrebno, da naš živahno podpro Štajerci z deli, ki so na njihovem ozemlju, in Goričani s slikami, kar jih je dosegljivih. Narodna galerija bo tudi za vsak prijateljski nasvet glede nameravane prireditve hvaležna. — Narodna galerija.
Razpisana so mesta okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja:	Št.	Vid
nad Ljubljano. Cirknico in Št. Jurij ob Ščavnici. — Interesente opozarjamo na razpis v »Uradnem Listu«.
UubSjans,
Strašno iskoriščevanje mlade dela v*
ne siie. Pekovski mojster g. Meznarčič na Tržaški cesti ima dva vajenca, s katerima ravna po živinski. Pri vsaki priliki jih pretepa in jih uporablja za vse posle De-iati morata od 9 ure zvečer do 1. ure drugega dne popoldne, to se pravi 16 ur ria dan (beri šestnaist ur). Celo noč morata delati, zjutraj pa nositi kruh po mestu. Ni čuda, da je naposled po poldrugolet-netn učenju zapustil eden svojega moj* sira, ker ne more več prenašati takega izkoriščanja. Kje naj si sedaj mladi 171etni mladenič išče druge sluibe, brez vsakih sredstev nag in bos s praznim želodcem. Naienergičnejše moramo protestirati proti temu, da kršijo mojstri Sumi delavnik. Kje je oddelek za socijalno skrbstvo? Kje je obrtno nadzorništvo? Ali ne vidijo merodajni faktorji tega strašnega izkoriščanja mladih delavcev? Ali ne vidijo, da se s tem mladina telesno in duševno uničuje? — Ni to edini slučaj, ki se dogaja nad mladimi delavci. Izročeni so brezobzirnemu izkoriščanju od strani mojstra ali fabrikanta. Določeni delavni čas se krši, plače pa so sramotno nizke. In nikogar ni, da bi nam pomagal, ki bi se zmenil za nas. — Mladi delavci, ne pustimo se tako izkoriščati! Ne pustimo kršiti burnega delovnega časa! Zahtevajmo, da sc ravna z nami po človeško, ne pa po srednjeveško. — Omenjenemu mojstru pa svetujemo, da takoj preneha s svojim ravnanjem, sicer posežemo po drugih sredstvih. (Op. uredn.:	Zaradi	nočnega
dela in kršitve Burnika je organizacija tega mojstra že pred mesecem naznanila
—	uspeh?)
Policijsko ravnateljstvo v LiuMiam nam poroča: V interesu državnega gospodarstva bodo veljale od 1. aprila 1922 nadalje tri zglasilnLce za prijave strank, tujcev, sprememba bivališča itd., kakor je to predpisano za ljubljanski okoliš v deželnem zakoniku z dne 28. marca 1913. št. 13 — 30 par. Zglasilnice se bo prodajalo v Zglasilnem uradu policijskega ravnateljstva in po vseh policijskih stražnicah v Ljubljani.
Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v četrtek, dne 16 .marca 1922, smo prejeli sledeče obvestilo. Predsednik otvori sejo in pozdravi nova zastopnika učiteljstva Alojzija Novaka in Miro E n g e lm a n o v o kot namestnico zadržanega nadučitelja Franca Črnagoja. Sklene se dosedanjima zastopnikoma Ju-raju R e ž k u in Janezu Levcu za mnogoletno in marljivo sodelovanje v korist in prospeh mestnega šolstva izreči primerno zahvalo. Poročilo o došlih kuraci-jah se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 18. januarja 1922 se odobri brez ugovora. Poročili o personalijah in pa o dopustih izza zadnje upravne dobe se vzame na znanje. Za razpisano službeno mesto stalne voditeljice na 1. mestnem otroškem vrtcu predloži se viš-
jenm šolskemu svetu ternopredlog. Na znanje so vzame poročila okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju lil. inestne dekliške osnovne šole, mestne manjšinske šole, HI. mestne deške osnovne šole. 1. mestne dekliške osnovne šole in 11, inestne deške osnovne šole v šolskem letu 1921 ./22. in se predloži višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Na znanje se vzame posnetek.letnega glavnega poročila o staniii ljubljanskega osnovnega in meščanskega šolstva za koledarsko leto 1921., ki ie bilo višjemu šolskemu svetu že predloženo. Sklepa se o treh prošnjah telovadskih društev za prepustitev šol-Skili telovadnic v društvene telovadske svrhe. Ko se poda o neki interni zadevi uradpo pojasnilo, zaključi predsednik sejo.
