Št. 86 Uhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ . %• „ •• . 5, „ . . * P6samffiheevviva«, godba pa je svirala avstrijsko himno. Efekten trenotek Poskrbeli so, kakor že gori rečeno, da so bili opozorjeni na to slavnost vsi visoki činitelji: ministerski predsednik in ministri, nadškoi in knez ter še drugi. Brzo-javili so na slavnost posamezno, da se je ne morejo udeležiti, nadškof in knez Fran-cesco Borgia pa je poslal brzojavni pozdrav, naj slavnost lepo vspe in utrdi verska in patriotična čutila. Torej na vse strani je bilo poskrbljeno, da se obrne pozornost na patriotično slavnost furlanskega ljudstva v Ogleju. Cesarju so poslali udanostno brzojavko, v kateri je natančno označen namen slavnosti in udeležba: Zveza zadrug, zastopniki vseh oblasti, duhovništvo, mladina, oglejsko prebivalstvo, patriotična društva in »il popolo friulano t u 11 o qui con-venuto« — vsi pošiljajo globoko udanostno izjavo Njegovemu Veličanstvu, kličoč nanj nebeški blagoslov. Drugo jutro je prišla iz Išla brzojavka, v kateri je rečeno, da je cesar s pose b-n i m d o p a d a j e n j e m in za do v o 1 j-s t v o m vzel na znanje vsebino udanost-ne brzojavke. Zahvaljuje se najtopleje za patriotična in lealna voščila. »11 Popolo«, glasilo laške ljudske stranke, ljudstvu namenjeno, je izšlo pred slavnostjo v slavnostni obliki s slikama cesarjev Maksimilijana in Franca Jožefa l. Po tej slavnosti se mora soditi, da obseva Furlansko ravan solnce čistega patriotizma ter da ni pod njem človeka, ki bi si želel premaknitve črno-žoltih obmejnih Tisti čas 24. t. in. pa so brnele okrog Romansa v Gornji Furlaniji bicikliške u\; -uire. Bicikliška društva iz Furlanije, gostje iz Italije in Trsta, so prisostvovali inavguraciji zastave tamkajšnjega bieikli-škega društva. Ginljivo so gledali to zastavo in imeli so govore, polne navdušenja.'^ Sicer na zunaj nedolžna, bicikliška prireditev, vendar-pomenljiva, ker se je vršila isti dan ob jednem •/. opisano patri- otično v Ogleju ter ker je znano, kaj in kako se govori ob takih prilikah. Morda jo smatrajo za demonstracijo proti Ogleju. Isti dan so tudi razdeljevali in razpošiljali oklic »Pro Lega Naziotmie« za prireditev v korist »Lege«, ki bo jutri v Cer-vinjanu, ; Na čelo oklica so postavili glavo velikega I> a n t e j a z napisom; »T u I) u c a, T u Si g n o r e e Tu M a e s t r(i« in zraven glavo častitljivega briškega Slovenca Z o r u.t a j. njegovimi verzi: »C h čl s pa- v e n t i a c h a s e s o---- ca i u F r i u I C o m a n d i j 6«....... (Naj strašijo po svojem domu. tu v Furlaniji ukazujem jaz.) Torej v Ogleju: »evviva L'imperatore Frauceseo Giuseppe I.«, avstrijska himna, vsa slavnost pristno avstrijska, prekipevajoča navdušenja v Romansu športne fanfare, morda obrnjene proti Ogleju, med Lahe liberalnega, iiTcdentjstičnega mišljenja pa s) razdelili oklic v obliki »Corriera«, poln navdušenih člankov in poezije z Dantejem na Čeh. in z Zortitovi-mi versi: Che 1 .s p a v e n t i a chase so----ca in F r i u I c o i:i a n d i j 6«___ > Naj strašijo tam, kjer so doma.....tu v Furlaniji ukazujem jaz.« Jaz - mi ukazujemo! Vse to jeden in isti dan. To so pojavi, ki sami na sebi govorijo dosti jasno. V nedeljo bo v Cervinjanu velik;), slavnost za »Le^o« nekaka »revanehe« za Oglej! Ne pišemo tega. da bi morda hoteli denuncirati; niti na um nam ne pride kaj takega, ali pišemo za to, ker so se izvršili ti pojavi v naši deželi, ker primerjajo po-gostoma jedne in druge ter ker je pri nas marsikaj odvisno od vedenja Lahov. Čez 7 let pa pride tako vse prav. Prav jim pridela obe slavnosti. Patriotična v Ogleju ne bo škodovala, irreden-'tistična blizu Ogleja pa tudi ne. Tako so patriotični, kakor je treba v Avstriji, da jih gledajo oni gori dol skozi pairiotično meglo, tako so pa tudi irredentistični pod to meglo, kakor jim je prav okoli srca. Kukrat pride prav vsem skupaj oglejski patriotizem, drugič červinjanski irredenti-zem, češ, ker tako grdo delate z nami, ste vi krivi irredentizma; saj ste videli v ()-gleju. kako zna biti naše ljudstvo patriotično. -- Lahi znajo delati dobre kupčije s svojim patriotizmom in irredentizmom. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Dornberga. (»O r 1 i« in L o v r e. — R a j t g u z e n. ..... L o v r e proti kralju Davidu. •- Borba med O r 1 i«.) Znano je, da je bil naš slavno-znani Lovrc velik nasprotnik telovadnih društev in sokolskih rdečih srajc njegova hudobne oči pa kar niso mogle prenašati. Ko ga je pa mila Neža venomer žokala, da naj vendar ustanovi orle, s katerimi gotovo pobije vse naprednjaštvo, je pozabil na prejšnjo mržnjo do rdečih srajc ter ustanovil je društvo »Orel«, ki je bilo v svojem začetku prav številno. Lovre in Neža sta zaupno gledala v krasno bodočnost in ko je Lovre bodril svoje fante na koražo, govoreč jim nekako tako-le: »Ja, kamor udari taka četa« itd., takrat si je gotovo mislil, da se bo celi Dornberg valjal v prahu pred njegovo mogočnostjo, ali Lovre obrača, Bog pa obrne! Vidi se, kakor da bi Bog Lovreta zapuščal v tem njegovem pogubonosnem delovanju. Razočaranje je kmalu prišlo. Nekateri »orli«, brjhtnejše glave, so kmalu sprevidi, da ta orlarija nima prav nikakili višin ciljev, glavni namen jej je nekrščansko