Največji slovenski ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 slo loto $7.00 n GLAS NARODA * ListisIovenskihidelaTcevv Ameriki. Tke largest Slovenian Daily in tke United States. lined every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TSLSTOK: CHelsea S—9878 HO. 225. — STEV. 225. Entered ss 8scond Class Matter September 21, 1903, a* the Fist Office at Hew York, W. Y.t wider Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—8878 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1933. — TOREK, 26. SEPTEMBRA 1933 VOLUME TT.I — LETNIK ZU ITALIJA IN FRANCIJA KUJETA ZVEZO PROTI NEMČIJI MUSSOLINI JE VČERAJ POJASNIL FRANCOSKIM PARLAMENTARCEM POLITIKO ITALIJANSKE VLADE Nemčija »e precej javno pripravlja, da napade Francijo preko Švice. — Hitler še vedno upa, da mu bo Italija pomagala. — Mu solini ju ne ugajajo izgredi nemških nazijcev. — Italijanska politika se je začela nagibati k Franciji. — Svečan sprejem francoskih odposlancev. Vihar je zahteval baje na tisoče žrtev VELIKA POVODENJ V JUGOSLAVIJI LONDON, Anglija, 25. septembra. — Iz verjetnih virov je prišlo v London in Pariz poročilo, da se Nemčija pripravlja, da z vojsko udari na Francijo. Nemški načrt je sledeči: — Francija je zgradila velikanske utrdbe ob Reni od Belgije do švicarske meje. Napad na te utrdbe bi za Nemčijo pomenil samomor, in Nemčija bi izgubila miljone svojih vojakov. Hitlerjevi generali izdelujejo načrt sličen napad, kot leta 1914, toda ne preko Belgije, ker bi Belgijcem takoj prišli na pomoč Angleži. Zaradi tega pa nemški strategi nameravajo udariti na Francijo preko Švice, kajt i Švicarji se ne bi mogli ustavljati j j veliki nemški vojski. Poleg tega se nahajajo švicarske municijske tovarne blizu nemške meje in bi jih Nemci takoj prvi dan zasedli. V splošnem je nemški načrt naslednji: Nemški avijatiki bi bombardirali vse švicarske tovarne za orožje. Nato bi nemška vojska vdrla v deželo. Nato bi vpadla v Francijo južno od Belfor-ta, kjer francoska meja ni utrjena. Nemška vojska bi z veliko silo prodirala proti Lyonu in bi zavzela velike francoske tovarne za orozie. Nemci bi s tem imeli odprto pot v osrčje Francije. Po prvih nemških zmagah bi se Nemcem pridružila Italija. Da ta nemški načrt v resnici obstoji, imajo Francozi in Angleži dokaze. Vsled tega se tudi Nemčija tajno in zelo naglo oborožuje. RIM, Italija, 25. septembra. — Benito Mussolini je jasno povedal, da je že sit nazijskega postopanja v Nemčiji in da bo svojo zunanjo politiko obrnil k Franciji. Mussolini je povabil k sebi 80 odličnih Francozov, med katerimi je bilo tudi nekaj državnih poslancev, ki so obiskali Italijo. Mussolinijeve izjave so velike važnosti z ozirom na francosko-nemško napetost zaradi oborožitve in Mussolini je izrazil svojo bojazen, da skuša Nemčija razširiti svoj vpliv tudi na Avstrijo. Francoski poslanik de Chambrun je Musolinija predstavil Francozom in rekel Mussolini ju: "Poznam vas in sem našel, da se najina načela * i . •• J zlagajo. Nato je Mussolini nagovoril Francoze v tranco- Nad osemdeset vasi in mest je resno prizadetih. —V vasi Struge pogrešajo nad 50 oseb. Beograd, Jugoslavija, 25. septembra. — Na Hrvatskem in v Sloveniji so se pojavile strahovite povod »j i. Prizadetih je nad osem-de?*>t vasi in mest ter tudi deli Ljqbljane in Zagreba. Prebivalci vasi v okolici Celja so pobegnili v v'lje ležeče kraje. •Pri vasi Struge je pri vrela voda iz podzemskih votlin ter stoji ponekod do sto čevljm- visoko. IVtdeset oseb pogrešajo. Voda je uničila skoro ves pridelek, ter odnesla ni onto ve in tovarne, nahajajte se na bregu rek. Najbolj je bila prizadeta. Ribniška dolina. VIRGINIJA SE BO IZNEVERILA PR0H1B1C1JI Mokrači prerokujejo, da bodo zmagali pri volitvah z veliko večino. — Volitve se vrse 3. okt. VATIKAN SE POGAJA Z B0LJŠEVIKI ----r ■ —--- Italijanska vlada je posredovala pri sovjetski vladi. — Vatikan'dvomi, da bi bilo mogoče skleniti pogodbo. Rim, Italija, 25. septembra. — It alijanska vlada je jxxsredovala, da pride do boljših odnošajev med Vatikanom in sovjetsko vlado in pred kratkim so stopili v zvetzo vatikanski in ruski zastopniki. Toda to se more komaj imenovati kaka zveza, kajti Vatikan samo skuša izvedeti, ako bi bila sploh mogoče kaka jK>godba z boljševiki. Ako bodo sedanja poizvedovanja imela dober uspeli, se bodo pričela oficijelna pogajanja, ki bodo imela za eilj modus vi-veiuli. Dasiravno italijanska vlada za-niknje, da bi kaj posredovala, vendar misli javnost, da mora bito v poročilu kaj *mniee, ker je prišel v Kini italijanski ]voslanik v Moskvi Bernardo Attolieo. Mussolini je najbrže na roe i L posla ni-ku. da se prepriča. ako bi bilo mogoče skleniti kako pogodbo meti Vatikanom in Rusijo in da je se-daj prišel v Rim v i ta menu, da Mussolini ju poroča o svojem u-s peli u. 0T0H0ČE BITI CESAR Nadvojvoda Oto lioce obnoviti avstrijsko cesarstvo. — Dollfuss je prepovedal objaviti njegovo poslanico. Dunaj, Avstrija, 25. septembra. Xa dvoj voda Oto je stavil javno pontHlbo za obnovitev avstrijske monarhije ž njim kot "cesarjem in kraljem" na čelu. 20-1 etni nadvojvoda je svojo ponudbo 'naslovil na tri avstrijska mesta, ki so ga letošnje poletje imenovala za svojega častnega meščana. Xjego»v oglas, ki je naglo sledil Dollfussovi |*oJfašistovski vladi. je povzročil veliko senzacijo. Mesta llain, Mamau in Ragels-dorf-"\Vttidern so Otonu izagotovi-la svojo udanost in zvestobo ter izrazila upanje, da bo v kratkem postal vladar Avstrije. Oto je vsakemu županu posebej odgovoril ter priložil svojo fotografijo. Otonovo pismo končuje z na,poved j o. da bo kmalu z božjo po< močjo zopet v Avstriji ter bo vodil narod z močno roko v srečno in gotovo bodočnost. V pismu označuje za veliko krivico, da je bilo opuščeno cesarstvo ter sam sebe nazivlja "dedi-ča preteklosti''. Podeljeno mu Takoj za njim se je vrnil v Rini j častno mešča.nstjvo smatra iza spo-tudi apostolski nuncij v Varšavi' meni k svojega očeta, cesarja Ka- Richmond, Va., 2»>. septembra Država Virginia se je začela pripravljati na splošne volitve glede, preklica osemnajstega amendmen-ta, ki se bodo vršile dne 3. oktobra. Pri tej priliki bodo izvoljeni delegati za državno konvencijo. Mokrači prerokujejo, da bo Virginia glasovala v raizmerju 2 proti 1 za preklic 18. amendment a. Zvezni senator Harry Flood Byrd je odločno za preklic. Frederick W. McVane, ki je republikanski kandidat za gover-nerja, je po prepričanju suhač, pa je javno priznal, da ni nobenega dvoma o zmagi mokračev. skem jeziku: i Msgr. Francesco Marmaggi, kate rega je papež še usti dan sprejel v avdijenci. Splošno se domneva, da je nuncij poročal papežu o svojem rajzgavoru s sovjetskimi odposlanci in da je prejel nova navodila za nadaljnje bodoče razgovore. Značilno pri tem je tudi, da se nahaja ravno sedaj v Varšavi sovjetski časnikar Kari Kadek. V imenu Vatikana se je že leta 1935 pogajal Msgr. d'llerbingy, ki dobro pozna ruske razmere. Toda ta pogajanja so bila zaradi sovjetske notranje .politike prekinjena. Ker mora. sovjetska vlada posvetiti vso svojo pažnjo