C. C. Postale. - Esce ogni mercoledt e venerdt. - 19 maggio /926. Posamezna številka 25 stottnk. Izhaja: vsako sredo zjutral in petek zjutral. Stane za celo leto 15 L. » polleta 8 » > četrt leta 4 » la inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se t ^ ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 37 V Gorici, v sredo 19. maja 1926, Leto IX. Nefrankirana ptsma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprel. List izdaja konsorci) »GORIŠKE STRAŽE*. Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Riva Piazzuto štev. 18. Uprava in uredntštvo: ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308. Viharni govor poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu. Pretekli četrtck je imcl poslancc j Bescdnjak v rimskem parlamcntu j govor o našem šolstvu. ¦ Ko je stopil na oder govornikov, se mu je približal Starace, znani napadalni fašistovski poslanec, in sedcl na stol prav tik govorniškc tribune ter jel od blizu pazno mo triti Besednjaka, ki je pričel: Gospodje poslanci! Ni lahka in prijetna stvar za j poslanca slovanske narodne manj* sine govoriti k proraeunu prosvete, a izvršiti moram svoio dolžnost. Zbornica in dežela naj znata, kako sodi naše ljudstvo o šolski politiki fašistovske vlade. V svo* jem govoru hočem razložiti lc gola dejstva in tako začnimo. Solska zakonodaja, ki io je bil uvedel minister Gentile, ie zatrla vse slovanske ljudske in srednje sole v Julijski Krajini tcr prcvrgla kulturno življenje našcga ljudstva. (Hrup in krik v zbornici.) Starace, (ki sedi poleg Besednja* ka): Če boš govoril neumnosti, pazi! Približajo se kvestorii in prcgo* vore Staraceja, da zapusti mesto in se poda med ostale poslancc v sre* dino zbornice. Besednjak (nadaljuje): Proti vsem vzgojnim načelom, ki so jih priznali in sprejeli vsi vzgojitelji omikanega sveta — in tudi italic janski — ste odpravili govorico otrok kot ueni jezik in jo ponižali na neobvezen predmct, kakor je recimo pies ali petje. (Skupina poslancev, ki stoji de* sno od Besednjaka zaene ropotati in vpiti. Vse preglašuje mogočni glas Staraceja.) Besednjak (počaka malo in nato povzame): To so bile slavne do* datne ure, za katcre so morali slo* vanski starši delati še posebne prošnje, medtem ko je bil italijan* ski jezik, ki ga ljudstvo ne razume in ga ni zahtcvalo .. . Glas: Se boste že naučili itali= janski! Se morate naučiti. Lapi: Tako je! Mussolini: Govorite dobro itali* janski, saj vidimo, kako govorite Vi. Besednjak: Toda jaz nisem kmet ali šestletcn otrok. Mussolini: Otroci imajo izredno lahkoto z jezikom. Besednjak: Bi rad vidcl, gospod ministrski predsednik, ali bi se Va* ši lastni otroci hotcli učiti mesto itali janščine n. pr. angleščine. Poslanec Ricci: Govore izvrstno italijanski in služijo v prostovoljni milici, dragi gospod! Predsednik zbornice: Ne spu= šeajmo se v učcne razprave! Nada* ljujte poslanec Besednjak! Besednjak (nadaljuje): ... med* tern ko je bila italijanščina za slo* vanske otroke po zakonu obvezna. Neobvezno pouecvanjc materi* nega jczika (par ur na teden) je bilo vse, kar nam je ostalo od po* nosnega šolskcga ustroja, ki ga je bil izgradil naš narod z velikimi napori tekom encga stoletja. (Ko= pot in vpitje.) To neobvezno pou* čevanje je služilo ministrstvu pro> svete za nekako slepilo, da bi vam površni ljudje verjeli, da spoštuje* te materin jezik slovanskeüa prcbi* ; valstva. »Mi spostujemo in častimo j va.š jezik!« ... j Poslanec Cian (ki je mislil. da Besednjak hvali itali janščino, začne kriliti z rokami in divje vpiti): Je* zuit! Saj scm vedno trd.il, da si pre* friganec! Hinavec, jezuit! (V zbor* nici nastane hrup in krik.) Besednjak: Lc počasi! Saj ne ve* ste, kaj hočem reei. Predsednik zbornice: Nadaljujte poslanec Besednjak! Besednjak: »Mi spostujemo in eastimo vaš jezik! Saj smo vam da* li dodatne ure!« so vzklikali te* kom mojega zadnjega govora (Mus* solini se smeje) nckateri poslanci od vladne večine, ki so bili tako dobri, da so me poslušali. (Medkli* ci, ki jih v splošnem šumu ni mo* ^oče razumeti.) In medtem ko so doneli v tej zbornici taki vzkliki in se je minister Casati tu hvalil z dodatnimi urami, so ßazila šolska oblastva v naših krajih žc na celi erti zakonske predpise o pouceva= nju našega jezika. Predložil sem nasledniku senatorja Casatija, to sc pravi gospodu Fedeleju kako desctorico interpelacij, (mcdklici, nekatcri poslanci se začnejo raz= govarjati, Mussolini se smeje) v katcrih sem obvcstil ministra, da se v naših krajih krši dan za dnem šolska postava. Naprosil sem mi* nistra Fedcleja tudi za dva razqo* vora in mu izročil listo, na kateri je bilo zapisanih nič manj ko 65 šolskih obein, kjer oblastva niso hotela izvrševati zakona in so sa* molastno zatrla dodatne ure. Rekel scm ministru, da ^rc za fašistovsko postavo, dejal sem mu. da bi mo* rali fašisti spoštovati vsaj zakone, ki so jih oni sami ustvarili. .. Balbo: In kaj je odgovoril? Besednjak: Strpite vendar malo. (Smeh.) Izjavil scm ministru, da kdor ruši zakone, ruši državo. za* kaj država ne more imeti drutfe podlagc kakor zakonitost, iz katc* re izhaja očividno ves red v dru? žabncm življenju. (Fcdele postaja nemiren in jezno nekai mrmra.) Kazložil scm mu, da se prebival* stvo nezakonitosti upira in da so v nekaterih istrskih obeinah izbruhs nile šolske stavke ... Bilucaglia (istrski fašist): Ni res! To pripovedujete vi! Besednjak: Vam imenujem n. pr. obeino Sv. Peter v Šumi. (V zbornici nastane splošen hrup, vsi vpijejo vprek. Mussolini, ki je zelo pazno poslušal, se skloni k mi* nistru Fedeleju in ga nekai sprašu* je. Ta razlaga in maha pri tern z ro* ko. V obraz je rudeč od nevolje.) Besednjak (nadaljuje): Vsi moji razlogi so bili zaman. (Mcdklici in dolgotrajcn hrup.) Kakor vedno ... P'redsednik zbornice: Poslanec Besednjak, nadaljujte svoi govor! Besednjak: Cle mi delaio medkli* ce... Predsednik zbornice: Nc ozirajte se na medklice! Besednjak (nadaljuje): Uspeh mojega posredovanja je bil zelo znaeilen: starši, ki se iz zdravega in hvale vrednega čuta pravice niso marali ukloniti nezakonitosti, so bili kaznovani z globo, doeim so resnični in zavedni rusitelji zako* nov: učitelji. šolski nadzorniki in šolski skrbnik ostali vsi nekazno* vani, čeprav so ... Minister Fedele: Oni so na odli* čen naein vršili svojo dolžnost. (Zbornica ploska.) Besednjak: Jemljem na znanje izjavo ministra prosvete, ki trdi, da je dolžnost, in sicer odlična dolžnost državnih oblastev teptati zakone. Minister Fedele: Naša dolžnost je vzgajati po italijansko italijan* ske državljane. Besednjak (povzame govor): Ti državni uslužbenci — pravim — so ostali vsi nekaznovani, eeprav so bili prise^li na svojo cast, da bodo spoštovali zakone in pazili na njih izvrševanje. Minister Fedele je s svoie strani smatral za umestno, da krona za* početo delo, in je s kraljevim odlo* kom*zakonom od 21. novembra 1925 odpravil dodatne ure v novih pokrajinah. Minister Fedele: Dodatne ure so bile le slepilo, hotel sem biti odkri* tosreen. (Zbornica ploska.) Besednjak: Zelo sem hvaležen zbornici, da ploska radi odprave dodatnih ur, zakaj to ploskanjc za* lcže vcč ko 100 mojih govorov. Mesto, da bi nam dal pravico — nadaljuje Besednjak — je minister uzakonil nezakonitost in raztegnil krivico na vse obeine Juliiske Kra* jine in Južnega Tirolskega. Glas: Ne pretiravajte! Minister Fedele: Ali nam hočete odrekati pravico, da delamo za* kone? Besednjak: Ugotavljam le dej* stvo, da se je spremenilo v zakon, kar je bilo prej nezakonito. Vi ste uzakonili protizakonitost. Mi smo lahko ministru tudi hva* ležni za božieno darilo