gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari, Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v saboto 21. aprila 1855. List Kako žbeti ravnati dosti gospodari je 9 ki se ne zmenijo za kopita pred Angležki časnik „Farmer's Magazine- raziaga v ««^î cm onam uui enem svojih naj novejših zvezkov živinorejcem ne- tot na drugi, da se kopito zvegne ali sicer popaci ktere poduke, kako naj ravnajo pri izreji žbet. Ker je če se o praveni času mu na pomoc ne pride raziaga v preden ne peljejo mlađega konja podkovat. Kak 1 V« 1 a« I« "V * m 1 se krusi mlad rog kako rad raste na rad strani bolj y Tudi marsikako dobro zernice v teh naukih našim gospodarjem nektere v prevdark. 5 posnamemo Ko smo žbeta pervo zimo v stali imeli jim do třela v kopitu začne rada gnjiti, če žbé preveč ni mokrem ali v blatu stoji. Če pa to delj časa terpi se popači rado kopito za vse žive dní. 5 bro tekne , ako jih denemo sred majnika pod milo nebo. Naj bolji prostor za nje je ograjen kraj, kjer majhna trava raste, detelje ker se jim sicer se sena, nemške Koristnost bezga y grahorce ali navadne detelje klastimora. Ne kterim se mora tudi ovsa dajati. Menda pozná vsakdo pohlevno bezgovo dre vesice, ktero dobroti jiva narava skorej povsod redi Naj bolja mesca v 3. letu mlade žebčike rezati in obilno množi. Nahaja se po lokah in berdih 5 ljubi sta maj nik in rožnik; skušnje učé, da taki žebci, pa posebno vlažne zavetja pri hišah in hlevih. Cvetje ki se že pred režejo, to je takrat, ko so imeli še njegovo je rumenkasto belo, diši pa močno in pri zimsko dlako, so potem vsako zimo bolj kocasti, jv»»u. i^^un v tamnu murtnaoiu ^i^aj ko so nasproti tisti, ki so rezani bili potem, ko so že sladko-kislaste jagode so sirove, še bolj pa kuhane jetno. Dozori v tamno rudečkasto grojzdje V » cigar zimsko dlako zgubili, zmiraj tudi pozimi lepe, vijřirv^. a itu v jjiui/i [^uiť ij i naj isi/ pa o.!iiauu u V/ u i a ut/ft^uvu cjv intimu oiciicui/^ aia- ne odlaša rezanje, da se koplenikom že pred nasto- reje dajo pa terd lés, kterega mizarji pa strugarji boli gladke dlake. Preveč proti poletji naj se pa prav prijetnega okusa. Mlade debla bezgove so mehko steržene y 5 sta pom h ude vročine rana zacéli. Gospod pisatelj dalje svetuje, naj se žbetom zlo obrajtajo; čevljarjem služi za klince. Bezeg zra V^ V/V* J7ÍUUVVAJ ^WJ V ^ » V/ wj vy ^ &1K-F v/ AJ w V »V All AU S I C 20 čevljev visok, doraste pa v 20 letih še le po-so odsíavljeni bili, ker se jim potem rade jetra za- polnoma. Bezga je mnogo verst; je namreč navadni ko bašejo in v svojih opravilih otèrpnejo, enkrat ali dva- pritljični, grozdati, španjski ali turški be 5 krat enmalo lopatike (aloe) dá, namreč 1 kvinteljc zeg. Govorimo tukej le odnavadnega ali domaćega na enkrat. Da so jetra mlađega živinčeta oterpnile se spozná iz napuhnjene kože in bolj kocaste dlake tudi noge jim otekajo. 5 + 3 bezga. cvetje Skorej vsi deli bezgovi so jako zdravilni: perje^ y grojzdje in les. Zatorej je svoje dní nek ve Žbeta, kterim se obilo írišne trave pokládá, rade den zdravnik na Holandskem rekel: „Memogredoči naj postanejo gljistave; najbolji pomoček zoper gljiste se odkrivajo bezgu!" je kalomel ali pa bljuvna sol, pa nikoli z mjilom Notrajna zelena kožica in mlado perje po (žajfo) ali kako drugo lugasto sol jo, ker se sicer tolažite včasih glavobol, če jih na čelo ali na senci kalomel ali bljuvna sol razkroji. Konjem vsake sta- polaga bolnik. Cvetje bezgovo, s kropom poparjeno, rošti se pa gljiste takole