r^^tzen sobot, nedelj ■r^in praznikov. PROSVETA Uredniški in upravniškl prostori: 26A7 South Lawndale Are. . daily except SaturdajTS. »nd Holidays glasilo slovenske narodne podporne jednote' Office of Publication: 2607 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4804 .YEAH XXXVIII Cena lista )• $6.00 .1 Chic*," mSTO^Z iTSVJkgX S SL^ISS! CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 5. MARCA (MARCH 5). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 45 Acceptance tor mailing at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 191S. ongresniki zahtevajo akcijo -oti diktatorju Francu ika naj pretrga lomatične odno-baje s Španijo JAVA SKUPNE IZ-i\E ODLOŽENA bingion. D. C.. 4. marca.— sniki, ki so znani kot na-^jjki sedanjega režima v niji, so naznanili formiranje proti diktatorju Francu. Ui so se za takojšnjo ustavi-jiljanja surovega in vojne-ateriala v Španijo in pretr-diplomatičnih odnošajev I Ameriko in Španijo, če ne nsko ljudstvo strmoglavi-ktatorja Franca, anje, da Amerika pretrga ije s Francovim režimom, čela kongresnika Savage in demokrata iz Washing-Izjavila sta, da sta zahte-akcijo proti temu režimu več meseci, a nista dobila pri kongresnikih. "Situa-j se je v zadnjem času spre-i," sta rekla. "Mnogi kon-liki so spoznali, da je treba po Francovemu režimu, ^vni department lahko izsili glavljenje tega režima; če »obotavljal, bo kongres sto-ebne korake." je že pred vež; tedni l prelom odnošajev med in Španijo, dočim je | predložil zakonski načrt, rika ustavi pošiljanje su-vojnogs .mate . _ Embargo naj se izvaja, ' tie bo Španija dobila de-itične vlade, katera bo od-zasego tovarn nemškega v Španiji in izročila na-vojne zločince, ki so do-| zavetje v Španiji, zavezniška, Velika Britanija in ja so odložile objavo skup-Jdaracije z zahtevo, da mo-nsko ljudstvo strmoglavi-fancov režim, da bo Španija to prišla v družino svobod-narodov. Besednik državne-'epartmenta je dejal, da se 'bjava deklaracije zavlekla, ie ni prišlo do sporazuma * besedila med Ameriko, Britanijo in Francijo. don. 4. marca. — Radijsko ll0 'z Moskve pravi, da je J®- glasilo komunistične pohvalila Francijo, ker 'Prla 300 milj dolgo mejo ob "Ji. in aktivnosti partizanov • Francovemu režimu zno- opanije. avda je prej ostro obsodila IU" kroge ki podpirajo gi- restavriranje monarhi-' Španiji in ustanovitev blo-"r/"' v /apadni Evropi. Mos-v<* dni molčala glede !e' k*'r se' ni hotela vmeša-stitavljanje skupne dekla-'l^ranciie Velike Britanije P*"*« Husija še vedno ■»■ da bo deklaracija dovolj aželjeni uči- ' Španiji ifd,Sp-niia. 4. marca.- r_ r r rancovega režima F' je zaprla mejo ob J bil dostavljen fran-ru P"«laništvu v Madridu. J" protest proti akciji Člani komisije odpotovali v Trst Delo mora biti dovršeno ta mesec London, 4. marca.—Člani posebne komisije štirih velesil— Velike Britanije, Rusije^ Amerike in Francije—so zapustili London in odpotovali v Ttst, kjer bodo študirali in skušali rešiti kritični problem glede začrtan j a nove meje med Jugoslavijo in Italijp. Pričakuje se, da bodo dospeli v Julijsko Krajino ta teden. Komisija mora dovršiti svoje delo v marcu. Na podlagi študije in preiskave na licu mesta bodo člani komisije po povratku v London sestavili priporočila glede začrta-nja meje in mirovne pogodbe za Italijo. Pogodba za Italijo bo predložena v odobritev repre-zentantom 21 držav, ki se bodo sestali na konferenci v Parizu v maju. Philip E. Moseley, reprezen-tant Amerike v komisiji, in C. H. M. Waldock, reprezentant Velike Britanije, ter člani njunih štabov se bodo na svoji poti v Julijsko Krajino ustavili v Parizu, kjer se jim bo pridružila francoska delegacija. V Trstu se sestali z ruskim repcezen-m Geraščenkom. On m je vrnil v Moskvo," kjer šo Člani njegovega štaba. Ti bodo odpotovali v Trst. Mosely, ki je bil profesor ruske zgodovine, preden je stopil v službo državnega departmen-ta, govori ruski, italijanski in srbohrvaški jezik. On je bil svetovalec Johna G. Winanta, bivšega ameriškega poslanika v Londonu, in član posvetovalne komisije, ki je pred zaključenjem vojne v Evropi sestavila načrte glede okupacije Nemčije in Av-trije. Domače vesti Is Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl Joseph Mano, star 35 let in rojen v Pennsylvaniji. Tukaj zapušča ženo, rojeno Škufca, štiri brate in štiri sestre.—Po 32 mesecih je trii častno odpuščen od vojakov Tony JI. Vrh iz Eu-clida, preko morja dve leti.— Poročila sta se Steffie Tomarič iz Collinwooda in Frank Zor-man iz Detroita, kjer si novopo-rečenca tudi ustanovita svoj dom.—Pri družini John Evatz so se oglasile rojenice in pustile sinčka, enako tudi pri družini Albert Skully.—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrla Johana Arhar, rojena Martincič, stara 61 let, doma iz Rakeka pri Cerknici. Bila je članica ABZ. Tukaj zapušča moža, štiri sinove in hčer, poročeno Josephine Še-tino.—Po enoletni bolezni je u mrla tudi Mary Relič, rodom Hrvatica, stara 52 let, v Amerl ki 36 let in članica HBZ. Zapušča moža, pet sinov, dve hče ri, vnuke in sestro, v starem kra ju pa brata.—Od vojakov sta bila častno odpuščena tudi Tony F. Schuster, preko morja dve leti, in Clarence Vokac, pri mornarici 38 mesecev. Nov grcb v Now Yorlcu New York.—Dne 28! febr. je v Brooklynu naglo umrl Anton Aiižlovar, star 63 let, doma iz I Lazu pri Kočevju in v ošiljanje japonskih ujetnikov v Sibirijo Dairen rusko vojaško taborišče Mukden. Mandšurlja. 4. marca.—Visok ruski vojaški častnik e priznal deportacije japonskih vojnih ujetnikov iz Mandžurije v Sibirijo. Nekateri ujetniki so bili tudi uposleni prt odstranjevanju strojev iz mandžurskih tovarn, ki so bili poslani v Rusijo. Dairen, pristanitttyo mesto, in okolica sta rusko vojaško taborišče. To mesto bi moralo biti na podlagi pogodbe, katero sta sklenili Rusija in Kitajsko, pod skupno administracijo. General Koslov, poveljnik ruskih sil v Dairenu, je povedal časnikarjem, da so bili japonski vojaki v Mukdenu, največjem mandžurskem mestu, razoroženi in poslani v Sibirijo. Kaj bodo delali tamkaj, general ni raz kril. LEWIS NAZNANIL KAMPANJO ZA ZVIŠANJE PLACE Pogajanja z operatorji glede »klenitve nove pogodbe PRIPRAVE ZA OKLIC STAVKE Nemke v ameriških aboriscih Disciplina v armadi se krha Washington. D. C.. 4. marca.— John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je začel kampanjo, da se plača rudarjem zviša za okrog dva dolarja ns dan. On je ie informiral operatorje, da se hoče pogajati z njimi glede sklenitve nove pogodbe, ki naj bi krila čez 400,000 rudarjev na polju mehkega premoga. Istočasno je Lewis obvestil federalni delavski odbor, da namerava oklicati starko čez 30 dni, če se bodo operatorji uprli za htevi glede zvišanja plače. Ope ratorje je pozval, naj se sestanejo s člani odbora za mezdne smer nice v Washingtonu 12. msrca. Člani tega odbora bodo prej se stavili zahteve glede zvišanja plače. Mnenje prevladuje, da bo Lewis predlagal skrajšanje de lovnega tedna na pet dni brez znižanja plače. Povprečna tedenska plača rudarjev, če ao delali šest dni v tednu, je bila po poročilu federalnega biroja za delavsko statistiko v decembru preteklega leta $58.20, ali 80 cen tov manj kot deset dolarjev na dan. Ako bo delovni teden skra šan na pet dni brez znižanja pla- Umik ruskih tet iz Tabriza v Senator Connally citiral provizije pogodbe Teheran. Persija, 4. marca.— Uradno poročilo pravi, da se je evakaucija ruskih $et iz Tabriza, glavnega mesta province A-zerbadžan, pričela. Ta provinca seje pred nekaj meseci proglasila za avtonomno republiko. Pričakuje se, da bo evakuacija ruskih čet iz Tabriza kmalu iz- B-Jl mt.^.um r9wr vedena. Člani perujskega par- bo(fe rUflafJ! >Tej*mrtt #H t _____— a.,A« It mm Vatikan je še vedno za naciste Tako pravi ruski Kst Pravda Moalcva, 4. marca.—"Vatikan je še vedno naklonjen nacistom," pravi članek, katerega je objavila Pravda, glasilo komunistične stranke. Avtor članka je T. I. Borisov. "V težkih letih, ko so je človeštvo borilo proti črnim silam hitlerizma, je bila politika Vatikana v prilog nacistom in taka je še danes," pravi Borisov. "Mi ne bomo molčali glede te politike neglede na to, kaj mislijo gospodje pri listu Osserva-tore Romano (glasilu Vatikana) o tem." Osservatore Romano je odgovoril na prejšnji napad v Prav di. Zavrnil je obdolžltev, da je Vatikan podpiral Hitlerjevo a grešijo proti Čehoslovakiji. iprQve za stavko ezn'earjev Policija napadla stavkarje Unije CIO obsodile polieijske brutalnosti Philadelphia. Pa., 4. marca.