na Daljni Iztok, bo najbrže stavila Vatikanu sprejemljive pogoje, da v Evropi ne bo imela nikakega nasprotnika. VILJEM SE JE BAL STRUPA London, Anglija, 25. septembra. — Knjiga "More Memories", katero je iizdala grofica Asquith vsbeuje .zaupne dogodke v eesar- • i. i . i . . , • i. i .skih krogih, med drugimi tudi, da Videli boste, da je Italija pred vsem miroljubna C se ^ kajzer Viljem vo-jem telesnem zdravnl!l3, predno ga je pokusil. FAŠISTOVSKI POGREB . ZA DE P1NED0 Rim, Italija, 25. septembra. — General Franeeseo de Pinedo. ki je zgorel s svojim aeroplanoin v New Yorku, je bil deležen popolnega vojaškega pogreba. Cerkevni obredi so bili opravljeni v eerkvi Santa Maria degli Angeli; pokopan je bil na pokopališču Vera no. Njegovega pogreba 0o se udeležili najvišji vojaški častniki. v palači Venezia; zunaj pa je bila velikanska mno,-eica, ki je klicala: "Živela Francijaf * Francoski odposlanci so položili na grob neznanega italijanskega vojaka venec. Musolini je pozneje naznanil, da so odlični Itali-jai v Rimu ustanovili italijansko-francoski odbor za pospeševanje prijateljstva med tema dvema narodoma. rola, ki je umrl v izgnanstvu na otoku Madeira in za protest proti revoulcijonarnini politikom, ki varajo demokracijo. Mladi nadvojvoda, ki živi s svojo materjo r). septembra. Kubanski upornik Juan Bias Jfer-nandes se je danes v veliko pre- okolico je bilo proglašeno vojno stanje. Iz Mexico Citv se je podalo proti Tampieo več pomožnih ekspedicij. - - , , .. Brownsvlle, Texas, '>5 sentem. senecenjB predsednika Grau ^au . . .V ■\r _i-it,_ • . iDIa- — Herald Grey, pilot Pan 3lart«ui poja»vil v fflavriem tiic- * - , • - American Airways, ki je dospel danes iz Tampieo. je poročal o o-gromni škodi, ki jo je napravil vihar. Skoro vse hiše .so p rev m je-ne oziroma i>ornšene. Več kva-jdratnih milj <»»emja v okolici me- stu ter rekel, tla se ne bo več puntal proli vladi. Nekemu zastopniku ' Universal Service" je povedal : — Moja armada me je spravi-, uraM la v obup. Začel sem tz dvesto HH>ž-Lf., , .. , . . ,, j hiti je peni votlo. nu in zavzel mfsto Moron. Z ne-kim prijateljem, ki ima v bližini' veliko farmo, sem se pogodil, da NAV R FIT OP II bo hranil mene in moje ljudi. Za-!llVf f klali nil. Washington, D. C., 25. septembra. — Tz precej zanesljivega vira se dozna.lo. da imajo poveljniki ameriških bojnih ladij v kubanskem vodovju v slučaju potrebe prarvieo izkrcati mornarišk? vojake, ne da bi čakali posebnega dovoljenja i/> Washringtona. V ZRAČNEM POLETU igati. Slednjič mi ni preostaja-1 1 . T . , drugega kot da sem jim pobeg- Colonel lumer je preletel razdaljo med paci-fično in atlantsko oba-1 jo v malo več nego desetih urah. KITAJSKI PRETI _NOVA VOJNA Šanghaj, Kitajska, 2">. septembra. — Kitajske čete. ki so ostanek armade generala Fenga, kise je b6rH proti Japoncem, ogrožajo Peiping. Generali Fang Čen-\vu, C i Mug-čang in prejšnji go-A-erner Džehola Tang Yu-lin zbirajo svoje čete ter hočejo vpasti v ozemlje, iz katerega sta. Kitajska in Japonska odpoklicali svoje čete po sklenjenem premirju v Tangku. Japonske vojaške oblasti so zagrozite, da bodo poslale kazensko vojsko, ako Kitajci ne izpraznijo ozemlja. Vlada v Peipingu proti neredni kitajski armadi ne more ničesar storiti. Ako pa-se te čete ne umaknejo, bodo Japonci zopet vpadli v severno kitajsko ozemlje. Peiping, Kitajska, 25. sept. — Neko poročilo pravi, da je več tisoč roparjev pod poveljstvom generala Lao Hao-tze zarvzelo mesto Sanho, 35 milj vzhodno od Pei- Znani ameriški letalec col. Kos-eoe Turner je preletel včeraj razdaljo 2520 milj med Bnrbank. ('al., in Xew Yorkom v desetih urah petih nun u ta h in tridesetih sekundah. S tem je dosežen nov rekord za ]K)let od zapada proti vzhodu. Turner je letel s povprečno naglico 273 milj na uro. Sempa.tam je pa brzel z naglico 31."» milj na uro. Med potoni je trikrat pristal ter si nabavii nove zaloge gazolina. Iz New Yorka je takoj hotel poleteti -nazaj v Bur ban k, pa je opustil svoj načrt, ker so mu sporočili, da je na Srednjem Zapadu slabo vreme. ('asniškini poročevalcem je rekel: — Pet let sem se trudil, tla- dosežem to, kar sem dosegel. Zbral sem vse skušnje, ki sem jih pridobil na svojih poletih, in repelo mi je. inga. Laov namen je združiti svojo armado z neredno armado general«. Fang Čen-Tvua in napasti Peiping. Med seboj se imenujejo "združena armada vzhodne Azi-je". "P C X ■ IIIODF HEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 193S THE LARGEST SLOVENE DAILY tar U. 0. & tad PnbllrtMd by ■ATKNIO PUBLISHING OOHTOI (A PlftM of Q LA S NARODA** (Vrtca* *aPM»fe) Knqr Day Bxcept Sundays and Hottdtji calo reUa m Kanado •.»-> lipollett fa Aairt lata • • • • • »«»»«?»»»»»»» $6.00 |8jOO (UO tea New Tort aa eala laid......17-00 Ea pot lata ............................$8J0 Za laoaenatvo aa oato lato •••••• $T.OO Sa pol leta .................... <8-80 Subscription Yearly #6.00 Advertisement on 'HSIao Narod«" irfiaja tmU dan isnanlt aadelj in praiteer. fepjfl brea podylaa In oaaOnoaU aa ne prioMoJejo. JUeaar n*J aa Wagoreii faflUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkOT, proelmo. da aa umm tadi prejlnje blvallHe da hitreje najdwno naaloynlta. ■M as NARODA" til W. 18th Street, Near Kirk. N. * CHelsaa BALKANSKI VLADARJI Jugoslovanski, romunski in bolgarski kralj se bodo ykratkera sestali ter so pogovorili o važnih državnih zadevali. Romunski Karol in jugoslovanski Aleksander sta se že večkrat pomenkovala, toda ne kot državnika, pač pa kot žlahtnika, ker sta si svaka. Tudi z bolgarskim kraljem ju vežejo vezi sorodstva. Kralj Boris ima namreč za ženo italijansko princeso, ki je seetrirna jugoslovanskega kralja. Bodoči sestanki bodo povsem političnega značaja-Gre namreč za obstoj monarhij ter sigmarinške in kobur-tke privandrane dinastije. Med njimi je Aleksander edini, ki vlada narodu, iz katerega je izšel, doeim je Borisovim in Karolovim prednikom tekla zibelka v Nemčiji. Vse skupaj pa ne bo dosti zaleglo. Boris in Karol bosta morala prav kmalu vprašati svojega ujoa Viljema, Če je v Doornu še kaj prostora. POSTEN ITALIJAN V Port Washington v bližini New Vorka se je pripetilo te dni nekaj zelo značilnega. K predsedniku krajevnega odbora XRA je prišel bri-yec Antonio Marino ter položil predenj plakat z višnjevim orlom. — Tukaj ga imate, — jo rekel, — moj sin ga je dobil brez mojega dovoljenja. Brivni<*> odprem ob sedmih zjutraj, potem pa čakava s pomočnikom večkrat tudi do polnoči, da pride kdo. Včasi jih je toliko, da dela skoro ne ^moreva, včasi pa ni nikogar. Na vratih nočem imeti ničesar, kar bi pripovedovalo mimoidočim, da prispevam svoj delež, ki ga v resnici ne prispevam. Okrajni predsednik N R A mu je vrnil znamenje, češ, da ga zasluži. Na tisoče in tisoče je pa takih, ki pod višnjevim orlom kotijo nepopisno izrabljanje in se poslužujejo idealnega znamenja v svoje sebične in skrajno umazane namene. POVRATBK HABSBURŽANOV Izza časa, ko je zadnji avstrijski cesar pobegnil in umrl v tujini, ne da njegova vdova miru in kuje naklepe, kako bi