naj gotovše odpravljajo: ali je dober čaj, ki hasni posebno v takili boleznih, ktere ur naj se konj posti, da se tudi gljiste bolj so- so po prehladu nastopile. Iz bezgovih jagod na stradajo: potem naj se mu v namočenih otrobih dá pravljajo lekarji vkuhani sok; to zamore pa tudi kalomela ali pa bljuvne solí Í2 do 15 granov, vsaka pridna gospodinja domá napraviti, če se tega leto starému žbetu pa 15 do 20 granov. Po 10 ali lahkega delà takole loti: Naj vzame, kolikor je treba 12 urah se to zdravilo še enkrat dá; v tem pa še zrelih bezgovih jagod; naj jim odpravi njih pecovlje, nič klaje žbetu ne pokládá. 6 ur potem naj se mu in jih dene v kotel, da se sogrejejo, potem jih dene pol funta lanénega olja, ali pa en kvinteljc lop a- v platneno vrečo in jih ožmé. Na drugo vižo utegne y 5 tike dá, da se živinče očedi. Za bolj stare konje ona sok iz jagod iztlačiti tudi takole: V tlačivnico naj se siné kalomela all bljuvne solí vzeti 2 kvinteljca, dene nekaj dolge pa snažne rezovnice, naj nasuje na let staro žbe je pa že zadosti 20 do 30 njo sogretih bezgovih jagod, čez ktere naj potlej slam za ali granov nate kraje zavije, pa iztlači sok iz jagod. Tako iz Kadar pridejo žbeta spomladi na pašo, jih driska prešani sok se vlije v dobro počinjen kotel, ki se na napade in včasih prav zlo; nekteri misii jo * da je to pohleven ogenj postavi, naj se kuha tako dolgo 5 zdravo mauicivu, — pa ní, aaivaj tauu jih zjavne iuui iiapcnjau mu vsi vuucui ucn lupuuiu , ua, ua ouiv ísd |/ia* fi^u^u. in klati in čeva jim potem zlo oslabé. Preveč frišne Potem se vkuhani sok dene v kamnitne ali steklene da zakaj rado jih začne tudi napěn jati mu vsi vodeni deli izpuhté, pa da sok se prav zgostí. klaje (trave) nikdar ne tekne konjem, ker jim oslabí posode se dobro meša v tem ko se hladí, da se V." «•T ^ J «'»'»«v \J 1119 IVVA J'111 voiwui. ov> w «'v»» " -- - zelodec in o vodění želodčini sok. Tak konj pride ob enakomerno vsede. Ko se je bil ohladil, naj gospo moc. Oves, ki se konjem zobati dajè, jim vselej vec dinja posode dobro zadela, ter naj jih hrani v suhi záleže, če je pred zdroblj en (zmlet) bil; 3 maseljni kleti. Tako vkuhani sok je krepko in prijetno zdra zdrobljenega ovsa konjem več zdájo kakor 4 ma- vilo v mnogih boleznih; tedaj naj si ga pridnegospo seljni celega. Na noge in kopita mladih kónj naj gospodar v rokah ob času potrebe. T liv t UJ li vr ^ lim u vit/fJiini j vv v» iiwj »j« I p dinje na kmetih pripravi jo dovelj, da imajo precej kaj vedno pridno pazi; kopito mlađega živinčeta je kakor verbova vejica, ki se sibiti dá, kakor kdo hoče. A1 Bezeg pa nima zdravilne moči v sebi, temoc on koristuje tudi kuhinji. Mlado cvetje njegova 126 se utegne z jajci pa maslom vred cvreti, kar vsaka nili v podobo in priliko služiti. Rojstvo božjega Zveli mešajo po ne- čarja, ktero je imelo pregnat! duhovno temo in revo cio gospodinja vé; mlade kali bezgq kterih krajih med špinačo, ter jih vživajo tako Iz veškega rodů, se je zgodilo takrat, ko je zima svoje dolge jagod napravljajo juhe in merzle jedila, kterim do- noči in svoj mraz in svojo oterpnost zbrala; vstajenje dajajo še malo začimbe. Iz jagod iztlaćeni sok je do- njegovo je nastopilo takrat, ko je spomlad zemljo obudila, ber pa nedolžen pomoglej, da ž njim vina rudečijo in je vse na novo oživělo. To je bila voditev božje pre ljudi Kaj 3 celó prijetno vinu podobno pijaco pa tudi vidnosti; spomini malikov so se po tem veliko ložje pre dobro žganje znajo nekteri iz bezgovihjagod