sovraštvo, bratomorni prepir, hujskanje, izzivanje, parada nuncem in njih kuharicam. Lepo krdelce čvrstih fantov je radi tega obrnilo Lovretu hrbet, odstopili so od ¦njega ter si ustanovili »Sokola«. Pravijo, da je Lovreta hudo grizlo, ko je kar čez noč postalo toliko, ako ne še več Sokolov kakor je ostalo orlov. Prišlo je še hujše! Kakor bomba, ki se razpoči, je delovalo grozno odkritje o Rajtguznu! Kar vršalo je med orli, Rajt-guznovi prijatelji pa so tekali od Policija do Pilata, da bi oprali velikega mučeuika za sveto katoliško stvar! Pa naj ga le perejo in perejo, madež ostane neizbrisen! Ta zadeva je klerikalne vrste tako pretresla, da so vezi med njimi precej popokale in oni, ki imajo v sebi le senco ponosa, ne bodo megli ostati v družbi, kjer se šopiri Rajtguzeii! Sedaj pa zopet nekaj prihaja. Med orli je razdor. Oni, ki so bolj čvrsti in »fest« fantje so pristaši kralja Davida ter zahtevajo, da se bo v peklu (Lovretovem salonu) plesalo; tisti pa, ki so zanikani in potuhnjeni, so na strani Lovreta, ki je celo proti kralju Davidu in njegovemu razvese-Ijevanjti plesu. Borba je huda in ne vemo, kedo zmaga ali Lovre ali kralj David. Vsekako pa je proces zanimiv in radov: dni smo, ali se fantje slepo podvržejo Lo-vretovi grozovladi ali jo pa popihajo za veselimi glasovi kralj-Davidove fanfare. Dejstvo je, da po kratkem življenju dornberško orlovstvo pada po številu in moči ter ako pojde tako naprej, pride dan, ko se bo tiščalo okoli Lovreta in Neže še par žejnih čukovskih podrepnikov, kar je boljega. pa vse odleti tje, kjer je moštvo, kjer se ne zahteva klanjanja in lizanja rok, tje pojdejo, kjer so ideje in kjer je pravo delovanje za narodni napredek! Tako temni neslavna slava naše povsod zasmehovane orlarije. Osek. —- »Vi niste bili, niste, in ne boste nič«. Tako kriči znani dopisnik klerikalnih listov v »Gorici" od dne 23. t. in. -No — če smo tako majhni, zakaj pa tolik hrup proti nam? Posebno pa dobro tekne lažujivemM dopisniku — Kakor je iz vsakega njegovega dopisa razvidno — ko udriha po »Bralnem društvu« in po orga-nistu. Ta večni tožnik trdi, da »Bralno društvo živi klaverno življenje in da so bile osebe, (t j. g. vikarij in g. nadučitelj seveda), katere da so je poskušale oživeti, da je pa bilo preveč zastrupljeno ter da mu ni več pomoči. Tako, tako, g. dopisnik! To boste žabi vali samo svojim bac-kom. drugim pa že ne. Naše »Bralno društvo« ni še od začetka svojega obstanka tako trdno stalo, kot ravno sedaj. O tistih osebah pa, katere da so hotele društvo o-živeti, je vse to samo farbanje. Bilo bi sicer predolgo, če bi vam hotel vse to natančno dokazati, ker bi moral pripovedovati vso zgodovino »Bralnega društva«. Resnica ostane pa le ta, da osebe, o katerih trdite, da so hotele društvo oživeti, so je hotele nasprotno končati. To so te osebe pokazale ob vsaki priliki in bil je že skrajni čas, da smo to »žlahto« pretrgali. Nadalje se drzne ta človek pozivati, naj navedemo slučajev o njih terorizmu. Jaz si pa dovolim vprašati, ali morda mislite, da imate s slepci opraviti? Kako in zakaj so bili prestavljeni cerkveni ključarji? Kako je bilo s tisto tožbo, katero je vodil prejšni županov namestnik brez ved- nosti starešinstva in dež. odbora in katero je potem zgubil? Ni vse to višek terorizma? . j ^ Na vse zadnje pa je dopisnik »Gorice« sklenil svojo klobaso s pozivom na cerkv. oskrbtiištvo, da treba z organistom takoj proč; Vse drugo bi še bilo, ali to lekcijo težko da organist prenese, kaj ne? Ali niste ravno vi tisti, kateri orgauista 4 ozirom na vsestransko željo ljudstva silite k temu, naj še nadalje opravlja svojo službo? Reveži! Ali ne veste da bo organist imel, če ga odstavite, od tega več dobička kot zgube? Kajti do sedaj je bil plačan le za delo v cerkvi; kje je pa sedaj trud, katerega je imel pri vežbanju pevcev. Pomislite —• dve leti organist in vsako leto novi zbor. Torej le podvizajte; organist če vam je na poti se vam lahko odstram, samo recite mu! Ko sem ravno v tej priložnosti, dovolite, g. urednik, naj še nekaj dostavim, du boste videli naše klerikalne in sploh vse klerikalne poštenjake v vsej svoji nagoti. Pred več meseci so napravili črniSki Sokoli izlet v Osek. Precej tisti teden potem se je že oglasil naš dicni dopisnik v š»Pr. L.« da so Sokoli v krčmi ostali dolžni ter je še dostavil: »Pil bi ga vsak hudič, plačal pa nič!« CrniŠkim Sokolom se je s tem zgodila krivica, ker dopisnik v »P. L.« se je po svoji navadi debelo zlagal. — Krčmar pa, kateri ni hotel, da bi se komu krivica godila, je poslal uredništvu popravek. Klerikalni žurnalisti pa so bili tako pošteni, da še do sedaj niso objavili popravka in ga tudi menda ne. Uzori! Iz ajdovskega okraja. Iz Šmarij. — Poznamo že dolgo tega »Prismojenčevega« otrobovezca, ki se kaj rad in s patentirano neumnim dopisom spravi nad šmarenske »liberalce«. Po njegovem so »liberalci« največji tolovaji in tatovi! Celo klerikalci so se škandalizirali nad umazanim dopisom, očitno znamenje, da že priprost človek dobro ve, da se radi ene osebe ne obsoja cele stranke in .to še na tako nesramen način. — In pa še nekaj! Gotovo je ta brezvestni klerikalni pisec pasel krave z nekaterimi gospodi, katere omenja v dotičnem dopisu! Popolnoma a la lemenatarska