Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Zs .celo leto predplaian 16 (ld.f za pol leta S gid.c za četrt le'» 1 gld., m jtdia meiec 1 gld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eele leto 12 (Id., m pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. t«<5 na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) viprejema upravnlStro in ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice H. 2. Rokopisi te nt vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo j* v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemgi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. ^tev. 236. V LJubljani, v sredo 14. oktobra 1896. Letni It XX1Y. Sovražniki srednjega stanu. Ubogi obrtniki ! Kaderkoli se vzdramijo h kakemu poskusu samostojne organizacije, povsod se jim ustavi poleg raznih drugih okolnostij tudi njihov najhujši nasprotnik — socijalna demokracija. Najbolj žalostno pa je, da zastopajo njena načela lastni sinovi, — zastopniki obrtnega stanu sami. Zadnjo nedeljo so se sestali ljubljanski obrtniki v precejšnjem številu pri skupnem shodu. In tudi tu so morali poslušati, da zanje ni rešitve, da je mali obrtni stan odločen poginu in da jim preo-staje jedino le zvezati se s socijalnimi demokrati in ž njimi vred pričakovati, kedaj pade sedanji družabni red in se osnuje socijalno - demokratični raj. Posvetovat so se prišli, kako bi se mogle zboljšati njihove razmere, in tu se jim razglaša, da morajo preje popolnoma propasti, da se morejo potem kot proletarci udeležiti skupnega boja proti sedanji družbi. — Socijalno-demokrat. dokazovanje je v tem oziru vedno jednako. Pravijo namreč, da je veliki obrt s strojnim izdelovanjem tako napredoval, da ni mogoče malemu obrtniku z roko tekmovati ž njim. Crevljarske, krojaške, mizarske in vse druge izdelke izdeluje stroj mnogo hitreje in ceneje, nego navaden rokodelec. Zato je neumno misliti, da bi mogel mali obrtnik vstrajati v boju z velikim obrtom. Propasti mora. In zavoljo tega so škodljivi vsi tisti zakoni, ki mu podaljšujejo njegov gospodarski boj. Škodljiva je zadružna organizacija, škodljivo omejevanje obrtne slobode, škodljiva vsaka podpora, ki se daje od države ali od dežele obrtnemu stanu. Vsled teh trditev, ki jih izražajo socijalno-de-mokratični načrti, ki jih razkričujejo socijalistični listi in govorniki, je razumljivo tudi delovanje soc. dem. v obrtnem vprašanju. Pri obrtni enketi na Dunaju so zavrgli in pobijali socijalistični zastopniki vse zahteve malih obrtnikov. Zahtevali so popolno obrtno svobodo in vrh tega so v vprašanju o zavarovanju obrtnih delavcev stavili tako skrajno neopravičene zahteve, da bi ž njimi brez dvojbe malemu obrtniku brezmejno škodovali. Šlo se je za rešitev vklenjenega, za ozdravljenje ranjenega obrtnega stanu. A socijalni demokratje so zahtevali, naj se le še silneje nategnejo vezi, naj se z državno pomočjo skuje nož, ki naj umori mali obrt, namestu da bi se mu zacelile rane. Socijalisti, ki so bili v tem oziru zvezani z liberalci, zanašajo te svoje nazore tudi v praktično življenje. Proti malim mojstrom radi vprizarjajo stavke samo zato, da jim obteže boj za obstanek. In pri tem jih podpirajo kapitalisti, zastopniki velikega obrta, ki vedo, da vsako oslabljenje malega obrta pomenja njihovo okrepljenje. Ob veliki mizarski stavki na Duniju so stavkujoči pomočniki dobro živeli ob podpori judovskih denarnih mogotcev. — In judom se je ta podpora izvrstno izplačala ! Kakor proti kmečkemu stanu, tako tudi proti obrtnemu rohne socijalni demokratje, češ da se morata ta dva stanova čim najpreje proletarizovati, to se pravi, da morata popolnoma propasti in s tem socijalistično združenim delavcem privesti novih bo-jevnih močij proti kapitalizmu. Kedor ne umeva natanko socijalno-demokratič-nih teženj, si ne more razlagati, kako je mogoče socijalnim demokratom tako silno pobijati liberalizem, na drugi strani pa se boriti ž njim v zvezi in z njegovo podporo. In vendar je ta stvar popolnoma jednostavna. Socijalni demokratje pravijo, da je trenotje njihove zmage tem bližje, čim bolj se združuje veliki kapital v rokah maloštevilnih mogotcev. Vse, kar pospešuje propad manjših gospodarskih bitnostij in s tem množi bogastvo večjih, je voda na njihov mlin. V tem razvoju bo četa tistih, ki nimajo raz-ven svojih delavskih močij nobenega premoženja, vedno večji in od malega števila bogatinov bo tem ložje zahtevala, da se odreko lastninski pravici in izroče svoje premoženje vsem v socijalistični komunizem. Liberalna načela z ozirom na kmečki in obrtni stan so jim torej zelo všeč. Neomejena sloboda pri kmetih in obrtnikih je uprav zato njihova stalna zahteva. Grajajo sicer neodločnost in nedoslednost liberalnih načel, a v temeljnih trditvah so vender z liberalci jediui. V tem oziru so torej materialistični zastopniki najnižjega stanu sobojevniki in pomočniki svojih zatiralcev, — liberalnih veleobrtnikov in kapitalistov. Ti pa dobro umevajo svoj čas in podpirajo so-cijalne demokrate, v kolikor jim kaže. Vkljub temu, da po svojih glasilih zvito obžalujejo socijalistične