napravljati. gnali, ko so oznanovavci sv, evangelija ravno na njih me 1 • I • • ■ • «1 «I 1 i I • » 1 • 1 1 «V * V t • .... . . Zavolj takih imenitnih lastnost je tedaj bezeg sto resnićne keršanske spomine postaviti vreden, da bi ga ljudj po kmetih bolj cenili; tudi da , ker zamogli; in to so tudi storili i kolikorkrat se je zamoglo brez oskrumbe svete nekoliko gledali na-nj, in redili ga umetno pohlevno drevesice ne potřebuje velike skerbi, pa dar že mali trud stoterno povraća. Gospodarska starica Kako ojstro je bilo nekdaj prepovedano ? me sati s takimi pridajki, da se vino bolj okusno na reja, tega 5 zraven pa je zdravju škodljivo, vidimo iz da še pred 400 leti so v Tirolih vsacega starih ojstri tacega mešavca na germad kronikah se bere od vec tacih kazni. ___ gal 5 SO apadl Pristavek spisu » Slovenština v starem času" (Konec.) vére zgoditi. Tako je zdaj koleda z Božičem sklenjena; pirhi, znamnje sveta, ki se prerodí v spomladi, so nam zdaj rudeči, znamnje zemlje s kervjo Odresenikovo oprane ; mlaji se stavijo v čast Gospodovo o svetem Telesu; kres zdaj gori v čast Kerstniku, kteri je přišel oznanovat prihod prave luči, pravega duhovnega sonca Kristusa. Nektere nedolžne reci so se pustile otrokom v igračo, kot žaga-nje pehtre babe, ali njeno metanje v vodo, znamnje odhoda žalostné zime; ali pa Martinova kaša pri pa-stirjih, znamnje konca poletja (jeseni namreč stari niso vselej posebej steli, temuč so jo med poletje in zimo de-lilQ. Kar je pa keršanskcmu duhu celó nasprotnega, to je keršanska cerkev vedno čertila in odganjala, na primero Kurentove ali Pustne norije, Bahove godisča. Ilicioger. * 2. Hřib „Cetius". Da jez isčem hrib Ce ti u s v sredi, ne pa na severni ) meji kranjske zemlje, na to me pelje lega Emone, kakor jo piše Ptolemej: Med Italijo pa, pod Norikom spet panonsko mesto Emona (Inter Italiam vero, sub No- skrii tatvino. Martin to komaj zverši, kar se dva gospoda Kratkočasno berilo. Nor i pa muhasti Jani. (Konec.) Potem Martin spet naglo v klet leti, da bi še bolj rico, Pannpniae iterum civitas Emona. Ptoiem. Geogr. libr. s soduijškim hlapcom v koči oglasita II. cap. 15.j; še bolj pa, kakor piše Zosim: Pri emon- vprašata. Martin přiteče. Dajte nam skem m es tu, ktero stoji med kone om Panonije vse kote svoje hiše viditi. Martin in Janža po Martina se mu veli f # gre in kaze. Vsi koti in med Norikom (apud Emonam oppidum, qaod inter so iztaknjeni bili, vse je bilo preverženo, ali od krave ni Pannoniam Hupremam et Noricum situm est. Zosim libr. V. sledu ne tirú. „Nič ne dé c. 29.") Ako je namrec Emona prav na koncu Panonije, in ukaze Martina prijeti in ga pravi visji sodnijskih moz peljati k sodnii. > hrib J? Cetius" ne more biti deleč od nje Dalje Pri sodnijškem izpraševanji je Martin tatvino do kraja / zaznamuje zemljopisno lego za hrib Cetius s stopnjo 36° tajil, Janž pa vse od konca do kraja povedal, kar so tudi daljave iu 45° 20' širjave (L. c. lib. 11. c. 14.), za vse do čineza zapisali v sodnijški zapisnik. Em ono pa ravno tako 36° —' in 45° 20' ali po drugi Odmenjeni dan, da bi sodnija Martina in Janža zavolj izdaji 36° 30' in 45° 20' (L. c. libr. II, c. 15.), kjer je v 9 kravje tatvine vsprot postavila, da bi drugi drugemu v oci tedaj stopnja širjave ravno tista, in bolj verjetno tadi sto- govorila, je napočil, in sodnijški hlapec Martina in Janža pnja daljave. Po takih dokazih je meja Panonije in Norika iz zapora v pisarnico tira. V tem hipu stopi neka gospa gotovo pred