Ljubljanski trg. Tržni promet je bil zadnje tedne jako živahen. Došlo je na trg več dobrega blaga. Mesa ne primanjkuje, Pač pa kvaliteta govejega mesa ni primerna. Goveje ineso I. vrste 48 K kg, II. vrste 34 K, teletina 48 K, svinjsko meso hO do 70 K, slanina I. vrste 90 K, mešana 8? do 86 K, mast 90 do 100 K po kvaliteti, šunka 100 do 110 K kg, prekajeno meso k vrste 96 K, H. 90 K, koštrun 30 K, jag-Pje 32 do 34 K, kozlič 40 do 44 K, kg hrenovk 80 K, kg pol prekajenih kranjskih 100 K, suliih kranjskih 140 K; kokoš 100 do 130 K. krapi 40 K kg, mleko 10 K liter. Glede mleka vlada občutno pomanjkanje, kvaliteta slaba. Surovo maslo kg 130 K, čajno 180 K, jajca 3.50 do 4 K. — Moka št. 0 27 K, najslabša črna 24 K, kaša 22 K, ješprenj 28 K, otrobi 10 K. koruzna moka 19 K, ajdova moka I. vrste 36 K, II. 28 K. — Zelenjave je na trgu veliko, tako da je precej izbere: cene so nekoliko padle. Kislo zelje 14	do	16	1< kg,
čebula 24 do 2S	K, češenj	28	do	32 K,
^°™Pir 5-50 do	7 K, repa 5	K,	kisla repa
10	do 12 K. —	Špecerijsko	blago:	kava
kI u ? 170 K, Santos 120 K, Rio 112 . n, bel kristalni sladkor 58 K, kocke 66 kron, riž I. vrste 40 do 46 K, II. 32 K, namizno olje 94 K, jedilno 88 K, cel poper 88 K, zmlet 98 K, sladka paprika 150 K, testenine 1. vrste 40, II. 36 K.
Moka 0 po 23 K za kg se dobi pri mestni aprovizaciji na Poljanski cesti št. 15. če sc vzame tudi rženo moko.
V	soboto, dne 1, aprila se bo vršil v dvorani Filharmonične družbe koncert, katerega priredi pod okriljem »Glasbene Matice« violinski virtuoz in profesor tukajšnjega konservatorija g. Jan Šla is. Natančni spored priobčimo jutri. Naše občinstvo pa vabimo na to umetniško prireditev, za katero bodo vstopnice v predprodaji v pisarni »Glasbene Matice« od četrtka dalie. Začetek točno ob 8. zvečer.
CeSJe*
Vsem celjskim sodruaoin kovinarjem
iavljamo tem potom, da se je naš vrli so-drug Lokošek Matija poslovil od nas in bo odpotoval v Baranjo. Bil je podpredsednik kov. odbora in občinski odbornik okoliške občine Celja. Za njegovo vztrajno delovanje mu je celokupni odbor izrekel zalivalo. Želimo mu obilo sreče v tujini in mu kličemo, nai nikar ne zapusti naših vrst in naj ostane nadalje član kov. organizacije! — Odbor.
Iz stranke.
Diskusijski večer se bo vršil v sredo ob 7. zvečer v »Zadružnem domu« (v bivši nemški šoli). Ker je dnevni red važen, vabimo vse pristaše naše stranke.
Šoštanj. Odbor Krajevne politične organizacije S. S. J. je na svoji izredni
seji dne 22. marca sklenil prispevati od imetja, organizacije 300 K v fond za od-pomeč gladujočlm Rusom. V ta namen je tudi izvolil odbor za pobiranje prostovoljnih prispevkov. Razpravljal je in imenoval odlv'” ki bo pripravil vse potrebno za praznovanje mednarodnega proletarskega praznika, 1. majnika. Podrobni načrt svečanosti se objavi, čim ga bo odbor izdelal.