zmote in jih navidezno obsojajo, so vender le prepričani, da jim te zmote nosijo mnogo dobička. So-cijalisti se trudijo z vsemi silami razdreti sedanjo družbo, razdrobiti jo v najmanjše kosce, vničiti vsako organizacijo, ki ne služi njihovim namenom. To jim je všeč, ker pri tem se toliko ložje polnijo njihove blagajne; všeč jim je pa tudi zato, ker socijalisti v svoji doslednosti izvršujejo naravnost vse to, česar se sami iz strahu ne upajo. Boj proti vsaki veri, proti vsem duševnim silam, vzlasti boj proti katoliški cerkvi je za imenitne gospode liberalce, ki si hočejo ohraniti na vse strani svojo uglajenost (Hof-fiihigkeit bi ji rekli), zelo težak. Precej že store, mnogo se upajo, a vsega vendar ne. In sedaj vidijo, kako socijalni demokratje lepo izvršujejo namestu njih vse njihove namene v tem oziru. Liberalci so torej veseli svojih predrznih sobojevnikov in izza svojega varnega zavetja veselega lica opazujejo delovanje socijalno-demokratičnih rogoviležev in jih pri tem radi podpirajo. LISTEK. Zagorje. (Konec.) Hajd v Toplice ! To je vas pod sivo skalo malo hiš — pa tolikanj več ljudij. Tu je živahno in burno, kakor v mestu. Kadi se iz visokih dimnikov, kakor v peklu. Tu brusijo steklo, tam „pero" premog, katerega sem pripelja „železnica" iz Ki-sovca. (Stroj je še manjši, kakor je kamniški „kofe-malen". Močno pa in hudo je tako, da vleče ne-broj „humtov", voz za premog, za seboj.) Tu delajo reči iz stekla: 16. ur traja delo. Goreče in raz-stopljeno steklo se podi sem in tja po peči, ki ima ob straneh več zarez. Pri vsaki zarezi stoji delavec v sami srajci in hlačah in potiska „pihalo" skozi zarezo. Na konci „pihala" se nabira goreče steklo, delavec je vzame s „pihalom" iz peči in piha tako dolgo, da se naredi na konci pihala mehur. Ta mehur deva potem v različne modele. Skoro vsak delavec ima drugačen model. In tako dela eden cilindre, drugi litre, tretji vrčke, četrti kozarce itd. V potu Bvojega obraza se suče delavec pred zarezo, lika, gladi in boža in striže steklo in ga napihuje toliko časa, da se strdi. Sedaj pa zopet v peč ž njim. In vzame ga zopet ven in spet se začne bo- žanje in pihanje. In sedaj je stvar gotova — vse to traja nekaj čez 2 minuti. In njegovo „dete" mu vzame na velikem drogu „kos" in ga nese v razbeljeno peč hladit. Kakor sem že rekel, delavci v „glažuti" silno trpe. So pa tudi v resnici reveži. Saj drugače ni pričakovati. Malokedo učaka štirideseto, petdeseto leto. Telo vse prekuhano silne vročine in duh njegov ne misli na drugega, dan na dan, kakor na steklo v peči in na „pihalnik" in k večjemu na kose, koliko jih je naredil. Sicer pa je steklar blaga, poštena, verna duša, ki noče v zanjke, katere jim nastavljajo različni agentje iz Ljubljane. Tu je tudi cinkarna. Koroški in laški cink se tu kuha v pečeh, katerih vsaka velja od 9—12.000 gold. Tudi tu je silno vroče. Beli cinkov plamen šviga v mnogo jezikih iz pečnic. V tej cinkarni je največje čudo mož, ki je bil do lanskega leta „gospod", od lanjskega leta naprej pa le „priganjač". Mož je bil namreč od tistega časa, ko je začel „Narod" izhajati, pa do lanskega leta, t. j. dobrih 20 let, naročnik tega lista, njegov podpiratelj in pristaš. Liberalec pa se takrat spreobrne, ko se v jamo zvrne. Naš poštenjak pa je sam spoznal zmoto, po katerej je taval toliko časa, in brezvspešnost „Narodovih" principov in naukov nasproti socijalni demokraciji. Da, spoznal je v teh principih in naukih naravnostno pospeševanje socijalno - demokratiških idej. Spoznal je jasno, da socijalni demokratizem ni druzega, kakor dosledno izpeljani nauk liberalizma. In po tem spoznanju je „Narod" pustil, naročil se na „Slovenca", na „Glasnik" in sedaj je eden najbolj odločnih sodrugov stranke in socijalnim demokratom najhujši trn v peti. Od tod — priganjač ! ¡K * * Nekaj si sam videl, nekaj sem ti povedal, zato pojdiva domov, odkoder sva prišla. Po dolinici mimo reke teče železnica. Po tej železnici, katere stroj sem malo prej popisal, se pride najprej na postajo. Mah-niva torej 1 Vidiš, dragi moj, za tiste količke in tiste tablice, na katerih je v lepi slovenščini zapisano, da „po tej železnici je hoditi prepovedano", se ne briga nobeden. In ker ravno tamle poštni voz drdra, ti moram povedati, da na poštnem pečatu zastonj iščeš slovenskega napisa. Sagor in Sagor. To je vse I Človek bi mislil, da v kraju, kjer so pri železnici in pošti višja gospoda uprav orijentalsko - narodna in napredna, da je kaj, kaj takega sploh ni mogoče. Pa je tako I Za ubogi poštni pečat se nobeden ne briga, jesti in piti pa morajo vsi ljudje v Zagorju po slovensko. Nam tudi prav ! Sedaj sva na kolodvoru. Vse črno in nemško. Pa kaj se hoče ! Fi! Z Bogom, prijazno Zagorje! ILS0<. Samo po sebi je torej razvidno, zakaj jih imajo vzlasti v čislih zavoljo njihovega boja proti kmečkemu in malemu obrtnemu stanu. Verske in nravne ideje imajo v teh dveh stanovih najtrdnejše in najboljše zastopnike. Ko se jima razruši gospodarska samostojnost, bosta tem dostopnejša materialističnemu naziranju in vrh tega se bo tem bolj polnila denarna vreča