v sredi Kranjske polegSave, kakor pa na meji v vežo in vpraša sodnijškega hlapca; ali bi sméla z go- v koroških hribih iskati; in ako nekaj prostora ni ravno spod oskerbom par besedic kramljati. Hlapec ji brez ovin- iSava mejiia, so to delali hribje nad Savo. V tišti meri pa kov vrata odprè ter ji v pisarnico veli. Ko se med tem sodnijški hlapec nekoliko okrog opre res so hribje čemšeniški, nekoliko nižje Sveta gora, bolj proti zahodu Ciš©Ij nad Moravčami, ia Ajdovšina zuje, Janž priliko dobi, seže v žepek, izvleče košček ponad Dolom; Cemšenik in Cišelj ste imeni s koreniko pirja ven in zapiše: „Martine! le možko in stanovitno se cet soglasne, Sveta gora je sicer sedanji romarsk kraj, obnašaj. Tvoj brat Janž." Ta listek Janž skrivaj Mar-pa je utegovala tudi nekdaj že kaj posebnega pomena imeti, tinu vtakne. Martin prebere in spravi, da nihče ne spazi in Ajdovšina že po glasu kaže na staro basnoverstvo. kaj se je zgodilo. Gosp. Terstenjakova opomba v 26. listu „Novic" se tedaj pa takem še bolj poterjuje. Cez malo časa gospa spet iz pisarnice pride, in prostor za Martina in Jaoža storí. Pisatelj zdaj vrata odprè 9 3. Ostanjki staregaalo venske ga basnovér- in pomiga sodnijškemu hlapcu jetnika v pisarno peljati. st v a. Nar pervi pride Martin na versto. Sodnik ga na vse V razlaganji starega slovenskega basnovérstva sem straní vprašaje in pesti, ali Martin je, ko sinja skala ne- premakljiv, in noče od vkradene krave kar čerhe vediti. omeuil marsikteri sled in spomin od tistega, kteri se je še dandanašnji čas obránil, in eicer se v nekterih rečéh, ktere Ko so gospodje Martina do konca in kraja, ee zdaj na keršansko stran obračajo, na priliko, koleda, vspeha preiskavali, je přišel zdaj Janž na rešeto. pa brez vsega kres. Ne misiim sicer, da bi mi kak pameten clovek to Gospod sodnik zdaj Janža, ki je ze pri poprejsni pre v to plat razlagal, kakor da jez od kacih svetih reci iskavi vse natanko povedal, lepo in prijazno opominja 9 da premalo prav govoril ; vendar se mi zdí potrebno, nekaj za nai vse lepo in poverstí pové, ker njemu se tako nič pravega raznmka voljo pristaviti. Nekaj posebnega je to, hudega zgodilo ne bo. Janž tedaj takole prične: Eno noc, da keršanski sveti in praznični časi mocno z ne- ko sem prav terdo in sladko spal, me Martin tako grozno kdanjimi paganskimi (ajdovskimi) skupaj zadevajo, na v bok jékne, da se hipoma zbudim, in še danes me ta stran primero, Božić na obhajanje zime ali na koledo, Ve- boli. 55 Kaj mi češ dém kam zdaj, ko je noč ? Jesti lika noć in sledeči godovi na obhajanje spomladi, mi ne daš, pa tudi mi spati ne privošiš;*. Martin pravi: na stavo mlajev; nar imenitneje keršanske skrivnosti so „naglo se odpravi, če noces kaj skupiti". Martin, pripe-se namreč večidel v takih časih godile, kteri so jim uteg- Ijaje me do grajšinakih hlevnih vrat, mi šibo v roko podá 127 io tiho ga ćakati ukaže. Kmali po tem lepo dimasto kravo tako slaba, da že davnej ni bilo tako, zakaj vsak misli, naverižici okoli vrata ven pripelja, zatvori io vrata zapahne, da bo žito še cenejše, zato pa tudi io veli, da naj tiho in dobro za njim kravo poženem. Noć je bila lepa in jasna, in mesec je lepo osvetal zemljo. Ko valaška po 5 dospeva v neko lozo, pa nič prav ne vém kam nič kupca ni. Ba > Martin naška pšenica se ponuja po 6 fl. 30 in 40 kr. vagán pa tudi po 4 fl. 40 kr., soršica (na- y s kravo ustavi, mi jo terdo deržati veli, izlece izza pasa kr., oves po 2 polica) po 4 fl. 20 do 45 kr., ko