lanskega le* ta, zakaj prineslo nam ie veliko korist: vničen je vsak zunanji videz in pred vsem svetom ie razgaljen raznarodovalni znaeaj (hrup in vpitje) vaše šolske politike. Dudan: Toda vi ste Italiiani! Ali nočcte še tega razumeti? Besednjak (se ne zmeni): Le po* vcjte mi kak drug razlog, s kate* rim bi mogli pred javnostjo opra* vičiti odpravo tistih bornih dodat* nih ur, v katerih se je še poučeval nuš materni jezik! (Hrup.) Mislim vsaj, da ne bo hotel mi* nister prosvete trditi, da ie naredil to iz obeudovanja in spoštovanja za naš jezik. Razmere so scdaj popolnoma jasne, vsaka dvoumnost je odslej izključena. Minister Fedele: Tako ie! Besednjak: Stojimo pred dej* stvom, da se smejo ali bi se smeli dancs v Italiji Angleži, Francozi in morda tudi Kitajci neovirano učiti v zasebnih šolah svojega jczika in gojiti svoje slovstvo, doeim nad pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki so italijanski državljani, ki plačuje* jo davkc in služijo v italijanski vojski, nc morejo tega storiti ne v državnih in ne v zasebnih šolah. (Ropot in vpitje.) Dudan: In še ne ncha! Ali ne bo* ste že koneno razumeli. da ste Italijani? Minister Fedele: Kai bi bila Av* strija naredila z našimi šolami, ko bi bila zmagala? Besednjak: Ne vein. Sicer smo bili mi Slovani proti Avstriii. Vem pa, da ste vi vse slovenske in hr* vatske zasebne sole iz pred vojne — izvzet je en sam slueai — zatrli in da so oblastva vse naše prošnje, da bi zopet otvorili kako zasebno solo, gladko odbila. Glas: Prav so naredila! (Ploska* nje.) Besednjak: Vaše ploskanje bo napravilo našemu ljudstvu gotovo zelo dober vtis. (Hrup.) Gladko so bile odbitc tudi vse naše prošnje, da bi ustanovili slo* venske otroške vrtce. (Skupina po* slancev na desni začne ropotati.) Ricci: Ustanovili smo krasne ita* j lijanskc vrtce! Besednjak: Tega ne tajim, a so italijanski in ne slovanski. Glas: Živimo v Italiji! Besednjak: Pa to vendar znamo! Ali govorim jaz morda o ljudstvu, ki živi na Kitajskem? Naš jezik je koneno jezik vaših sodržavljanov in ne jezik tu jcev ... (Medklici.) Giunta: Izselite se čez mejo, tarn je še mnogo prostora. Besednjak: .Mi bivamo na naši rodni zemlji! (Nadaljuje govor): Krivične raz* mere, v katere je zagazila slovan* ska manjšina Julijske Krajine po objavi šolskega zakona iz leta 1923., se niso torej prav nič zboljšale, tcmvcč postajajo čedaljc težje, kri* vica se širi od naprav na osebe. To dokazuje ravnanje z učitelji slovanskega rodu. Gre za ljudi, ki so vajeni discipline in ki so nau* čeni izpolnjevati vestno zakone. Tudi pod novim šolskim redom so oni vršili dolžnost, ki je naložena državnim nameščencem. kakor so to šolska oblastva sama ponovno priznala. Ti možje so kljub svoje* mu pravilnemu in poštenemu pona* šanju podvrženi posebno v zadnjih časih najtežjim moralnim mukam. (Sum.) Pred par mescci so dobili na Goriškem vsi poziv, naj se vpišejo v Fašistovski šolski sindikat. Nji* hova organizacija je odgovorila, da sc bodo slovanski učitelji ypisali vsi v sindikat* ako bo tako določil zakon ali pa ukazala via da. Minister Fedele: Vam bi bilo se* veda ljubše, da bi se vpisali v sin* dikat v Zagrebu. Besednjak: To je Vase mnenje. Ne poznam nobene organizacije v Zagrebu. Minister Fedele: To ni moia trdi* tev, temveč resnica. (Hrup.) Besednjak: Vidim, da ste zelo poučcni in da poznate tudi stvari, ki ne obstajajo. (Nadaljuje svoj govor): Odgovor učiteljev je bil korekten (pravilen) i in ljudje značaja in časti niso mogli drugaee odgovoriti. Toda njih od* govor je povzročil med voditclji sindikata v Vidmu pravcato po* buno. Z dejanskim sodelovanjem šol* skih nadzornikov, didaktienih rav* nateljev in s tifiim odobravanjem ali dopuščanjcm šolskega skrbnika v Trstu so bila sklicana na Gori* škem uradna zborovanja slovenskih Stran 2. »ÜOR1SKA STRA2A« učiteljev in učiteljic in ko so jini zagrozili, da zgube kruh ... Minister Fedele: Ni res! To je nercsnično. Solski skrbnik ni nikdar zagrešil sličnih stvari. (Komen* tarji.) Besednjak: Pravim, da ie take stvari dopustil. Minister Gentile: Morda gre za kak posamezni slučaj. Gemelli: Italija je edinstvena dr* žava in ne mešanica, kakor ste bili vi Nemci v Avstriji. To deistvo je zapisano. Vi imate zastarclo du* ševnost. Besednjak: Sedaj ne govorimo o mešanicah, temveč o šolski politi* ki. (Nadaljujc govor): ...in ko so jim zagrozili. da jih pošljeio z rod* ne zemlje čez mejo, so jim predlo* žili v podpis izjavo, v kateri bi rao« rali prositi nele za vpis v sindikat fašistovskih učitcljev,... Minister Fedele: Sindikat nc ob* stoji! Besednjak (sc ne zmeni): ... tcm> več bi morali tudi zatrditi na svojo cast, da so zapustili lastno slovan* sko organizacijo in da odobravajo celoma šolsko politiko fašistovske vlade! Goli vpis v sindikat — so rekli — da ni zadostcn in so ga od* klonili. Kako se more, gospod je poslan* ci, zahtevati v poštenju od slovan* skega učitelja, da izjavi s svojim podpisom... (v zbornici nastane dolgotrajen vik in ropot, Besednjak se ustavi in čaka, da se poležc ncmir.) Predsednik zbornice: Vas prosim, da nadaljujete. Besednjak (s poudarkom): ... da izjavi s svojim podpisom in na svojo cast popolno odobravanje, da so zatrli njegov materin iezik v soli? Predstavljate si, gospodie, mo* ralni boj v duši petdesetletnega moža, ki ima ženo in otroke: z ene strani čuti v sebi dolžnost očeta, dolžnost, da prehrani ženo in otro* ke, da jih ne vrže na cesto, z druge strani se pa buni in upira v njcm njegovo moško dostojanstvo, nje* gov čut časti, da bi podpisal na svo* jo cast izjavo, ki je lažniva! Gemelli: Italijan bi se raje iz* selil! Mussolini: Vi dramatizirate. (Vi opisujcte stvar v preživih barvah. Op. ur.) Besednjak: Izroeim Vam, gospod ministrski predsednik, lahko izvod take izjave. Mussolini: Je že prav. Bo najbrž resnično, toda Vi dramatizirate ves prizor! Besednjak (nadaljujc): Kakšen dobičck ima sindikat fasistovskih učiteljev od članov. ki so sprejeli tako moralno ponižanje in zavrgli svoj značaj ter se vpisali v sindikat samo radi tega, da zagotovc druži* ni kos kruha, je težko razumeti. Tak je ob kratkem položaj na? šega šolstva.. Minister Fedele (bruhne razbur* jen): Kar Vi trdite, je povscm ne? resnično! Vi morate vedeti, da ni mogoče prisiliti učiteljev v nobeno organizacijo! Se lahko vpišeio, toda iz Iastne voljc, svobodno, v polni in brezpogojni svobodi vesti. Besednjak: Tem bolj ic treba zato obsojati postopanje, ki sem ga opisal. (V zbornici nastane iznova ro* pot, Besednjak nadaljuje v največ* jem hrupu svoj govor): Zakaj plačujemo davke? Mi pobijamo sedanji šolski sistcm ncle zato, ker je v kričečem na* sprotju z naravnimi pravicami na* ših družin (šum in vpitje) in z na* čeli krščanstva, ki jih nobcna vlada in nobena država ne morcta uki* niti ali spremeniti, tcmveč tudi radi tega, ker nasprotuje vsaki socialni pravičnosti. Naši nazori ne pripuščaio, da bi državljani slovanske narodnosti bili samo molčeči davkoplačevalci. (Fedele pritrjuje z glavo.) Oni jem* ljejo sicer nase vse finančne žrtve, ki jih nalaga zakon, in dajeio v ob< liki davkov del svojih žuljev drža* vi, zato stavijo pa z neoporckljivo pravico zahtevo, da se niihov dc* nar uporablja v skladu z niihovimi potrebami, interesi in želiami. Dudan: V javnem življenju Ita* lije so samo italijanski državljani, ne morejo biti drugi nego italijan* ski državljani! Besednjak: Kaj sem pa jaz? (Smeh.) Predsednik zbornice: Nadaljujte, poslancc Besednjak! i Besednjak: Mi Slovenci in Hrvati plaeujemo vsako leto par milijonov lir šolskega davka, ki iih minister prosvete trosi nato za