velikemu kapitalu. Liberalizem, kot sovražnik vsaki veri in sploh vsaki duševnosti, veliki kapital, bra-tovsko žnjim združeni sebičnik, in socijalna demokracija napovedujejo torej skupno boj srednjim stanovom, vzlasti kmečkemu in malo obrtnemu stanu in se družijo v njun pogin. To je dijagnoza družabne bolezni v tem oziru ; odtod dobivamo razlago tudi zadnjega socijalno-de-mokratičnega naskoka na ljubljanske obrtnike. Boj je močan in silen, a še je mogoče ustaviti se mu. Toda nasprotniki morajo dobiti v združenem, zavednem srednjem stanu — neustrašenega branilca svojega obstoja, ker če ni brambe, tudi ni upanja za zmaeo. Proračunski odsek je imel včeraj sejo, katere so se udeležili ministerski predsednik, naučni in finančni minister. Poslanec dr. S t e i n w e n d e r poroča o cesarski naredbi z dne 24. avgusta gledč podpor iz državnih sredstev po uimah poškodovanim krajem. Poslanec P o v š e izraža željo, naj bi se pri razdelitvi podpor oziralo tudi na Kranjsko. Dr. P a c a k obžaluje, da se naredba ne ozira tudi na Češko, kjer so bile v juliju in avgustu velike elementarne nezgode. Poslanec R o b i č opozarja vlado na Južno Štajersko, L u p u 1 na Bukovino. Vladni zastopnik odgovarja dr. Pacaku, da so v motivnem poročilu omenjene tudi elementarne nezgode na Češkem in da je pred kratkim cesarski namestnik doposlal svoje poročilo. Istotako je štajerski cesarski namestnik te dni doposlal dotično poročilo, na katero se bode vlada ozirala. S Kranjskega in iz Bukovine pa osrednja vlada doslej ni dobila še nobenih poročil, vendar se bode ozirala na nujna predloga poslancev Pfeiferja in Lupula. Na to je bila cesarska naredba vsprejeta brez premembe. Odsek se je na to posvetoval o predlogi glede vravnave uradniških plač in aktivitetnih vžitkov učiteljskega osobja na državnih srednjih šolah. Poročevalec Beer nasvetuje, naj se vsprejme jeden plačilni razred s 1400 gld. plače, namesto dveh po 1200 gld. in 1400 gld., kakor predlaga vlada. Naučni minister baron Gautsch odločno pobija poročevalčev predlog, češ, da ga vlada ne predloži v najvišje potrjenje, če se vsprejme. Navzlic temu je bil poročevalčev predlog vspre-jet s 17 proti 6 glasovom. Istotako je bila funkcijska doklada za srednješolske ravnatelje določena s 500 gld., plača vero-učiteljev z 900 gld. Ostale premembe so neznatne. Zakon stopi v veljavo dne 1. julija 1897. Politični pregled. V Ljubljani, 14. oktobra. Dopolnilna državnozborslta volitev za Gorico, Kormin in Gradiško mesto pokojnega državnozborskega poslanca princa Hohenlohe bode vsekako zanimiva. Za izpraznjeni mandat se puli nič manj ko osem kandidatov, in sicer : vodja isterskih Italijanov dr. Pajer, sin deželnega glavarja sodni pristav A. grof Coronini, goriški župan dr. Venuti, občinski svetnik in dopisni1? „N. Fr. Pr." dr. Marani, vpok. tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Bujatti, posestnik v Medeji, grof Dubskj, nadalje grof Attems, o katerem smo že poročali, in konečno odvetnik dr. Levisoni iz Cervignano. Borba zna biti torej zelo huda in dosedaj se še ne more določiti, kdo bo prodrl v taki zmešnjavi. Državnozborske volitve v Galiciji. Dosedanji vodje gališke politike, mej katerimi so z malo izjemami sami plemenitaši in največji „prijatelji" nižjih stanov, od dne do dne bolj čutijo, da so se jim jela majati tla in le malo manjka, da ne te-lebnejo raz sedežev. Vkljub temu pa še ne marajo odložiti bojnega orožja, akoravno vedo, da je zaman ves njihov trud. Z največjo strogostjo pazijo na vsako ljudsko gibanje in kakor hitro čutijo, da se bode razpravljalo o bodočih volitvah ali morda že celo o kandidatih, tedaj store takoj potrebne korake, da se kratko malo prepove ali zaključi zborovanje. Niti sedanji volilci, ki ne trobijo v plemenitaški rog, niso varni pred zatiralci nižjih stauov in ne smejo poročati svojim volilcem niti o svojem delovanju v javnih zastopih. Vkljub tako žalostnim razmeram pa še vendar niso splavale po vodi popolno vse nade; priprosto ljudstvo se vedno bolj zaveda svojih teženj in spoznava svoje zatiralce in toraj se ue da več strašiti z grožnjami in praznimi obljubami, ampak se krepko in vztrajno pripravlja na odločilni boj v prihodnji pomladi. V raznih krajih so se ustanovili že posebni kmečki volilni odbori, ki krepko delujejo za osvobojenje gališkega trpina. Ogerska katoliška ljudska stranka je izdala te dni svoj volilni oklis. V tem oklicu se v prvi vrsti povdarja, da je katoliška ljudska stranka krščanska stranka. Poganja se za neskaljeno tisočletno ogersko ustavo, nedotakljivost kraljevih pravic, spoštovanje zakonov in varstvo ljudske slobode. Ljudska stranka zahteva pravično postopanje pri volitvah, odpravo cenzusa ter jednakomernejo razdelitev volilnih okrajev. Nadalje naglaša, da se hoče bojevati za ohranenje, varstvo in razvoj samoupravne pravice naroda posebno v večjih in manjših občinah, ob jednem pa za tako preosnovo splošne uprave, ki koristi in ugaja prebivalstvu in ne nasprotuje obstoječim zakonom; v prvi vrsti treba odpraviti taku-zvani burokratizem in uradno samooblastnost. Ljudska stranka