ruža po 3 fl. 6 do 30 Tudi v Karlovcu je malo kupčije mesarico in treši z ušesmi ubogo dimko po glavi i da pri m ti priči telebi na tla kako se mi je smilila uboga lepa cenejše, prodanih bilo. 2000 vagánov koruze je, vagán še za 10 krajc. • V . .. dimka, Martin se mi je pa tako neusmiljen in ostuden po-zdeval, da še zdej izreci ne morem. (Tukej sodoik in pisatelji dé: ali slišite, kako gladko iu čversto Janžu jezik teče.) Potem pravi: „No Janž! le še na dalje, kar veš; saj tebi se ne bo tako nič zgodilo". Med pripovedovanjem Janža je Martina to tako gri-, da je z zobmi škripal, se tako jezno in hudo obna- lz Milana 12. aprila. y* »»» Svile (žide) se je po zlo šal da ? ko bi bilo mogoče bilo i bil Janza kose slednji cas tukaj veliko prodalo; posebno veliko jo kupujejo švajcarski in rajno-pruski fabrikantje, kterim se že skozi več tednov odpira velika barantija v južno Ameriko. Naše zaloge, posebno pa kar je lepe svile, so tedaj od tedna do tedna manjše. (To obeta prihodnjemu letošnjemu pridelku dobro kupčijo.) * 1 tergal. Janž pravi nadalje: „Potem je Martin kravo pri lz Tersta. vratu zaklal 9 oderl vamp in ćeva s kozo vred sva pa v Teržaška mest na županija bo 2 , na pósodo vzela, s kterimi hoče v jamo zalusila, kam, tudi ne vém. Martin je potem na stiri četerti kravo razsekal, in nosila sva kose dornú, da me še milijona iu 400.000 letu 1848 in 1849 narejene dolgove poplaćati, ostali zne- sek pa oberniti za potrebne zidanja. Izdala bo v ta namen danes vse boli r> No dé dalje sodnik pa je potlej bilo? kaj sta z mesom počela Janž! kako kam sta kose cinza dolzne pisma po 100 fl., od kterih bo na leto placevala. V 46 letih bo celo posojilo poplaćala. Zraven 47, fl. poskrila? sta meso kuhala jedla ali kali? Janz! le se lepo nadalje pověj, saj tebi se tako ne bo nič žalega zgo dilo. Zdaj dé Janž se bil zbud njen sodnik pripovedoval?' se bil zbudil" ■ ^^H ^ ^L Jji đm^JM Kako zlo so se zavzeli vsi, ko je bebasti pa pri vsem zdej pane vém vec, ker potem sem 55 Kaj 5 nesrečni člověk praví osup v V cinzev po 4V2 od 100 fl. pa zna, kdor se tega posojila vdelezi in ce je srečen, s tim posojilom še tudi v lote rn, 500 ki je ž njim sklenjena, 30.000, 20.000, 1000 kaj ni to res 5 kar nam ravno tako gladko Janz pravi: „Zdaj ne vem vec i ker sem tem prekanjeni Janž povedko tatvíne tako zvil, mi ni treba popisovati. — V dušoslovniškem (psihologičnem) obziru je ta , 200, 150 ali 100 fl. dobiti in si tako prisrečkati lep znesek. Kdor misli omenjeni županii, ktera je za to posojilo cesarsko dovoljenje dobila, posoditi kak znesek (naj manj 100 fl.) naj se oglasi do 1. majnika pri teržaškem magistratu in ob enem položi kavcijo (2 in pol za vsacih 100 fl.) v gotovem dnarji ali v deržavnem papirjí. lz Celovca razglaša v poslednjem listu „Prijatel-a « prigodba gotovo velezanimiva bedák zna včasih sila véro na-nj stavijo. ker očitno razodeva, da tudi druztvo sv. Mohora, da od izdaje s v. pisma v »lo- ki venskem jeziku sedaj po tolikih stroških in pripravah t biti in norce moliti tištim, J. M nanobeno vizo odstopiti ne more, in to toliko manj, ker izdaja ta svoji „matici" kaže lep dobiček, ki ga tako živo potřebuje. Ker pa je družtvo še le zdaj zvedilo, da tudi v Ljubljani se ravno to delo za natis pripravlja, Resnična beseda, kako nespametno je % ako bolan bode milostivega gg. knezoškofa prosilo, naj bi mu rokopis sv. pisma blagovoljno prepustili, da pride sv. pismo Ali Za poduk m kratek čas člověk ise pomoci pri mojstrih skazih. Neki učen mož je spisal nedavnej sledeči pominu vredni edino le v založbi družtva sv. Mohora na světlo. nauk: „Mojater-skaza je vsakdo, ki se pečá z opravilom, ta prošnja še pravi čas prišla, nevémo, kernamokolj « • • i i m ¥ • i i i§i 19 • Vfcé i • • V« « « a i til ík wt n vi i n rt mr% «r^ Irn w\ ď* »? 