vničcvanjc slovanskih šol in za borbo proti našemu materinemu ieziku. Minister Fedele (vzkipi in zavpije z moenim glasom): Toda iaz ne po* trosim v ta namen niti vinarja! Sole se pa vzdržujejo z denarjem države. Besednjak: Država jemlje seveda denar z oblakov ali ga pobira na drevju. Davke plačujejo državljani, jih plaeujemo mi. to ie naš denar. Minister Fedele: Italiia poprav* Ija ravnokar sole v Istri, ki so bile v klavernem stanju .. . Besednjak: Gospod minister, jaz ne govorim o poslopjih in o zido* vih, temveč o jeziku. Ko bi bilo šolsko prašanje prašanje zidovja, bi se lahko sporazumeli.. . (Hrup.) (Nadaljuje govor): Taka politika je v brezpogojncm nasprotju z vo* ljo in z življcnskimi potrebami slo* vanskih davkoplačevalcev, taka po* litika je nemoralna. (Medklici, pro* testi, minister Fedele dvigne raz* burjen roke.) Vi, gospod minister, nas silite, da vam plačuicmo letni tribut (Ictno dajatev, uredništvo) in nas s tem tudi silite, da vam mi sa- mi pomagamo pri lastnem raznaro* dovanju. (Komentarji.) Če nam ne maratc vrniti šol, ki ste nam jih vzeli, in vpcliati v dr* žavne sole učni jczik prebivalstva, vraeajte nam vsaj tiste miliione, ki jih Icto za letom (hrup, medklici) dajemo v državno blagajno kot šolski davek in dovolite nam, da organiziramo tako sami z lastnim denarjem svoje sole. (Ropot in krik.) Ko sem čital kraljevi odlok * za* kon od 31. januarja 1924 St. 472, sem zapazil v prvem člcnu, da pred* videva in dovoljuje vlnda v Čire* najki in Tripolitaniji za grudorodne državljane mohamedanskc vere a* rabskc sole. Dudan: Toda to niso italijanski državljani, to so podložniki! Glas: To ni Italija, temveč kolo* nija. (Hrup v vsej zbornici.) Besednjak: Vidite torej, da za* htevamo prav malo. Predsednik zbornice: Gospodje poslanci. nc delajtc medkliccv! Besednjak (nadaljuje govor): Ra* di plemenskih razlik, ki so v Afriki, priznava vlada potrebo, da obstoji poleg italijanske sole tudi arabska. Predlagam, da se raztegnejo ta načela šolskega sistcma v Libiji na slovansko manjšino Juliiske Kraji? ne. (Sum.) In vam lahko rečem, da nisem stavil tega predloga iz ironi* je (zavoljo zafrkovania, uredni* štvo), temveč radi obrambe naše narodnosti. Glas: Kakšnc narodnosti? (Za Italijane je narodnost in držav* Ijanstvo isto. Uredništvo.) Besednjak: Recite pa našega je* zika. Kakor vam drago. (Hrup.) (Nadaljuje govor): Mi sprcjema* mo kakršenkoli predlog in kakršno* koli rešitev, le da se zaščiti naš je* zik in se zagotovi svobodni razvoj naši kulturi. To je naša neoporečna eloveška pravica! Tako nas uči z jasnimi in prepri* čevalnimi besedami eden vaših mož, ki je danes član vlade in katerega oscbno cenim. Glas (nekega poslanca): Hvala lepa! Besednjak: Nisem vedel. da ste vi minister. (Smeh.) (Nadaljuje govor): Minister za notranje zadeve gospod Federzoni je imel 24. septembra 1923 na obč* nem zboru društva Dante Alighieri v Padovi otvoritveni govor, v kate* rem je rckel: »Ščititi italijansko narodnost, to se pravi: jezik, običaje, kulturo, za* vest, je za nas bolj ko narodna dolžnost človeška pravica, ki sc ji ne moremo odpovedati. In nihče ni* ma poštenega vzroka, da bi videl v taki (naši) nameri nevarno ali so* vražno miscl.« V duhu teh zdravih in poštenih načel vršimo naše delo. Glas: Kaj ima opraviti izjava Fcderzonija. Besednjak: Spada sem. Ponav* ljam, kar sem že rekel v zadnjcm govoru: kar velja za vaše pleme, velja tudi za naše ... (Velikanski hrup.) Arrivabene: Ne velia za vaše. Besednjak: Kar je pravično in pošteno za vas, ne more nihče v dobri veri tajiti, da je pravično in pošteno tudi za nas. (Ropot, med* klici.) Giunta (s povzdignjcnim gla* som): Tukaj smo mi gospodarji! Besednjak: To vem dobro. Saj čutimo to vsak dan. General Baistrocchi: Če nočete biti z nami, napravite prtliago in pojditc. Besednjak: Da, toda s pogojem, da mi ponesete Vi kovčekc. (Smeh.) Predsednik zbornice maha z zvoncem: Tiho, gospod je! Ni mo* goče, da bi vsak povedal svojo. (Ploskanje.) Besednjak: Je v našem interesu, toda verujte tudi v interesu države, da daste polno svobodo razvoja naši kulturi in našcmu ieziku ... Minister Fedele: in Vaši politični propagandi... Besednjak (se nc zmeni): ... na? šcmu jeziku, ki je končno jezik pol milijona vaših sodržavljanov. (Hrup.) Greco: Ali nimate vseh pravic? Besednjak: Ne, poslanec Grecol Ako imate Vi pravico pošiljati svoje otroke v solo, da se tarn uče v materinščini, moram imeti tudi jaz pravico pošiljati svoie otroke v šolo. kjer se uče v svojem ieziku. Greco: Vi ste bili vsilienci in pri* tepenci celo v Avstriji. Lunelli: Vi si morate zapičiti v glavo, da ste sedaj Italiiani. Greco: Vi ste poražen narod! Predsednik zbornice (maha z vso silo zvonec in zavpije): Poslanec Greco, Vi nimate besede! Besednjak (lahko nadaljuje): Vi lahko zahtevate od Slovencev in ! Hrvatov Julijske Krajine, da so I pošteni državljani, poslušni zako* 't nom države, in v tem boste uspeli. • Nikdar pa ne boste uspeli, da bi iztrebili naš jezik in našo slovansko . zavest. (Protesti, vpitje.) Ko bodo naše sole vse odpravliene in učite* lji odstavljeni, se bo spremenila sle* herna slovanska družina v šolo in vse matere in vsi očetie bodo po* stali učitelji, ki bodo prenašali iz roda v rod naš jezik in našo na*> rodno zavednost. (Medklici.) Zakoni držav so spremenljivi, na* rodi pa žive večno! (Hrup, živahno razgovarjanje med poslanci.) Ko je dr. Besednja}: stopil z odra, je bila vsa zbornica razbur* kann. Nekateri poslanci od vladne vcčine so se približali Besednjaku in pričeli z njim debatirati. Minis* tcr Fedele je zapustil ministrski sedež in stopil v sredino zbornice, kjer je z živahnimi kretnjami raz* lagal gruči poslancev, da ima on prav. Pravil je, da je poslal poseb* no okrožnico, kjer je strogo zabra* nil, da bi se slovenski učitelji silili v fašistovski sindikat. j Kcr je bila nra pozna, je predsed* nik zbornice zaključil sejo. Mcd govorom drja Besednjaka je bil tak nemir, da veekrat ni bilo mogočc razumeti govornika in ne ! medklicev. Ne stcnografi in ne čas* nikarji niso bili v stanu vsega zabe* ležiti, tako da si jc vsak poročeva* Ice izbral le tiste medklice, ki jih je mogel v šumu ujeti. Kaj se godi po svetu w Odkar so dobili naši bravci v ro* ke zadnjo številko Straže, se je po svetu marsikaj novega pripctilo. Zadnjič smo šc razlagali, da an* gleška stavka vedno bolj rase. Da* nes bomo že povedali, kako je kon* čala. Pred par številkami smo še pu* stili Uzunovičevo vlado v Jugosla* vij pri moei; danes je ta vlada že dobila občutnc sunke. O Poljski bravci že dolgo niso ničesar čuli. V par zadnjih dneh pa je nesreena Poljska zašla v srdite domače bor* be. Na Nemškem dviga spet glavo monarhizem in nacionalizem, ki ti* rata Nemčijo v hude case. Pa še to in ono državo bi lahko semkaj vtaknili in pokazali, da dandancs skoraj ves svet lomijo hudi in te* žavni krči. Najmočnejše države, ki sc še danes bahavo ozirajo na sosede, se jutri že rušijo. Vse razjeda ena bo? lezen in ta je nezadovoljnost maj* hnih in šibkih, ki se otresajo jarma močnih. In to bo šlo naprej dokler se ne bomo na svetu spametovali ali pa podavili v svojih krivicah. Pa začnimo po vrsti. Konec angleške stavke. Kako prav smo v zadnje zadcli, ko smo dejali, da imajo delavski nasprotniki v rokah močno karto: javno mnenje. Angleško konserva* tivno javno mnenje jc bilo proti angleškemu delavstvu. Stavka se je morala skrhati.,Saj niti ni bila splo* šna. Kjer bi imelo delo počivati, da bi delodajalci bili pritisnjeni, so se oglašali brezposelni, ki so kot prostovoljci prijeli za delo in rešili vlado iz tesnih zanjk. Vladi sami, ki je krila s svojim hrbtom bogate lorde, lastnikc pre* mogovnikov, pa ni tudi nie kaj prav hodilo, če stavkujoči vztrajajo. An* gleski ugled in veljava bi v svetu dokaj trpela. Zato je Baldwin ves čas stavke ^ošiljal k vodstvu delav* ske organizacije svoje posredoval* ce. Ena in druga stranka je izpre* videla ,da ne bo dosegla zmagc, pa je raje segla po sporazumu. 