zahteva stroge preosnove cerkveno-političnih zakonov in temeljito odpravo sedanjega židovsko-liberalnega vpliva na te zakone. Konečno zagotavlja stranka, da hoče biti pravična napram vsem narodnostim in bo vselej podpirala njihove opravičene zahteve. Pri vsem svojem delovanju pa se bo ozirala na potrebo jedinosti ogerske države in čistosti narodnega značaja. Grofa Karolyja neosnovani napadi na katoliško ljudsko stranko. Jeden najbolj zagrizenih kolovodij mažarsko liberalne stranke, grof Štefan Karolyi bi bil moral poročati minulo nedeljo svojim volilcem o svojem delovanju v državnem zboru. Mož je sicer res prišel v Veliki Karoly, priredil tudi volilski shod, toda mesto da bi bil reševal svojo nalogo, je padel na katoliško ljudsko stranko. Očital je stranki, da je navstala šele z uve-ljavljenjem civilnega zakona, njeno ime da je laž-njivo, ker ruši s svojim delovanjem javni mir. — Glavni njen namen obstoji v tem, da hoče podrediti svetno oblast cerkveni. Ločitev pojmov ljudstvo in narod je po njegovem mnenju zavijanje, nesmisel. Vsi ogerski državljani so jednaki, vsi skupaj tvorijo ogerski narod, ogersko ljudstvo. Konečno ji je očital, da je mrtvorojeno dete, ker se bori proti zakonom (!) Tako je šlo dalje v jedno mer. Kaj so poslušalci, njegovi volilci rekli k temu, se previdno zamolči. Sploh liberalni kolovodja ni povedal ničesar novega; jedino s tem je dal sam sebi najboljšo zaušnico, ko je naglašal, da je stranka mrtvorojeno dete. Ako je temu res tako, potem so ravno liberalci največ|i bedaki, ako se s strahom in trepetom pripravljajo na boj proti „mrtvorojenemu detetu". Šiškin, naslednik bivšega ministra Lobanova. Dolgo časa so ugibali razni evropski politiki, kdo bo zasedel izprazneni sedež ruskega zunanjega ministra. Kandidatje za to mesto so bili posebno razni ruski poslaniki, mej temi vzlasti dunajski Kapnist, dalje berolinski, pariški in drugi. Sele v najzadnjem času so se jeli merodajni krogi ozirati na do tedaj še ne imenovanega državnika, tajnega svetnika Siškina. S prva ni hotel nihče na to misliti, da bi postal Siškin res Lobanovov naslednik, ker je imel car na razpolago vendar še več starejih in izkušenih močij. Ko je pa bilo določeno, da Siškin spremlja ruskega vladarja na njegovem nadaljnem potovanju in ko ga je car imenoval začasnim upraviteljem zunanjega ministerstva, je obrnil svet večjo pozornost na tega moža. Sedaj je pa došlo nenadno poročilo, da je car imenoval Siškina zunanjim ministrom, oficijeluo proglašenje se pa izvrši še le v Petrogradu. Tako se je toraj spopolnilo mesto ruskega zunanjega ministra. Kako bo Siškin vodil rusko zunanjo politiko, pokaže nam uajbližnja bodočnost, vendar je pa gotovo, da Avstriji ne bo tako ugajal, kakor pokojni Lobanov ali bi bil poslanik Kapnist. Strankarski shod socijalne demokracije v Nemčiji. Dva dni že zborujejo delegatje socijalnih demokratov iz raznih delov Nemčije, toda ne v mestu Gothi, ki je tako rekoč rojstni kraj dandanašnji socijalni demokraciji, kajti tu jim ni hotel nihče dovoliti primernega prostora ca zborovanje, marveč pomakniti so se morali nekoliko iz mesta na deželo v vas Siebleben. Prebivalstvo mesta Gotha je menda uvidelo, da socijalna demokracija dosedaj še ni pokazala resne volje, da bi izpolnila tiste ne-številne obljube, katere so povodom zadnjih deželno-zborskih volitev njeni kandidatje v nebroju sipali mej zapeljane volilce. Shoda.se udeležuje kakih 250 delegatov, mej njimi največ znanih vodij in poslancev. Zborovalua soba je okrašena z žolto-rudečimi preprogami, mnogobrojnimi napisi, najodličneje mesto pa zavzemajo kipi socialističnih svetnikov Marksa, Lassalla in Engelsa. Na dnevnem redu je nič manj ko 80 predlogov, izmej katerih je znameniteji 74. in poslednji. V prvo imenovanem se sodrugom nekako zabičuje, da ne smejo obešati na veliki zvon prepirov, ki navstajajo mej njimi na raznih krajih, marveč uaj zadevo tiho poravnajo, poslednji predlog pa svetuje, naj se delegatje snidejo samo vsako drugo leto. Govorilo se bode torej o vseh malenkostih, le agrarno vprašanje je zaspalo v rokah leta 1894 izvoljene agrarne komisije. Reši se torej samo na papirju. Cerkveni letopis. Iz Ri m a , 11. okt. Na praznik sv. Frančiška vršila se je v naši samostanski cerkvi sv. Antona Padovanskega prelepa slovesnost, katera ima svoj prvi začete« že v 12. stoletju. Kakor je namreč svetega Dominika in svetega Frančiška vezala že v življenju vez bratov-skega prijateljstva, katero ju je vnemalo, da sta se krepko v boj postavila zoper tedanje krivoverce Val-denze in Albigenze ter sta zoper nje branila sveto cerkev, tako se je to bratovsko prijateljstvo tudi preselilo na sinove teh dveh svetih serafinskih očetov. Da se ta medsebojna vez krepko ohrani, se vsako leto 4. avgusta in 4. oktobra ponovi in tako rekoč ouiladi. Na praznik sv. Dominika t. j. 4. avgusta gre preč. P. generalminister frančiškanov s koliker mogoče mnogoštevilnim spremstvom svojih redovnih bratov k čč. očetom dominikanom, da v njih cerkvi opravi slovesno službo božjo, pri kateri imajo redovniki frančiškani vse uloge pri