11 /a m w « r« a Iv « 1 m ^ ? X ki se ga nikdar ni učil, tedaj tudi přiučil in .izucil ni. Ako člověku* kteremu se je njegova ura, njegov klavír ali kaka druga njegova mašina popačila, bi kdo rekel: tlè imaš mazilo, tle imaš stupo, pomaži kolesica popačene ure ali po« stupaj jih s to štupo, gotovo bo, pomagalo" sine vse niso znane, kakor nam tuđini znan bil namen svit lega našega knezoškofa takrat, ko smo razglas družtva sv. Mohora o ti zadevi v „Novícah" natisnili. Kdor pa nič ne vé, tudi nič po ve dati ne more. Ce sicer smémo » marvec gal pametan clovek taki svèt? Mislim, da ne bo tako ponudo za prederznost prismojenca imel. morebiti posestnik ure, kiavirja ali kake druge drage mašine, jih, če so se kaj popačile, šivarju, klobučarju, pa-stirju, konjedercu ali kakemu druzemu člověku, ki nićesar od ure, kiavirja ali mašine ne razume, popravljati dal? Menda tudi ne. Ampak dal jih bo člověku, ki tako popravljanje razume. Ce se pa na njegovem truplu ali na truplu njegove družine kaj popaći, to je, će on sam zboli ali kdo njegovih, mu pa je vsak. svèt dober in 9 po tem, kakor so svitli knezoškof slovenski „slovnik" na svetio dati sklenili, zamoremo reći, da oni ne soditi 9 Ali bo govorijo od nobene stvari dolgo popred, ampak da po sklepu hitro djanje sledí.. Ker pa smo te dní zvedili, da so svitli knez en oddelk sv. pisma po rokopisu sedanjega gg. vé-likega škofa in kneza goriškega že leta 1834 na světlo n e n a- tega rokopisa so dali, iu da je vecji del ravno tisnjen ostal, mislimo, da bi bilo si. družtvo sv. Mohora prav storilo, ako bi se bilo se popred, preden je za čelo svoje podvzetje, se obernilo na ljublj. gosp. kne zoskofa in jih uprašalo: kako in kaj. Tako ravnanje je pri vsak lek v seč, naj mugasvetujePeter ali Paul, nae slovenskih pisateljih vselej koristno, da, preden začnemo kakošno delo, poiščemo popred vse, kar je v tem že natisnjenega ali v rokopisu izdelanega ; tako smo ravnali v Ljubljani, ko smo začeli „slovnik" in tako ravnamo tudi knjigah. čeravno nobenega zapopadka ni ma od tište mašine, ki ae živo truplo imenuje, in ktera mašina je veliko veliko bolj umétno napravljena in v kteri je staknjeno veliko več prečudnih in skri Da pa Krajnci svoje slovenske brate tih kole šciko v, kakor v uri ali klavirji ali kaki drugi tU{ii na Koroškem radi postrežejo, to oni sami naj bolje vedó. mašini! Verh tega'je truplo za člověka, čigarje, ševe- D#a pa tišti gospodje izmed njih, ki so duhovni, bi ne liko več vredno kakor vse te mašine, zakaj kdo si zamore bili nic vedili od gosp. Gollmayer-o v ega sv. pisma novo teló kupiti, ako je mojster-skaza popači! staro?" moremo misliti. Obžalovati je tedaj le, ako tisto glasovito 55 trop tard", ki je že dosti nezgod naključilo na svetu 9 bi Novičar krajev tudi o ti zadevi sedaj nasprotovalo. » A, lz Ljubljane. Gosp. dr. Adolf S ch m i e d 1 iz Dunaja Siska ! 