ICdini slovenski dnevnik v Zjedinjemh državah. &haja. vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov. -P - list slovenskih delavcev v Ameriki, The only Slovenic da&y1 in the United States Issued every day* mszm Sundays and Hofida^ UMLEFON PI&ARNNE: 4687 OORTLAHDT. Satored as lecond-Olass Matte, September 21, 1903, aft tka Poet Office at New York, N. Y, wider tke Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT, NO. 178. — fiTEV. 178. Iz delavskih krogov. Položaj v McKees Rocks. JT IMENOVANEM MESTU TRA-JA ŠE VEDNO POLOŽAJ "OBOROŽENE NEVTRALNOSTI". Ker prodajalci Kril štrajkarjem nočejo več dajati blaga, se je ustanovil dobrodelni odbor. V KENOSHX WIS. NEW YORE, MONDAY, JULY 26, 1909. — PONEDELJEK, 26. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVEL — LETNIK XVXL Pittsburg, Pa., 25. julija. Med fttrajkarji in in koaštablerji v Me-Kees Reeks vlada sedaj pravo pre-■uije, ali takgzvana "oborožena nevtralnost'kajti ca obeh *traneh so ljudje dobro oboroženi in pripravljeni na skrajnost. Včeraj ni nikjer prišlo do izgredov ali bojev, toda straže štrajkarjev skrbno pazijo na skabe. Obe stranki sta pripravljeni na dolgotrajno obleganje in ni jedna ni pripravljena da bi ae udala. Lastniki prodajalnic, kteri so večinoma odvisni od podjetnikov, oziroma lastnikov tovarn, sedaj nečejo več da jati štrajkarjem vsakdanjih potrebščin ne upanje in tako se je ustanovil poseben dobrodelni odbor. Včeraj so tned štrajkarje razdelili nad dvajset vagonov živil, kakor sadja, sočivja, mesa, 10.000 hlebcev kruha in druzih potrebščin. Vse to so poslali v MoKees Rocks pittsburški pristaši štrajkarjev in razni tuk. trgovci. Na ta način se bode tudi v nadalje skrbelo za 3000 štrajkarskih rodbin. Public Defense Ass., je včeraj po svojem odvetniku Andersonu vložila prošnjo za izdanje sodnega povelja proti Pressed Steel Car Co., kakor tudi proti štrajkarjem. Zahteva se dovoljenje nmešavanja v zadeve štrajkarjev kakor tudi podjetnikov, eko bi to kakemu .državljanu škodovalo. Štrajkarjem naj se prepove braniti dragim delavcem pričeti z delom za imenovano družbo, dočim naj se družbi prepove kaj ukreniti proti štrajkarjem, ako slednji ne pridejo na družbino posest. Družba je sedaj odpovedala stanovanje o-nim štrajkarjem, kteri stanujejo v družbenih hišah in tako so se pričeli štrajkarji seliti. Kenosha, Wis., 25. julija. V Al-Ienovi strojarni je pričelo včeraj 900 delavcev delati in tako je sedaj štrajk končen, dasiravno se še ni sklenila nova pogodba med delodajalci in delavca. V spanja v smrt. * Iz četrtega nadstropja hiše Štev. 7 Grafton St. Brooklyn Borough v New Yorku je padla po noči 23 let stara Sophie Dorstlinger iz balkona ter obležala na dvorišču nezavestna. Vrvi za perilo, ki so bile razpete, so padec sicer oslabile, da ni ostala na smrt mrtva; vendar je kmalo umrla, vsled poškodb v St. Mary's bolnici, kamor so jo prepeljali. Deklica je bila mesečna ter hodila v spanju okolo. Tako tudi sedaj. V spanju je vstala iz postelje, stopila na okno in od tam na balkon, odkoder je padla na dvorišče. Dinarje v staro domovino poifljano: • # MJi............ M » SM6............ 1M ■ 4Lli .......... 