— Policija na konjih in motorcik-lih je napadla in razpršila čez .'iOOO stsvkarjev in piketov v bližini tovarne General Electric Co. Mobilizirana je bila za akcijo, da enforsira injunkcijo, katero je izdalo sodišče v prilog kompaniji. Injunkcija prepoveduje masno piketiranjc. Policaji so napadli pikete in stavkarje s količki. "Najmanj 20 oseb so zbili na tla. Sedemnajst stavkarjev je bilo aretiranih na obto&bo podžiganja izgredov. Unije Kongresa industrijskih organizacij so potem demonstrirale v znak protesta proti policijski brutalnosti. Organizirale so pohod pred mestno hišo. Policija ni skušala ustaviti pohoda. Voditelji unije United Elcc-tilcal. Radio & Machine Workers CIO, ki je oklicala stavko proti kompaniji, so potem kon-ferirali z županom Bernardom Samuelom. Slednji jim je da! zagotovil", da bo skušal preprečiti policijska nasilstva. fflj Racy ! ,J 0 4 marca.—A. F. preus, rinik bratovšči- irSS T ' P'emnikov, in 1"n' Pr«i«*dnik I ifl M n MrojevodiJ in kurja- "'Hi' ]\a ri * ': • fU 1« K i« u< Ogrski faiist obsojen v emrt Budimpešta, Ogrska. 4. marca — Ferenc S za lasi. vodja ograkth fašistov, in šest njegovih pajdašev je bilo obsojenih v smrt na vešalih. Szalasi je bil predsednik lutkarske ogrske vlade in je preprečil sklenitev premirje zavezniki v oktobru l. 1944 On in njegovi pajdaii ao bili na obravnavi pred ljudskim sodiščem spoznani im krive veieuduj stva. . . .. Iamenta so se sestali v izrednem zasedanju in razpravljali o situaciji. Rusija se še ni odločila za odpoklic čet iz vseh krajev Perzije. List Ettelaat pravi, da je Moskva kršila provizije dogovora, Sklenjenega na konferenci zunanjih ministrov treh velesil v Moskvi, da bodo ruske čete zapustile Perzijo do 2. marca. - Washington, D. C„ 4. marca.— Senator Tom Connally, demokrat iz Texasa in načelnik odseka za zunanje zadeve, je dejal na sestanku s časnikarji, da bi Rusija morala odpokllcati svoje čete iz Perzije. On je citiral provizije pogodbe, katero so A-merika, Rusija in Velika Britanija sklenile s Perzijo i. l»4l. Connally je dalje rekel, da bo morda spor zaradi Perzije prišel pred konferenco varnostnega sveta Združenih narodov, ki se bo pričela v New Yorku 21. marca. jackson svari mednarodno vojaško sodišče Frankfurt. NemčUa, 4. marca. —List Stars and Stripes, glasilo ameriške armade, je objavil ob-olžitev nekega angleškega dekleta, da nemška dekleta stanu-ejo v taboriščih In barakah a meriških vojaških častnikov. Obdolžitev je potrditev prejšnjih, katere so izrekli vojaški laplanl. Polkovnik L. Curtis Tlernan, načelnik vojaških kaplanov v a-meriški armadi, je dejal, da je pismo angleškega dekleta potisnilo v ospredje vprašanje nemo-ralnosti v taboriščih in pomanjkanja discipline v ameriški armadi. Tiernan je israzil zadovoljstvo, ker je bil škandal raz-irit v javnosti. Vojaška taborišča in barake se nahajajo na ozemlju y obsegu več kvadratnih milj. Na tem so tudi poslopja nemškega trusts I. G. Farbenlndustrle, v katerih bivalo ameriški častniki. Hiše nemških civilistov so bile zsse-žene in v teh zdaj stsnujejo vojaški častniki In uslužbenci vojnega departments. Vojaški častniki In civilni u-službenci lahko sprejemajo nemška dekleta od 10:30 zvečer do 8:30 zjutraj, kskor tud* čez nedeljo. Stražniki taborišč so povedali, ds Je zadevno dovoljenje izdal glavni stsn poveljstvs ameriške okupacijske sile v Nemčiji. Diskuzije posojila Rusiji Washington. D. C., 4. marca.— Driavni department je razkril, da ae bodo pričele diskuzije in pogajanja glede ameriškega posojila sovjetski Rusiji. Slednja ji vprašala *» poa^jilo i^vsoti ene milijarde dolarjev, katero potrebuje za financiranje programa rekonstrukcije. Prej je bik) naznanjeno, da Je Rusija vprašala za posojilo NT090,000,-000 Z ameriško vlado ae bo po gajala glede posojila ruska na kupoval na komisija v Washing tonu, katere načelnik je geneia L. G. Rudenko. na dan. Pričakuje Se, da bo Lewis po novil zahtevo, da mora rudarska unija dobiti 10 centov od vsake tone premoga. Pritiskal bo tud za priznanje unije delovodij, oktobru preteklega leta Je Lew oklicsl stavko, ker niso opers torji hoteli priznsti unija delo vodij. Edward R. Burko, predsednik zveze operatorjev v južnih državah, Je dejal, jda ni nobenega vzroka za oklic rudarske stavke. Veljavnost sedanje pogodbe med unijo in operatorji poteče 31. marca. Lewis je poslal pismo delavskemu tajniku Schwellenbachu, v katerem pravi, da bodo rudarji delali v prihodnjih 30 dneh. V nismu Je protestiral proti Con-nally-Smithovemu zakonu in naglasi), da bi moral kongres preklicati ta zakon, ker je bJla vojna končana pred šestimi meseci. Ruski komentar Byrnesovega govora Besede morda pomenijo poitene volitve v Grčiji Francija podpisala pogodbo s Kitajsko Odpoklic kitajskih čet iz Indokine Čungklng. Kltaluka, 4. marca. — Francija se je uradno odpovedala ekstrateritorijalnlm pravicam na Kitajski m s podpisom pogodbe s Kitajska V imen i Francije je pogodbo oodms.l poslanik Jacques Meyririer, v imenu Kitajske pa zunanji mi nister Wang Sihčii-h. Amerika in Ve'ik.i širitanija ita se odpovedali ckf'raton*'»r». jslnim pravicam na Kitaj«k/m v vojnem času. Francija je la posebne pravice v Peipingu, šarighaju, Tlentainu, Hatikowu in Cantonu. Kitajska vlada ji obljubila, da bo fxtpofcttrsia *vo*e eeie u francoske Indokine. Čete • bile poslane tia. da sodeluje jo pn razoroževanju japonskih vojakov. Listi v Čungkmgu poročajo, da Je sovjetska vlada protestira la zaradi protiruskih demonatra cij v kitajskih mestih. Demon stranti so zahtevali odpoklic ru- Glasovanje o monarhiji v Italiji Rim, 4. marca. — Kabinet Je naznanil, da bodo italijanski vo-lilci odločili za ali proti monarhij pri volitvah, ki se bodo i r šile 25. maja. Takrat bodo izvoljeni tudi kandidati za člani- u-stavne skupščine. Bivši premier Churchill v Washingtonu Washington. D. C.,/4, marca,— Bivši britski premier Winston Churchill je dospel v Washington na svoji pot v Fulton. Mo On se ni hotel sestati a časnikarji. Churchill bo v Fultonu govoril o zunanji politiki. skih čet (z Mandžurije. Kitajska vlada še ni odgovorila ni luski protest,_____ General Marshall, ameriški poslanik v Čungkingu, je dospel v Peiping, kjer ao ga pozdravili lepre/entanti kitajske vlade in komunistov On je s*svojim po aiedovapjem omogočil sklenitev spoiazuma med vlado v Cung kingu in komunisti, ki Je končsl civilno vojno na Kltsjskem London. 4. msres.—Koments-tor na moskovski rsdlopostsjl sa Je dotsknll govors ameriškega državnega tajnika Jamesa F. Byrness v New Yorku, v katerem Je orisal zunanjo politiko in opozoril svet, zlasti pa Rusijo, da bo Amerika branila Carter Združenih nsrodov in da se bo poslužila tudi sile, ako bo treba, za preprečenje agresije. Komentator Jo dejal, da Byr-nesove besede morda pomenijo, da je Amerika za poštene volitve v Grčiji. On je prezrl Byrnesovo deklaracijo o akciji proti agresorjem, . "Nedavno je gospod Byrnes imel govor, v kateVem Je nagla-sil, da ameriška tradicija ni o-bramba mrtve roke reakcije," Je rekel komentator. "On je celo poudaril, da se nismo borili proti nacizmu in fašizmu, da se u-stavl pohod napredka. Te besede bi morale pomeniti, da Je A-merika za poštene volitve v Grčiji, katerih naj bi se udeležile vse protifašistične stranke, ko bodo pogoj! za take volitve zagotovljeni. Kdini ljudje v Grčiji, ki so za volitve v tem mesecu, so besedniki monarhistlč-nih tolp. Zunanji faktorji vztrajajo pri zahtevi, da ae morajo volitve v Grčiji vršiti 31. marca." Proslave ustanovitve rdeče armade v Chicagu Chicago, 4 mar« a -Več tisoč ljudi ae Je udeležilo ah Datum v oklepaju na primer (March SI, 1940), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s trni datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. $la&o&L Q naStik, noMlbbt Indija v plamenih revolte—M O tem predmetu bomo napisali še ta članek, kajti boj Indije za svojo neodvisnost je eno največjih poglavij sodobnih svetovnih dogodkov. V tej razpravi skušamo dati Ig nekaj ozadja za boljše razumevanje tega boja, ki bo imel globoka poriedice na bodoči razvoj vse svetovne politike, posebno pa na razvoj velikega dela Azije, kjer živi pretežna večina svetovnega prebivalstva. Indija je namreč potencialno ena največjih bodočih svetovnih velesil, kakor tudi Kitajska. Samo ti dve deželi imata skupno čez 800 milijonov prebivalstva ali okrog 40% vseh ljudi na zemlji. Ta boj lndfje bo imel zelo globoke posledice tudi za angleški imperij — sploh za ves kolonijajni imperializem. Osvoboditev Indije pomeni veliko oslabitev Anglije v svetovni areni, sploh pomeni pričetek razpada največjega imperija vseh časov, do današnja dobe. : Z izgubo Indije bo Anglija namreč prej ali slej izgubila tudi Burmo in malajske države, kakor tudi Hong Kong in druge ko-lonijalne interese v Vzhodni Indiji, Francija bo izgubila Indo-kino, kjer ima zdaj tudi opravka z odprto revolto in zahtevo po rieodvlsnmti.