altarju. Na praznik sv. Frančiška pa pride k nam preč. P. generalminister Dominikanov, da se svojimi redovnimi sobrati opravi slovesno cerkveno opravilo. Ta prelepa stara navada je tudi letos družila sinove naših svetih očetov. V lepo okrašeni in bogato razsvetljeni cerkvi sv. Antona Padovanskega se je 4. t. m. obhajala slovesnost v čast sv. Frančiška in vodil jo je preč. P. generalminister reda sv. Dominika z obilnim spremstvom. Lepo in ganljivo je bilo videti, ko smo frančiškani v svoji navadni obleki spremljevali po dva in dva Dominikana v prelepi procesiji k oltarju, v procesiji sta zadnja šla preč. PP. generalministra in predstavljala sta sv. Dominika in Frančiška. Euako vvrsteni smo bili po dokončani službi božji tudi v veliki obeduici pri skromnem obedu, kjer so se vrstile prijazne napitmce, katerih poglavitni obseg je bilo medsebojno prijateljstvo sinov serafinskega Frančiška in apostoljskega Dominika, katero sta pri koncu obeda očitno ponovila vrhovna predstojnika, ko sta se v pričo mnogoštevilnega omizja (bilo nas je okolo 170) objela iu poljubila. V petek zjutraj je po dolgotrajni tri mesečni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal kardinal, nj. Emin. Gaetauo De Ruggero. Rodil se je v Neapolu dne 12. januvarija 1816. V duhovna posvečen seje mnogo trudil na znanstvenem polju in je bil več let sotrudnik lista „Liberta Cattolica". Pij IX. ga je poklical potem v Rim ter ga imenoval hišnim vatikanskim prelatom. V posebno blagem spominu je tukaj njegovo blago srce, s katerim je reveže ljubil, kakor da bi bili njegovi otroci. L. 1877 bil je imenovan voditeljem apostolske kancelarije in v konzistoriju dne 24. maja 1889 ga je sedaji papež Leon XIII. imenoval kardinalom in pozneje predstojnikom raznih cerkvenih kongregacij, namreč kongreg»cije škofov in redovnikov (Episcoporum et Iiegularium), kongregacije zborov (Conciliorum) propagande, propagande orijentalskih obredov; zraven tega je bil tudi še pokrovitelj glavne bratovščine sv. Antoua Padov., sester Marjetink in Alkanterink. — Večni mu mir in pokoj ! Sv. Oče so za svojo starost še vedno pri čvrstem zdravju. Sedaj bivajo v hišici na Vatikanskem vrtu, kjer tudi vsak dan škofe in druge vspreje-majo v privatni avdijenci. V cerkvi S. Maria degli Angeli se delajo velikanske priprave za slovesnosti poroke laškega princa s črnogorsko princezinjo. Pravijo, da stroški samo za cerkveno olepšavo in pripravo so preračunjeni na 85.000 frankov. Iz cerkve sv. Pavla „fuori di mura" bodo semkaj pripeljali orgije, kar bo tudi stalo okroglih 20.000 frankov. Kedor jih ima, jih lahko da, pa!? Dnevne novice. V Ljubljani, 14. oktobra. (Ministra državnih železnic) viteza Guttenberga je včeraj na kolodvoru v imenu ljubljanskega mesta pozdravil župan Ivan Hribar, kateremu je na izraženo željo obljubil minister, da kmalu za dalje časa obišče Ljubljano. (Kanonično vmeščen) je bil včeraj č. g. Alojzij P e h a u i na župnijo K n e ž a k. (Osebna vest) Ritmojster I. razreda g. Jos. Zupančič pri deželnem žandarmerijskera komando je odlikovan z viteškim križcem Pran Josipovega reda. (Moste pod Ljubljano.) Z najvišjim cesarjevim odlokom z dne 17. sept. je potrjen v zadnjem de-želnozborskem zasedanju sklenjeni zakon, da se del občine Moste vtelesi ljubljanskemu mestu. (V križevniški cerkvi) v Ljubljani so razna dela v toliko dovršena, da so v nedeljo zopet začeli z redno službo božjo. Vsaki dan je maša ob 9ih, v nedeljah bo ob lOih, popoldue pa duhov, opravilo ob 4ih. (Ljubljanski grad) stoji sedaj prazen in zapuščen. Streha na poslopju pa je ponekod tako slaba, da dtž zamaka v poslopje, vsled česar se godi poslopju velika kvar. — Želeti bi bilo, da bi se kmalu kaj stalnega vkrenilo zaradi grada. — Za sedaj bi ne bilo napačno, ko bi se ondi nastanili reveži, ki so dozdaj stanovali po barakah. (Iz Ilirske Bistrice) 13. oktobra: Redko hudodelstvo je bilo danes dovršeno na cesti, dober četrt ure od našega kolodvora, blizu vasi Dobropolje. Pri belem dnevu po 7. uri zjutraj je ubil zavratno neki potepuh iz Logatca poštenega in premožnega gospodarja Primca, po domače Vencaka. Zvečer je ropar prenočil v hiši Vencakovi v Dobrepoljah; zvedel je, da misli zjutraj mož v Bistrico ; počakal ga je ter mu v pravem pomenu s sekiro glavo odsekal. Otroci, ki so šli v šolo, so stekli ljudem povedat ; vjeli so ljudje suroveža, grozno pretepli ter zvezali pri drevesu, dokler ga niso odpeljali orožniki v zapor. Tak grozen zločin na cesti blizu vasi, in tako kruto izvršen se menda pri nas ni še nikdar pripetil. Kam so prišli I — Zal, da se je tudi pri nas amerikanska kuga ljudstva prijela. Tudi iz našega okraja se ljudstvo seli v Ameriko — v Brazilijo. S Pivke jih je šlo minuli tedeu mnogo in iz trnovske fure se je tudi kakih 30 oseb preselilo v južno Ameriko. Kako kazen zaslužijo pač tisti brezvestni agentje, kateri ljudi v tako nesrečo spravljajo in sebe s tem bogatijo ? Taki sleparji zaslužijo pač najostrejšo kazen. — Letina je pri nas slaba. Silna moča je pridelke skoraj uničila. xy. (V Senožečah) na Notranjskem so vstanovili novo Raifieisenovo