la $tr©k. gihania.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršlila v torek, 28. marca takoj po delu v društvenih prostorih, Še-lenburgova ul. 6, H. nadstropje. — Predsednik,
Tajništvo Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju odgovarja poročevalcu iz Šoštanja na dopis z dne 25. marca t. 1. v »Delavcu štev. 7. k mezdni razpravi, ki se je vršila dne 9. in 10. marca sledeče: Soclrugi oziroma zaupniki v kemični tovarni v Ljubljani (Moste) so poleg tajništva zgoraj imenovanega Osrednjega društva pri zadnji razpravi, ki se je vršila dne 16. februarja izvojevali potom dobre organizacije kemičnega delavstva v tovarni 25% povišanje na temeljne plače in 30% povišanje za nastavljeno osob-je. Kar znese s sedanjim povišanjem dnevne temeljne mezde, za delavke in mladoletne delavce dnevno 66 K: za delavce od LS. leta 95 K; za kvalificirane delavce (priučene) 105 K: za rokodelce 120 K in po zmožnosti še več. Poleg tega povišanja dobijo otroci, odvisni od zaposlenih delavcev do 14. leta mesečno a 100 K. Toliko k opombi poročevalca, ki se izjavlja: »sodrugi v kemični tovarni v Ljubljani se naj zavedajo borbe, da njihovo nazadnjaštvo v bodoče ne bo škodovalo.« Mogoče, si poročevalec namenoma predstavlja še kako drugo kemično tovarno v Ljubljani in če je — je skoro gotovo in gotovo ic zaposleno v njei_črno J. S. Z., ki živi po božji milosti oziroma ob božjega glasu, ne pa od svojega razrednega boja.
Savez nionopolskih radnika i radnice bo imel svoj 11. državni občni zbor 16. in 17. aprila v dvorani začasnega socialističnega Narodnega doma v Belgradu z dnevnim redom: L Otvoritev kongresa in izvolitev predsedstva. 2. Poročila: Uprave o dejn. blagajnika, finančnega nadzorništva. 3. Izvolitev osrednje uprave in finančnega nadzorništva. 4. Predlog uprave o spremembi čl. 1.. 25. in 26. zveznih pravil. 5. Referat o akciji in taktiki sindikata. 7. Predlogi in vprašanja. 8. Prošnje in pritožbe. — Pravico do udeležbe določa vil. členu pravilnika, točka 1. in 2. — Pozivajo se pododbori, podružnice in poverjeništva, ki še niso izbrali delegatov, da to nemudoma store in sporočijo imena osrednji upravi. — Odposlanci morajo biti v Belgradu 16. aprila ob 9. predpoldne, ko prične kongres. — Centralna uprava Saveza mouopolskih radnika.
Vesftrait« Svobod©,
Seja centralnega odbora »Svobode«
sc bo vršila v četrtek, 30. marca ob 20. v tajništvu v Židovski ulici 1, I. nadstropje. Udeležba vseh odbornikov naj bo polnoštevilna iti-točna.
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sreda, 29. marca »Marisa«. B.
Četrtek. 30. marca »Revizor«. C.
Petek, 31. marca dramska predstava v opernem gledališču.
Sobota, 1. aprila »Anatol«. E.
Nedelja, 2. aprila »Hamlet«. Izven.
Pondeljek, 3. aprila »Anatol«. D.
Torek, 4. aprila zaprto.
Opera:
Sreda, 29. marca »Luiza«. E.
četrtek, 30. marca »Cavalleria rnsti-cana«. Plesna legendica. D.
Petek, 31. marca »Žlahtni meščan«. Abon. A.
Sobota, 1. aprila »Luiza«. B.
Nedelja. 2. aprila »Carmen«. Izven.
Pondeljek, 3. aprila zaprto.
Torek, 4. aprila »Bajaja«. A.
*
Iz gledališke pisarne, Ljubljanska opera izvaja v četrtek, dne 30. t. m. »Ca-vallerio rusticano« z deloma novo zasedbo, in sicer: Lucio poje gospodična Šterkova, Lolo pa gospodična Kalouska.
Pevci! Izdala 12, številke »Male pesmarice« se je zaradi ogromnega drugega dela v tiskarni nekoliko zakasnila. Gleda-
li	bomo na to, da zamudo čimprejc popravimo. Prvih 11 številk »Male pesmarice«, broširanih v eri zvezek, prodaja Zvezna knjigarna, izvod za 10 dinarjev.
Koncert priredi v nedeljo, dne 2. aprila v Sokolskem domu na Viču pevsko društvo »Slavija« Vič-Glince. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri g. Alb. Šinkovcu, brivcu na Glincah; na dan koncerta pa zvečer pri blagajni.
Po svetu.
Bolezen ekscesarja Karla. Iz Bazla
poročajo, da je zbolel ekscesar Karel sinrtnonevarno na hudi griži. Tempjira-tu.ra se je dvignila že na 40 stopinj.