^V sličnem položaju se nahaja tudi mala imperialistična Holandfka, ki s' uša za vsako ceno obdržati svojo koloni-jalno poaest na južnem Pacifiku, evojo Vzhodno Indijo — Javo, St mati o, Bo i neo in okrog 3000 drugih otokov. Ker je Anglija zelo zainteresirana na tem, da Holandska ne Iz-gubi Vzhodne Indije, zato Ji tudi z orožjem pomaga krotiti Ja-vance, ki zahtevajo neodvisnost. Tutfi Anglija ima namreč velike gospodarske interese v Vzhodni Indiji. Angleško vojaštvo je po kapitulaciji Japonske držalo tudi Indokino, dokler ni prišlo francosko vojaštvo. V ta namen se je tam poslužila celo Japoncev, kakor tudi na Javi. Sploh Je ves imperializem skupaj povezan. Toda vrnimo se k Indiji., » N" Da se Anglija povsem zaveda resnosti položaja v Indiji, je najboljši dokaz to, da v prihodnjih dneh pošlje tja tri ministre delavske vlade — Crippsa, Pethlck-Lawrenca in Alexandra — ki naj rešijo, "kar se rešiti di." Značilno je to, da ne bodo s sabo našli nobenega definitivnega načrta, s kakršnim je šel na primer v Indijo Cripps po Izbruhu vojne, češ, sprejmite to, ali pa vam ne damo nič. Kakor govore poročila, bo Šla ta komisija v Indijo z inatrukcijami, naj se nogaja s predstavniki indijskih političnih strank in skuša dobiti najboljše pogoje za Anglijo. Glavni cilj te komisije bo vsekakor, da obdrži Indijo v okviru angleškega imperija, kot dominij. Vprašanje je. da-li bodo mogli napraviti to kupčijo, kajti v Indiji je danes splošna zahteva za popolno neodvisnost. Na tem stališču stoji Nehru, ki je danes najmočnejša osebnost v Indiji — močnejši kot Ghandi. Pred vojno ali po izbruhu vojne bi se bil tudi Nehru zadovoljil z do-minijskim statusom; zdaj se morda ne bo, ali pa le pod pogojem, da Indija dobi pravico do popolne odcepitve od Anglije, ako se pozneje tako odloči. Tak dominljskl status Imajo Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Taka rešitev indijskega vprašanja bi bila za angleški imperializem velik udarec, kajti to bi pomenilo skoraj popoln umik Anglije iz Indije — umik vsega vojaštva in tudi stotisoče drugih Angležev, ki sedt pri velikem indijskem koritu. Ampak če angleška delavska vlada ne bo hotela pristati na popoln dominljskl status, se lahko zgodi, da se bo /našla v objemu odprte revolucije v Indiji. Vaaj tako je razumeti iz zadnjih Nehrujevih besed, s katerimi je pozival Indijce, naj zdaj ne prelivajo svoje krvi, marveč se naj mirno bore za neodvisnost, ako nastane potreba, tedaj pa bodo pozvani v odprto revolucijo. * Ako pride v Indiji do odprte revolucije, do slične borbe kot so jo leta 1776 dvignile ameriške kolonije, tedaj bo vzplamtela tudi vsa kolonijalna Azija, lahko tudi ves Bližnji Iztok z Egiptom vred. Sigurno je, da bi Rusija brezbrižno ne gledala take revolucije, jnar več *c skoraj gotovo odprto postavila na atran rebelnih kolonijalmh narodov in .skušala kovati kapital zase. Ako bi se v t »»m primeru Amerika postavila na stran zapadnega Jmporiallz-o t t« Waj bi bil ču iež. ako bi ne prišlo do izbruha tretje sve-lovna vojne. Vse Je odvisno, kaj se zgodi v Indiji v prihodnjih mesecih. Iz b.uh t evolucije v Indiji bo iskra, ki lahko zaneti tretjo svetovno vojno.; Zato tudi taka napetost med Rusijo na eni in Anglijo ter Ameriko na drugi strani. Atmosfera je bolj nasičena z dinami tom kot je razvidno na površju. Da bi bil izbruh tretje svetovne vojne največja tragedija za vse človeštvo, ni treba poudarjati. Zato je kardinalna potreba, da Anglija reši Indijsko vprašanje s pogajanji. »Povsem Jasno je to, da je Indija zanjo izgubljena, kar je samo vprašanje čaaa. Edino vpiašaftje Je. da-li se bo mogla Anglija sprijazniti s tem dejstvom biez zateka k orožju. Ako se bo branila tudi popolnemu dominljskemu statusu, tedaj je v Indiji odprta revolucija kora; reirbelna. posledice pa bodo lahko uiKidne za ves svet. Kar ir 'ndlV same tiče, krvavo potrebuje poštene socialne re-voludje M h: p metla njeno večtisočletno fevdalno navlako in vraievertvf T*<etimi leti, pa je niso smeli pokopati v Žireh na Dobračevem, kjer je naše pokopališče. Pred vojno so mi večkrat pisali, kako so domačini včasih umrlega svojca ponoči "ukradli" in ga pokopali v Žireh. Naj vsi v miru počivajo. Upam, da Italijani ne bodo nikdar več gospodarili po naših krajih. Kakor mi piše sestra Franca, so naši ljudje med vojno res mnogo pretrpeli. Najprej so jih mu$ty Italijani, potem pa Nemci. Vedno so jim grozili, da jih bodo ubili, ako ščitijo partizane, zraven pa so jim vse pokradli. Partizane so iskali skoro vsak dan, dobili pa niso nikogar. Sedaj so se fantje in možje srečno vrnili, mnogi pa so padli. V sosednji vasi so še bolj trpeli. Naslov moje sestre je: Franca Jesehko, vas Breznica 18, pošta Žiri, Jugoslavia. Maty Oblak. SHOD V WAUKEGANU LEPO USPEL , Waukagan-North Chicago* I1L —Shod, ki se Je vršil dne 9. februarja v počasi zastopnika Rdečega križa Jugoslavije dr. R. Neubauerja, Je zelo zadovoljivo izpadel. Priredbo je aranžiral odbor postojanke št. 36 SANSa. Ker radi bolezni nisem bil navzoč, nisem slišal govora dr. Neubauerja, vendar pa slišim ljudi, ki se zelo pohvalno izražajo o njem. Lahko pa poročam • finančnem uspehu tega shoda. Vsota, ki so jo darovali posamezniki in društva, znaša $1150.10. Od tega denarja smo poslali organizaciji SANS $1000 za mladinsko bolnišnico v Sloveniji. Stroški s shodom so znašali $13, odbor pa je kupil 105 parov čevljev, moških, ženskih in o-troških. za reveže v stari domovini. Čevlji so stali $185. Naj na tem mestu navedem imena darovalcev in vsote darov: Slovenski narodni dom $250, Slovenska zadružna prodajalna $150, samostojno podporno društvo Waukegan-North Chicago $25, Slovenska narodna čitalnica $25, balincarski klub $25, društvo Moška enakopravnost 119 SNPJ $15, društvo Sv. Roka 94 ABZ $10, dr. Andrew in Albina Furlan $50, Math in Louise Ogrin $20, skupina Mace-doncev $20. Po $10: John in Anna Mah-nič, Frank in Mary Malovašič, Tomaž Troha in žena, Viktor Belec, Marian Jelovšek, Mike Miller,* Frank in Helen Jereb, John Merzlak in žena, 810— 10th st.; $8 Frank Belec in žena; $7 Valentin Jereb; po $5: Vincent Pink, John in Ana Boštjančič, Tony L. Zeleznik, Matevž Suha-dolnik, Ludvik Žele, Frank Per-pich in žena, Steve Debelak, Vincent Mathias, Math Kirn, Anton Potočnik, Anton in Mary Celaxfec, Mary Dobrovolc, Anton Zainer in žena, Frank Korenčan in žena, Ignac Geržel in žena, Frank Kuhar, Anton Končan, McAllister ave., Frank Gostiša in žena, North ave., Ignac in Mary Jereb, Frances Hrovatin, Anthony Pierce, Frank in Frances Župec, John, Frances in Mary Hodnik, Frank in Christine Stritar, Anton Ribarič, John Gantar, Valentin in Mary Gosar, John J. Zelenik. Jernej Spacapan, Anton Gosar, Frank Pezdir St., Josip Žagar, Frank Grimšič, Joe Bezek, Andrej Bar-tel In žena, Jakov Mesec, Martin Judnich, August Kozina, Math in Frances Jereb, John in Mary Nagode. John Kastelic, Kenosha, Wis. (?), Joe Hrvat, Kenosha, Wis. (?), neimenovan; Nasta Talef $4. Dalje dvanajst oseb po $3, 53 po $2. tri po $1 50. 93 po $1, manjših darov pa je za $6.60. Ko pregledujem imena darovalcev, mi'nehote pridejo pred oči imena onih. katerih ni med darovalci. Poaebno nekateri prvaki in trgovci niso zastopani s prispevki. Rdeči križ je vendar, svetovno priznana organizacija! ^tero Wntraln yc0 vero Ali le ne priznalo mogoče samo katoličani?? Seveda, so pa tudi ča»tne izjeme med njimi! Naj pročam le. kar sem pre tel po mojem zadnjim poročilu, čisti preoatanek priredbe z dne 8. decembra je znesel $«5817, dr. Andrew Furlan izročil dobiček od prodanih Adamičevih knjig "Nation of Nations" $25, Frances Zakovšek nabrala $7, Anto-nia Morales $5, Mary Dobrovolc $5 in Jack Mivšek $2. Do sedaj smo poslali organizaciji SANS za relif $4,500, za bolnišnico $1000, na rokah pa imamo $83.40. Iskrena hvala vsem darovalcem v imenu bednega naroda v starem kraju! Lepa hvala odboru Slovenskega narodnega doma za prosto rabo dvorane in drugih prostorov! Matk Jereb, blagajnik. MICHIGAN 8X1 ZDRAVNIKI SE ORGANIZIRAJO ZA POMOČ JUGOSLAVIJI Detroit. Michigan. — Društvo zdravnikov okraja Wayne je za-počelo akcijo med svojimi zdravniki za zbiranje že rabljenih zdravniških instrumentov, zdravniških knjig in strokovne literature za opustošene in izro-pane zdravstvene ustanove in zdravniške šole v Jugoslaviji. Društvo zdravnikov apelira na vse svoje člane, da prinesejo te tako nujno potrebne zdravniške pripomočke v dom okrajnega zdravniškega društva na 442T Woodward ave., Detroit. Dr. Otto Grrob, glasoviti pljučni špecijalist in vodilni znanstvenik otroške higiene, je prevzel predsedstvo za oddelek De-troitskega ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji. Pripravljajo se zadživo kampanjo med zdravniki v državi Michigan za podporo zdravniških šol in za pomoč rešitve zdravniških težkoč v Jugoslaviji s poklonitvijo že rabljenih zdravniških instrumentov ali denarnih sredstev za nakup istih. Ko je dr. Grob spejel predsedstvo zdravniškega odbora, je izjavil sledeče: "Jugoslovansko ljudstvo je v borbi za svobodo plačalo veliko ceno z življenjem in zdravjem. Kot zdravnik smatram za svojo dolžnost, da storim vse, kar morem, da pomagam temu hrabremu ljudstvu. Pozivam vse prijatelje jugoslovanskega ljudstva, da pošljejo denarno pomoč ali zdravniške instrumente na zgorajšnji naslov ali pa na 900 Hofmann Bldg., Detroit 1, Michigan." Lla Menton. Detroit. Mich.