vzgoja! Potem pa ta gf. jradni «Malaventura« naj se pri pridigah nekoliko brzda, naj se drži bolj vsebine evangelija ne pa politike. Cerkev je hiša božja, kjer naj se časti Boga ne pa neti, sovraštvo med ljudstvom. Dolgo smo imeli mir pred tem hujskačem in zopet se je prikazal s prav bedasto pridigo, Češ, da vliberalci« prirejajo plese v S a s t š v. C i-rila in Metoda! Fantiček, ne misli, da je naše ljudstvo tako fieumho, da ti tto to yerjelo! Pač,pa ve že'vsak, da.napred-, lijaki prirejajo pleše v prid našf šolski Ci-rii-Metodovi družbi, na katero vsa-k zaveden Slovenec lahko s ponosom kaže in če da kak vinar za našo družbo, vsaj ve, v kake namene se obrne ta denar, ne" pa. kakor je to pri klerikalnem skladu za ob-!, rrtejne Slovence!?? — Da,~da, Malayentu-j ra, žalostno ampak resnično, toda pometaj, pred s njim pragom, drugače se zgodi kot. v Velikih Žabljah---------in to prav kmalu. ¦*- Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. — (Č a s t n i k, k 3 r a s f, a 1 i.) — Tukaj v Tolminu službuje neki stotnik. Pred nekaj časom je v pijanosti razžalii vso družino, pri katefr je nasta- ujeti; talfo, da je moral pozneje bate odpuščanja prositi.To ga pa menda ni izniodrilo. V četrtek pa se je spravil nad nekega tukajšnjega uradnika ter je ob 7*3 ponoči, kajpada vinjen, v družbi z nekim drugim častnikom, ki ga je poskušal miriti, pri-lirume.l po ulici, kričeč na ves glas, da ga je bilo slišati po vsem trgu; ljudje so preplašeni poskakali s postelj ter hiteli na okna, Lod oknom, kjer je spal omenjeni uradnik; se je ustavil ter preko V-tUre v najrazličnejših legah in modulacijah pital istega z najrazličnejšimi psovkami iz svoje očevidno bogate zaloge: »Slovenischer Hund, Mistvieh treibst serbische Propaganda. Das ganze Gencht ist antidynastiscli atn iirgsten aber der Doktor, der Schweinskerl«, (slov. pes, živina, uganjaš srbsko propagando. Cela sodnijaje protidinastična, najbolj pa doktor, to prase) — in v tem tonu dalje. Ni pa prizanese! niti našemu narodu, ampak (čeprav se pretaka i po njem slovanska kri), je nadaljeval: »Diese Hunde. d i e s e s 1 o v e n i s c h e B a ga g e, das g a n z e v e rf 1 u c h t e s 1 o v. V o 1 k i s t antidynastisch, treibt Gross-S e r b i e n - P o 1 i t i k, m a n mu s s e s u m b r i n g e n. (Ti psi, ta slovenska baga-Lp, to celo prokleto slovensko ljudstvo je protidinastično, uganja veiesrbsko politiko, treba ga pokončati). V tem tonu je nadaljeval ter grozil. Poreče se, pijan je bil. Res. Ali v pijanosti je pač ta častnik izpovedal, kar si v svojih »lucidih intervallih« misli. « Mi zahtevamo od vojaške oblasti, da takemu počenjanju in izzivanju napravi konec in umiri razgrajače, ki nas žalijo v našem narodnem čutu ter delajo armadi sramoto in jej škodujejo na ugledu. Tudi občina naj poskrbi, da vlada po noči mir. Ako to ne more, napnemo druge strune, da se ubranimo nadloge ter bomo varni svojega življenja! Iz krminskega okraja. Iz zapadnih Brd. — Tukaj pri nas so se.poprijeli fantje z vso resnostjo sokolske ideje, za kar jim gre vsa čast, in kličem jim: neustrašeni iantje, le tako pogumno naprej z geslom: »krepimo se»! Neustrašeni Vam kličem, ker dobro vem, kakšne grenkosti uživate pri tem, ker dobro vem, kako Vam mečejo nasprotniki polena pod noge. Večina Vas ste kolonskega stanu, iti ravno to pa si jemljejo nasprotniki za o-rožje!! Žugajo Vam, da morate od hiše, če ne odstopite, od »Sokola«, pravijo, da ste postali brezverci, liberalci, umazani ljudje itd. Pokažite jim pa, da temu ni tako, z vzgledom. Da še celo dekleta šun^ tajo proti Vam! Toda ker vem, da ss Vam je porojila sokolska ideja neprisiljeno, ker vem, da Vas ni nikdo v to silil, sem prepričan, da ne omahnete, pač pa da bode-te korakali mirno po začrtanej poti naprej, ne glede ne na desno ne'na levo! Gojite med seboj bratstvo, ljubezen edinost in omiko, in pustite nasprotnike, naj klepe-čejo, kar hočejo, ker s tem jim daste najboljši odgovor! Nasprotnikom pa: pustite fantom njihovo slogo in edinost in ne kalite jim njih mlademskih let, njih n ladeniškega veselja. Imejte pred očmi čine svojih organizacij, kar govori dovolj jasno, in za katere vedo tudi naši fantje. Ne mislite, da se s silo kaj opravi! Nasprotno, sila zahteva silo in gorje tistemu, kj.pride vmes! — Za danes pika. ^Družila w. Gtrtliin Metoftr. rt Račun o prejemkih in izdatki* ob priliki velike jubilejne veselice družbe sv. C. in M. v Uulfllanl dne 3. julija mto^ P r e j emki. 1. Vstopnina K 4.938.45, 2, Paviljon, Trst K 1.883.—. 3. Paviljon, Gorica K 700.—. 4. Paviljon, Šiška K 519.64. 5. Paviljon, Vič 'K 319.63. 6. Paviljon, Koroška K 460.48. 7. Paviljon, Savinjska dolina in štajerska kolonija v Ljubljani (je-stvine, pivo, vino, buteljke, šampanjec, sladščice, cvetke) K 1.924.84. 8. Paviljon, Celje-Prebold K 100.14. 9. Paviljon, Ljubljana Sentpeter K 1.359.01. 10. Paviljon, Ljubljana, šerrklavško irančiškanski in šentjakobsko trnovski i. s. K 5.372.28. 11. Paviljon, Novomesto K 710—. 12. Paviljon, Krško K 439.12. 13. Paviljon, Litija K 370.-. 14. Paviljon, Ptuj K 588.24. 15. Paviljon, Ribnica od »suhe robe« K 276.20. 16. Paviljon, Kamnik K 131.—. 17. Sokol l. in »kamniški šnef« K 19.30. 18. Sokol v Borovljah, od strelišča K 24.30. 