posojilnico. (Iz Mozeljna) 12. oktobra : Medved, kateri je v kočevski župniji dvoje goved usmrtil, preselil se je zdaj v mozeljsko župnijo. Pretečeni petek se je v Verdreugu voliček od čede zvečer zgubil, in ponoči ga je že medved na Verdrengski gori raztrgal. Odtrgal mu je rep in prsi razmesaril. Lovci se vesele le snega in potem upajo kmalu za medvedovo kožo piti. — (Iz preiskovalnega zapora) so izpustili čevljarja Carmana, katerega so dolžili, da je 6. sept. v Stopanji vasi svojo ženo pahnil v vodo. (Iz Idrije) 12. okt. Danes je umrl tukaj nagle smrti občinski odbornik gospod Anton Juvančič. Imel je v najemu erarično „malo gostilno". S*kal je meso v mesnici, pri tem pa mu je nož izpodletel. Ranil se je v stegno, prerezal žilo in v dobri četrt uri vsled krvavljenja umrl. N. v m. p.! — Med otroki se oglaša davica. Zadavila jih je že par, Bog nas varuj hujšega, sicer utegne šola veliko trpeti. 2e tako je poučevauje silno obteženo, ker so skoro vsi razredi prenapolnjeni. V prvem deškem razredu sta celo dva oddelka, ker ni mogoče 140 „kandi- datov" skupno poučevati. Vseh učencev je letos še 895, ko je jedna učenka za davico umrla. — Mesto umrlega Levsteka imenovan je učiteljem g. Avg. Sabec, doslej učitelj na Štajerskem. (Zdravstveno stanje v Ljubljani) od 4. do 10. oktobra. Novorojeuih 11, umrlih 12, med njimi za jetiko 1, želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 9; med njimi 3 tujci in 3 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za tifuzom in 3 za vratico. * * * (Ubogi prebivalci na visokem Pohorju.) Poroča se nam s Štajerskega: Letošnje deževno vreme je zakrivilo, da oves v Rakovcu nad Vitanjem ne bo dozorel! Krompirja tudi ne bo celo nič. To dvoje pa je jedina setev teh ubogih ljudi! — V nižavah okoli Nove cerkve se začne trgatev v ponedeljek 19. okt. Kjer ni bilo toče, je grozdja precej dovolj — deloma pa tudi ni dozorelo. V obče : Slaba letina ! (Poziv glede opazovanja potresov na Kranjskem in Goriškem.) Da bi se bistvo zemeljskih potresov bolje spoznalo, zasnovala je letos ces. akademija znanostij na Dunaju opazovanje bodočih potresov po vsaj Avstriji. Potresni odbor ces. akademije je nastavil v vsaki kronovini jednega poverjenika, ki je prevzel nalogo v svojem okrožju pridobiti za opazovanje sposobne osebe tako, da bi nastala gosta mreža opazovališč. — Za Kranjsko in Goriško je prevzel to nalogo podpisani. Koncem meseca julija sem zatorej razposlal 230 pozivov potresnega odbora ces. akademije (slovensko - nemških), računajoč, da bi tako na vsakih 50 km2 dežele prišel jeden opazovalec. Da bi imel pregled o številu in razdelitvi opazovališč, dodejal sem vsakemu vabilu frankovano dopisnico, katero bi vsaki naprošeni gospod le podpisal ter meni poslal, ako je voljan sodelovati pri potresnem opazovanju. Obrnil sem se z imenovanimi vabili večinoma na slavno učiteljstvo po Kranjskem in Goriškem, ker mi je znano, da po Koroškem, Štajerskem, Avstrijskem in v Švici p. n. gg. učitelji uže več let drage volje in vspešno sodelujejo pri istem znanstvenem podvzetju. Odzvalo se je doslej le 75 gospodov! To pičlo število ne zadostuje, da bi se dosegel namen. Zahvaljujoč se tem gospodom najuljudnejše tudi za tačas že došla poročila o potresih z meseca julija, avgusta in septembra, prosim uljudno drugih 155 gospodov, da mi takisto blagovolijo svojo pripravljenost naznaniti na dopisnici, ki jim je ob enem z vabilom došla. Ako kedo tega ne utegne, blagovoli naj koga drugega v svojem bivališču pridobiti za opazovanje in poročanje. Ako bi tudi to bilo nemožno, izvolijo naj p. n. gospodje vso poslatev vrniti mi, da sam poskusim mrežo opazovališč spopolniti, ne da bi mi bilo treba tiskovine zopet na novo omisliti. Ponavljajoč poziv eos. akademije znanostij, enaki poziv muzejskega društva v 1. sešitku letošnjih „Izvestij" in vabilo na str. 677 in 678 lanskega letnika „Ljubljanskega Zvona", nadejam se, da p. n. gg. učitelji drage volje ugode najuljudneji prošnji ter se odločijo za malo, a vendar važno sodelovanje na korist našega domoznanstva in vede sploh, zlasti, ker z nami tekmujejo druge avstrijske kronovine. — Perd. S e i d 1, c. kr. real. profesor v Gorici, poverjenik potresnega odbora ces. akademije znanostij. (Iz Reke) 10. oktobra: Danes imamo že tretji dan sv. birmo. Prevzv. biskup došel je že v soboto semkaj — dočakan od cerkvene in mestne oblasti. Birmancev je obilo. Nastanil se je v stanu g. prošta in župnika Bedinija, kateri ga je že v soboto iz Worishofena telegrafično lepo pozdravil. A žalibog da že drugi dan, v nedeljo došel je od tam žalosten brzojav, da je tam umrl. Bolehal je že dalje časa na srčni hibi in v sili se je tjekaj zatekel. Čutil se je zadnje dni še precej bolje — ali Bog je drugače sodil. Za sedanje okolnosti v Reki je to neljuba izguba. — Prevzv. biskupa je seveda ta novica izne-nadila, ker Reka ne more se tako lahko in brez neugodnostij v sedanjih okolnostih preskibeti. — Letos je za naše tužno Primorje res žalostno, že četrti župnik je to, ki nam ga smrt pokosi, a duhovščine že tako primanjkuje. Prevzv. biskup