—Popravek. V seznamu darovalcev za Rdeči križ Jugoslavije na prireditvi jugoslovanskih žen v počast Nade Kraigher 29. januarja, bi se moralo glasiti: Društvo "Young Americans" št. 564 SNPJ in An drew Grum ml. sta darovala po $50, ne pa po $30, kot je bilo poročano. Herman Grebene pa $5. Lia Menton. PISMO IZ MERBČJA NA NOTRANJSKEM Trinidad, Colo. — Iz Mereč j a pri Trnovem, Ilirska Bistrica, Notranjsko, sem prejel sledeče pismo, datirano 18. nov. 1945: Dragi Francelj! — Z veseljem smo odprli Tvoje pismo, ki smo ga pričakovali dolgih pet let. Končno se nam je želja izpolnila. Tukaj Ti bom opisala naše trpljenje, ki so nam ga italijanski fašisti prizadjali. Ti laški divjaki so nam vse požgali in nas oropali do kosti. Sledeče vasi so bile požgane: Kilovče, Ratečevo Brdo, Bitinja, Stari most, Merečje, Malni in Podstenje. Nam so požgali 4. junija 1942. Odnesli nismo nič od doma, samo to, kar smo imeli na sebi.' Nam so vse pobrali, tudi živino, poleg tega pa smo bili internirani le mesecev bli-7u Neaplja. Mama so zgubili zdravje v internaciji in so docela oslepeli. Preganjanje in slab zrak v barakah, to je zelo slabo vplivalo na človeka. Hrano so nam dajali presno, brez soli in brez masti. Črno. gnilo zelje in osem dekagramov . kruha na dan. Tako so nas stradali. Ko smo se vrnili iz internacije, smo šli na Topolec, kjer smo osteH 19 mesecev. Sedaj imo si za silo i deskami pokrili zi-dovje naše hiše. da smo pod streho v Merečjah. Nimamo no živine ne vozov ne orodja — prav nič. Tukaj Je vse polno grobov. Na Francovem vrtu so štiri grobovi. Kamor koli se ozres, vidiš grobove, pou Pa se še dobijo okosVntj površju zemlje p0 Vsejt Okrog Trnova so se vri? de bitke. Najhujša v Trnovem vršila dne 5j 1945 in je trajal,, p,t tm je bilo takrat, ko so paiZ čete premagale nemško £ in jo pognale v beg ft dneh smo veliko prestali bitka je zavzemala obtA zemlje. Prestali smo veliko groze sti dan, ko so pož.i ali ubili več ko 40 oseb. V jah so ubili Toneta Krtnari ga, na Ratečevem Brdu l ubili 16 hišnih gospodari«, v Kilovčah so jih ubili 13 njimi Franceta Mežnarj«a V Bitnjah so jih ubili 10. je kakor sodnji dan. V Bit so Nemci ubili našega st italijanske kukavice pa ^ no, hčerko tete France iz R Stara je bila 22 let. Ludvi žena ter njuni otroci so zd Ena Ludvikova hčerka je b internaciji in je tam umrli ko da imajo sedaj samo dv troka. V Merečjah smol samo mi in Grgotovi. Ni kaj prijazno, ker so same valine. Ostali smo tako r nagi in bosi. Prosim, ako goče, da mi kaj pošlješ, imaš, mi pošlji kakšno j ker so nam vse pogorele. I Drugič bom kaj več pj Sprejmi mnogo srčnih poa vov od družine — Valencia Frank Valine S POTA Gotovi elementi so me že krat škodoželjno tožarili di bivam plačo v bolnišnici Mary v Duluthu, Minn. Ni; do oni, ki to raznašajo, da na pravem glede tega. Sem delal in še vedno pi gam Slovencem in Slovant splošnem, zato priporočam' onim, ki delujejo proti temi sami sebe kažejo, da so to bi ne smeli biti, da ne ne za narod in ne za kaj di Ra. Malija Pcgort ŠE MALO ODGOVORA Cleveland. O.—No, kaj Nežko? Ako ima močan i krvi, ji morajn povedati, Chisholmu raste preslica.l ko mi je pisal rojak, ki p Nežko. Kar naj si skuhi sličnega čaja in pritisk krt prenehal. Drugič pa me nikakor kliči na korajžo, ker mi n v Sovjetski uniji, ampak v dinjenih državah, kjer je for all to fight" za demokri Kaj je treba mazati toliko i bičev v nekaj stavkih, saj vraga poznajo že vsi po Ameriki, ne da bi bilo treba pisati njegovo ime za wako t jo besedo. Torej, Nds Gabrovška, pazi na svoje a je, ker v Rusiji ne marajo* ki jih nadleguje "high pressure"! Ženska se ima vso ptl prepirati s svojim možem, pa pravice pričeti prepir « cem, čigar nameni so p *te< vseh ozirih in tudi v pol« Will Rogers je rekel: "Lady, intentions are honorable, je ženska vmešala v njeg<* blem pisanja dopisov. Veš, Nežka. Barbič i ms ke, saj tako trdijo tistij imajo na muhi in i;a obiraj di napak. Če bi imel ps g ga pustili pri miru in nr W teli obirati njegovih u: radi obirajo pošter <■ ljudi.m se boje. Ta sv«t —vtika svoj nos t m nič ne srbi. in sicer za t^J pokazal svoje znar ■ govega znanj, v kok*s* na sredini je votf* To« vtikaj nosu w znala, da znanja n ' 0 česar hočeš drugi- n u. r Ako bi bil ia/ v M«n»q ne bi prav nič bnc* * ^ Ktf§ mmm'^ burgu obdržaval, lekcijo -lagal kako kr**n * ! 41 šoti in nas vabil tja ^ sna jezera, ki so poh» ^ jih imaš rada. ti Jih ni ^ viti. ker kar saim k (DetJ. - * y iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije kratko ffs^NCEV ■RUSKI VLADI Dred volitvami sta ob-Koroško kancler Avstrije, Ttiarl Renner in prosvetni mi-U Ernest Fischer. Politično Kio koroških Slovencev ]e v F oF za Slovensko Koroško r 20 novembra 1945 predalo Lerju dr. Karlu Rennerju h pnTTpomenici poudarjajo Lški Slovenci, da so dopri-Cj v Oboroženem boju zoper Conalni socializem od vseh L Avstrije največ človeških (materialnih žrtev. S temi Ivami so si priborili pravico, |se združijo s svojim materinim narodom v eni državi, isto-L pa so doprinesli tudi svoj li k osvoboditvi Avstrije. To fttvo potrjujejo dogovori, Lojeni med Jugoslavijo in za-Cškim poveljstvom v Sredo-Eijii v mesecu maju 1945, na-Ije izjava britanske vojaške Le v Celovcu 9. julija 1945, t. ■kjer je rečeno: "Vprašanje, I je treba zahtevati spremem- ■ teh mej, je zadeva, ki jo bo Irala rešiti mirovna konferen-I" To dejstvo je bilq priznano L| taci j i OF za Slovensko Ko-|ko s strani vseh članov Za-Iniške kontrolne komisije na ■naju dne 15. in 16. novembra p. Na to dejstvo se opirajo li ponovne zahteve Jugoslavijo združitvi koroških Sloven- ■ z njihovim maternim naro- V nadaljnjem so koroški Slo-|ci v spomenici opozorili, da ■bila njihova stranka OF za Ivensko Koroško pogojno do-Ijena šele 17. oktobra 1945, K komaj 40 dni pred volitva-Bpo 16 dneh je bilo njeno dene brez vzroka prepovedala 48 urah zopet dovoljeno, ■•daljnjih dveh dneh zopet Hpedano in po osmih dneh Brno dovoljeno. Izdajanja ženskega časopisa ni bilo mo-■e doseči. Biedtem ko so imele vse dru- ■ avstrijske stranke že pet me-•ev popolno svobodo udejstvo-fca, niso bile dane Slovencem I Koroškem dejansko • skoraj m ene možnosti udejstvovanja. B takem stanju ni mogoče goniti o svobodnih volitvah. Ko-pm Slovencem je bilo s tem ■mogočeno udeležiti se voli-I kot stranka; zato tudi ne mo-lo priznati izidov prihodnjih litev. Osvobodilna fronta za Sloven-I Koroško postavlja zaradi telle enkrat načelno zahtevo, da I volitve na spornem ozemlju I dovolijo. Koroški Slovenci [prepričani, da je avstrijska r zelo zainteresirana na fcnem sporazumu med narodi [ta dobrih odnošajih z novo P dru^i spomenici je pa poli-P> vodstvo koroških Sloven-r »neslo naslednje zahteve in [tožbe: pjvet-je vojne zločince Ko-_*<' SS S t a i uJ u rt en f u h r e r j a in namestnika Gaulei-Maur-Kaibitscha, Gaulei-Ja 'h _Haim-rja in stotnika Jf čimprej postaviti pred iT' "i" na Koroškem. »Jsch. Kamer, Fritz in nji- ■ P i .v a.i so neposredno /a Prisilno izselitev ■T »skih družin iz Ko-"d^on stotin koroških poklicev in sve-; koncentracij- tretjega rajha, za obsodbe, izvršeni Slovenci. Kai-'n Fritz so Ko-funkcionarji 11 > na Koroškem morajo na Koli pred sodišče, ■i popolnoma ob-11 ven potek pre--»/prave, zahte-'*Utvo koroških ' /a vodstvo pro-deleglft dunaj- fcta Kaibitsch r na listi vojnih 1;,v«je in ji mo-« zahteva OF za '"»ko. da mj izvr|| ' in Rainerja v i i ono izročitvijo 7,0 z obsodbo au t. faad fh. i iti « Bktn M to v r tob. glavnih vojnih zločincev in njihovih pomagačev se more Koroška oprati krivde, katero si je nasproti Slovencem naprtila. Nadalje je zahtevala Osvobodilna fronta za Slovensko Ko-^Voško poravnavo vse v zvezi s temi zločini povzročene škode, ki so jo utrpele stotine in stotine prisilno izseljenih družin, katerih škoda znaša več milijonov šilingov, in škode, ki so jo utrpeli interniranci slovenske narodnosti v koncentracijskih taboriščih. Politično vodstvo je zahtevalo vključitev partizanskih vdov in sirot v državno socialno skrbstvo ter preskrbo družin in svojcev na smrt obsojenih in usmrčenih Slovencev Koroške. Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je zahtevala tudi dejansko poravnavo škode, katera je bila prizadejana slovenskemu ljudstvu Koroške ha kulturnem in gospodarskem področju. Mohorjeva družba, njene hi&e in ostale nepremičnine v Celovcu so še vedno zasežene. Koroški Slovenci nimajo sedem mesecev po osvoboditvi niti dnevnika, niti tednika, niti mesečnika, čeravno je taka pravica priznana po sklepu Zavezniškega kontrolnega sveta na Dunaju vsem političnim strankam. Ker so bile vse slovenske knjižice popolnoma* uničene, so zaprosili za dovoljenje za nabavo knjig iz Jugoslavije. Osvobodilna fronta za slovensko Koroško je zahtevala popolno iztrebljenje nacifašistov iz šol, uprave in varnostne službe. Nikakor se ne da zagovarjati, da se danes bivši nacifašisti, ki so se udeležili preganjanj antifaši-stičnega prebivalstva in borcev za svobodo, zopet uvrščajo v varnostno službo kot varnostni organi v demokratični Avstriji; nadalje je zahtevala nastavitev uradnikov slovenske narodnosti v javni upravi. Osvobodilna fronta je odločno protestirala proti odstavitvi slovenskih županov in proti oosku-som pritiska s strani uradnih o-seb koroške deželne vlade. Osvobodilna fronta je zahtevala deiansko izvedbo od koroške vlade izdane uredbe o dvo-iezičnem šolstvu na Koroškem in posebno nagrado uči&ljstvu za njihovo nadurno delo. S svojim oboroženim uporom proti nacifašizmu so bili koroški Slovenci v antifašističndm boju, ki se je vodil v mejah države, vodilno udeleženi. Skupaj z avstrijskimi borci za svobodo so za osvoboditev Avstrije doprinesli največji delež. Osvobodilna fronta za slovensko Koroško je naziranja, da bi se mogla vlada nove, neodvisne in demokratične Avstrije za doprineše-ne žrtve najbolj oddolžiti s tem, da bi še pred mirovno konferenco, katera naj bi odločila o stoletnih stremljenjih koroških Slovencev po združitvi z maternim narodom in Jugoslavijo, izvedla skorajšnjo izpolnitev teh stremljenj. —Po Ljudski pravici. TAKI PRIMERI 8E NE SMEJO DOGAJATI V "Ljudski pravici" z dne 9. decembra sem čital /lanek, ki pravi, da ne smejo priti svinjske kože v roke Špekulantov, ki bodo z njimi trgovali v svojo, ne pa v splošno ljudsko korist. Svinjske kože morajo kupovati za to določene ustanove preko svojih pooblaščencev, ki so pošteni in zanesljivi ljudje. V zvezi s tem bom opisal primer, ki se je zgodil v naši vasi. Zadruga v Gprcnii vasi nad Škofjo Loko kupuje med drugim tudi svinjske kože. Pred dnevi je prilla v to zadrugo mesarica Peršutti iz Gorenje vasi in pokazala dovolilnico za pre-kupovanje svinjskih kož. Zahtevala je od zadruge, da ji odda že kupljene kože. češ da ima za trgovino s kožami le ona pra-vtcn_:___ Zadruga je mesarici na podlagi dovolilnice res oddala kože. ni pa storile ničesar, da ji odvzame dovoljenje, aej je bilo vsem znano, da se peča s temnimi po*!!. Danes )e mesarica že ovadena, da je prodajala na ne- pošten način mast v Ljubljano. Razkrinkala se je tudi pri svojem gostilniškem poslu. Na debelo je belila hrano samo svojim črnoborzijanskim prijateljem, s katerimi ima prisrčne zveze že od časa okupacije. Takovi primeri se ne .smejo več dogajati. Vsi dobro vemo, da danes še vedno primanjkuje čevljev in da je potrebno trgovino s kožami kontrolirati. Zato pa morajo ustanove, ki odgovarjajo za to trgovino dobro pregledati ljudi, ki so jim zaupani posli nakupovanja. Ako bodo dobili dovoljenje takšni ljudje, kot je mesarica Peršutti, bomo zopet doživeli stare čase, ko so vladali špekulanti in čr-noborzejanci. Naše oblasti morajo dobro paziti, komu zaupajo. Zato se po pravici sprašujemo, kakšen človek je bil to, ki je izdal mesarici dovoljenje, ne da bi se prej informiral o njeni preteklosti. Ljudje, ki izdajajo odgovorna pooblastila nepoštenim osebam, bodo prav gotovo odgovarjali kot črnoborzijanci sami. Dšuro StoJaavlJevlč. NAŠIH ZADRUG NE BODO IZRABLJALI ŠPEKULANTI V Gorjah smo obnovili nabav-Ijalno in prodajno zadrugo, da bi preko nje prodajali odvišne kmečke pridelke in kupovali blago, ki ga potrebujemo, t. j. zlasti industrijske izdelke, ter da bf pri tej trgovini izključili špekulacijo, ki gre vedno v škodo nas, kmetov in delavcev. Izvolili smo zadružni odbor in zadruga je pričela z delom. Že po kratkem času pa smo opazili, da nekaj z zadrugo ni v redu. Cene blagu so bile celo višje kot pri trgovcih, blago pa se ni pravilno razdeljevalo, prav tako so se dogajale v zadružni preskrbi nepravilnosti. Gorjanci pa vemo, da pomeni ljudska oblast tudi to, da ima ljudstvo pravico, da odstrani tiste, ki delajo proti koristim ljudstva. Zato smo se zbrali na množičnem sestanku v Gorjah in javno odkrili vse te nepravilnosti v poslovanju zadruge ter poklicali odbor in uslužbence na odgovor. Pri tem se je izkazalo, da so se te nepravilnosti res dogajale zaradi krivde nekaterih clanoV bdbora. Te smo ta koj odstavili in izbrali nove. Na množičnem sestanku je bilo tudi sklenjeno, naj Narodna milica zastraži trgovino, dokler je ne prevzamejo novi odborniki, da bi tako onemogočili nepoštenim zadružnim članom še kakšno škodljivo dejanje. Odločeni smo tudi v naprej nadzirati dela naše zadruge In na taka mesta postaviti samo poštene odbornike, ki bodo delali v korist naroda. Janes Goaer. VOLIVCI V PRIMSKOVEM RAZKRINKALI SVOJEGA PREDSEDNIKA Iz okrajnega odbora OF Trebnje smo prejelo sledeči dopis: , Ko so se vršile volitve v na-rodno-osvobodilne odbore, je bil izvoljen za predsednika KNOO Primskovo Hren Anton iz Za-griča. Izvoljen je bil od ljudi, ki so v času borbe sodelovali z okupatorjem in so hoteli tudi sedaj "svojega" človeka postaviti na oblast. Ti škodljivci so mnogo poštenih ljudi zaslepili s svojo propagando, da so glasovali zanj. Pristaši Osvobodilne fronte pa so že takrat ljudem pojasnjevali, da bo ta človek delal le zase in za svoje priganjače. To .se je tudi v resni/Qi zgodilo. Ko je bil novi predsednik izvoljen, si je svojo vlogo kar po starem zamislil. Na široko se je vsedel v krajevno pisarno in se diktatorsko obnašal proti vašča-nom, ki so ga izvolili. Ostal je zvest samemu sebi in svojemu lasfhemu pojmovanju oblasti. Zato je prav malo delal, pa dosti jedel in pil. zlasti po hišah svojih "političnih" prijateljev,— Hrenov Anton tudi za časa okupacije ni bil nič boljši. Večkrat je sosedom zatrjeval, da bo zbežal v Ljubljano pod zaščito nemških oblasti. Seveda, naši vaščani niso imeli zaprtih oči in so mu hoteli čim prej dokazati, da v novi Jugoslaviji ne gre stari način razumevanja oblasti. Pri vnetem zasledovanju so kmalu odkrili niegove grehe. Tako Je dobtvit Hren od socialnega skrbstva podporo za S družin, katerih svoid na i bi bili padli v partizanih. V resnici pa so ti svojci nadli v belogardistIčnih vrstah Nadalje je pobiral podpore za 3 PROSVITA NOVO SVETOVNO OBOROŽEVANJE? Napisal Donald Bell Statistični podatki o vohunskih aferah bi nedvomno pokazali, da je njih število v neposredni odvisnosti od mednarodne politične napetosti. Običajno po zaključku velikih vojn vsaj nekaj časa ni nobenih velikih vohunskih zapletljajev—prvič, ker tekom vojne vojaške skrivnosti pridejo na dan, druga za drugo, tako da so zadeve velikega mednarodnega pomena ob koncu splošnih konfliktov redke, drugič pa, ker se po velikih vojnah mednarodne uapetosti običajno poležejo, Vohunska zadeva v Kanadi nam potrjuje, da po .tej drugi svetovni vojni -tega oddiha v mednarodnih odnošajih ni bilo. Tekmovanje oboroževanja se je že začelo med zmagovalci samimi—a v takem primeru je nemogoče preprečiti mednarodne špi-jonaže. Vsaka, prav vsaka država si bo prizadevala izvedeti čim več mogoče o tem, kaj pripravlja bodoči nasprotnik. Ako si stvar ogledamo s praktične strani, bomo videli, da morajo Rusi računati s tem, da imamo mi ne le tajnost izdelave atomskega orožja, temveč da, vrhu tega tudi nadaljujemo produkcijo atomskih bomb. Posledica tega je, da ne morejo Čakati na to, da bo tudi njihova atomska znanost dosegla stopnjo, kjer ji bo mogoče izdelovati orožje iste vrste. Nasprotno, začeli bodo ojačevati svojo rdečo armado in skušali izboljšati svoj položaj s tem, da si ustvarijo Širok pas strategičnih postojank. t To seveda ne bo preprečilo našega izdelovanja atomskih bomb. Nasprotno, tudi mi bomo začeli pripravljati