19. Od* plesa vstopnina K 42.47. 20. Dobiček. od prodanih balončkov K 8.—. 21. Vrtiljak K 80.—. 22. Inserati na kažipotu K 300.—. 2X P. Magdič, tu, od prodanih vezenin K 57.-. Skupaj K 20. 623.11. — Izdatki, godba, straža, delavci, stroški paviljonov, pijača, jestvine itd., skupaj 62 računov K 8.170.24. Ostane torej od veselice čistega 12.452 K 87 v. — V Ljubljani dne 23. julija 1910. — Za veselični odsek: Franja dr. Tavčarjeva. Ivana Supančičeva. — Račun izdatkov je načelnicam paviljonov v družbeni pisarni na vpogled. Moll-ov Seidlifz-prašek L7* na želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo tero ima prednost pred TSemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenclcami. Cena orig. škatlje K2 — Poiarejsaje se sodiujsko zasleduje. !fl!w0 Franc, žganji in sol rs ribanje tiiofa. - Boletiie clajinjote in okreptojote st&~ rotnano" sredstvo proti trgasjt in prebujenju vsake vrste. Orifr. steklenica K iOO Ne. prodaj po vseh lekarnah in mirodilnloah.Giavpa lekarna i. MilLL, c. to kr. dverni salofalk, Dunal Tacblatfbstt •.'-.. Zaloga v Uotici r lekarnah: G. Uristofolettl A. Gironooli, Domače vesti. Imenovanja v sodni službi. — Okrajni sodnik in sodnijski predstojnik v Bovcu Anton Bo n n e je imenovan okrajnim sodnikom v Gorici, sodnik Fran Vidmar v Ajdovščini okrajnim sodnikom in sodnij-skim predstojnikom v Bovcu. Sodniki so imenovani avskultanti: Milan Zgombič za I^oreč, Anton C i g o j za Tolmin, dr. Anton M e d v e š za Ajdovščino, dr. Ev-gen V i d u l i č za Motovun, dr. Humbert P e t e c h in Peter V e 1 č i č za Pulj in dr. Edgar C o c ian c i g za Koper. . Imenovanje, —. Davčni oficijal Ivan. Bernardis je imenovan davčnim upraviteljem, davčni asistent Adolf Slabanja je imenovan davčnim oiicijalom. Dvorni svetnik, voditelj okr. glavarstva v Gorici grof Attems je nastopil več-tedenski dopust. Nadomešča ga namestni-štveni tajnik Jos. Oasser. Minister ekscelenca gospod Avgust Ritt v Bohinju. — Deželna zveza za tujski promet v Ljubljani nam poroča, da pride prve dni avgusta minister javnih del Avgust Ritt z rodbino na daljše bivanje v B o h i n j s k o B i s t r i c o ter se nastani v Grandhotefu »T r i g 1 av«, kjer je jako lična dependenca vila »Bogomila« pripravljena. Po sedanjih izvestjih irna g. minister tudi namen ustaviti se nekaj dni na Bledu. Odprava konkordata v Avstriji. — Jutri poteče 40 let. odkar je odpravljen v Avstriji konkoTdat. Konkordat je dajal duhovščini nadzorstvo nad šolo, nad zasebnim in javnim življenjem, duhovščina je bila s pomočjo konkordata neomejena gospodarica v državi. Konkordat je odpravljen; 40 let poteka. Ali pa kaj čutimo to odpravo? Nič! Da, zgodilo se je celo to, odkar, je odpravljen konkordat, da ima duhovščina v Avstriji dandanašnji v državi., še "ečjo moč nego jo je imela pred 40 !• leti! — Tudi jubilej, katerega se napredni elementi v Avstriji nimajo nič veseliti, aH veseli se ga črna internacionala, ki je velika nesreča za Avstrijo. O političnem uboju v Vrbju pri Žalcu pridno pišejo klerikalci. Pribito pa je. kakor piše celjski »Narodni list« to-le: 1. A. Peško je bil pred prvim svojim obiskom krščanskosocij. poučnega tečaja v Mariboru, kjer se je učilo fante razbijati shode in napadati »liberalce«, miren fant. 2. Hitro po tem tečaju je vsled političnega sovraštva in iz političnih nagibov smrtno nevarno ranil naprednjaka Šušteršiča iz Žalca. 3. Vas Vrbje pri Žalcu je sedaj sko-ro cela klerikalna; začeli so se pa v nji poboji od takrat, kar so* pričeli žalski ka-plani v vasi z »izobraževalnim« delom in s politično bujskarijo. 4. Lani, ravno isto nedeljo so dobili klerikalni fantje pri Ni« dorferju gratis-pjjačo in so na to ponoči ubili Janeza Oštirja. 5. Kaplan Schrelner i&.prirediina nedelja Peskovega.uboja v Vrbju konkurenčno slavnost proti Ciril-Metodovi v Žalcu. Kaj je na njej govoril, ni znano. 6. So fantje po noči ob cesti čakali na udeležence Ciril-Metodove slav-nosti v Žalcu, hofefc jih nabitim za to kaznovati. To kaže prav jasno napad na I kmeta 'Korenta. 7. Cokan se ni pretepal § niti vmešaval v pretep, katerega še niti ni bilo, temveč je skušal fante pomiriti. Zato je bil napaden in zboden. 8. Po lastni in po ženini izpovedi Cokan ta dan ni imel sploh noža s seboj, torej ni mogel nikogar raniti. — Ta dejstva govore in potrjujejo dovolj jasno, da se je poboj v Vrbju pri Žalcu izvršil iz političnega sovraštva od fantov, katere je nahujskalo duhovništvo in pa klerikalno časopisje. Ta dogodek kaže, da vzgojujejo duhovniki po svojih društvih našo mladino k političnemu boju, kateri se udejstvuje z nožem in kolom. To stoji in ostane. Naj skonča sodnijska obravnava proti Pesku in tovarišem kakorkoli: kri. ki je tekla zaradi političnega sovraštva, ostane neizbrisana na 'krilu klerikalne stranke, o-stane kot madež na njihovi »izobraževal* ni« in »verski« organizaciji, ostane kot najbolj črni madež na suknjah hujskajoče naše duhovščine, in ostane kot madež na njih časopisju, ki vrbenski napad in uboj celo zagovarja. »Primorski List« iarba svoje backe, da je umrl Cokan v Vrbju na Štajerskem, oni, kateremu je zadal 6 bodljajev klerikalni fant Peško — naravne smrti! Kdo to verjame? 