12. ma* ja so. se zglasili pri ministrskemu predsedniku od.poslanci delavstva z voditeljem Arturjcm Pughom, ki je bil dal znamenje za začetek stav* kc. Še isto noč ob polnoči je izšel ukaz od vodstva »Trade Union«, naj delavstvo neha stavkati in naj gre spct na delo. Tako je stavka končala. 12. maja se je navidez ne* hala orjaška socialna borba angles* kega delavstva. Na starih postojankah. Navidez, pravimo. V resnici bo pa še naprej tlelo in spet švignilo. Saj zmagala ni nobena stranka. Protisocialno meščansko časopisje sicer na dolgo pisari, da je konser* vativna Baldwinova vlada izvojeva* la sijajno zmago, ko je delavstvo potlačila. V resnici je pa reč malce drugačna. Delavstvo je formalno šlo na d'jlo, a delodajalci so po dogovo* ru vezani, da sprejmcjo spet vse de* lavce nazaj. Kje je torej zmaga. Nikjer. V resnici je vse pri starem kot je bilo konccm aprila predno je izbruhnila stavka. Vlada bo spet morala doplačevati na mezdah, ko* misije pa bodo morale študirati, ka* ko bi se vprašanje prignalo do pa* metnega konca. Odloga imajo do 20. maja. Do tega dne je sklenjcno neke vrste premirje, ki lahko do* vede do miru. Oba nasprotnika pa ostaneta na starih postojankah. De= Priloga,, Goriške Straže" št. 37 GORIŠKA STRA2A« Stran -? Za „Narodni svet" Z dežele smo dobili od naših so: mišljenikov veČ dopisov in čhm* kov, v kcitevih naši priprosti ljudje zahtevajo ustanovitev »Narodnega sveta« in obsojajo edinjaše, ki to uslanoviiev zavlačujejo in onemos ttočujeju. Danes priobčujemo čhn nck, ki nam ga je posb.il zaveden idrijski rudar, prihodnjič objavimo dopis, ki smo ga prejeli od dehivca? drvarja; spisul ga je pred odhodom v iujino, kumov je moral za krw hom. Prvi članek se glasi: Glas ljudstva. Ko jc pred božičnimi prazniki ob* javila »Straža« javen predlog posl. g. Besednjaka na naslov tržaške po* litične skupine glede ustanovitvc tako niijno potrcbnega »Narodne* ga sveta«, je ta nastop in ukrcp go* riške organizacije toplo pozdravil in razveselil vso deželo. Vsi smo pričakovali z največjo gotovostjo, da se končno tudi tržaška edinjaš* ka stranka poda na edino pravo pot ter da sporazumno z goriško in istrsko organizacijo sprejme in privoli v ustanovitev medstrankar* skega »Narodnega sveta«. Čakali smo mesece in mesece, toda jasne* ga odgovora na stavljeni predlog ljudstvo ni in ni slišalo. Po vsej deželi se je slišalo dan za dnem ra* dovedno vprašanje: »Kaj jc ven* dar z »Narodnim svctom«? Kaj so tržaški gospodje odgovorili na po* slančev predlog?« Naše ljudstvo je bilo z dolgim odlašanjem v fako nujnih rečeh silno ogorčeno. Kajti vsi dobro razumemo in vemo, da je ustanovitev »Narodnega sveta« ne* izogibna, nujna potreba, da brez njega ni mogoče izhajati. Nahaja* rno se pač v takih razmerah, da se mora ustanoviti. In koneno je prišla v roke ljud* stvu 31. štev. Goriške Straže. Pod naslovom »Kaj je z »Narodnim svetom« priobčuje ppsl. g. dr. Be* sednjak vso korespondenco, ki jo je v imcnu goriške skupinc vodil s tržaško, oziroma njenim predsed* nikom g. drjem Wilfanom. V teh pismih se nam je šele docela razjas* nil ves položaj. Zvedeli smo na= tančno, potrjeno z Wilfanovim podpisom, (in on je naš poslancc) da so Tržačani odločno proti usta* novitvi vrhovnega »Narodnega sve* ra«. Vsa dežela sedaj ve, da je vnc zavijanje in tostvarno pisanje v »Edinosti« le pcsek v oči ljudstvu. Tz omenjenih pisem vsak naš člo* vck, tudi najpriprostejši, lahko sam spozna, da tržaški gospodje liberal* ci odločno odklanjajo skupen na* stop v narodnih stvareh. Po njiho* vem mnenju torej ni »povoda« za skupno deiovanje. — Gospodje v Trstu! Ali ver.te, da se s svojo po* litiko nnšemu ljudstvu ne le moč* no odtujujete, ampak mu neprimer* no škodujete? Ali vestc, da uganja* te Vašo politiko popolnoma proti ljudski volji? AJi veste, da je želja našega ljudstva po »Narodnem svetu« (aka, da je velika vcčina sprejela vsebino Vaših pisem z največjim ogorčenjem? Saj tudi ni čuda. Vi odklanjate to, kar ljud* stvo tako težko pričakuje in kar je za naš narod v Italiji neprecenlii* vega pomena. Vaš izgovor, naj bi se izmenjale osebnosti na nasprotni strani, je po mnenju vsakega raz* sodnega eloveka brezpomemben. Pri tako važnih vprašanjih kot je vprašanje »Narodnega sveta« osebnost sploh ne igra nikake vlo* ge. Sploh pa ogromna veeina naše* ga ljudstva na deželi v naše vodi* telje popolnoma zaupa in se jih oklepa. To, kar dela in zahtcva go* riška organizaeija ni izmislek naših voditeljev, — smpak odločna zah; leva, želja in potreba velike veCine nasega ljudstva. To naj si gospodje v Trstu dobro zapomnijo. Vedo naj dobro, da bo njih že dolgo uga* šajoča zvczda na deželi popolnoma ugasnila, ako storjenih napak ne popravijo. Zapomnijo naj si tudi, da so minuli tisti easi, ko je moralo ljudstvo vihteti kadilnicc pred svo* jimi prvaki. Ono ne zahteva repre* zentantov, marveč ljudskih delav* cev! Politicnemu društvu »Edinost« v Gorici in g. posl. Resednjaku se za trud toplo zahvaljujemo in prosi* mo, da z vso silo delajo na to, da se korično uresniei želja Slovencev in Hrvatov v Italiji, ter se preko vseh ovir ustanovi prepotrebni medstrankarski »Narodni svet«. Kaftšne Mohorjeve hnjige bomo prejeli? Letošnjo jesen bo Mohorjcva družba dala svojim udom pet knjig za šest lir. Knjigc bodo še lepšc ko lanske, pa zabavno in doniüce pisane kar se da. Knjige so tako pripravljene in spisane, da jih bo vsak, kcior brati zna, s pridom in veseljem prebiral. Pel knjig bo do* hil vs-ik kdor se naroči na Mohor- jevo d'ruzbo in sicer: 1. Prva knjiga so »Legende o svetem Frančišku«. Ves kršeanski svet proslavlja letos 700*letnico, kar je umrl ta veliki svetnik in pre* novitelj eloveških src. Slovenci bo* mo spoznali njegovo živlienje in njegovo dušo iz lepih povestic, ki jih je o njem napisal znani pisa* telj Ksavcr Meško. V tej knjigi bo* do Mohorjani brali zgodbo o bo* gatem mladenieu, o treh razbojni* kih, ki jih je ljubezen Frančiškova ukrotila, o oljki, o bratu Jagnjetu in o drugih eudovitih dogodkih iz živlicnja sv. Franeiška. Kniigo bo* do krasile lepe slike. 2. Drugo knjigo je spisal priljub* ljeni pisatelj Franc Mileinski. To je zbirka šaljivih dogodbic iz na* ših vasi. »Gospodična Mica« se bo predstavila, da bo smeha in veselja v naših družinah! Vse povesticc imajo zdravo jedro, s smehom ši* bajo pogreške in napake liudi. 3. »Jelkin nageljček« ie večja po* vest, ki opisuje eisto in globoko ljubezen Jelke, pastirice iz Istrc. Ko se njen zaroeence poda v Amc* riko, da si prisluži par tisoeakov za »oheet« in hišico, prideio nad Jel* ko hude stiske. Dogodki se burno in naneto vrste. Jelka vse premaga, ostane zvesta, najde izgubljenega oeeta in se srečno združi z zaro* eercem. Povcst je spisal eden naj* boljših hrviitskih ljudskih pisate* Ijev Edvard Kumieie. Radi jo bo* mo brali, saj je domaea in resniena. 4. Čitanka za otroke. Mohorjeva družba se je spomnila tudi naših otrok. Tako je prav! Podarila jim bo knjižieo, tako lahko in prijetno, da sc bodo že 6—10 letni otroci z veseljem po njej učili brati. V tej knjigi bo mnogo izvirnili povestic in pesmic. Čitanka bo okrašena z lepimi slikami in bo vezana v kar* ton, da bo več časa traiala. Čitan* ka je spisana v katoliškem duhu, da ne bo samo učila, ampak tudi vzgajala srea naših malih. Katera slovenska mati, ki hoee vzgojiti poštene in brihtne otroke, ne bi želela imeti doma te knjige? Zato naj se matcre vpišejo v Mohorje* •vo družbo! 