9M m 1HL7B......... na I0M0...... na 10*0.00..... Poitarina je všteta pri teh svotah. Doma se nskstsre svote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Nais denarne poiOjatve izplačuje e. kr. poitad hranil ei urad v lL do m k nsja do |H.M v gotovini v aH Tornado v južnem Texasu; velika škoda. POVODOM TORNADA, KI JE DIVJAL V MINOLEM TEDNU V JUŽNEM TEXASU, JE BILO MNOGO LJUDI UBITIH. Tudi škoda je velika in dosega po najnovejših zatrdilih svo-to 760.000 dol. PODROBNOSTI. Ladija Halve Maene zopet na * ji kaki kočiji. Zadnji jdel ladije je višji, kakor sprednji, Itako, da je zgrajena baš nasprotno, kakor so zgrajene jadranke današnjih dm. Pred tristo leti so namreč ladije običajno bežale pred valovi, dočim skušajo dandanes pluti naravnost proti valovom in vsled tega So preje potrebovale večjo obrambo od zadaj, nego od spredaj. w- Houston, Tex., 24. julija. Dasirav-no je tornado, ki je napravil precejšnjo škodo, divjal minolo sredo, so šele sedaj pričela prihajati natančnejša poročila o škodi, ktero je napravil vihar. Kakor je posneti iz dosedanjih poročil je bilo vsled viharja 21 ljudi ubitih, 14 se jih še pogreša, 8 je bilo nevarno ranjenih in mate-rijalna škoda znaša $750.00?). Zveza z onimi kraji, v kterih je divjal tornado, še vedno ni popravljena, tako, da so poročila še vedno pomanjkljiva. Od onih ljudi, ki so ribarili na pomolu Tarpon pri Galvestonu, ko je nastal vihar, jih je bilo šest ubitih in pet ljudi, o kterih se je mislilo, da so utonili, se je rešilo. Samo v Bay City znaša škoda 260 tisoč dol. in v Angletonu $100.000. V Galvestonu so sedaj pričeli zopet gTaditi one stavbe, ktere je vihar podrl. Mestece Talesco je deloma v razvalinah, kajti tam je ostalo jedva kakih deset hiš. ktere so še za rabo. Tudi vsa okolica imenovanega me«ta, je sedaj pod vodo. — Vihar je divjal tudi v delu države Louisi-ane, zlasti pa v Cameron Parish, kjer je bilo tudi več ljudi ubitih. Mnogo živine je poginilo. REPLIKO HUDSONOVE LADIJE HALVE MAENE SO SEDAJ SREČNO IZKRCALI. Kraj velikega parnika Sloterdyka izgleda, kakor kak velik rešilni čoln. V BROOKLYNSKEM NAVY YARDU. Repliko Hudsonove ladije Halve Maene, s ktero je imenovani pomorščak pred ravno tristo leti odkril ve- Dva mala otroka skoraj lakote umrla. Policija je aretovala Williama Sbawa in njegovo soprogo v štev. 22 Hope St. Brooklyn Borough v New Yorku. Bila sta nezavestno pijana in sosedje so naznanili, da sta otroka mrla lakote. Španska in Maroko. i*/ Položaj postaja resen. GENERAL MARINA IZJAVLJA, DA BODE POTREBOVAL NAJMANJ 40 TISOČ VOJAKOV. Le s toliko vojsko zamore vspešno nastopiti proti Arabcem v Maroku. STROGA CENZURA. Hondaye, Francija, 24. julija. Iz Madrida se javlja, da je poveljnik španskega vojaštva- v Melilli, general Marina, sporočil španski vladi, da bode potreboval najmanj 40.000 vojakov, ako hoče, da vspešno nastopi proti tamošnjim domačinom. Madrid, 24. julija. Tudi včeraj je prišlo v Melilli do večjih bojev med domačini in španskim vojaštvom. Domačini so napadali Spance od vseh strani. Kakor se uradoma zatrjuje, so se morali domačini umakniti nakar jih je vojaštvo zasledovalo. Glasom drugili, nevladnih poročil, se je pa včerajšnji dan zaključil za Špance neugodno, kajti Spanci so imeli velike zgube. Med ustreljenimi so trije Častniki in jeden polkovnik. Vse prebivalstvo je proti vojni in ženske, ki so včeraj videle kralja Alfonza na ulicah so ga sprejele z zaničevanjem. Španske oblasti so uvedle kar najstrožjo cenzuro, tako, da pravih poročil iz Melille sedaj ni več mogoče dobiti. Časopisje sme objavljati le uradna poročila, ktera pa niso resnična. Vlada je dala zapreti vse republikanske klube in poleg tega je zar-plenila vso izdajo lista El Pais. One ljudi, kteri so bili povodom proti vojaških izgredov aretovani, bode sodilo posebno vojno sodišče. Oblasti trdijo, da skušajo republikanci in li- Iz Avstro-Ogrske. Sramota Evrope. ČASNIKARJI CIGANI JE SE NA POZIV FRANCOSKIH ŽUR-NALISTOV NISO ODZVALI. Se nečejo zavzeti za po nedolžnem preganjane srbske rodoljube v Zagrebu. HRVATSKA "NEODVISNOST". Izkrcanje replike Hudsonove ladije HALVE MAENE iz nizozemskega parnika v brooklynskem Navy Yardu. ZA DVE ČAŠI PIJAČE $1250. Kako se prodaja pijača v saloonih na Bowery v New