6 bodljajev je dobil, tudi v pluča, na to pa bi bil umrl naravne smrti! Še backi tega ne verjamejo. Še ti se smejejo »Prismojena««, ki je tako neumen, da pride na dan s tako trditvijo!« Deželna pisarna je izdala poročilo o sejah, ki so se vršile gledč na zakonski načrt o rešitvi kolonskega vprašanja. Poročilo je samo lašk o! Pridjan je zakonski načrt v laškem in poročilo o stališču veleposestnikov nasproti zakonskemu načrtu v nemškem jeziku. — Tako pač je v času zveze Gregorčiča s Pajerjem! Saj smo vedeli! — Povedali smo, da klerikalci stiskajo mošnjičke, kadar treba dati kak dar; povedali smo, da klerikalno starešinstvo v Dornbergu je odrinilo borih 100 K za klerikalno zasebno gimnazijo v Gorici in dostavili smo, da si mislijo: e, kaj botno rni, klerikalci, plačevali, saj darujejo naprednjaki radi za šolske namene. In res je naznanila isti dan »Gorica«, da so v Kanalu in Solkanu votirali večje svote za klerikalno zasebno gimnazijo! — Torej imajo klerikalci prav! Kaj bodo plačevali oni! Naprednjaki so dobričine, katerim pa se klerikalni generali v Gorici smejejo v pest. Imajo tudi prav. — Občinska starešinstva bi morala sklepati: da naj nadaljujejo ono pot, na katero so krenili v deželne m šolskem svet u, n a m reč, d a z a h t e-v a j. o od vlade, naj p r e j k o p r e j, č e l e m o g o č e ž e z n o v i m š o 1 s k im letomotvori vOorici slove nsk e in 1 a š ke s r e d n j e š o I e. — Tista je prava pot, na tej naj vstrajajo, ne pa eu-kati denar iz občin, ker ga jim primanjkuje za najnujnejše potrebe. Goriški socialni demokrat je so se vrnili skrajno nevoljni z izleta iz Trsta. — Zlasti glede obeda so jih imeli v Trstu naravnost za norca. Rekli so jim, du bo ceno kosilo, ali šteti so morali lepe krenite za.obed; še enkrat toliko, če ne še več, |iot je bilo zagotovljeno. Sedaj se pritožujejo in zabavljajo na voditelje, ki so jih i meli tako za norca. Imajo prav, da se jezijo, še bolj prav bi bilo, da bi jim obrnili hrbet, ker imajo od socialne demokracije samo škodo! — »Rdeči Prapor« jih prosi sedaj odpuščanja!! Nova proga Sv. Luelja-Tolmin-Ljub-Ijana. — C. kr. železnično ministerstvo je z razpisom z dne 24. junija t. I., številka 60,310/09 ukazalo izvršiti trasno revizijo v zvezi s postajno komisijo glede splošnega projekta za železnično zvezo od Ljubljane (državni kolodvor) čez Idrijo k Sv. Luciji-Tolmin: Vsled tega je določeno uradna poslovanje o delnih na Primorskem -ležečih progah od postaje Sv. Lucija-Tolmin do pri« mOrsko-kranjske deželne meje na dan 5. avg, 1910 in na naslednje dni in sicer v neposrednjem stiku z uradnim poslova-| njem na Kranjskem. Komisija se snide dne o. avanstat 1. ob 10. uri dopol. na kolodvoru v Sv. Luciji-Tolmin. .-, ;; ; ¦ ,,;..' Pomagala za projekt so pri ces. ki\ okrajnem glavarstvu v Tolminu v smislu S 13 minister.sitega ukaza z dne 29. maja 1880 drž. za k. št. .57, že razgrnjena na vpogled, kar je navedeno okrajno glavarstvo že razglasilo, kakor je treba. O tem se obveščajo udeleženci s pri-stavkom, da jim je dano na svobodno voljo priti h komisiji in v kolikor to že niso storili poprej, glede železnične smeri in nameravanih postaj, kakor tudi glede koristi in morebiti pridobljenih pravic obstoječih transportnih naprav ustno ali [Jisme-r no vložiti svoje ugovore in opomine. Novostrujarsko trobilo meni, da je vzrok temu, da ljudje plešejo, ker se je ljudstvo v zadnjih Časih Bogu odtujilo! — Strašno rohni zopet proti ple.su. Res je, da preveč plesa, ni prav, ali tu treba delati. pametno in previdno, ne pa isamo zijati in kričati. — Naj si vzamejo za vzgled stališče »Zveze narodnih društev*! — Mi branimo pismo, v katerem je povedano, kako je pred kratkim pri ustanavljanju podružnice »SI. Straže« plesal slakdoskrivno-stno ginjen v ženski družbi neki novostru-jarski nune! Ali se je Bogu odtujil?! — No, če se je ljudstvo odtujilo Bogu, je je treba pripeljati nazaj k Bogu. Ali je pripeljejo nazaj čuki, med katerimi so pristni tolovaji, Fridolini in oskrunjevalci? Ali pripeljejo ti naše ljudstvo nazaj k Bogu, kateremu se je odtujilo?! Anti ne! »Rdeči Prapor« se tiska sedaj v Ljubljani pri Drag. Hribarju. V tiskarni v Kranju je imel že toliko dolga, da ga niso hoteli več tiskati. Na vse načine agitirajo za svoj list pa ga ne morejo razpecati toliko, da bi izhajali. Kdo pa ho čital samo udri-hanje in pa bahato poveličevanje soe. demokratov, ki znajo edini vse; drug ne ve nobeden nič. - Pravijo, da bo pomagal »Rdeč. Praporju« dr. 'Turna z denarji, ki jih je nabral, ko je veljal za n a p r e d n ja-k a. Za ranjki »Delavski list« je bil potrosil že lepe novce, sedaj bo podpiral baje »Rdeči Prapor«! Novostrujarska hinavsčlna glede plesa. — Samo nanrednjake vidijo, da plešejo. Strašno ogorčene se delajo ti ljudski sleparji, ki pa nimajo nič proti temu, če klerika'ni župani dovoljujejo javne plese. Jeden prvih klerikalnih županov je župan v Št. Petru, ki je še pred kratkim dovolil javni ples. Prav nič se ne zmeni za ropo-tanje proti plesu po novostrtijarskem trobilu in to ga tudi pusti Čisto v miru. 