spravila svojega najstarejšega sina Otona na madžarski oziroma avstrijski prestol. Na Madžarskem vlada v njegovem imenu admiral Horthy, kajti pokojni Karol se ni 'bil odpovedal madžarskemu prestolu. .VAvstriji je precej trdno vzel državne vajeti v roko kancler Bngelbert Dollfuss, ki se z vsemi štirimi otepa liitle^izma, kateri se je tudi v Avstriji precej vkoreninil. Žita oziroma njen sin smatrala vsak najmaijši politični preobrat za ugodno znamenje, da se odpira Habs-buržanom pot na prestol, s katerega so vladali precejšnjemu delu centralne Evrope dolga stoletja. Sedanje homatije v avstrijski republiki so navdale dvajsetletnega Otona z novim upanjem. Te dni je poslal vsem onim avstrijskim občinam, ki so ga imenovale za svojega častnega občana, nekake- pro-klammcije, v katerih se je označil za avstrijskega cesarja. Dollfuss je gladko preprečil objavo teh proklamacij. IiollfuM stopa namreč v vrsto diktatorjev, katerih bo kmalu ves svet poln. Njihova oblast je znatno večja od oblaati sedanjih in bivših kraljevskih veličanstev. Dvomljivo je, da bo se kdaj kak Habsbxtrzan zasedel avstrijski prestol. In če ga Oton zasede, ali bine bik>akoda~xnla~ deg»in čednega fanta, ker bi moral pod DeHfns0oafeigra~ ti tako žalostno vlogo kot jo igra naprimer laški Eznanpel pod Mussolini jem? Salo Moste pri Ljubljani: V svojem zadnjem dgpisu>sem poročal, da je -vpotftavJjeri ■zračni promet med Ljubljano in Zagrebom. Teden pozneje je bil pa vzpostavljen tudi zračni promet, med .Ljubljano irv Sužakooo. Promet yna tej črti se je jako ugodno razvijal. Vožnja' do Sueaka j/? trajala samo 45 minut, medtem kot avtobus »rabi 8 ur. Cena za vožnjo samo 180 Din, v kateri znesek je vračurajena zavarovalnina «i -vsakega potnika 400,000 Din. 12. septembra ob G. uri zjutraj dvignil se je a: vi j on iz let a Ji1 Je a pri Dev. Mariji v Polju z šestimi potniki, pilotom in mehanikom. Ker je bila prosta megla. izgubil je pilot. -orientacijo, zavozil v smreke p< i umobolnici na .Studencu, vrbow gladko odstrigel, pre-drl zidovje in obviseh Pilot-, mehanik tu potniki so bili takoj mrtvi in njih trupla grozno razmesarjena. Žalosten dogodek je povzročil splošno irazburjenje ne samo v L(jubljaui, temveč tudi v o-koliških vaeeh. Ugibale so se se m-očne stvari, eni so rekli, da je bil pilot vinjen, ker je šele ob štirih zjutraj domov prišel, dragi -zopet da je bil defekt v motorjih, ker je avijon že prejšnji večer pri povratku iz Sušaka čudu o ropotal itd. Resnica se seveda ne ho zvedela nikdar, ker so udeleženci poleta mrtvi. Ponesrečeno letalo "Farnian." je bilo -šele eno leto v prometu. Promet radi nesreče ne bo ustavljen, ker se je prijavilo zopet precej potnikov, med njimi mnogo časnikarjev za potovanje v Su-šak. Jaz •zaeaikrat še ne boni šeJ, ker mi terra firma nudi več varnosti. kakor najboljši zrakoplov. V domovino se je vrnil s pa tunikam "France" Mr. Viktor Ku-belka na, poset svojih bratov in sestre v Ljubljani. Pozdrave pošii ja svojim rrtrokom v Cliicagu Mrs. Mary Mravlja, ki se je naimeravala vrniti v Ameriko že ta teden, dobila je pa želodoma kamne in čuti hude bolečine, odločila se je pa odpotovati 36. t. m. s parnikom "*Be-rengaria". Pozdravlja tudi vse prijatelje v New Yonku-. V Domžalah je vse po starem. Tone Tolmajer postaja vedno mlajši, stric Pod gornik pridno dela in se ga najde vsak večer ob šesti uri pri županu Janežiču, kjer povžije majhno okrepčilo, oče Grašek je vkljub svoji staro- jsti še vedno čil "fant", Škrabar je shujšal za precej kilogramov in rentači po svojem shopu. Riedl igra podežehiega arislokrata, hodi čakat srnjaka, ki mu pa ne pride pred cev. Kralj se ukvarja s krojaštvom in toži, da mu naro-čilcijnic ne plačajo itd. Zadnjič sem poročal, da je K. Oesna iz Stražišča, brata prijate-ija-Ivan Česna iz New Yorka zadela kap in da je na potu okrevanja. Žal se moje domnevanje ni uresničilo. Podllegel je in bil 2. t. m. pokopan na pokopališču v ČWtn«m. Ima v Ameriki hčer. ko, nisem pa izvedel 'kje ae na ha. ja. Prijatelju Česnu moje soža-Ije! Pozdrav! Joža. Ljubljana, Slovenija. Še neka j, ka-r sem pozabil zadnjič omeniti. To je, kar pravi "Prosveta" na apel Protituberku-lozne lige v Mariboru, katera je kot se vidi, ra-zpo&lala prošnje za pomoč tudi v Ameriko. Ja* nimam nič zoper to, če se daruje za take dobrodelne namene, amipak "l*ro-srveta" podčrtava "da nas poznajo le takrat, 'kadar potrebujejo naše pomoči". To so rojaki tu v stari (klmovini. Ali je to resnično? e ali tudi več. Ce si bil pri več društvih, vzelo ti je toliko kot. ase^ineivt. Ne pravim, da bi .se nas moralo zato častiti in poveličevati, če sino tu in tam kaj darovali, ker nisano pričakovali, da bi nam bilo ]>ovrnjeno stotero nazaj in tudi ne. da bi mi tu lahko delali baritfe in presrfopke Ln da bi za nas veljdi dmgi predpisi, .po katerih bi mi lah-ko nekaznovani in drugače prosto u-ganjali reči, katerih se po zakonih ne sme. Ne! Marsikdo je videl, da je bil prve dni, ko je prišel sem. nekako bolj "vpoštevan" tu in tam. največ zato. keT se je pričakovalo od njegovega žepa, kot je padlo od njega. l>ahko si napravil kalko narodnost, za katero .se navidez niso zmenili, ampak zapomnili so te za pozneje, čet bo "Stric" tu ostal. Poglejmo še Glas Naroda, koliko je dobrega storil za- domovino, pa tudi dobrodelnim ustanovam in posapieznikim. V svojih predalih je vedno pisal za dobrobit domovine, lansko leto so mu pa ustavili dohod v domovino. Zakaij.' To je vam nerazumljivo. najwS pa zato. ker je pisal resnico in svetoval domovini, kako naj se ravna, da bo prav. Da bi Glas Naroda imel kake- prevratne naonene, je izključeno. Saj je bil med prvimi v inozemstvu, ki so pomagali domovini k osamosvojitvi. Ne pišem tega, da bi pričakovali od uredništva Glas Naroda kako pohvalo, ker to to Glas Naroda sam najbolje stori. Rojaki tukaj naj imajo do nas "Aimeri-kancev", ki smo po večletnem življenju 'Z drugimi narodi videli marsikaj lepšega v značajih, malo več obzirnosti. Ije poglejte, kako za vida jo danes "bogatine", med katerimi so mišljeni it udi naši "AmfP-rikanci", ki se niso takoj pri prihodu sem pustili popolnoma sezuli. Končno še pravim, da inna "Prosveta" prav. da nas tukaj poznajo le takrat. ko pričakujejo od nas denar. Spoznanja ni! Ameriški stric. a vije. Krvava osveta tihotapcev. V malem nateilju Mala mica blizu &ida je našel smrt na skrivnosten način 30-letrii kmet lirao-ko Božič. Ta tamet. je nedavno obiskal poveljnika finančine kontrole v Sidu ter ga vprašal, kaj bi el iz Indrje. kjer je živel deset let. dunajski lingvist Mraz. Mož je že v letih iti hoče ustauiek svojega življenja preživeiti točno, po načelih Gand-hija, ki ga je osebno poznal. Mraz je prepotoval že večino sveta in je preživel več let tudi v Perziji. Iraku in Siaraiti. Govori 17 jezikov, spisal pa je že več knjig o svojih potavanjih po širnem svetu. Velik proceg proti hajdukom. •Pred okrožnim, sodiščem na (V-tinju se je začela razprava proti štirim nevarnim ra-zbojnikom. ki so utekli v gozdove ter izvedli ve«" predrznih roparskih napadov na potnike, in