Smrtne obsodbe v Albaniji. Tiranska vlada je po končanih bojih z vstaši in laškimi agenti obsodila 20 vstaškjh voditeljev na smrt. upornim mestom pa naložila 20.000 turških lir vojne odškodnine.
—	Človekov razvoj ie počasen. Družba priznava justične umore; in priznava tudi organizirane umore, ki jih imenuje vojne; ker je človek še vedno žival, je ostal zvest tradiciji svojih prednikov: ko je živel še na drevju in v duplinah, je poznal s človekom ali zvermi le en način boja: krvavi boj. Šel je v boj z namenom, da ubije svojega nasprotnika, tudi če nasprotnik niti vedel ni. da se ga smatra za takega. Sploh v tistih časih niso niti vedeli. kaj ie nasprotnik, ker so bili ljudje še »barbari«. Tekom tisočletij se je boj nekoliko civiliziral. Zaneslo se ga je v trdnjave iu okoli gradov. Danes imamo vojne za civilizacijo, za domovino, za vero, za obrambo vladarjev in druge take lepe stvari. V starih časili so bili boji. za vero in vladarje, v pradavnih časih pa so liudje verovali samo v krvavi boj in niso čutili potrebe izgovarjati se. zakaj se bore. Kdor razume razvoj človeka,- ta ve, da bomo imeli barbarske umore, vojne in podobna nasilja še dolgo časa. Živalski instinkti ne izginejo v enem stoletju. In človeka se ne more izobraziti v enem dnevu. Kadar se ga izobrazi, je ta izobrazba morda le površna, priučena, radi tega je ostal še vedno pod kontrolo instinktov. Saj so tisti, ki napovedujejo vojne in jih vodijo, učeni, kakor tudi tisti, ki obsojaio ljudi na smrt. Človek je sposoben. da se marsikaj nauči, da iznajde čudovite reči, ni pa sposoben, da sc hipno otrese živalskih instinktov. Tisti, ki mislijo. da sc more z enim nasilnim preobratom napraviti iz sedanje družbe idealno
družbe sc motijo. Kljub iemu,’se "m! borimo za preobrate, za reforme, za izboljšavama na vseh koncih in krajih. Kajti vsi ljudje niso morilci; niti niso ljudje zveri v pravem pomenu besede. Ljudje smo s svojimi slabostmi in dobrimi lastnostmi. In skušamo biti boljši in v svoji vsakdanji borbi postajamo boljši.
—	Zaradi ene črke. Vsaka »novotarija* je našla pri ljudstvu odpor. Iznajditelji, znanstveniki itd., so imeli težke hoje proti starinstvu. ki je poosebljen v tem. da zahteva, naj bo vedno »vse tako kakor je«. Radi tega je napredek počasen, ker ima starinstvo svojo oporo v nevednosti ljudstva in v vladajočih slojih. Bolgarska vlada ie sklenila odpraviti eno črko iz bolgarske abecede, da jo napravi pripro-stejšo. Bolgarsko dijaštvo je uprizorilo demonstracije proti tej naredbi, ker je smatralo, da ie bil s tem storjen atentat na svetost bolgarskega jezika. Kljub temu se jeziki razvijajo in se bodo razvijali. Negujeio se »narodne« noše, ljudje pa so se iih v vseli krajih, v katere je prodrla »civilizacija«, otresli. Toda takim spremembam. ki bi jim bile v resnično korist, se ljudstvo le počasi prilagaja. Elektriki so se upirali in plinu ter vsem drugim takim iznajdbam. Delavstvo v mnogih krajih se .ie upiralo uvajanju strojev v obrate,"
<&s3žaxht> šb siroti' v splbshem IcotlšfiU tudi delavstvu in vsemu ljudstvu, četudi so v današnji družbi tu radi profita posameznikom. Toda dobiček imamo od njih vsi. Še več ga bomo imeli, kadar odpra-idrno sistem profitarstva. Tedaj bodo strop res služabniki ljudstva in v največjo korist delavstvu.
— Irski boj. Zanimiv proces sc vrši na Irskem. Irska je sedaj po zatrdilu nekaterih irskih patriotov svobodna dežela v federaciji cesarstva Velike Britanije. Drugi, med njimi de Valera. nadaljujejo z bojem za neodvisno republiko. V nekem kraju so se delavci celo tako navdušili, da so razobesili na javni zgradbi rdečo zastavo. Toda od socialistične republike ic Irska še zelo daleč. Danes se nahaja v stadiju civilne, vojne, ki sc vrši med katoliškimi iri proiestantovskimi Irci na eni strani in med katoliškimi Irci, ki so razdvojeni v republikance in v pristaše sedanje irske države, na drugi strani. Na Inskem ie med vsemi sloji preveč verskega fanatizma, zato socialistična ideja tani še ni našla ugodrklptal za razvijanje.