preselil se je mej tem k svojemu sošolcu in prijatelju dr. K. in počastil s svojim pohodom samostan oo. frančiškanov na Trsatu in oo. kapucinov v R"ki, kier se je opoludue sešel z>večbrojno duhovščino in s svojo prijaznostjo redovne družine razveselil. — Vreme imamo tukaj zelo južno in deževno. Društva. (Moški zbor „Glasbene Matice" je sinoči na svojem občnem zboru po ogovoru gosp. načelnika odobril poročili tajnikovo in blagajnikovo ter z vsklikom na novo izvolil načelnikom g. svet. Vencajza in potem tudi z aklamacijo podnačel-nika S v p t k a in ves stari odbor. Telegrami. Dunaj, 14. oktobra. (Poslanska zbornica.) Stalni obrtni odsek je predložil poročilo poslanca Exnerja o zakonu glede spremembe in dopolnitve obrtnega reda. — Poslanec Sokol je interpeloval vlado, kaj namerava ukreniti glede zboljšanja položaja učiteljev na državnih kaznilnicah. Na to je nadaljevala zbornica glavno razpravo o domovinskem zakonu. Posl. Kraus izjavlja, da je načrt nevsprejemljiv, ker nosi znak boja mej interesenti. V tem načrtu ni označeno samo nasprotje mej mestom in deželo, marveč tudi mej posamnimi deželami. Dunaj, 14. oktobra. (Poslanska zbornica.) V nadaljni razpravi o domovinskem zakonu naglasa ministerski predsednik važnost domovinskega zakona in izjavlja, da izvirajo pojavljajoča se načelna nasprotja samo iz napačnega tolmačenja besede avtonomija. Avtonomija je prvič politično načelo, s katerim se izraža ustavno pravo posamnih kraljestev, dežela in deželnih zborov. Tu in tam umevajo pod tem izrazom ne popolno pravo načelo samouprave, ker menijo, da je avtonomno pravilo, da posamnih opravil ne opravlja država marveč interesovani krogi, pred vsem občine. — Treba pa razločevati mej avtonomijo v političnem pomenu in samoupravo. Zbornica naj torej presodi, v koliko se tiče predloga politične avtonomije ali praktične samouprave. Predloga prav nič ne omejuje delokroga deželnih zborov in torej vlada ne more odobravati nikakih dodatnih predlogov, ki govore o nekih novih dolžnostih glede oskrbovanja revežev, ki se baje s tem nalagajo deželam. Deželni zbori ne morejo nikakor ugovarjati tej predlogi. (Minister govori dalje.) Dunaj, 14. oktobra. Pred uvedbo nekaterih preosnov pri sodiščih povodom pre-osnove civilnega pravnega reda odpotuje pravosodni minister grof Grleispach v spremstvu sekcijskega načelnika Kleina v Nemčijo, do se pouči o ondotnih napravah. Včeraj sta se podala v Nurnberg.v Dunaj, 14. oktobra. Župan Strobach se je v včerajšni seji spominjal pok. skladatelja Brucknerja ter naznanil, da je mestni svet sklenil, oskrbeti pogreb na občinske stroške. Dunaj, 14. oktobra. Imejitelj knjigarne Gerold in sin, Herman Manz, se je ustrelil danes dopoludne s samokresom. Vzrok je dosedaj neznan. Samomorilec je zapustil na svojo soprogo naslovljeno pismo. Levov, 14. oktobra. Povodom jubilejske slavnosti zjedinjenja rusinske cerkve je opravil v grško - katoliški cerkvi sveto mašo rimsko-katoliški nadškof Morawski z obilno asistenco. Pri obedu je napil kardinal Sem-bratovicz cesarju in sv. očetu. Budimpešta, 14. oktobra. Uradni list objavlja celo vrsto imenovanj in odlikovanj za zasluge povodom organizacije milenijske razstave. Berolin, 14. oktobra. Vodja ruskega zunanjega ministerstva, Šiškin, in ruski državni tajnik sta bila v avdijenci pri cesarju v novi palači. Berolin, 14. oktobra. Vodja ruskega zunanjega ministerstva je obiskal včeraj dopoludne državnega kancelarja kneza Ilohen-lohe in pozneje državnega tajnika Marschala. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih V^ien, I. Bezirk, Fariz, 14. oktobra. Predsednik Faure je slovesno vsprejel grškega kralja. Pogovor je trajal pol uro. Pozneje je Faure obiskal kralja v njegovem stanovanju. New-jork, 14. oktobra. Senator Way objavlja v ime nacijonalno-republikanskega odbora neko pismo, v katerem izjavlja, da je zagotovljena izvolitev Mao Kinleya predsednikom in Hobarta podpredsednikom Zveznih držav. Mac Kinley ima zagotovljenih 270, Bryan pa le 110 glasov. Preizkusili in priporočili so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr. 121 (50-34) 1 Umrli no: 12. oktobra. Frane Treo, trgovčev sin, 18 mesecev, Cesta na Rudolfovo železnico 8, meningitis bacilaris. 13. oktobra. Gustav Czap, zasebnik, 06 let, Poljanska cesta 21, otrpnenje pluč. V hiralnici: 13. oktobra. Blaž Feltrar, mizar, 57 let, adenitis colli tub. — Marija Burjak, kajžarja vdova, 70 let, ostarelost. Tujci. 12. oktobra. Pri Slonu: Rissotti iz Velikega Varadina. — Virant iz Gradca. — Schsuter iz Hamerstil-a. — Bartl, Fischer, Fery, Newikluf, Mallowan, Benesaok, Poeschl z Dunaja. — Heckel iz Toplic. — Windt iz Prage. — Mioklus iz Gorice. — Steuer, Uratarič iz Krnova. — Sueti iz Bolzana. Pri Malliu: Sirk iz Goriee. — Paller iz Schweinfurt-a. — Porlitz iz Trsta. — Ehrenstein, Hochstätter, Franki, Sun-derly, Wiedemann, Illek, Bernardiener z Dunaja. — Mandl iz Pinczehely-ja. — Loy iz Kočevja. Pri Lloydu: Stolfa, Streinz iz Trsta. — Gabršeek iz Gorice. — Medved iz Mirne Peči. — Jaklič iz Dobrnič. — Pohani iz Ribnioe. — Lenardo iz Ljubna. — Hočevar s Kranjske Gore. Pri Juinem kolodvoru: Kappler iz Karlovca. Meteorologično porodilo. a * a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 18 9. zvečer 738-5 11-4 si. sever dež 14 7. zjutraj 2. popol. 