na nekatere vaške domačije. Nameravali so oropati tudi veliko pošiljatev v poštne hranilnice. pa so bili še pravočasno zaloteni. Eden od obtožencev je bil pred svojim hejrmu v gozdov«? kava-rnar na OtLnju. Razbojniki bodo sojeni po zakonu «> zaščiti države. Strašen konec ljubezni med orož-niškim narednikom in mlado učiteljico. V Travniku se je ustrelil orož-niški narednik Marjan Ikonič. ki je bil tja šele nedavno premeščen iz vasi Vite. V Vitezu se je narednik Ikonič zaljubil »v neko mlado učiteljico in ta' ljubezen ni ostala brez posledic. Kmalu po pre-mestitvi narednika Ikoniča je u-čiteljica porodila, novorojenčka pa so našli pozneje mrtvega v nje-nmn kovčegu. Proti učiteljici je uvedena preiskava in ko je o tem zvedel ljubimec, si je iz svoje službene pusKe pognal kroglo -v srce. PRED DESETIMI LETI. < —d .»'L >- --i Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, ali dobiti koga od tam, je potrebno, da, je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi tu« poirebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila. Mi • preskrbimo vse, bodiši prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje> in sploh vse,, kar jf ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kdr je glavno, ea najmanjše stroške. ffodria vi j oni naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predm s& dobi it Washengtona povratno dovoljenja, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PišUe- torej takoj ea- brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobna- patavali( SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUR£A£> 21 & West 18tK Street New York, I* Y. Sheboygan, Wis. Kot blisk se je raznesla dne 20. avgusta vest, da je mladenič Tonv Žmavc izgubil svoje mlado življenje pri kopanju v Lake Michigan. Rojen je bil tukaj v Sheboygan, njegovi stariši so iz Gornjega grada na Štajemkeni. Tony je bil priljubljen pri v*»eh. ki so ga poznali. Bil je marljiv fant. ki se ni nikdar sramoval govoriti svoj jezile in je bil prijazen z vsakomur. ■Pred par tetini se je zopet slišala žalostna vest, da si je rojakinja Ana Sobane končala življenje, stara 42 let. Bolehala je že nekaj mesecev in sedaj se ji je o-mračil um. Dojma je bila nekje z Dolenjskega. Mestna čitalnica je pred nekaj leti nabavila okrog 60 knjig slovenskih in hrvatskih. Mrs. -Prišlan je prosila" -mestnega župana za kako službo, nakar ji je te slo-veniske in hrvatske knjige poveril v službo. Poročevalec. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI- j[ CE IZ NASELBINE. V Clevelandu, 0., si je Albin Bogataj, star 22 let končal življenje s plinom. Vzrok je menda bil neozdravljiva bolezen — V "ProJetareu" gla.silu Jug. soc. zveze, se je začela prejšnji teden zanimiva javna debata, katero sta sf*rožila kluba št. 114 in 11 "i 'V Detroitu. ki predlagata, da naj se »Jug. soc. -zveza razpusti, klubi naj pristopijo direktno k ameriški soc. stranki, "Proletarec" pa bi postalo glasilo "Slovenske delavske pevske zveze"', katere, še ni. — Flrank Pohar iz Ahaneeka. kateri je v pijanosti ustrelil Frank Lark a iz "NVoIverina. Mich., ter ga zelo nevarno ranil, je bH obsojen ko se je otvorilo zasedanje okrožnega sodišča v Keweenaw na pet do petnajst let ječe v Marquette. Pohar je pripoanal svoj zločin, toda se je izgovarjal, da to storil v pijanosti in da ni mislil usmrtiti svojega tovariša. Sodnik je priporočil najmanjšo kazen, to je, pet let. DENARNA NAKAZILA IZVIDU JE-M0T0ČN0 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Din 200 ..........................$ 4.85 Din. 300.....-....................S 7.10 Dtl 400 ............................$ 9.30 Din 500.......-..................S 11-45 Din 1080......................$22.60 Din 5000..........................$110.50 V ITALIJO Ur 100-............................ $ 8.80 Ur 200 ............................ $17.25 Lir 300 ............................ $25.60 Lir 400 _________________________ $33.75 Lir 500 ........................... $42.75 Lir 1000 ............................ $84.25 KER 8E CENE SBDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjlb ali Urah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERI&KUL DOLARJIH Za liplačlio $5.00 morate poslati__1575 » " $10.00 " " _*10J6 •» $lfc00 v . "___41«.— » n $20.00 " »__$S1— »• 99 gift nit 99 99 tli M f^^1* t*......V A * " tSQ^O - _____$51.50 HiliMt iHiUl t itwa train. Igladito v dolarjih. Nujna nilriilli Hrrtujema po Cable Letter sa pristojbino |L— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY 1 lliro » wmtr i»ut 0raan NEW torb, it. t.. Dvorana je bila natlačeno polna, Zbralo se je bilo najmanj dva fix*"- ljudi, večinoma takih, ki so zadovoljni s svojo usodo. Na inier je .stopil govornik, izboriti govornik, ki je znal kzbor-no govoriti o prosperiteti, svobodi. neodvisnosti, volji naroda itd. Klatil je mogočne fraze, in navzoči s<» mu ploskali. Xa galeriji je .sedel človek v de-lavNki obleki. Sa-m ni ve bo v »»lučaju izvolitve ugledni gtfepod tudi obljube- izpolnil. Ciospod je govoril r — Naš i slavni pradedi. ki ,so prišli v to deželo v namenu, da začno novo življenje v demokraciji, so poznali potrebo svobodnega in neodvisnega naroda. Z vztrajnim delom in krvavami žrtvami so si ustanovili na svobrxlnih ameriških tleh novo domovino, na katero »mo mi, njihovi potomci, lahko ponosni. Navd ušeno ploskanje. Delavee na galeriji ^un ni vedel. kako mu je privrelo na usta vpra-anje: Gospod govornik, kako je pa - firohibicijo« (rovornik je začudeno pogledal na galerijo ter nadaljeval: — Zapuščino svojih dedov in pradedov moramo ščititi in branili in <"e nanese potreba, moramo prijeti tudi za orožje ter preliti zh ilonoiviiio Kvojo kri. Ploskanje lm*z konca in kraja. I)«»ljrvec na galeriji je mislil: — T'glcdui gospod govornik me najbrž ni slišal. In zato j«* še bolj glasno ponovil .svoje vprašanje: — (Jospod govornik, kako je pa s prohibicijo? I (delale i v dvorani so se obrnili v dotično smer, tudi gospod govornik je grdo pogledal ter nadalje^ 1 : j — Na vsem svelu ni tako svobod tie države, kot je dežela, v ka-jteri živimo. Narod ima vso pravi-I co. narod si voli srvoje zaMopni-ke. ki potem v njegovem imenu | vladajo. 