— Židje v Palestini, V Palestini hočejo Židje obnoviti svojo starodavno državo. Ker ie Židov v Palestini le malo, jo naseljujejo z Židi izjlrugili dežel. Anglija iih protezi ra. V Palestini je 700.0U0 nto-
Tiamedancev In ''kristjanov Ter samo 70.000 zidov. 700.000 nežidovskih prebivalcev je. v boju proti angleški politiki in 70.000 Židom. Anglija ie spremenila svojo politiko napram Egiptu in spreminja jo napram prebivalstvu Palestine. Palestina ne bo več postala židovska, država, oziroma bo židovska le v toliko, kolikor je Anglija. Nemčija, Rusija ali Zedinjene države in druge dežele, v katerih so naseljeni Židje. In nobeni niso v škodo, dasiravno vlada med neukim ljudstvom, katerega odirajo mali židovski kramarji, nasprotno mnenje.
UTRINEK.
Kaznovati sločince je prva stvar; preprečevati zločine je druga stvar. Naloga družbe bodočnosti je odpravljati vzroke, ki povzročajo zločine. To je najvažnejše in edino uspešno zdravilo. Res je, da se dobe ljudje in se bodo dobili, ki so mentalno defektni in radi tega nagnjeni k zločinskim dejanjem. Družba danes premalo pazi na take ljudi. Svojo pozornost jim posveti šele tedaj, kadar je zločin že storjen. To je napačno.
Izdajatelj: Zvonimir Beraot (v imenu pokr. odb. SSL) Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Išče se za veliko industrijsko podjetje za-
Zshvala.
Vsem prijateljem in znancem našega nepozabnega sina, ozir. brata
FRAN <-A RADAR
ki so mu pomagali v njegovi bolezni, nas tolažili na nenadomestljivi izgubi ter spremili dragega pokojnika na zadnji poti izrekamo tem potom Iskreno zahvalo. Posebej še se zahvaljujemo gg. dr. Vučini in tli-. Hvalini za njihovo požrtovalnost med časom pokojnikove bolezni, g. Glanzmannu in g. ing. Suggu, kakor tudi vsem gg. uradnikom in gdč. uradnicam, vsem gg. mojstrom in delovodjam za njihovo sožalje.
Pristava pri Tržiču, 27. marca 1922.
Žalujoča družina Padar.
nesljiv in samostojen
Najvefia zaloga
v ii piani v
in.
TVRDKA J. DOLENC,
Uubijans, HiKšerjeva ulica it. S
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah.
električar,
ki zna tudi vezati raotore. Nudi se dobra hrana po ceni, prosto stanovanje in dobra plača. Ponudbe na
J. Mahorko, d. z o« z,, Maribor.
Dva gatrista in dva = cirkularista =
prvovrstne moči išče za takojšnji nastop
d. d. „Croatia“ v Ljubljani,
Gosposvetska cesta 2.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
Nafveila izbira
mm ililsii. naiit Dosaiic
in rokavic pri tvrdki
Ljubljana, Mestni trglO. i Liijaia Mani i pismi m m m **s=lf71	..........— Kolodvorska ulica St. 6
TONE MALGAJ
i Izidor Steiner
! trgovec x znamkami iu starinami EiU* ' puje dne 28. in 29. TU. od 10. do 1. i in od 3. do 4. ure v hotelu ,, Union" j (št. sobe pri portirju) vsakovrstne ju-! čoslovanske in druge znamk« kakor tudi vsakovrstne antikvitet« posebno ; star« vljolin« po naj višjih cenah.
_________Lj_jjji—n——Ml I—■iMiiMiHUMiMMii ran n m m r - f-" ——T mi—-1— limii—r-n—"	r i *irrti Tint-nn	>	-
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadruga z omajanim poroštvom
 .............  sprejema	hranilne	vloge,	ki	jih	obrestuje	po	4°io.	=======
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.201*82.	....~~;::^===zzDruštveni delež K 17.108*71,
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093-48. Delež znaša K 100*—.
Član postane lahko vsak.