5. Slednjie dobijo Mohorjani tu- di veliki Koledar. Urejuje ga z ve* ščo roko, kot že dve leti, g. Ven* ceslav Bele, dekan kanalski. Zve* deli smo, da bo letošnii Koledar nekaj posebnega. Bo prava slika ecle naše dežele. Imel bo mnogo poučnih člankov, opisal bo življe* nje naših mož, zgodovino mnogih krajev. Gospodar bo našel v njem sveta v kmetijskih in pravnih za* devah. Goriški pripovednik Lojze Rernec je spisal zanj lepo vipavsko povcst, Joža Lovrenčič in Silvin Sardenko pa bosta v Koledarju par lepih pesmi zapela. Koledar sam bo vreden vee ko šest lir. Prisreno smo veseli» da nam bo Goriška Mohorjeva družba podala tiiko lep dar. Samo eno željo šc imamo: V vsako slovensko hišo naj pris dejo knjige Mohorjeve družbe! Že je čas, da jih naročite! Vpišite se takoj pri domačem gospodu du« hovniku, ali pa pri poverjenikih, ki bodo na binkoštno nedeljo pos birali po hišah ude za Mohorjevo družbo. Kjer poverjenikov ni, pi< site naravnost na Mohorievo dru* žbo, Gorica, Corso Verdi 1. Slovenci slavimo letos spomin na škofa Antona Martina Slom- ška. Ta naš veliki mož ie ustanovil Mohorjevo , družbo. Vedcl je, da je dobra knjiga najboljši prijatelj in svetovalec elovekov. Spomin tega svetega in znamenitega slo* venskega vodnika bomo najlen.se proslavili, ee razširimo knjige nje* gove Mohorjeve družbe po vseh naših hišah! Pozdravi fantov-vojakov. Pozdrave pošiljamo slovenski fantje*vojaki, ki smo prideljeni k zrakoplovcem v Parmi, staršem, bratom, sestram in posebno pa na* ši zvesti »Goriški Straži« in našim prosv. društvom ter želimo, da bi imela obilo uspeha na kulturnem pol ju. — Pirih Franc, Dol*Kal: Ka* nalec Franc, Drežnica; Mcdveš Al* bert. Livck; Čelek Gabrijel, Logi; Erzen Jožef, ^ebrelje; Cvek Ivan, Gorje: Lavrcnčič Natal in Fcrjan* čie Srečko, Idrija; Muräne Albin, Kozana. Dva slovenska fanta * orožnika v Istri pošiljata tople pozdrave in vošeila za binkoštne praznike star* šem, bratom, sestram in vsem za* vcdnim slovenskim fantom in de* kletom! Posebno pa »Goriški Stra- ži«, ki redno nosi novice iz ljubc domovine. — Koruza Viktor, Ga* brijc na Vipavskem in Alojzij Dor* nik iz Kozane. Valuta. Dne 17. maja si dobil : VA 1(K) franc, frankov 83 — do 85,— Lii za 100 !>elg. frankov 83— do 85.— Lir za 100 ävic. frankov 530- do 540.— Lir •«a lfX) češ.-slov. kron 80*50 do 82.— Lir za If 10 dinarjev 48— do 48.75 Lir za 1 Sterling 121.35 do 121.55 Lir za 1 dolar 27.— do 27.75 Lir Novci po 20 frankov 104,— do 110.-- Lir za 100 avst. lernn 0.0375 do 0.0385 Lir Benečijske obligacije dne 17. t. m. srednji tečaj: 70.15; Trst 70.10; Mi* lan 69.70; Rim 69.70. VACLAV BENEŠ - T&EBfZKY D\?e povesti Karlštejnskega vrana Iz česčine prevel dv. Fran Bradnč. »In kdor bi se kakorkoli branil plaeati, mu odvzamemo vse brez usmiljenja. Časi so slabi; trebn je moliti, odreči se vsem zabavarn in skrbeti le za neumrljivo dušo!« Gospod David Boryne ie govo* ril te besedc s tako odločnim gla^ som, kakor da je o njih prcpričan, in uradnik, zvesti služabnik svoje« ga kruhcidajalca, je poslusnl ta ukaz, ne da bi zgenil z obrvmi. »In tole lahko še pripišeš kot do* datek: »Vestna oblast je dolžna podajati raeunc samemu Bogu, ka* ko je upravljala svoje podanike!« (Vran je umolknil. Z zadnjimi besedami je prešlo njegovo pripo* vedovanjc v zlomiselni ton. In /Aq- lo sc je, da se njegovi pogledi iz* preminjajo v ostre puščice. Skozi nu]>ol odprti kljun je vedno moe* nejc dihal. Nehote se je stresel.) Vreme je začelo biti že precej 1-ladno. Dež za dcžjem in pri tem mrzel veter, proti kateremu ne ščiti zanesljivo niti debel plašč, kaj šele tak, kakor si ga je ogrinjal ' ccz riimeni dudaš Rozhuda in gn vezal pod vratom na »pentljo«. Kaj bi tudi delal v tei bajti, v katero je pihal veter od vseh stra* ni, od spodaj in po straneh. Saj ni prestopila njegovega praga nik* dar živa duša. In ljudje so po? skočni tudi ob slabem vremenu, tudi pozimi; in ee že ne poskoeni, pa vsaj veseli in radi pojejo. Rozhudo so imeli povsod radi, kamor je prišel. In kadar ie moral zopet naprej, so ga zadrževali drug čcz drugega. In tožilo se jim je za njim vee dni. Če je utihnil kozli* eck, je začel dudaš, in tako sta se menjavala. Ljudje potem niso vc* deli, kaj bi rajši hoteli, pesmico ali pravljico. Kadar je dudaš zapustil vas, so bili ljudje vsclcj bolj trdoglavi in trajalo je eel dan, preden so bili zopet mehki in dobrosrčni. »Prej je bil v posmeh našopirjeni meščan in sedaj zopet vitez.« »Kaj pa'fevdniki, Rozhuda?« . »I, v teh jc še pristna, dobra kri! — Toda tu pa tarn se tudi že zaee* nja k v a r i t i. — Sum vraß je pri* nesel na Čcško te*le jeklene gole* nice, te*le čelade, tc*le oklepe in železne rokavice. Prej so nosili na glavi samo čepico s peresom, usnjat suknjič, usnjate rokavice, pa so vendar zmagovali... Jaz nisem imel oklepa na sebi, kar sem živ, golenic tudi ne, čelade ni poznala moja glava ...« »Ti si bil vojak?« »Jaz?« Ob takih prilikah sc jc dudaš vselej vzravnal, izboeil prsi, uprl roko v bok in se začel smejati. »Ko bi vam, dobri ljudje, vse to pripovedoval!« Potem pa se je vselej umaknil, ker bi ga bili obsipali z vprašanji, kakor ee veter razpihava lahki pe- sek, da si mora človek nehote za* kriti oči z rokami. — In v takem trenutku bi mu ne bil nihče priso* dil desetih križev. In slednjie je pravil o ježah Ko* pidlanskega, da so sc kmetje od groze tresli. Istega dne je bil navzoč tudi fevdnik Bezdekovsky s svojim va* rovancem Hyncikom, kateremu so odslej dudaševe besede zvencle po ušesih podnevi in ponoei. Nikjer ni imel obstanka, dokler ni šel k nje* mu. Od tistega večera si je dudaš eesto zažvižgal; tudi popevka mu jc prišla na stare ustnice in kozli* ček je moral potem vriskati iz pol* nih pljue. »Saj jim born še marsikaj zaigral, preden odidem k svojim tovari* šem. Sem stara, precej star a ščuka in karpov je povsod, kamor sc človek ozre. Pokažem vam, vi odcruhi!« Potem se je Rozhuda napotil. Toda že pri prvem prenoeišču jc izvedel čudne reči, da niti svojim ušesom ni hotel verjeti. »Resnica, sveta rcsnica ... Saj bi si ne upali, nalagati te ... Na vasi so to razkrieali in ko ni nihče pri; šel, da bi plaeal nečuvene davke, so izvršili zločin, o katerem nihče v eeli deželi niti ne sluti.« »Hm! — Pa kakšen zločin?« »Zbralo se jih je nekaj iz gradu ter so šli od hiše do hiše!« »In kaj so delali?« »Odpirali so omare in kjer ni šlo zlepa, so lomili kljueavnicc, in čc še niso mogli, so razsekali vra* ta.« »In kaj potem?