'Torej odobrava to trobilo javni ples. katerega je dovolil klerikalni župan in ki se je vrši! na klerikalnem prostoru. Tu vidite v pravi luči novostrujarske ropotače proti plesu. Narodno podjetje. — Slovenci na Koroškem napredujemo, počasi sicer, a vendar le. In tak napredek v tužnem Ko-rotanu je vendar razveseljiv. — Pred par meseci je kupil grad Gamsenegg pri Gu-štanju (Gutenstein) z obsežnimi posestvi Slovenec g. Celestina. In ravnokar je kupil neki slovenski konzorcij vrelec kisle vode s posestvom vred na Tolstem vrhu pri Guštanju na Koroškem. ToistovrŠka slatina, do sedaj »Fettcn-gupfer Sauerbrunn« imenovana, je izborila namizna in zdravilna kisla voda. Predrznost laškega agenta. - Pišejo nam: V vas G., nedaleč od Gorice*je prišel k slovenskemu trgovcu ponujat milo zastopnik tvrdke Schieht. Trgovec, zaveden mož, mu je odgovoril, da ne mara kupiti mila od njega in sicer radi tega, ker se on drži strogo gesla: »Svoji k svojim«. Ko je vide! zastopnik, da ne odpravi nič z iepa, mu je zagrozil, da že preskrbi, da ne prod' niti košček mila ne Italijanom ne Nemcem. Upoštevaje, da je vas O. čisto slovenska in da se ne dobi v isti niti enega Italijana ali Nemca, se ni zdelo vredno našemu slovenskemu trgovcu reagirati na tako neumno grožnjo. Ko jeuvidel agent, da ne odpravi nič tudi z grožnjami, jo je popihal z dolgim nosom. Ako bi imeli pov-sodi tako zavednih mož, kakoršen je opisani v O., bi ne prišlo niti na um našim zagrizenim nasprotnikom, da bi vsiljevali razne tuje izdelke med naše ljudstvo. Iz Doberdoba nam poročajo, #da pošta ni dostavijo redno »Primorca«. Opozarjamo na to poštno ravnateljstvo, da napravi red. Lepe razglednice Savinjskih planin sta založila Goričar in Leskovšek v Celju. Razglednice predstavljajo: Kamniško kočo, Priscliaufov Dom na OkreŠlju (2), Slap pod Rinko, Iglo, Razglednice so jako lično izdelane ter morejo izborno služiti za povzdigo tujskega prometa po slov. planinah. Komad stane 10 v. — Dobivajo se po vseh papirnih trgovinah. <&pa1ftV Ki*g$&iisRi ilitM^Borhlr — Kakor smo izvedeli, je* pričel danes štrajk v Hilarijanski tiskarni. Uzrok na-meščenje nekega Hnotypista iz Italije! Po Gorici je hodil neki tuj človek, ka-. rerega je konLno^Eiiela*Hpoli.ciJa. Pravi, da se piše Frosien ter da je zlatninar in da je bival v Gradcu. Pri sebi je imel 14 j vinarjev. Konj je udaril S letnega K.arola Semo-liča v Japiljah pri Doberdobu. Dečka so prinesli v goriško bolnišnico. ' v Opozarjamo slav. občinstvo "na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Oorici lekarn; Pontoni-Ll-heri. V teh dveh lekarnah bo tudi ponučnu služba v Času od M. t. m. do 7. avgusta t. 1. Listnica uredništva: Og. dopisnikom: Radi pomanjkanja prostora smo morali več reči odložiti za prihodnjo številko. V Mavhinfah se je vršil v nedeljo 24. . m, ustanovni občni zbor »Sokola«. fveza narodnih društev. Pevsko In bralno društvo »Ladi|a« v Devinti priredi, kakor že naznanjeno, dne 21. avgusta veliko narodno ..slavlje. *Ladi-ju bo praznovala svojo desetletnico in ob tej priliki razvije svojo novo zastavo. •-• Hrabro je branila »Ladija« slovensko posest v Devimi, morje je bilo večkrat nemirno, in zaman so se zaganjali "juti valovi vanjo. Zdi se kakor da bi jo bili ti napadi le še okrepili. Za to slavlje se že vrše velike priprave. Okoličanska društvu se udeleže tega slavja v velikem številu in tudi druga društva, oddaljenejša, ne izostanejo, tako da bo 21. avgust pravi narodni praznik v Devinti. Bralno društvo v Sv. Križu je moralo svojo veselico prenesti na 7. avgusta. Na to veselico opozarjamo cel ajdovski okraj, saj bo to delavno in žilavo društvo obhajalo petiudvajsetletnico svojega obstanka. Bralno in pevsko društvo »Tomai« v Tomajii priredi dne 7. avgusta večjo veselico s sodelovanjem n društev. Vspored veselice se objavi pravočasno. Pevsko društvo »Veoček* v Dutov-Ijah priredi jutri v nedeljo .11. julija 191». s sodelovanjem mnogih bratskih društev veselico z zanimivim in bogatim vsporedom. Med točkami svirajo tambu-raši i/. Repeutabra. K obilni udeležbi vabi odbor. Trgovsko-obrtoe in gospodarske vesti. Odjtfs davkov. — Kmetje, sedaj je čas se pobrigati za to, da se vam davek odpise. Vse mogoče nesreče so prišle nad vaša polja, vaše vinograde* vaše sadovnjake. Obrnite se takoj na župane in naznanite jim škodo, ki jo trpite na polju, v vinogradu, sadnem drevju ali drugje (bodisi po mrčesu, toči, plesnobf, peronospori itd). Zahtevajte od župana, da škodo takoj pregleda, cepi in pošlje zapisnik glavarstvu. To naznanilo na glavarstvo je kole-ka prosto; opisati se morajo v njem po* škodovane parcele in visokost škode, in zahtevati se mora od glavarstva obenem, naj takoj odredi ceirilno komisijo. Davek se odpiše: če ogenj, suša ali občutna mokrota, toča, povodenj. mršja fcalega, ali tr-tna uš uniči vsaj četrti del navadnega pridelka pri dveh hektarjih zemlje; pri posestvih, ki merijo več ko dva orala, se odpiše davek, če je pridelek uničen v ob* segu vsaj 1 ha. Tudi če povodenj uniči po-žete poljske pridelke ali pa če se pridelki po naravni poti na kak drug način deloma ali ali celotno uničijo, če so spravljeni že pod streho ali pa na prostem; se davek odpiše. Potrebno pa je, da se vsako škodo takoj preceni. Zato: davkoplačevalci, kakor hitro se škoda zgodi, takoj naznaniti županu, in vi župani, takoj ceniti in poročati glavarstvu! '< Nizke vinske cene. — Proti ogrskim umetnim vinom. —' (I z V i p a v s k e d o- 1 in e). — Ako se naše..gospodarske razmere kmali ne