svoj pas strategične obrambe, iskali bomo pripravnih otokov za izvidne postojanke in začeli raziskovati arktične kraje radi ofenzivnih in defenzivnih baz. Sredi Tihega oceana se pri pravljamo na glgantične poskuse, ki očividno niso naperjeni proti Angležem. Toda Rusi bodo nato podvojili 3 družine, katere splolx. niso spadale v območje kraljevnega od bora. Svojemu sinu, ki je padel kot domobranec, je preskrbe časten pogreb, na katerem je najet pridigar'poveličeval sinove zasluge za narod in domovi no. Končno je prišla ura, ko je Hren Anton položil svoj račun. Vaščani so nabrali vse potrebne dokaze in jih poslali na okrajni odbor, ki je odredil njegovo a-retacijo. Istočasno so volivci sklicali zbor, na katerem so zahtevali, da se ga najstrožje kaznuje. Nekaj Hrenovih prijateljev je zopet poskušalo zagovarjati njegova početja, pa jih ljudstvo sploh ni poslušalo. Med njimi je bil tudi znani Pancer Franc z Vrha. Tako je ljudstvo v Primsko-vem spoznalo, da ima oblast v svojih rokah in da bo odstranilo vsakogar, ki bo »delal proti njegovim interesom. BREZNIŠKE ŽENE NAŠIM INVALIDOM Toliko potreb je v današnjem času, naši invalidi so potrebni pomoči, treba je oskrbeti otroke, ki so v vojni izgubili starše. Saj so samo pri nas pobili toliko ljudi. Tega se brezniške žene zavedamo. Ker pa je bilo nabiralnih akcij že toliko, smo sklenile, da na drug način pomagamo naiim invalidom Dogovorile smo se, da vprtzorimo Igro. Tako tudi Brezniranom nudimo nekaj razvedrila Osmi in deveti december smo določili za kulturna dneva; v teh dneh smo igrali Finžgarjevo "Našo kri." Prvi dan zvečer je bila prireditev na brezniikem odru. naslednji dan popoldan pa v Žirovnici, kamor so bili povabljeni Invalidi s poeebmm povabilom. Imeli so prost vstop na prireditev, prvi sedeži *> bili v dvors-ni pripravljeni zanje. V pozdravu je invalidom povedala zastopnica žena. da žene visoko cenimo in spoštujemo njihove žrtve, ki so jih dali v borbi za svobodo, zato jim bomo žene vedno hvaležne. Po prireditvi smo povabile invalide na skromen prigrizek, čisti dobiček s prireditve, ki smo ga že vnaprei namenile Invalidom. Je znašal MHt din ftO oar. od t*ea smo razdelile naj-notrebneišim invalidom v na-kr» noalale v Invalidski dom v IJubliani. Rosna Prešernova. svoje lastne napore in bodo morda začeli širiti svoj vpliv v Kini ali Nemčiji. Nezaupanje poraja nezaupanje—nahajamo se v teku dogodkov in razvoja, katerega skrajna posledica more biti navidezno le vojna. Marsikdo bi rekel, da mi nočemo vojne ter da bi Rusi bili najbolj pametni, ako bi nam verjeli. Toda Rusom tudi ni do tega, da izbruhne nova vojna. Jasno je, da nočejo vojne. Njihov režim se je rodil v znamenju pacifizma, po trpljenju in strahotah prve svetovne vojne. V teku 30 let so Rusi doživeli dve svetovni vojni in eno meščansko vojno, ki so vse tri prizadejale njihovi deželi neizmerno gorja. Zdaj bi potrebovali dolgo dobo miru, da si opomorejo, da izboljšajo življenjski standard svojega ljudstva, Da to dosežejo, so pri-pr^vljeni delati v potu svojega obraza, brez osvajanja in eks-ploatacije drugih narodov. Pd vsem tem pa je jasno, da ne more biti na tem našem svetu nobene vojne večjega obsega, ako sta Rusija in Zedinjene države proti vojni. Vsled tega bi morala biti prva naloga naše diplomacije, da izkoristi in vpreže miroljubna stremljenja teh dveh največjih narodov in držav b veta. Prvi poskus v tej smeri je Or-ganisacija zedinjenih narodov. Toda ta organizacija ne bo mogla uspeti, ako ne bo preprečila tega novega tekmovanja v oboroževanju. Organizacija zedinjenih narodov brez razorožitve je nesmisel, kajti oboroževanje vo dl do vojne in tako onemogočuje izvedbo temeljne misli Organi zacije narodov, ki je vzdrževalce svetovnega miru. Običajni odgovor na predloge razorožitve je ta, da je razoro-ževanje v dobi med obema vojnama služilo edino le agresorjem ter poskrbelo za to, da so bili popolnoma pripravljeni na vojno, ko je izbruhnila. Toda to nazi-runje je napačno. Resnica je, da je bila razorožitev, četudi le delna, velik blagoslov za vse narode sveta. Cilj tega razoroževa-nja pa je propadel le zato, ker smo dovolili Hitlerju, da se jc oborožil nanovo. Le radi tega se je začelo splošno oboroževanje, ki nas je končno pahnilo v novo svetovno vojno. Lahko bi tudi rekli, da je stara Liga narodov propadla radi tega, ker ni znala preprečiti splošnega oboroževanja. V bistvu je torej našu sedanja Orgunizacija zedinjenih nurodov le nov •poskus, da se omeji izdelovanje orožja. Upoštevati moramo nauke preteklosti.—ONA, ZASTOPNIKI USTA PROSVETE to Vti društveni tajniki In ia}nka to člani. Id |lh društva tovall)« v to •vrhe. Naši ataatavlleal Ittolil In peto •e« Louis Barberieh. aa Milwaukee Wis. In okolico. Aatoe Jaakevtoh. aa Claralaad Ohto la okeUoa. Prank Shin to fhtolisln Minn, ■a ChUholm la okoltoo, Praak Cvetaa to Ttoe NUL Pa. m v»o srednje* vhadaa PanntyWaalJo Rusi in atomska bonfba Washlngton.-r-ONA — Edward U. Condon, predsednik društva American Physical Society, j* zadnje dni prejel brzojavko od dr. J. E. Frenkela, člana Lenin* gradskega fizično-tehničnegf in* stitutu. v kateri jo jasno Ureie* no rusko stališče v zadevi upora-* be in razvoja atomske energij«. ■"Veselilo nas bo." jo brsojavil dr. Frenkel, "izmenjavati mjsli z ameriškimi znanstveniki.'1 U-ava pravi, da je ruska znanost utrpela velike Izgube v teku vojne, ker je mnogo mladih učenjakov padlo na bojnih poljih, a da se je kljub tem delo na tem polju zpet začelo z velikim poudarkom. Skupina dr. Frenkela sp bo bavila s teoretičnimi probl«-mi atomske sile in njenimi odnosi napram zemlji. "Upajmo," dalje pravi izjava, 'da bo duh sovražne nezaupnoati, ki je prive-del do tega, da je bila ta sila uporabljena v svrhe uničevanja, polagoma odmrl ter da bodo mo-I ameriški in, ruski učenjaki delati skupaj v ttbbro vsega človeštva." ■Dr. Condon je odgovoril na brzojavko in poudaril, da ne bomo nikdar pozabili junaštva in Žrtve ruskega naroda v teku borbe proti fašizmu. "Naša največja želja je, da vzpostavimo sodelovanje med natymi in vaiiml znanstveniki, Priznavamo, da je prikrivanje, ki Je bilo uvedeno tekom vojne, neskladno, s pravimi stremljenji roanosti." Poleg vsak tok pa 't^fft vsak šlet ali aarešnlk sam pošli« •▼ojo naro* nine direktne Usta PROSVRTA MIT So. Lawndale Ave.. Chicago, 111 V Proevetl so dnevne svetovne In delavske vesiL AU Ilk čltate vsak danf Glasovi is nasolbln (Nadaljevanja t t, strani) in se ponujajo, Češ, vsemi mt In speči. Kogar rado zebe, ne van* sukaj bi šel v Sibirijo zmrzovat, ker je v Minnesoti prav tako mrzlo kut v Sibiriji. Saj ni nili-če ukazal, da morajo ljudja ls Chishulma, Minn,, ali pa it Bal« lingharpa, Wash., v Rusijo. Oni sami silijo tjs, pozneje se pa ke-sajol Frank BarMt. 70Sf0M0M/'S WAY... YOURS TODAY... £ modernim električnim štedilnikom, takoj lahko rečem z bogom staromodnim kuharskim metodam. Najnovejši način kuhanja z vsemi delo-hranilnimi pripomočki jutrajšnjega dne so vaši danes. t o • ' Ženske po vsej deželi so se zavzele za električni način kuhanja, ker to je čisto, bretukrbno, hitro in ekonomično. * i Kadar kuhate z elektriko prevroča kuhinja in lisasto črni lonci in ponve so preč za vselej. Moderni električni štedilniki so tako automutiČni, da se vaša jedila pričnejo kuhati ko ste vi od doma. Zakaj se ne odločite še danes vživeti jutrajšnjega načina kujiar^«, s hitrim modernim električnim štedilnikom? Kmalu bodo na ra/stavi pri valih trgovcih in v vaši bližnji Kdison prodajalni. COMMONWEALTH EDISON COMPANY KAZAKI KAVKA&KA POVEST k ruičine prfvel JOSIP KNAFUČ (Nadaljevanj«) -No, hvala Bofu." de praporftčaklnja "Popa-dac—i eno beseda" Lukaižu je dobil ime popadal" za vrl tin, ker >e bil reiii nekega fantiča iz vode, ga "po-padel" In praporičakinja je omenila to, da bi s svoje strani rekla kaj prijetnega njegovi materi. "Zahvalim Boga. mati, dober sin je, priden fant, vsi ga hvalijo," pravi Lukaikina mati. "Ko bt ga ie ie mogla oženiti, potem bi mimo umrla." "No da, kaj je tako malo deklet v vasi?