« >- poročati. da se take svečanosti \r* šijo za obc narodnosti z istim si^ jajem popolnoma ločeno, ker taka gncča jc duhovnemu užitku in ko>- risti gotovo le v kvar. Liudje, ki govornikov ne razumejo, postanejo nemirni in pokviiriio tako pravo razpoloženic tudi tistim, ki bi sicer z največjim pridom govorniku sledili. Konfcrcnce, ki so se vršile v ob* liki dvogovorov ob 8. uri in pol zv., so se po mnenju Goricanov delo* ma poncsrečile, kcr je bil ncmir vsled prevolike gneče ncznosen. a tudi zato, ker Goričani niso vajeni takih razprav v cerkvi. Zgoidilo sc je, da mnogi sploh niso raztimc* li, za kaj gre in da so razumcli lc ngovore, dočim so zagovor vcrskih resnic preslišali ali slabo razumcli. Zato bi kot glasniki katoliškcga ljudstva v Gorici priporočali, da sc ob podobnih prilikah raiši prire* jajo dobro pripravljene apologc* tične pridige- raz leco. V celoti pa sc moramo priredi- teljem kar najtoplcjc zahvaliti za to zares vtličastno manifestacijo katoliške misli v Gorici. Zdravstvo. Poletna driska dojenckov. (Goriški zdravnik dr. Rado Sfi* ligoj nam piše): Bliža se nam polctie in z njim vs€ nalezljivc bolezni naših do* jenčkov; v prvi vrsti zelena griža združcna z bruhanjem sesirjenc hrane. Lansko leto nam ie ta bo* lezen ugonobila po nckaterih vaseh do 15% vseh obolelih doienčkov, zato hočem letos pravočasno opo* zoriti našc matere na nevarnost, ki jim prcti, kajti dne 10. maja sem že imel ]>rvega pacijentka s to bo* leznijo. Kako sc ubranimo te bo- lezni? Najprej pride v poštev snažnost, in nicer je treba snažiti prsno bra^ davico takoj po vsakem dojenju: kajti ako ostane le kapliica mate* rincga mlcka na bradavici, sc ta kapliica posuši. in razkroii ter slu/i kot hrana različnim bacilom * glivi* cam, ki živc zelo rade v takšni podiagi. Kakor se poleti ecl loncc mleka rad skisa in pokvari. tako se pokvari tista kapliica. na prsni bradavici. Ako slednje ne očistiš s '^sto vodo in primerno razkužiš (z'A to dclo je najbolj nrikladna 1% raztopinu lapisa) takoj po dojen* čkovem sesanju, se ostanck mlcka skisa in pokvari v par urah, glivice sc zarede na tej bradavici in se za- rijejo v razpoklinc na niei. Ko pri de dojenček čez par ur s svojimi ustki v dotiko s prsno bradavico. slednjo poliže in izsesa z mlekom tudi tc glivice iz razpoklin ter jih zavžiic. V njegovem želodčku sc rtizvijejo potem v velike množine ter na ta način okužiio še čreva. Takšna bolna ercva so boli občut* ljivn kot zdrava, bolj napihnjena ter dcli'jcjo bolj naglo. zjito cVhi: me» v blatu obolelega doienčka šc neprcbavljeno skuto in zelcn smr- kelj; ta dva znaka sta najbolj očit* na za to bolezen, ki jo imenujcmo radi tcga poletno grižo ali zelcnn grižo. Če ima dete že takšno blato, je nujno potrebna zdravnikova pomoč. Da pa dete ne oboli. lahko ubrani to vsaka mati, ki se vsaj to? liko pobriga za svojega otroka, da izpere takoj po dojenju prsno bra* davico in jo razkuži. Takšnega razku/evania pozimi ni treba, ker se mlcko na bradavici ne rnzkraja tako naglo kot poleti. Izvozni trg. 18. maja (to je včeraj) je bila n:i izvoznem trgu ogromna množina črcšenj; okrog 800 kvintalov. Cenc so sic od 70do 180 lir za kvintal. ^pargliev so pripeliali 30 kvintalov po 620 lir, graha 70 po 300. Pojavil se jc tudi že novi krompirčck. Tržne cene dne 18. maja 1926. (\\snik kg L 4—6: šparglji L 5 do 6.50; kislo zelje L 1.50-1.60: korc* nje L —.80 do —.90: kumare L 10 do 12; čebula L 1.— do 1.10: rdeča pesa L. 1.80—2.—: fižol L 2—2.20; fižol koks L 2.60 do 3.—: salata L. 0.80—1.10: novi krompir L 1.80 do 2.--: grah L 2.80—3.20; petcršilj L 1—1.10: radič L 0.40-0.50; špi* nača L 0.80—1.20: pomaranče kos L 0.40—0.50; črcšnjc kg L 0.70—3; limoni kos L 0.20—0.30; čcšplje kg L 5.50—6: surovo maslo L 15—17; presno maslo L 19—22; mleko L 1.30 do 1.40; jajca kos L 0.50—0.55. Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. vo- spa Josipina Leban, trgovka, 50 1,. St. I. 30 L. — Srčna hvala. Izjava.^) Podpisana izjavljava, da ni res, kar sva govorila razžaljivega proti Fani Rijavec oziroma proti Juštini Cej ter sc zahvaljujcva, da sta sc dali poravnati brez tozbe. Ajšcvica, 18. V. 1926. Juština Cej in Ivan Riiavec, *) Za članke pod tern naslovom odgovaraj uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Spomnite se „Našega Čolniča"! >GORIŠKA STRAZAc Stran 5. vet dni stavke je samo pokazalo, da se delavski stan zaveda svojih pravic. V borbi zanje nc bo odne? hal, čeprav ima pro i sebi združene močnejšc sile. Slovanska država Poljska krva? vi. Njena tla poji kri njenih sinov že izza srednjega veka. Ko so legli v grob slavni Jagielovci in Sobies? kiji, ki so ubranili Dunaj prcd Tur? ki, so vadljali za poljsko zemljo. Carska Rusija, Bismarckova Nem? ška in oholi avstrijski Habsburgov? ei so trgali trikrat kos za kosom slovanskc zcmljc. S svetovno vojno je zopet zasijala ncsrečni Poljski boljša doba. A to zemljo hrabrih junakov Kosciuskov, Sienkiewic? zevih panov Volodijevskih, ki so bili tatarske horde pod Hotimom, zemljo poljsko od kraja Čenstohov? ske Bogorodice, kamor roma polj? ski narod ob vseh hudih urah, pa tja do širnih litvanskih planjav kjer se nova Poljska združi z Baltom, pre? tresajo danes novi spori. Poljska vzdihu.ie. Kje so Ac časi, ko je poljska žlah? ta krotila borni narod. Židje, ki ob? vladujejo vso trgovino in denar? stvo na Poljskcm so žrli od ljud? skih žuljev. Židov je po nekaterih poljskih mestih več kot Poljakov. V mestu Brody n. pr. so doma sko? raj sami židje. In to so po večini bogatini, kot so nekoe bili vaški magnati po slovenskih selih pijav? ke Slovencev. Po vojni se Poljska ni mogla ustaliti. Srdita borba divja med desniearskimi strankami in levi? čarji. Prve konservativne, z bogato gospodo in nekdanjimi avstrijski? mi gcncrali imajo moč v nekdanjih avstrijskih in ncmških pokrajinah, na Poznanjskem in v Galiciji. Le? vičarji, predvscm socialni demo? kratje, so bolj v premoči v tako zva? ni kongresni Poljski, v sredini. Večne finančne in politične krize so pretresale v zadnjih petih letih poljsko republiko. Spomnimo se le koliko je bila vredna poljska mar* ka. Manj kot papir, ki so ga za nje potiskali. Do političnega izbruha je pa prišlo, ko je podalo Skrzynskije? vo ministrstvo ostavko in so začela dolgotrajna pogajanja, ki so spra? vila na površje Witosevo desničar? sko vlado. Politični spor se je zana? šal tudi v armado. Desniearska via? da se je na vse kriplje rrudila, da bi jo dobila pod se. Upokojila je vse gcneralc, ki niso njeni odločni pri? staši. S tern je pa stopila vlada na peto maršalu Pilsudskemu. Vse je že vrelo, ljudstvo samo si je želelo močne roke, ki bi rešila domovino. Vojaška revolucija. 10. maja je nastopil novi ministr? ski predscdnik Witos. Naslednji dan ga je Pilsudski.ki pripada le? vičarjem ostro napadel v listu »Ku? ryr Poranni«. List je bil zaplenjen. Po Varšavi so se že euli vskliki »Pilsudski pred sodiščem.« še isto noč so neznanci napadli s streli maršalovo vilo v Sulejovki. Pilsud? ski, ki ima vsled svoje velike pri? ljubljenosti veeji del armade še vedno za sabo, je poklical na po? moč vojaštvo iz bližnjega Rembra? towa. Maršalu udano vojaštvo je v kratki praski pregnalo napadalee. Napad so naročili prav gotovo desniearji, ki jim je maršal Pilsud? ski, ki je po svojem naziranju so? cialist, trn v peti. Njegova priljub? Ijenost v armadi jim je bila na po? ti, ker se niso mogli zanesti na vo? jaštvo. Obenem je tudi velik spor med generali, ki so še služili pod Avstrijo (Sikorsky, Haller, Male? zewski i. dr.) in Pilsudskim, ki je sicer bil vpokojen, a je bil kljub te? mu doloeen v slučaju vojne za po? veljnika poljskih vojnih sil. j Maršalu je pa tudi prav prišel na* j pad, da je lahko izvršil svoje na? i mere. In tako se je zgodilo, da je maršal Pilsudski 12. maja zveeer odkorakal s svojimi pristaši proti Varšavi. Revolucija je izbruhnila. Boj za Varsavo. Pilsudski se je s svojimi četami ustavil v predmestju Praga. Na Po? niatovskem mostu eez Vislo so se izvršila zadnja pogajanja. V avtu se je pripeljal predsednik republike Wojciechovski do mosta. kjer je stražil Pilsudskijev oddelek. Pred? sednik stopi iz avta in gleda dolgo v oko poveljujočemu častniku, ki stoji zravnan pred njim. »Ste po? korni svojemu predscdniku,« ga vpraša. Mladi oficir ne trene z očesom, a molei... Predsednik ukaže naj pokliče poveljnika pred? njih straž. Ta pride in izkaže vse časti državnemu predsedniku, ki mu izroei pismo na Pilsudski j a. Ta je prebere, enkrat, dvakrat, a