ZKS — SDP
Janez Kocjančič
Biti dober gospodarstvenik in dober politik obnem ni prav lahko. Janezu Kocijančiču, direktorju Adrie Airway-sa in obenem nosilcu liste ZKS — Stranke demokratične prenove za druž-benopolitični zbor republiške skupščine za tretjo volilno enoto to uspeva, ne da bi se raoral prav posebno truditi, da bi oba ta dva dela svojega življenja »pe-Ijal« vzporedno. Ko se človek pogovar-ja z njim, čuti, da sta se oba dela že kar zlila in da politik v njem razmišlja kot gospodaretvenik in obratno.
Janez Kocijančič se je ob sedanjem ločevanju ljudi po različnih strankah odločil, da ne bo čez noč postal dcmo-krat ali član stranke zeienih, recimo, ampak bo ostal, kar je bil vsa leta do zdaj — komunist, član ZKS — Stranke demokratične prenove. v kateri aktiv-no, tudi kot funkcionar na republiški in zvezni ravni, dela že ves čas, pravzaprav od mladih let naprej.
Sestop partije z oblasti in njen vstop v enakopravno tekmo med različnimi strankami je posledica spoznanja. ki je zelo dobro vidno tudi v programu stranke: monopol zveze komunistov nad oblastjo je bil glavna zavora za de-mokratično preobrazbo naše družbe.
Zavzema se za mirni prehod v pluralno družbo in pravi, da za to družbo ne bi bilo dobro, če bi zmagala politična desnica.
Včasih preostre zahteve po samo-stojnosti in odcepitvi Slovenije za repu-bliko niso dobre, pravi Janez Kocijan-čič, vendar pa je v tej jugoslovanski državi treba doseči dogovor o resnični enakopravnosti republik na podlagi konfederalizma. V taki enakopravni dr-žavi bi živel, ne bi pa živel v demokra-tičnem centralizmu. V tem primeru zanj Jugoslavije ni.
Ker je v takem nevezanem pogovo-ru, ko mora novinar pravzaprav »na hi-tro« spoznati človeka. težko iti lepo po vrsti, kot radi rečemo, sva se pogovarja-la mešano o politiki in gospodarstvu. ki pa sta tako ali tako povezana. Vsaj tako je dejal Janez Kocijančič na koncu po-govora, ko sva se dotaknila odnosa ljudi
do sedanjega dogajanja, bolje, predvo-lilnega boja, ko se dogaja, da predstav-niki posameznih strank govorijo tako rekoč prazni dvorani. Janez Kocijančič je dejal, da je sedanja civilizacijska na-loga, da tudi pri nas, kot je v zahodnem svetu že navada, politika postane javna zadeva. Ljudje morajo začutiti, da gre pravzaprav za njihovo kožo. Začutiti morajo. da lahko sedaj odločajo o se-danjosti in prihodnosti — o sebi in svo-jem življenju v sedanjosti in prihodno-sti. Politiko mora človek, običajen človek, ne samo politik, občutiti kot svojo. Takrat bo namen dosežen.
Kot izkušen gospodarstvenik, ki zdaj že osem let vodi Adrio Airways, ima na sedanja dogajanja v gospodarstvu Ja-nez Kocijančič svoje poglede — in zanj svoje rešitve. Z vsem srcem in prepriča-njem se zavzema za podjetništvo, kjer vidi vir napredka. Prav je, da človek tu-di obogati, če je to bogastvo rezultat njegovega dela. Zavzema se za plurali-zem Iastnine in njeno enakopravnost v naši družbi, vendar pa bi morali paziti, da v sedanjem času, ko ima včasih člo-vek občutek, da razprodajamo državo, državni kapital ne bi smel nenadzoro-vanp preiti v zasebne žepe.