zboljšajo; pridemo gotovo do gospodarskega razsula. Največi udarec so nam sramotno nizke vinske cene. Posameznik proti temu ničesa n« zmore, za--to~&-bilo -zaleti, da bi se potom naših vinarskih zadrug združiji v veliko, mogočno akcijo,' ki bi ha merbdajnern fnestu izpo-slovala, da se uzrok tem žalostnim-razmetani odstrani. , Skoraj vsakdo ve, da uzrok našim propalim cenam so ogrska vina, ali nenaravna, ker ta ne morejo konkurirati z našimi milimi vini, pač pa znajo, Ogri svoja slaba vina popravljan s "pfotizatvbnitTnii sredstvi, kakor so saharin, zatran i« razne druge primesi'. Tudi je znano, da tabrici-' ranje umetnih vin, ki še nikdar niso videla trte. se na Ogrskem še nadalje vrši. Taka vina se izvažajo na Dunaj in v severne kraje naše države, t je, kamor bi mi lahko oddajah svoja poštena, naravna vina; v-sled ogrske konkurence pa z našim blagom ne moremo tje, Zato bi bilo nujno potrebno, ako se o tem ni še ničesar storilo, da bi se nemudoma zbrali! v • , V Sarajevskem mestnem zastopu so odstopili hrvatski in židovski'starešine, ker so hoteli Srbi mesto prvega podžupana. Sedaj je v občinskem uradu vladni komisar. Razne Vesti. Letošnje cesarsko vojaške vaje odpadejo. ~ Vzrok tej odpovedi je konjska kuga, ki razsaja v • področji! 20, vojnega zbora. Tržaški mestni svet je sklenil poslati cesarju za 80-Ietnico udanosttib izjavo ter dovoliti 100.000 K za fond zoper pote-' puštvo. Nečloveški oče, --¦ Kmet Bubak ..v . Felso-Viskog na Ogcrskcm .je udaril syb-jega petletnega sina s sekiro po glavi ju ouesvesčenega otroka obesil. Nečloveške« ga očeta so zaprli. XIII. kongres učiteljev slepili se vrši na Dunaju. Zavod za slepce na Dunaju je bil ustanovljen leta 1Š84, Razstavljena' so tudi didaktična sredstva za poučevanje in za dela slepcev. Lov na londonskega doktorja Crippen. Kakor znano, je dobila policija v kleti tu-beglega zdravnika Crippen-a dve z apnom pokriti, že skoraj razpadli genski trupli -r: ženo in ljubico zdravnika^ Crippen ie ttbe^ žal s svojo stenogVafisfko Neve. Policija meni, da je na Indiji »Montrese« odplul v Kanado v Ameriki. Na ladiji »Laiireiittr« ; je sledil najboljši detektiv angleški DoV. S pomočjo brezžičnega brzojava so'. •¦ do-! gnali, da je morilec Crippen res na »Mon-trnsi«. Danes ali jutri se izvrši aretacija. Cel svet nervozno zasleduje potovanje o-l>eh ladij in morebitne senzacije. Spodnje nemška banka v Dortmundu je propadla. Ravnatelja Ohma je policija aretirala, ker je napačno bilanco napravil. Ohm je ime! 140.000 mark letnih dohodkov. Preglednik Siegmund Hartvvig je ulekel. Polno drugih manjših nemških bank. ki so v zvezi s spodnjenemško, bo, tudi propadlo. ! Ogrske razmere. — V vseh kopališčih, m Ogrskem so igralnice, kjer se igra prepovedane igre. V Bartfcldu je izgubil neki trgovec vse svoje premoženje. Lastnika^ rgralmceje naprosil ^,-raajlo Posojilo, kar m*** lastnik ^i^rbvec fefi^zlr; da naznani vso zadevo policiji in lastnik igralnice mu je mirno odgovoril: »Policija sem jaz, moje? ime je Ba-rcš, iJolicijski'ko-. misar!« ¦;,•-•.'• Govor s poštnimi znamkami — raz-žaljenje veličanstva? — Kakor znano, se nekateri učijo »govora z znamkami«,,.in potem tudi na ta miČin korespondirajo. ~-»Oovor« obstoji v različnem položeniu<: znamk. Sedaj je vse prijatelje te neme »govorice« zadel hud udarec V obliki razsodbe okrajnega sodišča* y Kdtoru-.z) dne 4. % m., ki prepov,duje oddajo neke iluštro-vane dopisnice adVesatu/kerjir bil na njej ; z znamkami'tizRt&isti ljuYave|;goi)riičeI ; da' je š tem za|rfešeno.iirazžalj^nje>veličan-stya*po § 63,it""z.i;"r'" '"'¦ [^ Poskusi z brezžičnim brzojavom. -^- > Vivbzu;za,pjpp vlaka^; ki;Vozi:iz"Lpn-dona.v Srigfitoh, so postavili aparaf za . brezžično,telegrafijo.Med vožnjo jeaparat ¦ oddajal in sprejemal brzojavke. Vsi poskusi sq se posrečili,¦*;..-,. ¦¦¦...lli;t„i„i Zrakoploviia družba ;v- konkurzu;,..—; Hiter razvoj zrak;pplqvstya je; provzročil nekako, epidemijo..-Povsod se, ustanavljajo zrakdplovne družbe, mnoge nimajo zdrave '' podlage.in tako je šla te dni v praždanih' taka zrakoploviia" družba ne5 v 'zrak, ahl-,pak v konkurz. -.„.¦'. •..:,.,/ Drag svetnik. - Karol Boromejski.! nedolžni, vzrok papeževe enciklike; je.bil,. povzdignjen v svetnika od papeža Pavla ; V. Rodbiijpjimilanskega nadškofa fk sijiala čast, da ima enega iz svoje rodbine med svetniki, 300.000 frankov. , , , Duhovnik in učitelj voditelja ulomllcev> -V vasi Oatesti na Romunskem so zaprli tamošnji župnik Mihail Urscanu in učitelj StanišiaV^ojjescu. Oi-a sta za0rtd in sta tudi priznala zločine. V župnišču so izkopali mnogo dragocenih stvarij, katere je zakopal ;:upnik, ker jih ni mogel'še prodati. • Mali oglasi. Rajmaajia pristojbina stane A0 tU. Ako je oflhs obsetaejM k r»«oni sr vsako besedo 3 vtn. Kajpripravnejse jiiMortranje,ia trgovce io obrtnike. Odda st (^1,™'''''°™*' ""'': * """' iMtmilll ». «j lit, nua»tr. Ivan Ktavas na Kotu fl. H. [}»)» n ImMI. || sedlarska delavnica in Wtiga rais-ličnih konjskih vpreg za lahko v:>|$i:\pa težko V ^ip^njo; dalje * ima v zalogi različne konjske potrebščin e,: potovalne potrebščine- kal^or; :kpv-čege, torbice, denarnice, listnice ____/_ itd. — Izvršuje in aprejma v E^^^^ popravo različne koleseljne in X^^^^ ,=•¦¦¦ v,..- kočije. '..