mol? či... Nato odvrne okoli sloječim, da je pričel in se ne umakne, če Vi? toseva vlada ne odstopi. Med tern so prihiteli za Pilsud? ski j em še nekateri polki. Na nas? protni strani Paniatowskega mosta je nastavil vladi udani 36. polk svo? je strojne puške. Ob osmih so za? grmeli prvi streli . . . Pilsudskijevi ulanei zdirjajo skokoma čez most. Boj se vname. Na Gledališkem tr? gu treijo vstaške čete na 30. polk pod polkovnikom Modelski j em, ki brani vhod v mesto. Zaman. Pilsud? skijevi polki derejo preko ovir. Ne zmenijo se za šrapnele, ki jih bru? hajo topovi iz trdnjave nad me? stom. Pilsudski zmaga. Med tern pa pošilja vlada, ki se je umaknila na nasprotni koncc mesta v belvedersko palaeo, aeroplane, ki trosijo v inesto pozive na ljudstvo, naj bo verno svoji vladi. Slišijo se že glasovi, da korakajo poznanjski in gališki armadni zbori pod Haller? jem in Sikorskim proti Varšavi, da rešijo vlado, ki je obkoljena v Bel? vederu. Toda socialni demokratje, ki drže s Pilsudskim napovejo stav? ko železničarjev. Vlaki ne vozijo. Vladi ne more priti pravočasna po? moe. V soboto popoldne so se vneli ob Belvederu zadnji boji. Wojcie? chowski je zaman prosil Pilsudske? ga naj odneha. Toda ta je zapove? dal glavni naskok. Boj je bil zelo vroe. Popoldne so vladni polki po? tisnili Pilsudskija že nekoliko na? zaj. Pod noč pa se je zmaga obr? nila k njemu. Postal je gospodar Varšave in države, ker je predsed? nik republike z nekaterimi ministri ubežal v letalu iz Belvedera v bliž? njo vas AugustOvko. Ko je videl, da je vse zaman je predsednik re? publike Stanislav Wojcicchowski poslal zborničnemu predsedniku Rataju svojo odpoved kot pred? sednik republike. Koj nato je že Pilsudski sestavil svojo vlado in je sam v njej prevzel vojno ministrstvo. Boji ponehuje? jo. Vendar pa je še nevarnost, da se vname državljanska vojna zno? va, ker desniearske stranke ne mi? slijo na premirje z maršalom. Ljud? stvo pa je zadovoljno, da je Pil? sudski zmagal. Zaeasno jc pred? sednik države v smislu ustave pred? sednik sejma (poslanske zbornice) Rataj. Ko se strasti poležejo bo Poljska volila novega predsednika, če jo poprej ne obiščejo kakšni ne? pričakovani dogodki. Maršal Jožef Pilsudski. Mož, ki je danes v očeh Pol ja? kov drugi Kosciuzko, maršal Jožef Pilsudski, je bil rojen 1. 1867. v Zu? lovu pri Vilni. Plemiška hiša Pil? sudskih je imela že v rodbinskem izroeilu borbo proti vsem sovražni? kom proste Pol j ske. Mladi Jožef je zato deloval v raznih tajnih organi? zacijah proti ruski caristični vladi, ki je pošiljala nad zatirane Poljake tajno politično policijo zloglasno »Ohrano«. Kot revolucijonarja so Pilsudskija pregnali z univerze in enkrat poslali celo v pregnanstvo v Sibirijo. Njegovo revolucionarno delo ga je približalo socialnim de? mokratom. L. 1901. so ga spet za? prli. Pa je ušel iz petrograjskih za? porov v Tokio na Japonsko. Ko je izbruhnila svetovna vojna se je bojeval kot vodja poljskih prosto? voljnih strelccv proti Rusiji. Ker sc je pa ncmškim željam po popol? ni okupaciji Pol j ske uprl, so ga Nemci vrgli v trdnjavski zapor v nemškem Devinu. Iz jeee ga je rešil konec svetovne vojne. Z majhnim svežnjem pcrila se je leta 1918. bli? žal samoten pešec Varšavi. Izmu? čen od prestanega trpljenja za do? movino in svoje ljudstvo ni niti sa? njal, da bo že eez par dni na eelu druge najveeje slovanske države Poljske kot prvi njen predsednik. To je bil Jožef Pilsudski. Ljud? stvu priljubljen je še danes. Hvaležno ljudstvo mu je podelilo | najveeje vojaške* in politiene časti in še danes vidi v njem očeta Polj? ske. Kaj je novega na dezeli? Kobjeglava. Bralno in pevsko društvo »Kra? ški slavček« v Kobjeglavi priredi javno veselico na binkoštni ponde? jlek dne 24. maja 1926 na dvorišču g. Abrama. Začctek ob 3. uri po? poldne. Ker je spored iako zani? miv, naj nihče nc zamudi te prilike. Vedrijan. Obstoj in delovanje prosvetnega društva v naši vasi se že pozna. Le še malo bolj naj mladina opusti po? sedanje po krčmah. — Pred krat? kim je umrl v najlepši dobi 51 lctni posestnik Mihael Žnidarčič. Bil je dober mož. — 12. t. m. smo imeli neko komisijo za ceste. Se nekam priekamo radi potov. Čc se ne bo? mo bolj pametno pogodili, bomo zrakoplove najcli. Rihemberg. V prosvetnem društvu se kazc novo življenje. Čas je, da bi na Gregoreičevih tleh zacvela prava prosveta, ki bi objela vso mladino brez izjeme. — Plesov zdai vee ni. Je premalo denarja, pa tudi župan? stvo se uspešno bori proti tej po? gubni bedariji. Za binkošti so mi? slili noreti v Polju, pa je spodlcte? lo. Tako je prav. — Nekateri ugib? ljejo, kdo bo »podešta«. Čemu be? ganje za tern naslovom? Na seda? njega g. župana lete marsikateri neupravieeni očitki od raznih kan? didatov. — Ex?avstrijski žandar in Sokol Cigoj je šel oni dan mimo občinske hiše, pa je zinil: »Še bom prišcl sem notri. Takrat bo marsi? kdo kri s ...« Možakar, ki upa na »podeštat« se v svoji veliki oliki sploh tako izraža. Pa bodo bržkone tudi njemu račune prekrižali. Ob? činarji menijo, da moža s takimi »sposobnostmi« tudi pri fašistih ne rabijo. Komen s Preserje. (Zakasnelo.) 5. maja ie umrl pri nas posestnik in znani trtorejec Jo? sip Pipan. Pokojni je bil sedaj žu? pan po odstavljenem županu Zigo? nu. Pogreb, ki se jc vršil v četrtek 6. maja popoldne je bil vkliub sla? bemu vremenu in dolgi poti narav? nost veličastcn. Pokojnik zapušča vdovo in 5 otrok, izmed katerih so trije še nedorastli. Bolehal ie že vee časa po vojni toda, sedaj ga je na? enkrat bolezen zgrabila. Pokoj njegovi duši, ostalim naše sožaljc! Postojna. V pondeljek 10. t. m. je izdahnil po kratki bolezni v 81. letu starosti veleposestnik g. Fran Jurca. Med tihimi smrekami, otožnimi. ker so izgubile prijatelja, je ležal na mr? tvaškem odru, ob katerem je pla? kala njcgova družina, ki ie izgubila neumornega, skrbnega oeeta in go? spodarja. — Bil je zaveden narod? njak, ljubitelj in tudi dolgotrajen član gasilskega društva, častni elan godbenega in pevskega društva, ki so mu v sredo 12. t. m. priredili ča? sten sprevod na zadniem potu. Pevsko društvo mu je zapelo lepe žalostinke in ob otožnih zvokih godbenega društva ga je spremilo veliko število prijateliev in znancev na tukajšnje pokopališče. Družini iskreno sožalje. Slap pri Vipavi. V nedeljo 9. t. m. je podalo sla? pensko prosv. društvo »Bele vrtni? CC'<. Prostor je bil, kolikor je pač ob skromnih razmerah mogoče, le? po okrašen. Vloge so tudi bile do* bro razdeljcne. Gospa Plavčeva bi morala kazati več čustva. Gostilni? car je bil premlado maskiran. Po? hvaliti je treba tudi pevski zbor. V kratkem še kaj, Slapenci? I Vrsno pri Kobaridu. Prosv. društvo na Yrsnem vpri? j zori na binkoštni pondeliek dne 24. t. m. svojo pomladansko vese? lico z jako bogatim sporedom. Vprizorili bomo namrcc iako lepo in poučliivo igro «Dom«, zraven i seveda vee pevskih točk in par le? pih deklamacij. Vabimo vsa brat? ska društva in prosveto4iubcče ose? be, da nas ta dan obiščejo, za kar se gotovo ne bodo kesali. Na svi« denje tedaj! Banjšice. Naše prosvetno društvo »Slavec« nas namerava presenetiti za binko? šti, ki so za našo občino največji praznik, z javno veselico z dokaj bogatim sporedom. Da bo to za nas in za mnogoštevilno • občin? stvo iz sosednjih vasi nekai izvan? rednega, sklepamo iz deistva. da je vsa naša najboljša mladina navdu- šena in se nc straši skoro vsako? dnevnega napora s skupnimi vaja? mi. Ponosni smo na naše požrtvo? valne mladeniče in dekleta! Prepri? čani smo, da bo dan 23. maja — dan veselja za vse, ki nas obiščejo. Na svidenje! Drežnica. Poročila sta se dva