737-7 736 7 12 5 13-4 brezv. si. vzh. oblačno n 9-1 Srednja včerajšnja temperatura 118°, za 0 9° nad nor-malom. Tržne cene v Ljubljani dnó 14. oktobra. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grab, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast, Špeh svež, gl.|kr. 7 80 • . 6 20 , . 5 50 6 50 , , 8 50 . , 6 40 • • 5 10 10 _ 10 _ . , 10 — . . — 96 . , — 72 • • — 72 gl.|kr. Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . __ 72 — 70 Jajce, jedno . . . _ » Mleko, liter . . . _ 10 Goveje meso, kgr. _ 64 Telečje — 60 Svinjsko „ _ 64 KoStrurovo „ „ , 36 Piščanec . . . 45 _ 17 Seno, 100 kgr. . 2 10' Slama, 100 „. . 1 80 Drva trda, 4 kub. m. 6 80 „ mehka, 4 „ „ e — r©ja 702 6-3 zmožen opravljati cerkvena opravila, Išče službe. — Oferti naj se pošiljajo pod it. 40, poste restante Hrastnik. z dobrimi spričali želi stopiti takoj v službo. Sprejme tudi ponudbe na deželo. 699 3-2 Ponudbe na upravništvo „Slovenca". Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvorll krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu Št. 3 kjer bodern vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se o--obito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. ttcat & 91c cjac v Slonove uticc 9 am 580 19-8 J. N. Potočnik, krojaški mojster. Dne 21. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne bode pri krajnem šolskem svetu v Vel. Dolini zmanjsevalna dražba za prezidavo šole in učiteljskih stanovanj. Vsklicne cene so: 1. Zidarsko delo............1235 gld. 2. Tesarsko delo............ 621 „ 3. Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko, slikarsko in pleskarsko delo........... 790 „ 4. Različne stvari........... ■ 416 Skupaj . . 3062 gld. Udeleženci bodo morali položiti 10% varščine. — Natančni načrti in cenilniki ležč na ogled v župnišču v Vel. Dolini. Brulec, 706 l—l predsednik krajneea šolskega sveta. Prodaja krav. Graščina .Kalcovnik proda v ponedeljek, dne 19. oktobra, ob 10. uri dopoldne na Dobri pri Rakovniku 705 1-1 ■ptvpotočata največjo í>oojo za-ícyo nata jane o&lcfie x>a pc9e in d&čhc.: vzÍxvlv tub-vijv me-ncillo|e, -laa-neCoHe, noowe- M/t-lt/vu je, o&Celle- cca otz-o&e, ip-foía VM v o-C (acito yCu&ecc prc3mct'e, nadalje 647 6-5 iavant&dno ve-Ci-ko zafoyo wicni-ft iz>&z,anifi novatij nauve-nj&nifi &a jesansfoo in ai m)4o i>az>ono -ss^-i—lt g n t* H O -O M 2 H rt S rt M o> J S" « i;/. 11 k. -i Dr. pl. Trnkoczy-jeve 692 2 kapljice za želodec krepčujoče, sllz razkrajajoče, odvajajoče, slast pospešujoče. Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., tri dvanajstorice (36) steklenic 4 gld. 80 kr., prodaja in razpošilja po vsem svetu vsak dan z obratno pošto lekarna Trnkoczy v Ljubljani, „ Trnk6czy na Dunaju, Margarethen, „ Tnik6czy na Dunaju, Landstrasse, „ Trnk6czy na Dunaju, Josefstadt, „ Trnkoczy v Gradcu na Štajerskem. i Lekarna Trnkóozy v Gradou. \ i M »Vo. _ kTr A V Jj 13 Ii n ska borza. Dne 14. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 "j,...... Avstrijska kronska renta 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta i%, 200 kron . . Avstro-ogeuke bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark ............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 20 kr. 101 '¿6 0 122 50 , 101 40 . 121 75 . 99 15 . 940 365 85 . 119 90 . 58 87'..,, 11 76 , 9 53'/,, 44 50 „ 5 » 66 „ Dn6 13. oktobra. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke t % Prijoritetne obveznice državne železnice . . , „ južne železnice 3% , „ „ južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4% 143 gld. — kr. 155 „ 25 190 . 20 „ 98 , 66 „ 137 , 50 n 128 . 75 107 „ 78 112 , — 98 , 25 99 „ 45 222 . 25 171 „ 80 128 . 40 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 ki. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ - Rudolfove srečke, 10 gld.......22 , — Salmove srečke, 40 gld................70 „ — St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI „ 25 Waldsteinove srečke, 20 gid......60 , — Ljubljanske srečke.........22 , 75 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 154 „ 25 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3389 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 409 „ — Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 100 „ — Dunajskih lokal, železnic delniška družba 60 „ — Montanska družba avstr. plan.....81 , 70 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 153 „ 75 Papirnih rabljev 100 ................127 „ 75 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ll Zavarovanje za zgube pri žrebanjih , pri izžre banja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E fit C U H" WolizeilB it. 10 Dnnaj, liriahilferstrassB 74 B. «¿TPojasnilavvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseb špekiilaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocepa obrestovani* pri popolni varnosti naloženih glavnic, in