'Narod in edinole narod sme odločati, kako in kaj. Pri volitvah pride volja naroda do izraza. in dosedaj se je Še vselej iz-kaizalo. da je -narod dober, da je na roti najboljši gospodar. Burno ploskanje v dvorani. — Zlomek. — si je mislil delavec na galeriji — ali me ne sliši ali mi pa noče odgovoriti. In je še enkrat jako naglas vprašal: I — Ciospod govornik, prosim vas, pojasnite, mi, kaj je pravzaprav s tem perečim prohibieijskim vprašanjem. ' CrOeipod govornik ga je pogledal srepo kot gad in siknil: — Molčite! In je nadaljeval: — 5Svoboda vsepovsod, kamor \ človek pogleda. Delavske raznie-j re so izborne. zemlja nepričakovano dobro rodi, vsak peti človek Jima avtomobil. Vlo«re na bankah naraščajo, take prosperitetc še ni bilo v deželi. Burno odobravanje. — Vseeno ga bom še enkrat povprašal. kaj je s prohibieijo? — si je mulil delavee na galeriji in ga je res vprašal. Tedaj je pa v govorniku vzkipelo : — Ven ga vrzite, nesramneža! Pet parov močnih rok je prijelo delavca ter ga odtiralo z galerije. Govornik je pa nadaljeval svoj govor o pro«|>eriteti. ea- r Naslednjega dne je objavilo so p is je sledeče poročilo : — Včerajšnje zborovanje je bilo izborno obiskano. Gospod govornik je pojasnil v splošno zadovoljstvo vse probleme, ki so življenjske važnosti za vsakega Asne-rikanca. Zai, da se je prigodil mučen incident. Na galerijo se je kdo-ve> odkod priklatil neki pijanec, ki je e svojimi neslanimi opazkami skušal motiti zborovanje. Pi-jančka so postavili na cesto. Kjer { si je ohladil svoje vroče možgane. "GLAS NA SO t> A- NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1933 STOLETNIH JOŽA HEKFORT: ZlVA MAVRICA Dolina j<> oživela. Levo je valo- tepli: "kje s' bil?!" nakar je sa- . Ptiču ob vodi s svojim kljunom, vnld žito, desno je rac t Jo ob tihi, mica (zaklicala, če vpraša njo: --Iki je imel brke levo in desno, in s poča-i tekoči vodi gosto, visoko ''Mene.'" Drugi pa mu je odgovo- 'svojimi okornimi nogami je bila jelš -vje. Dolino so strazde pri vho- ril. da se je potepal z drugimi in du l»ele. vitke breze. Počasi, nekam »> z njimi "podil*'. zamišljeno j*' stopal logar Matija, j ... • i * i i. • -• rudi to jutro je lul Matija ze na kaj je nnalil. lVi zoreči1 . .. . . J . -, , zgodaj v posetih pri stricu na po-nstavil. zrl v njene , . .. (»eki. pasel nižje doli teto srno z bog \'t> češnji «e ji 4io>ate veje, po katerih so viseli . . . ... - • i a - \r i • nadeibiKUiim sinčkom, pa se sedaj tcmnord češnjah spomnil na s»vno . . i • - i • i i • i* i i n '«•■». Nižje. kjer se je -pridružil po-U'tne, ki jib je nekdaj ljubil. l\i . , 1 • • ji- v* i • • i-i teku cist studenec, je Matija spet to je sedaj daleč. Nekje, v mislili t . , . , J . . , ' . . , . . . ^ • . ... .obstal in prav glasno dejal: " J'. Pt,c »,.lSamh . , V«* vijollW pa V rde<*modr«. — /».elena vrana, ki je kopala črve in iskala žuželke, ko pa je ogledala lovca, je zletela in pokazala svoj«, bleščečo spodnjo stran. Enakomerno. svetlo zelenomodra je bila, peni pa .*?o bile tam. kjer so bile na zgornji strani čmomodre. Weščeče izpreminjajoče se modrovijolične. pra\v take barve je bil rep. Kakor sf je ptica malo obrnila v sencu, so se vse njene barve prelile. kar TH» LABQMT ILOVOT DAILY UD. II že tu.'*' se je nasmejal logar, ž«- prišel na sočne češnje?" je sam s seboj govoril naprej, "si Hrano >i je iskala. ol>enem se pa čudila sama svoji lepoti. Nabrala je dovolj hrane in odletela v loka-steni letu proti staremu duplaste-liiu hrastu, tam je bil njen in njeni fi otrok dom. prav tak 'kot so ona lmlada dekleta. ki so lepa. a se še sama sebi zde V I ist«-!!! je vzJetela s »Všnje in lepša kot so." Kes. dober streljaj za lebdela ua modrini čnioruinena pred njim je .sedela ob potoku pti- ptiea in se spustila v gosto jelšev- ca sojine velikosti, živopisanih je. Komaj pa ji> je zakrilo jelševje barv. Kljun je imela še dosti oko- st;i s«» iz njega z vriščt-m pognali ren. lahno ukrivljen, (ilava. vrat dve in navili proti češnji nazaj. Se- in prsi so bile sivomodrozeleue. sko- Poslednjič s<> sc zasvetila v son daj ju je «lovec jasno ločil: Temno- z lahno primesjo modre barve. — cu bleščeča krila, ptica je zavila v rd«č kljun sta imeli, dosti prispi- (i rlo je bilo živo svetlzeleno. i'.pre- j duplo. Matija pa je počasi krenil čeli. rožnordeče o.-ke, črno obrob- minjajoče se črtkasto. hrbet je ime-1 domu Ijene. Od te obrobe je segala. Ia» »vetlorjav. .Vadlehti živo modro-, majhna črna lisa do kljuna. Peruti vijolične, prav take barve je bila Koliko lepega je Matija že doži- stji imeli bleščeče erne, rep črn. rn- trtica. Za to čudovito barvo nad-; vel v svoji mladosti, v svoji moški meno obrobljen, vse ostalo telo pa lehti je bil lahen svetlozeh-n rob. 'dobi. Tudi on je bil nekdaj lep in je bilo živo citmirasforumciio z nakar se je tista barva glave pola- ralilo primesjo pomarantaste bar- jronia prelivala (bi barve perotnic ve. Lep, prelep je bil kohilar. le v svetlomodro in se konča vala sjwt nožice je imel nekam okorne, čist.) z lepim modrovijoličnim črnim ro- jiriproste. Pretepala sta se .sanica; bom, ipolvica peroti je bila črno- morda je hotel močnejši pregnali modra, prva štiri letalna |>era se .iiiuaknil v gozd. Njegov drugi dom gnezdil. Kakšno čudovito gnezd.) i lahno razprla : srednji dve peresi sta si sphMla s samico globlje v j sta bili si vozel enorjavi. končni dve trozilu! Mošnjico sta napravila, jo j črno koničasti, končna tretjina vseh obesila na vejo in napravila o- ; n-jmih }>eres. razen srednjih dveh kroglo odprtrnn za vhod. Žužke sta j je bila svetlo bledo motif a. dnigi dve temnejše modrozefeni. |K>lovici peres |»a sta šli od srede v lahnem povila in črve. ko »o jvh 軚nje ilo-zorele. sta hodila nanje. Matija je ♦oečal te žolfočrne ptice veliokrat. Skoro vedno se je ustavil in jih o-pazoval in poslušal njihovo glasno petje, njih zvoiiki vprašujoči, za- loku na obe strani. Vendar pa niso bila vsa .peresa iste barve, pač pa so imela bleščeč« rob. sva sedela v tihih večerih pred kočo. me j«' popeljal v čudovito lepe gaJerije dvojih spominov. Koliko lepega mi je povedal, kako lepo me je znal učiti opazovati prirodo. Ni bil tak kot so poprečni ljudje, v vsakem ptičku, v vsaki živalici je videl košček srca. košček duše. to pa samo zato. ker je iivol tudi za svetlozelen \>ako žival en sam košček srca in duše. "Glas Naroda" Knjigarna SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) »'atria, povest Iz Irske Junafike dobe -----------------------------------.SO Prva ljubezen .............................. !'• earah in dolinah .........................JO I'ol litra vipavra ....................«0 Poslednji Mehikanec _________________Jt Pravljic« H. Majar ______________________S« Predtriani. Pretern In dracl mret* nlki v gramofonu___________________.25 Priiroribe teMke Maje, trda ves 1__ Pil«? selivke, trda ves__________78 Pred nevihte ________________________Jlfi Popotniki -----------------------80 Poznava Boca ------------------------M Pirhi__________________________M Psvodenj . --------------------S« Praftkl judek ___________________________________.t» Prlsejca Hurooskeca glavarja ______M Pravljice In pripeveAe (Kofintnikt 1. svetek ...................................40 2. aresek_____________40 Prrle ased Indijanci ______________SO Preganjanje indijanskih sals Je? ...