vrla člana na? šega izobr. društva, in sicer Josip Skubin iz Jczerc St. 7 podpredsed* nik in Josip Koren iz Ravni St. 37; prvi z g. Marijo Bizjak, Jezerca 5, drugi z g. Marijo Skočir, Ravna 2, obedve zvesti hcerki Mariiine dr. ZAHVALA. *Vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, ki so nam ob priliki smrti našc prcdrage sestre in svakinje ANTONIJE ŠAVM, uCitelJIce, skušali ublažiti preveliko bol, se najprisrcneje zahvaljujemo. Posebno pa izrekamo toplo zahvalo prečastisi duhovščini, gospodu tolminskemu nad- zorniku Spazzapanu in gospodom profesorjem učiteljišča ter ostalemu tol- minskemu učiteljstvu. Istotako gosp. didakt. ravnalelju, gospodu zdravniku Cannoniere, gospej Gorjup in učiteljstvu iz Kanala ter g. didakt. ravnatelju od sv. Lucije. Naša najtoplejsa zahvala „Učiteljskeniu tolminskemu društvu", domačemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Z. Muniha za žalostinke in gospodu reditelju B. Mikužu. Posebej pa č. gosp. župniku J. Abramu, cast. gosp. kuratu Ant. Pisku iz Loma, gospodu nadučitelju J. RakovšČeku in gospodični Gruden za ganljive nagrobne govore. Najsrčnejša hvala učiteljstvu, prosvetnemu društvu, šolski mladini in njihovim staršen iz Loma. Vsem darovalcem vencev in cvetja in Vam vsem, ki ste nam na kate- rikoli natiin skušali vtešiti našo tugo nad tako bridko izgubo naša topla in jskrena zahvala. Drobočnik pri Sv. Litciji. Zalujoče družine Šavli, LevpuŠček, Ferluga, Munih, Taljat. Stran 6. »GORISKA STRATA« VABILO k izrednemu občnemu zboru »Kmes tijskega društva« v Vipavi, ki se bo vršil v nedcljo, dne 30. main 1926 ob 3x/2 uri pop. v dvorani. Dnevni red: 1. Volitev načelstva in nadzorstva. 2. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k izrednemu občnemu zboru Ljuds ske posojilnice v Vipavi, ki se bo vršil v nedeljo dne 30. maja 1926 ob 4. uri pop. v dvorani Kmet. dm? štva. Dnevni red: 1. Volitev načelstva in nadzorstva. 2. Slučajnosti. Načelstvo. »Kmeeka posojilnica v Šturijah«. rcü. zadru.ua z ncomeicno zav. vabi na svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 30. maia 1926 ob 9. uri v lastnih uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poroeilo naeelstva. 2. Poroeilo nadzorstva. 3. Odobritcv raeunov za 1. 1923., 1924. in 1925. 4. Volitev zadružnih organov. 5. Spremembe pravil. 6. Slueajnosti. Opomba: V slučaju, da hi ta obeni zbor ne bil sklepeen, sc bode vrsil isti dan cno uro pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi obeni zobr, ki bo skle? pal brezpogojno v smislu § 33 pravil. V Šturijah dne 16. maia 1926. Načelstvo. Ker obeni zbor, sklican dne 21. marca ni bil sklepeen, zato vabi Ljudaka posojilnica v Hudajužni, r. z. z n. z. na XVI. REDNI OBCNI ZBOR, ki se bo vršil dne 30. maia ob 2. uri popoldne v lastnih prostorih z rav* no istim dnevnim redom kot je bil objavljen v 19. št. »Gor. Straže«. K obilni vdeležbi vliudno vabi Odbor. »Ljudska posojilnica« v Trnovem (pri Bistrici) vabi na XXXII. REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil na binkoštni ponde? ljek, 24. maja ob V&4 uri popoldne, s sledeeim dnevnim redom: 1. Poročilo naeelstva in nadzorstva. 2. Odobritev raeunskeßa zakljueka za leto 1925. 3. Volitev naeelstva in nadzorstva. 4. Slueajnosti. Ako nc bo ob doloeeni uri za* dostno število vdeležencev. se bo vršil obeni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu vdele/enccv. Načelstvo. Županstvo Trnovo pri Gorici (Prebivalcev 1488). Razpisuje se služba občinskega tajnika z letno plaeo 7200 lir, vštevši postavne stroške. Prošnjc opremljene s predpisani- mi listinami morajo biti predložene do 31. t. m. Pripustitvena taksa lir 50.10. Nastop slir/be 15. junija. Trnovo pri Gorici, dne 11. V. 1926. Tajnik: Leban. Župan: Rijavec. VABILO na obeni zbor »Šebreljske štedilne posojilnice v Šebreljah«. kateri se bode vršil dne 24. maia 1926 ob 2. uri popoldne v uradnem prostoru z naslednjim dnevnim redom: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika o obenem zboru. 2. Potrdilo raeuna za leto 1925. 3. Slueajnosti. K obilni vdeležbi vabi za odbor: Anton Rejec. OBČNI ZBOR »Kmetske Posojilnice pri Sv. Luciji« bo dne 30. majnika ob 3. uri pop. v prostorih zadruge. Dnevni red: 1. Poročilo naeelstva. 2. Poroeilo nadzorstva. 3. Potrjenje raeuna za 1. 1925. 4. Volitev naeelstva in nadzorstva. 5. Predlogi in slueajnosti. x\ko bi ne bil obeni zbor sklep- een, se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druui obeni zbor, ki sklepa ve* ljavno ne gledc na število navzoeih elanov. Načelstvo. Dne 16, maja ob 3. popoldne bo v Velikem Dolu pri Komnu prcd vikarišeem JAVNA DRAŽBA za prevzetje zidarskega dela za prekritev cerkve in zakristije, za pobeljenje istih in zvonika. Pozor kmetovalci! Na prodaj je bik švicarske pasme, potrjen od komisije. Naslov pove uprava »Go* riške Straže«. Lepa prilika! Pri Sv. Petru v Ajbi p. Roeinj je na prodaj posestvo ob* stojeee iz hiše in 18 johov zemljišča. Kupec plača polovico cene takoj. polovico pa po dogovoru. Franc Jeroneie, lastnik. Kmečko deklo sprejmem takoj v službo. Plaeilo po do.uovoru. Tabor 62 — Dornberg. Meblirano sobo s hrano pri dobri družini v bližini Corso Verdi išče uradnica. Ponudbe na upravo »Go riškc Straže«. Meblirana vila v bližini Gorice se odda za 2—3 mesece t. i. za časa počitnic v najem; odda se z vso opravo in zelisenim vrtom. Pogoji so zelo ugodni. Naslov pri upravi lista. V najem se odda dobroidoea l'o? stilna v prav lepem kraju na deželi. Kje se poizve pri upravi »G. S.« Pisarna za delitev skupnih zems ljišč, obč. pašnikov in gozdov v Gorici, Corso V. E. Ill — 19 — v hiši Hipoteenega zavoda daie brez^ plaene informacije ter ie odprta SAMO OB ČETRTKIH. Zelo rodovitno kmetiio, 14 oralov zemlje, 12 velikih njiv, 2 gozda, travniki, sadonosnik, hiša, hiev, vodnjak. zdrava krasna lega, pol ure do fare, eno uro do železni* cc, proda Korošec, Rimske toplice, Slovenija, Jugoslavija. Cena z in* ventarjem samo Lit. 17.000. Naseli se lahko takoj. Zaslužka veliko. Prilika: Proda se popolna oprema za mlin; tudi posamezni kosi. Ponudbe za nakup naj se pošljejo pod-»Macchi* nario« na tvrdko Molesini v Gorici. Röntgenologicni zavod. za zdravljenjc in diagnostiko prinaFiji DL B. DE FIQR1 y GORICI, CORSO VITT. EH. III. Št. ft mmm od 9 - inn i -» ZOBOZDRAVNIŽKl ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — > Zobozdravnih i \ Of. L. IHERIHOUil I > 4 4 GORICA -- Travnik 5 II. > > (Piazza della Vittoria) ^ i > Zdravnih za zone in usta Dp. L01Z KRfllGHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljab pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. Eugen Grion - Gorica Via S. Giovanni 4 V zalogi imam popolne naprave za žganje- kuho na eden alidva kotla, precejalnice za vino in žganje ter vso kotleno posodo. - Izvršujem popra- vila točno in solidno. Cene . -jj zmerne. — Proraeun gratis. TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množini pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu Teod. Hribar (nasi.) » Qorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) V?l ha zulsos sisShsna pistns \i znsne tovarnc Regznctiart I Raymsnn, ysoho- prstno b!t?gc m pur^čsnce ksHor tudi usüka izblra moškcga in zenshega sukne. BSago solidno! Cene zmerne I flndrei Maurič Gorica • Via Carducci 3 Podružnica: Krmin -Via Principe Umberto Velika zaloga moškega in ženskega sukna in perila iz domačih in čeških tovarn. Opreme za novoporočence, izgotovljene obleke. DDD Lastna krojačnica sprejema vsako naročilo za nioske in ženske in je izvrši točno. Za vsako naročilo se jamči. ANDREJ MAVRIČ Znižene cene Znižone cene