-.......... Poprauila se Izuršujejo točno. SkV* Cene zmerne: »*i»»»»»##»»»»^#» llstiiiiovljon« tviilka 1300. j. Tovarniška zaloga usnju ter potrebščin za čevljarjem — Usnje za sedlarje in fciiJfgoVeze i. t. t Čtc: i Rimske toplice U IrŽiČU (Monfalcone) Primorsko. Stalna temperatura 38—40°. Učinkuje proti revmatizmu, protinu, bolečinam v bedrih, živčnim boleznim itd. ___-Zdravljenje pod zdravniškim nadzorstvom. — Avtomobilni omnibus.------ Cenike in pojasnita daje brezplačno ravnateljstvo kneza Aleks. Thurn in Taxio-a v Devinu (Primorsko). Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah j v delavnici in trgovini i gotovimi oblekami ; == flnton Kmšič, == krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v iaslni hiš.) Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouosli iz avstrijskih in angiežkiii louaren naj-razIčnejSh za vsaki stan. Agro- Merkur v Ljubljani/ (jpadoi prostori |Jaoez ^ifrdioova ulica šM. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kieti v Ljubljani in Trstu. Agro- Merkur je trgovcem in gostilničarjem jtd.r zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo < ¦ vanje blaga " POZOJi! Umetna gnojila,gajica, žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna viua! — Sir, maslo. Žita, moka, olje, itd. Agro-Herknr preskrbi sploh vsaEo blago. — Agro-Ierknr knpnje vse pridelke ,.... . , • : in izdelke. '*,/ €ene najugodnejše! Postrežba točna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke I I I t I Lekarna Gristofoieftš f v Gorici. • ŽELODČNE KAPLJICE J A • i znamko sv. Antona Padovanskega. % Zdravilna moč teh » kapljic je neprekosl jiva. | M — Te kapljice Trodijo P Te dno prebavljanje, Ce se jih dvakrat na dan po jrdno žličico popije. ukrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem časa omo- ! Varstvena J tica is životna ienost (mrtvest). Te m I ˇ kapljice tudi store, da človek raji je. A J Cena steklenici 60 vin. f \\ fFistofoleftijeva pijača iz kine ¦ t Slavno občinstvo pozorna svetovnoznane Pfaffore šioalne stroje l Pfafiovi Šivalni stroji so dosedaj neprekosljivi na celem Pfafiovi šivalni stroji so izdelani precizno in jz najtrd-" :-.-¦ nejšega jekla. Pfafiovi Šivalni stroji tečejo na krogljicah kakor dvoko- lesa zelo tiho in brez vsakega ropota. PfaiOfi iftvalni stroji šivajo najfinejše, kakor tudi najmočnejše blago. Pfafiovi šivalni stroji so tudi najbolj pripravni za umetno . . , ... , vezenje, krpanje nogovic in namiznih prtov. Ine Stroje uporabljajo vsi narodi v starem in v novem svetu. Jlih strojev je na milijone prodanih' sirom sveta. ¦-'¦".•'•. sPi°l! 1rW*M! so dandanes neprekosljivi glede trpežnosti in vstrafnosti. Ha^Ti iivaM Stroji tvorijo lepo opremo v vsaki moderno meblirani sobi. - - ¦',. ^udoliošttb ' 'ahk° -'' °^da'!n :^ tak°i ,ahko prepriča omenjenih Zatorej opozarjam vnovič si. občinstvo, na to svetovnoznaiio znamko BPfafftf, ikdor si nabavi šivalni stroj z znamko „Pfaff«, si ne bo želel nikdar več 'drugačnega šivalnega stroja. Edina zaloga angleških dvokole* znamke »Premier«' ter vsakovrstne potrebščine za šivalne stroje in dvokolesa. Kdiiui zaloga in zastopstvo za Gorico in okolico JOS. Dekleiia, aoiacB. ma0inratM um iteo. i. A M r/P P73 »bjuuijsi pnpomocoK pri f lil iGlcia, zdravljenju s trski ni m oljem. J Eia steklenica stano 1 k.ano 60 vin. # ; i Naznanilo. Naznanjam si. občinstvu v me&u in.na deželi, da mi je podelilo c. kr. nnmesthiSLvo v Trstu, glasom odloka 7. dne 25. junija 1910., &lv.-<». lil.— 372 6 zasebno koncesijo za posredovanje v vojaških zadevah. Kdor torej potrebuje tozadevnih nasvetov, sestavljanja predpisanih prošenj na vojaške oblasti itd. naj se obrne z zaupanjem na podpisane" a. Pisarna se nahaja v ulici Morelli št, 45, H.. nadstr. — Uradne ure od 9.— 12. dopoldne. . ^^^mmmmt^mammmm^^^ . marcclij Kronegfler vezem Si drližbiTv^nŠtt*$l^^ P?a,M«a »Ni * ** C' kr' do?obr- «lW« M*HWJll ˇ p. (prej vezem oarovan družbi sv./Ctrila in M'eto'dalcfvaTodstotka! ' pri c. kr. okraj, glavarstvo v florici). Otvoritev hotela. Uljudno naznanjam, da sein otvoril na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, prenovljen hotel „Stol". Hotel s Hi sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih, postregel bouem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago. Razgled in lega krasna. — Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prjjazi?o vpošfevaiu>. Z odličnim spoštovanjem HlobElI Zajec. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rihluiii.skili barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno in debe o. D Rihenberku ob državni železnici se je -olvorila restavracija s prenočišči »Goveriiii" krasna lega v bližini kolodvora. Točilo se bode najboljša domača bela iti črna vina. „Pi-azdVoj". Dobra domaČa hotilnja. Se toplo priporoča gg. izletui-kom in letovižčaijem. A. vi Berini Gorica, šolska ulica št. » uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste Mjtiljils tvrifc iz Istrt, Oaliririj«, Mitfettt, Beri Ia Het b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, i'12, im i-28, 1-36, H4, i'60, T80„ 2'-, 2'40, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno, Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ——--------- mila in sveC------------___ Cene zmerne.