------- niSBS ............................... Revolucija na PertosalskCM____SO K prekmraeili «N>t4) leto. 81 žejwk Lu samo 4:j moških. V tropbki Afriki podobic lazniere. lTčenjak Mi-hajkov je naštel v Bolgariji, da pride na .'iS žensk, ki so prekoračile 1()(). leto, .samo 13 moških. Zanimivo je nadalje dejstvo, da so vsi .stoletniki, ki jih je študiral ilr. (Jrc*e#f. ostali v svojem rojstnem kraju ali njegovi neposredni bližini. Seveda pa je tudi znatna razlika med stoletniki v mestu in na. kmetih. Mestnih sto-letnikov je prav malo. (jreeff je naštel med njimi enega tvorniear-ja, enega mlinarja, enega sedlarja in -voetkarja ter tri zidarje. Me-d ženskimi stobetnicam. ki so bile vse oniožeue. je opaziti zla*ti to, tla so iraeie j»reeej otrok. Ena med njimi je rodila 14 potomcev, od katerih jih se živi ti: tri so ime-1«> po 12 otrok, štiri po K), tri po f. ])et po 8, ena 7. šest po (j, pet p<> o ot.rok. Sani o dve sta ostali brez potomstva. Pa tudi 43 moškim niso dala I i otroci skrhi. ki h? jim bile skrajšale življenje, kajli eden je imel* 14 otrok, dva p«» 8. štirje po 7. dva po o. trije po 4 otroke in samo trije so bili brez otrok, eden pa .sploh ni bil oženjen. To izpričuje, da zakon ne škoduje moškemu zdravju, o/., da nima nobena zapreka za visoko starost. V {»ogledu naeiiuf življenja pa je zanimiva ugotovitev, tla ni bilo meti 124 stoletniki niti enega ve-getarijea. Ženske so navedle, da so z veliko slastjo jedle prekajene jegulje, mnogo masti, preka-jeno meso -vseli vrst, kumar i čin i salato. kL>.Io zi'lj*« in hren. gobe, mnogo popra, čebule in česnika. Glede alkohola pa poudarja pijejo dnevno 2 do 3 čašice k6njaka — zjutraj, opoldne in zvečer, nekatere so. tudi navedle, da spijejo po eno čašo žganja ali pa 1 do 2 časi vina. Moški stoletniki pa .so odgovorili, da so do zadnjega radi srkali konjak, da so bili prijatelji dobre kapljice; da so v mlajših letih precej popili, da so pili samo čisto žganje ali žganjico. da so si ipri voščil i nekaj šile žganja in 2 do 3 čaše piva. Tudi v pogledu nikotina niso bili Cireeffovi stoletniki nič kaj posebno vzdržni. Med 43 moškimi je brl .samo en nekadilec. Ženske so bile antinlkotinistke. k-er v njihovi mladosti še ni bilo moderno katliti tobak. Zato pa so (».stali stoletniki izpolnili rubriko -o kajenju s strašnimi izjavami. Neki vprašanee je zapisal, da je do »svojega 08. leta in pol silno dosti pokadil; drugi ijiravi. da je vlekel pipo ml 20. leta dalje ter pokadil do 80. leta približno 1 kg tobaka na mesec. V času. ko so bili Greeffovi stoletniki mladi, seveda še niso imeli športov kakor dandanes. In tako so mogli stoletniki samo sporočiti zdra vnrku-H-prašttvalen. da »;o bili skoraj vsi dobri pešci in plavači ter telovadci. Zobe so izgubili večinoma med (JO. in 80. letom. Samo ena ženska je imela še pri 80. letih popolno zobovje. Vid in sluh je v starosti mnogim opešal. tako tudi spomrn. V sta rasti bo se vsi Ciree.ffmi stoletniki posušili. To pa je čisto naraven pojav starosti, (»lede velikosti pripominja raziskovalec, da so bili moški stoletniki povprečno-visoki 163.9 cm. ženske pa ]<53.f> em. Teža moških je znašala 65 do 76 >kg. pri ženskah pa 50 kilogramov. Een ntoletnik m. ena stoletnica sta imela jx> enkrat v življenju pljučnico, pljučna vnetja pa 6o bila pogostejša pri moških. Zaradi revmatizma in putike se stoletniki ne pritožujejo, krenice in golše so bile pri stoletniki h redkejše kakor dan današnji, potreba pa je bila zHo različna. Tudi trdnost zdravja je bila zelo individualna. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEBY čv Liu za v družbi Fr*x*liara, meša se mi!... Toda če odbijete mojo prošnjo, utegnete zakriviti veliko nesrečo. — Dovolj bo teli neumnosti, lepotica! — je zarohuel p'odčastnik. — Naprej, dečki!... A če bi se upirala, jo zgrabite! Marjana je obupano kriknila. In še srdi-teje se. je začela oti'esati vojakov. Vojaki so jo pa zgrabili z obeh strani tako, da se še ganiti ni mogla. Tako je bilo izgubljeno zadnje upanje, da bi mogla opozoriti ubogo Luizo ua pretečo ji nevarnost; In na ves glas je začela kričati: — Gospodična!.. . Gospodična!... < 'u-vajte se teh ljudi!... ('uva.jte se! rr™*»iali svoje hčerke. jaki lieso kot vrečo. .. In res so vojaki kljub vsemu odporu porabili Marjano in jo bolj nesli, nego vlekli. Zdaj ni več upala, da bi se ii posrečilo iztrgati se iz to k tistih, ki so jo držali, kajti začela je plakati in vzdihovati: \ — Gospod; usmili se je. kakor se je ona usmilila mene... Obvaruj jo vseh muk iti vseh nesreč!... — Amen, — je dejal podčastnik porogljivo. In straža je krenila po Avguštinskem nabrežju naprej. Videč, da je nevarnost minila, se je Frochardka naglo obrnila. Luizi se je zdela ta nenadna izprememba smeri čudna in zato je vprašala: — Zakaj se pa zopet vračamo, gospa? — Po ^bližnjici pojdemo, dušica. Škodoželjno je pogledala slepo siroto in pripomnila: — Pozno je že, jaz pa nimam navade klatiti se tako dolgo po mestu. In Luiza je zopet molče sledila stari bera-čici. Frochardka se je vrnila v ulico Daupnine, kjer se je še zadnjič ozrla na krčmo, ki je imela Okno že zaprto. In misled na svojega ljubljenca, na svojega Jakoba, ki pri popivanju gotovo ni ho- Ko smo govorili o imenovanju grofa do Linieresa za policijskega ravnatelja, smo omenili važne reforme, ki se je o njih mnogo govorilo. Kralj Ludvik XVI. je bil kralj poštenjak. --«,- tss • • : ! • • IliAl I ABODi" ••i HEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1933 GospaREGINA Roman iz : življenja: SPOMENIK HRABRI ŽENSKI THE LARGEST SLO VEHE DAILY ta US. A« ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 40 \ Tako so gospodarji plače zvišali in v taboru je bil nekaj čat>a *opet mir. Toda to ni trajalov dolgo. Zopet je pričelo vreti. Tedaj sc je Tomu posrečilo izslediti dva delavca, ki sta svoje tovariše ščuvala na upor in ki sta se izdajala za Perzijea. YT taboru sta razširjala uporne spise in tudi z besedami podžigla nezadovoljnost. Ko je Tom enkrat to iznašel, so vsi ostro pazili na oba delavca. Valter h poročil .svoj ion grepodarjem. katere je proai!, da pošljejo v tabor policijo, ki naj bi oba agitatorja, ki sta bila najbrže Ru*a. tiho spravila i* tabora. Vse to je bilo zelo tajno odrejeno, toda boljševika sta imel v taboru vohune. O tem so izvedeli in sklenili, da se takoj vpri-zori splošni upor. Obema se je posrečilo we delavce naščuvati, da so odložili delo in stopili skupaj. Stavili *o nesramne zahteve, katerih ni bilo mogoče izpolniti ter so zelo ošabno pretili in grozili. • V Colmarju (Alzaška) so odkrili spominsko ploščo Antoinetti Lix, ki se je borila s činom poročnika na strani poljskih vstašev in v francosko nemški vojni. Marie Antoinete Lix se je rodila v tem mestu L 1839. in nje oče, star vojak, ji je dal povsem moško vzgojo. Že z desetim letom je znala streljati, boriti s sabljo, ja- 1 hati. S 17. letom, ko ji je oče umrl. je napravila izpite za vzgojiteljico in je odšla v tej funkciji na Poljsko, kjer ji je princesa Lubien-ska izročila vzgojo svojih otrok. Bivala je v njenem gradu, ko ji* izbruhnila 1863. velika puljska vstaja. Nekega dne m» zvedeli, da nameravajo Ksisi napasti taborwč<> poljskega generala Boncze. Treba je bilo mnogo poguma, da se je mlada vzgojiteljica odločila sporo- "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo. RAST OTROK darje je bil prepričan, da bodo sedaj oddočno nastopili proti upor- f>etami. Poljaki so bili preveč u-im voditeljem in njihovim pristašem. Želel si je, da bi mogel našču- trujcni, da bi takoj sledili poveljem vane delavce pregovoriti in potolažiti. Saj je ž njimi vedno dobro svojega generala; tedaj