** odvrne prebrisana praporščakinja in dene z zgrbljenimi rokami skrbno pokrov na ikatljico z uiigalicami. "Veliko jih je, mati, veliko," opomni Lukai-kina mati in zmajuje glavo. "Ali tvoje dekle, Marjanuika. to je dekle, da ga treba iskati." Prapor Aeakinja pozna namero Lukailcine matere za vrlega kazalu, se vendar izogiblje tega razgovora, prvič, ker je praporičakinja in bogata, Lukaika pa je sin preprostega kazak&ftn' sirota; drugič, ker se ne mara ločiti ie tako kmalu od hčere; poglavitno pa, ker se to tako spodobi. - "No da, Marjanuika odraste, potem bo tucR pridno dekle," reče oprezno in skromno. "Potljem svate, da, pošljem jih; samo daj, da preje oskrbimo vrtove. Pridemo se poklonit tvoji miloeti," pravi Lukaikina mati. "Pridemo se poklonit Ilji Vasiljeviču." "Kaj Ilja!" ponosno odvrne praporščakinja. "Z mano treba govoriti. Pa vse ima svoj čas." Lukaikina mati vidi na strogem obrazu pra-poričakinje, da ne kaže govoriti dalje; zažge z žveplenko cunjo, se vzdigne in reče: "Ne pozabi, mati: misli na te besede. Grem zdaj, moram topiti," dostavi. Ko gre čez cesto in vihti v iztegnjeni roki tlečo cunjo, sreča Marjanko, katera jo pozdravi. "Zalo dekle, pridno dekle," premišljuje, ko gleda lepo mladenko. "Kaj ji treba rasti! Čas je, da se omoži, v dobro h Ho, z Lukaiko." Tudi mati Ulitka ima svojo skrb; kakor je sedela na pragu, tako ostane in mučno nekaj premišljuje, dokler je ne pokliče hči. VI. Moško prebivalstvo kasaške vasi živi na pohodih in v kordonih ali "na postih", kakor pravijo kazaki. Kavno oni Lukafike, popadač, o katerem sts govorili starki v vasi, je stal proti večeru na stolpu nižne-protockega posta. Nižne-protocki post stoji tik na bregu Te-reka. S komolcem naslonjen na ograjo stolpa, je miže pogledaval Lukaška zdaj v daljavo za Terekom, zdaj dol na tovariše kazake in tuin-tam kaj pokramljal z njimi. Solnce se je bližalo snežnim vrhom, ki so se belili nad kodrastimi oblaki. Oblaki, ki so valovili ob njih vznožju, so zadobivali čezdalje temnejše barve. Po zraku se Je# razlivala večerna prozornost. Iz divje-zarasle šume je vel hlad, a okoli stražnice je bilo še vroče. Glasovi kram-Ijajočih kazakov so *e razlegali zvon ko in dolgo doneli v zraku. Rjavi, bistri Terek se je odražal z vsem svojim pomikajočim se vodovjem vedno ostreje od negibnih bregov. Vpadal je, in tuintam se je temnil rjavi, še mokri pesek po obrežju in prodovih. Nasproti kordona, onkraj reke, je bilo vse pusto in prazno, le nizko, neskončno, divje bi-čevje se je raztezalo prav do gor. Nekoliko v stran je bilo videti na nizkem bregu glinaste koče, ploske strehe in lijaste dimnike čečen-skega aula. Ostre oči kazaka, stoječega na stolpu, so zasledovale v večernem dimu mirnega aula gibajoče se postave oddaleč vidnih Čečenk v modrih in rdečih oblekah. Čeprav so kazaki vsak čas pričakovali, da pridejo Abreki (tako ae imenujejo tisti Če-čenci, ki ne mirujejo in ki prihajajo na rusko stran Tereka krast in ropat) s tatarske strani sem čez reko in jih napadejo, posebno v maju, ko je gozd ob Tereku tako gost, da se celo pešec s težavo prerine skozi, in čeprav je pred dvema dnevoma od polkovnega poveljnika "pritekel" ("priteči" pomeni v kazaškem narečju: prijaha-ti) kazak s "cidulko" (okrožnica do vseh straž), v kateri je stalo, da po poročilih, dobljenih od pgleduhov, namerava tolpa osntib mož priti čez • Tfrek, in radi česar jt paročal poveljnik prav 'posebne previdnosti: v "kordonu vendar niso bili posebno previdni. Ne da bi imeli konje osedlane in orožje pri roki, so se zabavali kazaki kakor doma, ta je lovil ribe, oni pil, drugi zopet je bil na lovu. Samo konj njega, ki je imel ta dan službo, je hodil uklenjen po globokem grmovju ob hosti, in samo kazak, ki je stal na straži/ je bil v čerkeski (suknji), imel puško in sabljo. Narednik, visok, suh kazak, z nenavadno dolgim hrbtom in majhnimi nogami in rokami, je sedel v odpetem bešmetu na škarpi pred stražnico in z izrazom lenoeti in dolgčasa, ki dobro pristoja načelniku, zapiral oči in prekladal glavo iz roke v roko. Prileten kazak, s široko, črno, že sivkasto brado, v sami srajci, prepasani s črnim jermenom, je ležal kraj vode in leno gledal na enolični, šumeči in vrteči se Terek. Od drugih, ki so bili istotako izmučeni od vročine in napol slečeni, je eden izplahoval perilo v Tereku, drugi je vezal uzdo, tretji je ležal na zemlji v vročem svižu in si pel pesmico. Eden kazakov suhega in črno-zagorelega obraza je ležal, očividno popolnoma pijan, na hrbtu ob steni hiše, kjer je bila pred dvema urama senca, kamor pa,so zdaj naravnost padali žgoči žarki solnca. ' Lukaška, ki je stal na stolpu, je bil visok, zal: fant kakih dvajsetih let in svoji materi zelo podoben. ,Obraz in vsa njegova postava sta kjub mladostni oglatosti pričala o veliki moči života in značaja. Dasi je bil vstopil šele pred kratkim v četo, vendar je bilo spoznati na drznem izrazu njegovega obraza in mirnem, samozavestnem nastopu, da si je že pridobil tisto bojevito in nekoliko ponosno dostojnost, ki je lastna kazakom in vobče ljudem, ki zmeraj nosijo orožje, in da jc bil kazak in da se jc znal ceniti. Njegova široka čerkeska jc bila ponekod strgana, šapka (čepica) po čečensko potisnjena nazaj, nogavice spuščene do pod kolen. Njegova obleka nI bila bogata, a sedela je na njem s tisto kazaško eleganco, ki je posnemanje če-čenskega džigita. (Dalje prihodnjič) Pokončna likvidacija zemljiške goapode Ljudska oblast uresničila Staro pravdo Na podlagi 29. člena zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji od 23. avgusta 1945, Uradni list DFJ št. 605 64, in na podlagi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne a. oktobra 1943 v Kočevju, izdaja Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta ZAKON o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji (Nadaljevanje.) 4 Kot rodbina umrlega borca alt žrtev fašističnega nasilja pridejo v Mtev. ako niso bili aktivno v okupatorjevi službi, njegov zakonski drug, zakonski ali nezakonski otroci, starši, bratje in sestre, ter s pogojem, da Jih je umrli borec vzdrževal, drutfi člani hiine skupnosti, ki so oddaljeni sorodniki. 5. Pravico do dodelitve zemlje imajo tudi tisti borci iz točke a) 2 odst. tega člena, ki s«* prej niso bavili k kmetijstvom, če ne zavežejo, da m* bodo na dorci narodno o«vobodilnr borbf imajo pri dodeljevanju zemlje enake pravice. 7. Ph dodeljevanju zemlje i-majo med borci in invalidi osvobodilne vojne (točka a v 2 od- stavku tega člena) in med dru žinami takih borcev (točka b v 2. odst. tega člena) prvenstvo borci-proatovoljci in starejši borci, po letih, ko so vstopili v borbo, 1941, 1942, 1943 in družine takih borcev; nato invalidi iz vojn 1912. do 1918. leta in iz aprila 1941. leta. žrtve in družine žrtev fašističnega nasilja ter družine tekih žrtev, in borci iz let 1944 in 1945 H Člani družine padlega borca ali žrtve fašiatičnega nasilja dobe zemljo po temle redu: žena. otroci, starši (oče in mati), bratje in sestre, drugi člsni liiine skupnosti 9. Pravice do dodelitve zemlje nimajo osebe, ki po zakonu nimajo volilne pravice. I«, član 1. Iz zemljiškega sklada se remija dodeljuje upravičencem: a) po posameznih parcelah za povečanje že obstoječih kmečkih posestev; b) v obliki zaključenih kmetijskih posestev zaradi naselitve kolonistov. 2. Pri dodeljevanju posameznih parcel ne sme skupna površina posestva z dodeljeno zemljo presegati 5 ha obdelovalne zemlje. Zemljiška posestva, ki se dodeljujejo kolonistom, smejo obsegati največ 5 ha obdelovalne zemlje. Pri izredno slabi PROSVETA ' donosnosti zemlje lahko minister za kmetijstvo pri dodeljevanju zemlje površino primerno zviša. ** 3. V bližini večjih mest, kjer je zemlja primerna za vrtnarstvo in druge intenzivne kulture, se agrarnim interesentom dodeli primerno manjša površina. 4. V izjemnih, iz gospodarskih ozirov nujnih primerih lahko minister za kmetijstvo zaokroži največjo dodeljeno površino na pol hektarja navzgor ali navzdoL 19. člen 1. Presežek zemlje nad 3 ha oziroma nad 5 ha gozda v gozdnih predalih, kjer ni obdelovalne zemlje, tistih nekmečkih lastnikov, ki so člani družin, ki se bavijo izključno s kmetijstvom, se vrne oziroma dodeli članom teh družin po predpisih o dedovanj u^Hftiicer do največje površine, do katere imajo po tem zakonu pravico. 2. Za tako dodeljeno zemljo razlaščenemu lastniku ne pripada odškodnina po 4. odstavku 11. člena tega zakona, dolgovi in bremena pa se prenesejo na nove lastnike sorazmerno z vrnjeno oziroma dodeljeno zemljo. 20. člen Ljudskim odborom lahko dodeli minister za kmetijstvo iz zemljiškega fonda zemljišča, ki so potrebna za občekoristne namene. 21. člen • 1. Delavcem in nameščencem tovarn, podjetij, ustanov in uradov lahko dodeli minister za kmetijstvo iz zemljiškega sklada primerna zemljišča za vrtove. 2. Ta zemljišča se dodelijo samo v začasno izkoriščanje v izmeri do največ 2 arov za vbs-ko družino. Pogoje dodeljevanja za izkoriščanja teh zemljišč predpiše minister za kmetijstvo s posebnim pravilnikom. 22. člen Za invalide osvobodilne vojne, ki so brez družine ali imajo družino, nesposobno za obdelovanje zemlje, se bodo na primernih zemljiščih ustanovile posebne kolonije z domovi, šolami in obrtnirni delavnicami. 