2. aprila. * Ker povsod žitna cena pada, je te duí kmetijski družbi pisal, da se je namenil letošnj gre tudi nasa kupčija čedaJje bolj rakovo pot in je sedaj jesen (mesca augusta) z mnogimi natoroznanci spet na Kraja 128 8ko priti in preiskavati cerkniško jezero po njego- jih mečejo v armado zaveznikov; perva dva dní so po na vih odtokih in pritokih, ako mu namreč nasa družba znanilu Goršakovem 838 Rusov mertvih in ranjenih šteli poterdi, da bi ta preiskava utegnila ne le zammiva biti o koliko je Franeozov in An naj pelo natoroznanskem obziru, temuč tudi djansko kori st i ti zlasti za natanjčno spoznanje: od kod izvirajo po yodnji planinske in ložke doline in kako bi se te odver- Cesar Nap nile itd. Samo po sebi se razume, da kmetijska družba kor se za got © y vejsih novícah je bombanj pa se ni dosihmal še nič padlo 12. določivnega opravilo y se se ne ve; t. m. še zmiraj ter po bo sel vendar le v Krim ka bo poterdila gosp. dohtarju, da je ta njegov namen posebne d pripoveduj 10 dan maja V L hvale vreden, in da, kakor ona, ga bojo potem tadi naši S » pride neizrečeno slovesno sprejemajo , kamor koli Spet se sliši. da se na Gerškem vnema punt verli domoljubi cele te okolice z veseljem v njegovem po- zoper Turke, pa natanko se še nič ne vé. četji po vsi svoji moči podpírali, ker že davnej želé, da S je zvedil dunajski časnik » Oest Iz Zeitung", da bi se kaj storilo za odvernjenje nesrečnih povodinj, ki vec- knez Danilo je poslal svojega novega tajnika Milorada Me leto toliko škodo kmetijstvu napravljajo. Gosp. dohtar dakovica v posebnem poslanstvu v Petrograd, da se no- Schmiedel pa se že naprej nadjati smé, da tù mu je vemu caru od njegove straní pokloni in da sopet izprosi ravno za dj ansko korist (praktisches Interesse), ktero tisto rusovsko podporo, ktera je že dolgo časa zaostala. V doseći sam želí, obširno polje odperto. Bog daj srečo! daljnem napotku g. Medakovića stojí tudi to, da pred ča SI. c. k. deželno poglavarstvo je dovolilo osnovo ka to- rom Aleksandrom opraviči tisto nedelavnost Cernogo v liske družbe rokodelcov v Ljubljani. Dobrot ljiva presvitla cesarica Karolina Augusta (vdovarajn poslednjem času, zavolj ktere je knez pádel v zamero raj nega cara in zgubil letno podp od 8000 škudov O čega cesarja Franca I.) je na prošnjo gosp. fajmoštra ob- velikodušnosti novela cara in njegovem nagnjenj na mir ljubila novi ternovski cerkvi 1000 darovati. Tudi presv. cesar Ferdinand so 1000 il., in presv. cesarica Marija Ana 500 fl. v ravno ta namen darovati blagovolili. síedkov se nadja knez naj boljega vspeha. Dosihmal obderžana djanska nepristranost ni ostala Cernogori brez dobrih na- 5 Novičar iz raznih krajev ker ji je turška vlada z obzirom na to neprista Od ne nost dovolila uvožnjo žita in dražega živeža. sreće v Rim od ktere smo zadnjikrat povedali y se je C. k. ministerstvo kupčijstva je ukazalo, naj se po- zvedilo sedaj, da 130 oseb je bilo pri sv. očetu papežu hišni kramarji (hausirarji) opomnijo, da tišti certifikati, zbranih, ko se je strop vderl, — med temi tudi kardinal in ki so dosihmal namestovali pravi pohiševanski list (Hausir- veliki škof pražki knez Schwarzenberg, veliki škof du pass) 5 so po novi postavi prepovedani da naj tedaj najski vitez Rauscher in grofHoyos, poveljnik austrijanske vsakdo si poskerbí o pravém času pohiševanski list, da armade v Jakinu y padli skozi, le veliki škof pražki ne bo potem, ker so namestovavni certifikati prepovedani, in veliki škof iz Nisibi-a ne. Koj ko se je ta nesreća zffo-delj časa domá sedeti mogel, preden dobi pravo pohiše- dila, so prihiteli domaći na pomoč, pa tak prah je bil v vansko pismo. Ker je sila veliko žita nakupičenega v spodnji izbi 5 Mol da vi in Valahii, je austrijanska vlada dovoiila y da da mirno in tolaiili druge, rekoc