Ceprav je v zadnjem času postala be-seda samoupravljanje nepriljubljena in dežurni krivec za slabo gospodarsko si-tuacijo, se mu po mnenju Janeza Koci-jančiča ne bi smcli prehiuo odpovedaii. Pravzaprav je treba le natančno vedeti, do kod sega samoupravljanje in od kod naprej je vodenje. Funkcije vodenja in upravljanja zdaj niso bile dobro razde-ljcne. Prav je. da delavec samoupravlja in da ni le orodje v rokah vodstva. Ne bi bilo prav, če bi nenadoma dobil le kapi-
tal glavno besedo, da bi nenadoma po-stali kruta kapitalistična diiava, v kateri človek nič ne pomeni. Težiti bi morali k temu, da bi vzpostavili sistem, ki ga že poznajo tudi v kapitalističnih državah. Postati bi morali nekakšna kapitalistič-na (v dobrem pomenu besede) država socialne blaginje.
Še posebej pa je za nas pomembno. da bi postali vpeti v svet. Res je, da je biia Jugoslavija ves čas po eni strani ze-lo odprta država, vendar pa, kot je dejal Janez Kocijančič. v prvi vrsti za tunste in švercerje, ne pa za gospodarstvo. Slovenija pa ima le dve možnosti: ali ostane provinca, ali pa zakoraka v svet.
Da pa bi to dosegli, bomo morali krep-ko poprijeti za delo. In še enkrat je Ja-nez Kocijančič ponovil, da moramo najprej odstraniti ovire za pot v svet — potem pa je treba le delati in ustvarjati.
Pogovarjala sva se tudi o znanju. ki ga zdaj naše gospodarstvo tako iŠče in brez katerega, kljub pridnim rokam, ni napredka. Ob tem pa ni mogoče spre-gledati dejstva, da znanje pravzaprav imamo, vendar ga nismo znali izkoristi-ti. Kako bi bilo sicer mogoče, da so naši strokovnjaki v svetu tako cenjeni. Pri nas jih nismo znali niti ceniti, niti plača-ti. V tujini so jih znali plačati — in obe-nem iz njih kol iz limone izžeti njihove sposobnosti in njihovo znanje. Ceno za lake ljudi bomo morali najti tudi pri nas. če hočemo doseči cilj, to pa je raz-voj. V razvitih državah je znanje del trga delovne sile. In tudi pri nas bi moralo biti tako. Ceno bi morala imeti tudi znanost. inovativnost. pripravljenost človeka za uslvarjanjc. S pravo ccno bomo dobili tudi dobre vodilnc kadre.
Pri vsem snovanju za prihodnost, za pot iz krize pa nas mora voditi tudi za-vest, da smo majhna dežela, da nikoli ne bomo zgradili vodilne industrije na ne-kem področju. Vsa ta industrija v svetu pravzaprav že je in mi lahko v njenem okviru najdemo prostor zase, pravi Ja-nez Kocijančič. Plastično lahko to po-nazorimo s primerom, da se ne bomo lotili izdelave celega potniškega letala, v tovarnah. kjer pa ta letala že izdelujejo, z znanjem in inovativnostjo ter prodor-nostjo pa lahko najdemo tiste delčke le-tala, ki bi jih izdelovali pri nas — in smo pri tem uspešni. Zavedati se moramo tudi, pravi Janez Kocijančič, da v naši majhni deželi nimamo niti osnovnih su-rovin niti veliko energije in za zdaj tudi premajhno tehnološko znanje. Zato moramo pač po poti, po kateri so že uspešno krenili drugi majhni narodi.
Seveda pa imamo tudi nekaj predno-sti. To je naša lega, evropska tradicija.
pridnost ljudi, inovativnost. ... Vse to moramo znati izkoristiti, obenem pa pri vseh stvareh, ki jih delamo, uveljaviti kriterije mednarodnega standarda, me-ni Janez Kocijančič. In pustiti moramo mladim ljudem, da se bodo lahko uve-ljavili. Opustiti moramo rutinerstvo. ki je marsikje velika zavora, in ustvariti družbo nenehnih sprememb.
Tako smo našteli le nekaj mnenj o nekaterih stvareh, o katerih razmišlja Janez Kocijančič, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, ki pa se ni od-ločil za sodne dvorane ali kakšno po-dobno običajno s tem poklicem pove-zano delo. Svoje življenje je razpel med gospodarstvo in politiko in skušal vse tc stvari s pomočjo sodelavcev tudi uve-Ijavljati. Janez Kocijančič je nosilcc li-ste kandidatov za družbenopolilični zbor republiške skupščine tretjc volilnc enote ZKS - Strankc demokraličnc prenove.