23. član Za nepreskrbljene sirote borcev osvobodilne vojne ter žrtev vojne in fašističnega nasilja se bodo uktanovile posebne otroške kolonije s skupnim kmetijskim zemljiščem, domovi, šolami in delavnicami.'* 24. člen 1. Skupine oseb, katerim je dodeljena zemlja, smejo posamezno dodeljeno jim zemljo strniti zaradi skupnega obdelovanja in o tem sklepati pogodbe najmanj za dobo 10 let. 2. Ako kaka skupina oseb, ki imajo po tem zakonu pravico do dodelitve zemlje, ne predloži posameznih zahtev za dodelitev zemlje, temveč skupno zahtevo, da naj se jim kot že ustanovljeni kmetijski proizvajalni zadrugi dodeli komplaks zemljišča, ki je v sorazmerju z njihovim številom in s številom članov njihovih družin, takim naj se dodeli zemlja kot njihova zadružna imovina. 3. Enotna pravila za taka zadružna posestva predpiše zvezni minister za kmetijstvo. 25. člen 1. Za zemljo, ki se dodeli po tem zakonu, plačajo upravičenci ceno, ki se izračuna na ta način, da se skupni znesek, ki se plača na območju Ljudske republike Slovenije kot odškodnina za odvzeta zemljišča, sorazmerne razdeli na vso površino zemljišč zemljiškega sklada. 2. Pogoji sa dolgoročno odplačevanje prejete zemlje, ki morajo biti poeebno ugodni, bodo določeni s poeebno uredbo 2S. člen Dodeljena zemlja se za dobo 20 let od dne uveljavljenja tega zakona ne sme razdeliti, prodati, zamenjati, darovati, dati v zakup ali zastaviti ne v celoti ne deloma. Ta prepoved se vpiše v zemljiško knjigo hkrati z vknjižbo lastninske pravice. 27. član 1. Osebe, ki se v 6 mesecih od dneva vročitve odločbe o dodelitvi zemlje ne naselijo oziroma ne pričnejo z obdelovanjem zemlje, izgubijo pravico do dodeljene zemlje. 2. Minister za kmetijstvo sme v izjemnih primerih iz posebno upravičenih razlogov ta rok podaljšati. izvajanje aorarne reforme in kolonizacije 28. člen 1. Agrarno reformo izvaja v Sloveniji ministrstvo za kmetijstvo po okrožnih in okrajnih komisijah za agrarno reformo. 2. Okrajne komisije za agrarno reformo zbirajo s sodelovanjem okrajnih in krajevnih ljudskih odborov in odborov a-grarnih interesentov zemljiškoknjižne in katastrske podatke o razlastitvi fn dodelitvi zemlje. 3. Če ima lastnik zemljiška posestva v več okrajih, izda odločbo o razlastitvi okrajna komisija reformo tistega okraja, v katerem leži največji del razlaščenih zemljišč. Ista okrajna komisija za agrarno reformo je pristojna za izdajo odločbe o razlastitvi tudi tedaj, če ima lastnik del zemljiških posestev izven Ljudske republike Slovenije. 4. Odločbo o dodelitvi zemlje izda vselej okrajna komisija za agrarno reformo tistega okraja, v katerem leži zemlja, ki se dodeli. 29. član 1. Proti odločbam okrajnih komisij za agrarno reformo je dopustna pritožba v 15 dneh od dne vročitve odločbe o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje na okrožno komisijo za agrarno reformo. 2. Proti odločbam okrožnih komisij za agrarno reformo ni pritožbe. 30. člen » Minister za kmetijstvo sme spremeniti vsako odločbo o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje, če smatra, da ni v skladu s tem zakonom. 31. člen Okrožne in okrajne komisije Razni mali oglasi EXPERIENCED BODY TRUCK PAINTER $1.20 per hour WESTERN UNITED DAIRY CO. 1417 W. Taylor Street MOLDERS and CORE MAKERS Brass and aluminum tub and squeezer Day and Night - Overtime CALUMET 4895 STENOGRAPHER PLEASANT OFFICE * GOOD PAY Tara Mfg. Co. 2511 Archer Ave. GRINDERS CENTERLE8S EXPERIENCED FOREMAN FOR NIGHT SHIFT OPERATOR FOR DAY AND NIGHT HABER CO. •00 W. NORTH AVE. MEN — 18 to 55 73c per hour—3c additional for night work. Time H over 40 hours. Bonus Plan. Steady work under excellent conditions. THOMAS Moulding Floor Mfg. Co. ARCHER a KOLMAR 54 hour week. Attractive I RADIO LIGHT ASSEMBLY High Wage« • A«tom.tic R.U« -«—»..deployment PAID VACATIONS Good Opportunities for Young Energetic Women motorola I_ 4545 Augusta Blvd. za agrarno reformo imenuje minister za kmetijstvo in izda tudi predpise o njihovi sestavi in poslovanju. 32. člen Kolonizacijo Slovenije izvaja ministrstvo za kmetijstvo; ono sprejema prošnje interesentov in izdaja dokončne odločbe o dodelitvi zemljiških posestev. 33. član Vse vloge, prošnje, pritožbe, odločbe in potrdila v zvezi s tem zakonom so proste taks, kolikor se nanašajo na dodelitev zemlje. Pritožbe agrarnih interesentov so proste taks tudi, če ne gre neposredno za dodelitev zemlje. prijava zemljlftkih posestev 34. člen 1. Lastniki oziroma upravitelji zemljiških posestev, ki spadajo pod agrarno reformo, so dolžni podati pismeno prijavo vsega svojega zemljiškega posestva na območju Federativne ljudske republike Jugoslavije najkasneje v 15 dneh po objavi uradnega poziva. 2. Prijava se poda ljudskemu odboru kraja, kjer leži posestvo. 3. Če leži zemljiško posestvo v raznih krajih, so lastniki dolžni podati prijavo vsakemu krajevnemu ljudskemu odboru za tisti, del zemljiških posestev, ki ležijo v njegovem območju,' ministrstvu za. kmetijstvo pa skupno prijavo il vsa svoja zemljiška posestva. _ TOREK, mor« lastnik podati „ w vm "mljtf^t ^ri i°Xn Liudske '^S 5. Prijavo so dolini rv^ a veleposestniki i2 b) banke, podjetja, deu" družbe in druge zasebne Ji osebe iz 8. člena ne ,led, " vršino njih zemljiški c) cerkve, samostani in^Z ustanove iz 9. člena, ter J2 in verske ustinove ne glede pa površino njih , ljiskih posestev; 11 (KonecjM-ihodniič.) R**ni mali Razni mali oglasi LIGHT FACTORY WORK No experience necessar/ Apply 1148 W. CHICAGO AVE. WE NEED AT ONCE MEN-18 to 55- 73c per hour—5c additional for night work.—Time % over 40 hours.—54 hour week.—Attractive Bonus Plan. —Excellent working conditions.— Steady work.—Apply today THOMAS MOLDING MFG. CO. ARCHER k KOLMAR See Mr. Riley JANITRESSES / Top Scale Wages See Mr.* Jansen MADISON TERMINAL BLDG. 9 So. Clinton St. TAILOR-BUSHEL^ Steady job Good pay CELANO • 53 W. Jackson Blvd. 4 GIRLS - WOMEN Full or part time; light ass™. work; small factory; good 2 salary; we'll teach you DRAKE MFG. CO . 1713 W. Hubbard St 1 block south of Grand & pau| CODE & CO. need at once MEN and WOME for LIGHT FACTORY WORK 38 hours per week Good pay Apply 656 W. LAKE ST. 4th Floor PORTERS BLACKSMITH HELPERS KLING BROS. Engineering 1300 No. Koslaer MOVING OUT OF TOwJ Have desperate need for a g< car AT ONCE! Willing to [ a good price. KEDZIE 2868 alterations drapers FINISH! Experienced Ladies' better dresses POWELL 700 No. Michigan WOMEN WANTED TOR LIGHT FACTORY WORK —MODERN PACKING HOUSE PU Clean and pleasant working condition«. Paid vacations. Bonus, ft insurance plans. * ROBERTS & OAKE INC. 45th PLACE k RACINE AVE.—UNION 1TOCK YABPS^ GIRLS LIGHT FACTORY WORK STEADY - NO EXPERIENCE NEEDED COME READY FOR WORK OHMITE MFG. CO., 4851 W. Flournoy Stn GOOD P NAROČITE SI DNEVNK PROSVETO Po sklepu 12. redne konvencije se lahke naroči na list Prosilo h priiftej« eden. dva, tri itiri ali pet članov ta ene družine k eni narei-ninL List Mresveia stane sa vse enake, sa člane ali nečlane M * * eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmeniu i\M » tednik, se jim te prliftoje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka, rttt da Je list predrag sa člane SNPJ. * List Prosveta Je AU lastnina is gotovo Je v vsaki družini nekdo. Id bi rad čital list vsak dan. Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fhj SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj 1st tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupn® naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu l«ta. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako h*« «* stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naroft>tt*] Cena listu Prosveta Jet Za Zdrui. driare in Kanado tt.OO 1 tednik ln 2 tednika in 3 tednike in .. 4 tednik« in .. 5 tednikov in 4J0 ...........-...... 3 §0 —............. 2.40 ...................uo .................. nič Za Evropo Je Za Chicago in okolico i« • 1 tednik ln t tednika in .......... 3 tednike in ....... 4 tednike in ......... 5 tednikov in ....... I7S3 m ... Ml J* J* lil Ispolaite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja »j* Money Order v pismu in si naročite Prosveto. list. ki Je vaia la»tnu» PROiVETA. SNPJ, 2SS7 So. Lawndale Ave. Chicago 23. IIL Priloženo poiiljam naročnino m list Prosveto vsoto I ...........................Z._______________„.. ČL druživa it. 1. Ii Naslov Ustavit« tednik in članov moj« drutme 2. ____________________ . 3. «........................ 4 ....................... i. . ' pripiiil« k moji naročnini od sla*4* ČL druitvs it. ČL druitvs H ČL druitva 1» ČL druitvs IL Država - □