nikogar niso mogli razlociti. Papez so stali y „saj ni • * CL nic" Počasi so cesarski parobrodi, ki na Don a vi sedaj nič y smejo žito nakladati, ki gre po Donavi v Željno pricakovani kurír iz Petrograda je majo sarstvo. přišel v pondeljk zvečer na Dunaj, — pa kakošen odgovor je prinesel, nobeden prav ne vé. Koj v torek potem so se snidili na Dunaji bivajoči poslanci, toda seja je terpela le od ene do poltretjih, in koj po seji sta šla kurirja v London in Pariz in sta nesla svojima opraviti ni- spravili vse iz podertije. Koj potem so veleli papez V 1* Vt 1 ** tt • _ y na} naše ce se v bližnji cerkvi „zahvalna pesem poje Serbsko klago\anje za mertvimi Po Vuku. 1. Mati nad sinom. 3. Spet tako vladama rusovski odgovor. Ni tedaj res, kakor Kaj sem tužna docakala mati ! gorje! *) Nemorem se načuditi neki časnik pravi, da bi bil rusovski car popolnoma za- naredim nSL^n sinu svoj'mu vergel dunajské predloge, ker bi sicer že zdaj konec bil česar tužna se nadjala nesem, Da bom le to nikdar docakala! bratec tebi ! y Da si pustil mater svojo pa tuđini res, da bi jih bil popol dunajskega zbora, noma poterdil, ker sicćr bi ne bilo treba rusovskega odgovora v Pariz in London pošiljati. Rusovska vlada je le drugačen predlog poslala na Dunaj. Tako sta tedaj mir in vojska še zmiraj na vagi. Casnikarji menijo, da iz Londona, ker je zdaj tudi francozki cesar tam, bo prišla zadnja razsodivna beseda, prežalostno , ali tolikrát se je že govorilo „od zadnje besede", da gotovo tudi ta iz Londona se zadnja ne bo, ktero pričakujejo v 8 dneh. Poslanci na Mili moj Bog, bodi tebi hvala! Da si me tak tužno razžalostil, Da jaz placem srećo od napredka, Od napredka, od serca svojega! 2. V V Druge mater tola%ece. Jaz sem ti se potrudila, sestra tužna ! Hudo si mi obolela In zapustil dom in hišo , domu gorje ? In žalostno vlado svojo s tugo vlada! U naj veči nepogodi bila tužna! Kjer ostala mnogo mlada dab' prebila ! In z nejako deco tvojo , rana huda! Kdo ce deco podigniti, bila tužna! od žalosti Dunaji imajo potem takem veliko praznikov y ker y dokler Ker si le to docakala y ne dobivajo napotkov od svojih vlad, nič sklenitine morejo. Povernitev angležkega ministra Russel-a je bila v deržav-nem zboru na 27. dan t. m. napovedana. Za austrijan-sko vlado — pravijo dunajski časniki — tretje poglavje pogajanja ali černo morje, ktero je Francozom in An- Ktera rana leka nima? prežalostna ! Da ti kušaš srećo svojo od napredka Od serčnega serca svoj'ga bila tužna ! Alj kdo jih ce odgojiti? rana sklječa! y Kdo li v soli naučiti? prežalostna Sirotinja vedno place glezem naj vecji kamen spodtike, ni toliko važno, ker nji je že zadosti, da izlivi Donave in černo morje le niso v vila u jad! **) preplakala ! Vsaka rana svoj lek ima. Vedno place, hitro raste to mi tuga ! oblasti enega sa m ega zatega voljo pravijo tudi sestra tužna! ni misliti, če bi ravno njeno vedno prizadevanje za mirno spravo brez vspeha bilo, da bi se ona neutegoma v vojsko Le serčena leka nima y (Dalje sledi.) vila u jad. zoper rusovsko spustila. V tem, ko se na Dunaji za mir poganjajo, ste zedinjene armadi začele 9. dan t. m. pred Sevastopoljem hudo vojsko; Francozi Se prideva vsaki verstici. **) Vij em, viti pri Belih Kranjcih tuliti. Jad, strup, jeza, tuga in Angleži mečejo noč in dan bombe v terdnjavo, in Rusi Današnjemu listu je povestnice". priložena 27. póla Vertovcove „občne Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Xatiskar in založnik: Jožef Blaznik.