pa je sto-izhajal. dokler niso prišli v tabor boljševiki. Popolnoma je bil pre- p:la Lixova med nje in jih z <>-pričan, da bo v taboru zopet mir. ko bodo enkrat odstranjeni bolj-'gn je vitim nagovorom spravila kvi-ševiki in njihovi pomagači. Uku. General Boncza je bil smrtno Tako se odloči, da resno stopi pred gručo delavcev in jih sku- ran-1>n iu ^ ie Uročil, .meneč, da omiriti. Toda skrbela ga je njegova žena in hči. Zato pošlje k M poveljstvo nad svojimi ' četami. Tako se je zaplela v vsta-jo.ijPod imenom "Miguel le Som-b|of' pa se je vojskovala tako hrabro, da so ji dali Čin ulanskega po- ka pomiriti njima Toma v leseno hišo. — Žena in hči ne smeta biti brez zaščite v čaSu, ko bom goVOrii ! z delavci. Kajti ne vemo, kaj nameravajo boljševiki. Ali imate svoj revolver. Tam? Bojim se, da je bilo kako tako ali pa slično orožje tihotapljeno v taborišče, navzlic temu, da je strogo prepovedano delavcem imeti orožje/ Poleg tega pa je tudi njihovo orodje že o-orožje in boj im se, da bo sedaj zelo resno, ako se mi ne posreči jih pregovoriti. Njihovo obnašanje je zelo odločno. Tudi zdravnika in inžinirje bom, da ne bo nikdo opazil, poslal v hišo. Če se mi ne posreči orrvesti jih k pameti, bom k vam prišel tudi jaz in potem moramo misliti na tao, da se utrdimo v moji hiši, dokler ne pride polieija in vojaštvo. Toma so obhajali nasprotujoči občutki Vleklo ga je. da hiti v hišo v varstvo imatere in hčere, toda nikakor mu ni bilo prav, da bi Valterja pustil samtega. Bal se je, da Va'lter sedaj ne bo zmagal, kajti opazil je marsikaj nevarnega. Tabor z leseno hišo je bil oddaljen kakih deset minut od kraja> kjer so se delavci zbrali, fn ko Tom ddide proti hiši, da hi gospej Regini in njeni hčeri v pomoč, se še nekolikokrat ozre. Videl je. da je Valter govoril z nekim inžinirjem kateremu je najbrže naročil, naj sporoči vsem drugim inžinirjem in zdravniku, da naj gredo vsi v njegovo hišo. nato pa je šel naravnost proti gruči delavcev. Tam se je povzpel na odstreljeno skalo in je pričel glasno govoriti. Opazi! je tudi. da so se delavci v.sled njegovih besed pričeli pomirjati malo mirnejše gre proti hiši. Moral je iti skozi celo taborišče, ki je bilo tiho in *zapuščeno. ^ V hiši ga guspa Regina in Uršika razburjeni izprašujeta, kajti opazili sta tudi sami. da v taboru zopet nekaj vre. Tudi Waram-ba je nekaj govorila, da delavci nekaj slabega nameravajo in da se naj dobra gospa pazi. Tudi "gospod", kakor so ga nazivali vsi delavci v taboru, mora biti previden. Več ni bilo mogoče spraviti iz Warambe. Zatrjevala je, da ne sme ničesar več povedati in da tudi več ne ve. Regina se z vso silo sili, da ostane mirna; pomislila je na svoje bolno srce in se ni hotela razburjati. Globoko se oddih-ne, ko pride Tom in ga prime za roko. — Tom, ali veste, kaj naj vse to pomeni? — ga vpraša, ko mu 5e povedala, kaj je »zaupaila Waramba. Tom napravi kar najbolj brezskrben obraz. — Ljudi je zopet nekdo naščuval, toda vam ni treba imeti ni-kakih skrbi. Vaš mož me je poslal tu-sem, da naj vam povem, da ni nikake nevarnosti. Sedaj govori delavcem, nato pa pridejo sem inžinirji in gospod doktor tudi. Potem se bomo vsi posvetovali, kaj nam je storiti, da napravimo mir toliko časa, da bosta oba boljševika aretirana. Torej bnez skrbi dobra kraljica, — jo skuša pomiriti, medtem ko sam ni bil tako miren in je vedno z napetostjo: giedal skozi okno. Gospa Regina sede na stol. — Ne vem, Tom, zakaj me navdaja tak strah, kot bi nam pretila kaka velika nesreča. Že celo dopoldne sem hodila nemirno o-boji. Da bi saj že bili boljševiki iz tabora. Še nikdar niso bili de lavei tako uporni, kot .<*> ravno sedaj. Bog se nas usmili, ako jih mop mož ne bo pregovoril. Sli bodo za svoim divjim nagonom. Vsa ta leta sem občutila nek tih strah, če sem gledala te divje ljudi. Uršula posluša s široko odprtimi očmi. Njena vitka postava se itegne. — Stric Tom, ali je mogoče, da imajo ljudje kaj slabega v svojih naklepih, kot pravi Waramba, kaf slabega proti očetu, ko je vendar vedno tako skrbel za nje Kaj ne, očetu ne bodo nič slabega storili? Tom položi roko okoli njenega pasu. — Bodi mirna, Uršika; dobri Bog tega gotovo ne bo dovolil. Očeta sem videl stati pred- ljudmi, visoko vzravnanega in gospodu-jočega, kakoršen more biti samo on. In videl sem, kako so se takoj pomili in so opustili svoje uporno obnašanje. Saj ga vsi spoštujejo. celo najdivjejši med njimi, ker vedo, da jim želi dobro. Samo Hvala Bogu. da sedaj vemo, da sta samo ta dva naščuvala ljudi, da sta enkrat odstranjena oba boljševika, pa bo zopet mir, kot prej. Hotel sem o«tati pri očetu, ,toda me je poslal tu-sem, da vaju pomirim. Ostanem tukaj, dokler ne pride sem tudi oče z inžinirji. Z materjo in hčerjo je govoril navidezno brezskrbno in sta se tudi pomirili. Vendar pa je vedno skrivaj poslušal in gledal skozi okno poln nemira za Valterjem. Včasih je stopil tudi k odpdrtim vratom in je opazil inžinirje v taboru. 'Mahali so mu z rokami in dali znamenje, da bodo ostali pri šotorih. Gotovo niso hoteli Regi-ne in Uršike s svojo prisotnostjo spravljati v Se večje skrbi. Manjkala pa sta še dva inžinirja. ki sta gotovo bila pri Yal-terju. To je Toma tudi nekoliko pomirilo. Ko je bil že nekoliko bolj miren in aopet stopi na verando, naenkrat zadoni strel. Strese in hotel je ste« na kraj; kjer je bil Valter Toda ostane, ker žensk ni ttMi pustiti sansHi. • - V ■ S9&. - ' - Zasliši drugi strel io. takoj •za njim še tretji — nato pa je bilo ,T«€ tiho. (Dalje prihodnjič.) ročnika. Nekega dne so jo Rusi u-jeli in samo svoji francoski narodnosti se je morala zahvaliti, da je tiiso obesili, temveč izgnali preko uieje. Ko je izbruhnila francosko nemška vojna, je bila za poštarico v kraju Lamarehe v Vogezih. Zaman se je ponujala, da bi jo sprejeli v redno vojsko. Končno je prevzela poveljstvo nad četo domačih "vsta-8ev'\ ki so pod njenim vodstvom Nemcem prizadjali dosti zl«.. Lixova je umrla 1. 1009. ■P GROZNA TRAGEDIJA Miloši j»tar.-i miril i j o. da mora pridobivati na opazovanjih Halle pa temu stehtal 110 zdravih dveletnih otrok in ugotovil. da njihova teža z letnim časom močno koleba. (KI septembra do decembra so otroci močno pridobivali *ia teži. od maja d-o avgusta je bil pa prirastek na teži neznaten. Srednji prirastek na teži pade v mesece januar-maj. Potem je stehtal Lange 54 otrok v .starmsti 3—6 let in tudi pri njih je naletel na znatno kolebanje. Največ so pridobili na teži od junija do novembra, najmanj pa od decembra do marca. Srednji prirastek na teži je bil iod maja do . avgusta. Čeprav se ti podatki ne I hi ujemajo z razmerjem pri dveletnih otrocih, vendar vidimo tudi tudi tu tri razdobja v letu. Cisto drugače je pri rasti otrok. Pri 38 »dveletnih otrocih je ugotovil Lange rasti štiri razdobja v letu. Najhitrejše rasto otroci od aprila do julija, najpočasneje od decembra do marca, jeseni od septembra do novembra so rasli nekoliko hitreje, in Isti pojav je o-pazoval l^ange tudi v avgustu. Pri 54 starejših otrocih (3—fi let > je ugotovil glede raNti isto. kakor pri dveletnih. Rast otrok torej ni otlvUma samo -stelji mrtvo. Zdravnik je ugotovil. da sta bili obe ubiti s sekir« najbrž že v noči <»d 27. na 2S. avgusta. ker sta se njuni trupli razkrajali. Svojo ženo je Pegrvmek j>etkrat udaril s .sekiro po glavi in štiri rane .so bile smrtne. *n-ojo taščo je pa udaril z ušesom sekire tako močno po glavi, da je bila čelna kost stlačena v lobanjsko duplino. Po -zdravnikovem mnenju sta brli obe ženski umorjeni v spanju. Takoj prvi udarci s sekiro so bili smrtni in tako je bil dvojni umor izvršen tiho. da "ni nihče v hiši slutil, kaj se je v sosednjem stanovanju zgodilo. Pegr.vm.kovi ženi je bilo šele 22 let. pa je bila že ločena m drugič omožena. njena mati je bila pa stara 47 let. Noč pred zločinom je preživel Pegrvmek v veseli druž-po nočnih lokalih. Motiv groznega zločina je baje težak Pe-iirvinkov gmotni položaj, v prvi vrsti pa nenaravna spojna nagnjenja njegove tašče, ki je k njim silila tudi svojo hčerko. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 21« WEST Uth STREET NEW XORK, If. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ........................................ 27. septembra: VV**!iiugton » Havre Mauritania v Cherbourg 1 hluiu: v Hamburg 29. septembra: I'm ris v Havre CMym|»« v Cherbourg 30. septembra: (Tonte di S*vola v G*Do* 2. oktobra: Kcfeolute v Hamburg 4. oktobra: N«-w York v Hamburg Biemen v Bremen l,Vicngariu v Cherbourg 5. oktobra: AiajeMic v Cherbourg LAŽNI DETEKTIV ARETIRAN Zaročite se na "GLAS NARODA" največji sJ-ovenski dnevnik t Združenih državah. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu je bil aretiran čuden svat. ki se je izdajal za detektiva. To je Ivan Drvenjak, po |x>klieii kamnosek. Postavil se je: pri vhodu na kolodvoru, kjer je ustavlja! j»otnikt» in jih legitimiral, neko žensko je hotel celo ukleniti. Na čudaka je bil opozorjen policijski stražnik, ki je "detektiva' i aretiral. Izročen je sodišču. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: ITALIAN LINE: "Conte de SAV0IE" preko Genoa r. LJUBLJANA ZA TJA IN NAZAJ 30. SEPTEMBRA . $109.50 $185.50 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA.. $ 91.73 $171.50 BOŽIČNI IZLETI se vrse na sledečih parnikih in kot spremljevalec Ido vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------r 29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA Kdor se je odldčil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Publishing Company TRA.VEL BUREAU 216 West 18th Street . - New York, N. T. 1 = BOLGARSKI TARZAN <> priliki velikega lova v oko-ici (»ahrova (blizu znane«ra prelaza Sipke) v lioljrariji so naleteli ljudje v najfrostejši šumi na čudnejra gosta. "N vejah stare, močno razvejane bukve je bilo spleteno gnezdo, spretno zaščiteno pred vremenskimi nezgod ji. Nekaj radovednih udeležencev lova je splezalo na drevo, kjer so odkrili z gosto dlako poraščeno, opici podobno bitje, Ivi se je z v-io .si'<> branilo vsiljivih zvedaveev. Nekega lovca, ki se ni odstranil na cviljenje, je celo pahnilo z dreveha na tla tako, da .se je pri tem močno ranil. Zaradi te«ra so lovci priredili pravcati pogon na bitje v drevesnem gnezdu, obenem pa so sklenili. da ne sme bitja nihče ubiti. Sele po tri dni trajajočem zalezovanju .se je posrečilo priti bitju blizu, in sicer v trenutku, ko je hotelo, gnano »»d lakote, na zemljo. da bi si utešilo glad 1'ri natančnejšem ogledu so lov-•i v bi It ju .spoznali kakšnih pet-leset let .starega moškega, ki se *e skušal Mia vse načine izviti iz ujetništva. Ta moški se je že dalj 'asa .skrival v gozdu in živel divje življenje. V goščavi je popol-lonia podivjal. Glava 11111 je bila zaraščena z lamini in brado, telo pa je bilo zavito v kožuh. Šele >0 -dolgem prigovarjanju je lov-•em ir.-ipelo izvabiti podivjanemu utju človeški jrla.«. Pri tem se je >okazalo. tla j«, podivjani človek skoraj pozabil pravilen človeški rovor. \aim>s111 da hi odgovarjal : besedami, je dejal od sebe samo irtikulirane glasove, k^ so spominjali na živaViko grožnjo in strah. Ix>vc*.i n-o "Tarzana" odvedli s =eboj. ga os.trigli in obrili ter o-')lekii v človeška oblačila. Končno so uvedli preiskavo, ki je doma'a. \\n «rre za nekega pred šti-•i in dvajset leti ipobeglega kaz-ijenca. ki je bil leta 1905 obsojen la dosmrtno ječo zaradi umora. rz ječe je j>obegnil naravnost v ,'ozd in tam samotaril ter se slednjič popolnoma vdal v divjaško življenje, ki «ra je skoraj popolnoma oropalo človeškega dostojanstva. 7. oktobra: Milwaukee v Hnmburg Vollendam v Boulogne Augustus v Trst I.ufayelte v Havre 11. oktobra: Ai luuiin v Hamburg Mu ntuit(;iji v H;. \ re Atjuitani.t v Cherbourg 12. oktobra: i:ur»i.a v liremen 13. oktobra: Kollenlam v Boulogne K oktobra: K. x v Onoa U»- de France V Hm vre 18. oktobra; Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Br« in^ti v Bremen Statendam v Boulugn« « »lj mi'ic v Cherbourg I'arig v Havre «1. oktobra; St Louis v Hamburg Vuhania v Trat oktobra: lieretigaita v Cherbourg 2S. oktobra: !»• utst-hland v Hamburg Waxhiiigtob v Havre -7 oktobra: A!i.jij«tlc v Cherbourg 2S. oktobra: Kui opa v Bremen Vuleiidam v Boulogne Con te di Su.voia v Genua novembra: Xtw V«.rk ? Hamburg Aquitania v Cherbourg novembra: Voientlain $ Boulogne SaUirnia v Trst II« lit Ki-am-e v Havre T. novembra: Bremen v Bremen 3. novembra: Albert liallln v Hamburg Manhattan v Hi vre 10. novembra: li.'tterdiuii v Boulogne 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Re* v Genoa Champlaln v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg I »res. Itoo.se vel t v Havre Berengaria v Cherbourg 17. novembra: SW.tendam v Boulogne Pari« v Huvre 18. novembra: Augustus v Genoa 22. novembra: Heutschlang v Hamburg Washington v Havre 25. novembra: Kuropa v Bremen V« rubini v Boulogne Con te rti Savo|a v Genoa He de Frame v Havre 29. novembra: NVv» Vork v Hamburg lYes. Harding v Havre 2. decembra: Volendam v Boulogne Vulcinia v Trat Chamidain v Havre 6. decembra: Bremen v Bremen Ali »-rt Ballln v Hamburg Manhattan v Havre I>rengnrfa v Cherbourg decembra: Bex v Genoa 13 decembra: Hamburg v Hamburg ITes. Kooxevelt v Havre A«;uitariia v Cherbourg 14. decembra: 1'arin v Havre 15. decembra: Kuropa v Bremen CVrite dj Savoia v Genoa 20. decembra: I»eut.K« h'and v Hamburg tViistungton v Havre 27. decembra: New Vork v Hamburg Bremen v Bremen Bre*. Harding v Havre Rerengarla v Cherbourg 31. decembra: Pctinland v Havre Poziv! Izdajg nje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi tla bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. N.,f V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EK8PRESNEM PARNIKU PARIS 29. SEPTEMBRA 20. <)htobni^—^i7^ovembra ILE DE FRANCE 14. Oktobra — 4. Novembra LAFAYETTE 7. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne lista vpra-iajte naie pooblaščene »aent« cJrcrteK Jdna 19 STATE STREET, NEW YORK ill^A^lllllllllillllll^Jl^lllllllllllllllll^A^lllillii CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berili- (INGUSH SLOUKB ■»»•• mmm { $2.— NinMi (rt KNJIGARNI GLAS NARODA' SI«