Yorku. Zidar Michael Bennett iz Brooklyn Borough je prišel na prav lahek način ob $1250, k^eri denar je dobil kot dedščino po svojem pokojnem o-četu. Imenovani denar je dvignil v Corn Exchange Banki in ga je nameraval naložiti v znani Bowery Savings Banki. Ko je pa prišel na svetovnoznano Bowery, je postal nepopisno žejen, vsled česar je odšel v nek saloon, kjer je našel nekega tujca, kterega je povabil na čašo pive, dočim si je sam privoščil poletno pijačo, znano pod imenom Highball. Ta pijača je pa bila nekako čudna in tako se je pripetilo, da se je končno onesvestil Kc se je potem zopet zavedal, je njegov denar zginoL Kasneje so detektivi aretovali D. H. Crawleya, toda pri njem niso našli denarja. Crowleya so poslali v zapor v svrho nadaljne preiskave. 0 novica. Iz Glenwood Springs, Colo., se nam javlja, da je soprog nečakinje Mr. Pogorelca pri deln v jami blizo Wakeflelda, Midu, ponesrečil. V rovu je namreč nastal požar. Vsi ostali delavni so se, le pravočasno rešili, le njemn se to ni posrečilo. Njegovo dobili v jsmi s*. letok, ki nosi sedaj njegovo ime in ob kterem je tekom teh tristo let poleg New Yorka zraslo še veliko število velikih mest, so minolo soboto srečno izkrcali iz velikega nizozemskega parnika Sloterdyka, kteri je ladijo, ki je natančno taka, kakoršen je bil njen original, dovedel semkaj iz Nizozemske. \ Ladija je sedaj zopet na vodi in sicer v brooklynskem Navy Yardu. Povodom izkrcanja se je kljub slabemu vremenu nabralo v Navy Yardu mnogo ljudi, kajti vsakdo si je želel ogledati krasen dar Nizozemske Zjed. državam, da se tako tem lepše počasti tristoletnica odkritja naše najživahnejše reke. Lafija Halve Maene je dolga 67 čevljev, toda med velikimi ladij ami na Yardu jo je le težavno najti, tako majhna in neznatna je. Vsi gledalci starodavnega sloga ladije so bili takoj, ko so jo ugledali, prepričani, da je bil Henry Hud-flan jeden ismed najdrznejših mornarjev, da je zamogel v tako neznatni ladjiei priti preko Atlantika v Ameriko in tu odkriti po njem imenovano reko in kraj, na kterem stoji sedaj metropola vse Amerika. Ko je prišel Hudson v Ameriko, je imel na ladij 90 mornarjev in za svojo pot je potreboval 50 dni Njegovi mornarji so morali brasdvomno opati na krovu, kajti na vsej Indiji je le get visečih Car Nikolaj na potu v Francijo in Anglijo. RUSKI CAR JE ODPOTOVAL V CHERBOURG V FRANCIJI, KJER SE SNIDE S' PREDSEDNIKOM Od tam odpotuje v Cowes, kjer ga sprejme angleški kralj Edward. . VELIKE SLAVNO STL Petrograd, 25. julija. Car Nikolaj je včeraj zajedno s svojo obite]jo odpotoval na carski yaehti Standarti v Cherbourg v Franciji, kjer se snide * predsednikom francoske republike, Fallieresom. Carska obitelj je odpotovala iz luke Kronštad. Iz Cher-bourga odpotuje ear dalje v Cowes na Angleškem, kjer ga pozdravi angleški kralj Edward z velikim spremstvom. Z yaChto Polamaja Zvjesda odpotuje danes iz Kronštada tudi ruski minister inostranih del Isvoljskij v Francijo, kajti obisk v Franciji in Angliji je velikega političnega pomena. Mrnisterski predsednik 8tolypin je danes odpotoval is Petrograda na večmesečni dopust na svoje posestvo, kjer še ni beralci pridobiti ljudstvo proti vladi oziroma proti nameravani vojni, kar se jim bode tem lož je posrečilo, ker morajo sedaj tudi rezervni vojaki o-diti k svojim polkom, tako, da ostane na tisoče rodbin brez očetov. Vsled tega je vlada sklenila, da se bode v kratkem pričelo po vsi deželi nabirati prispevke za rodbine rezervnih vojakov. Liberalni in republikanski poslanci so zahtevali, da se parlament nemudoma skliče, toda min. predsednik Maura v to ni hotel privoliti, češ, da marokanska ekšpedicija na nikn.k način ne bode spremenila politike španske vlade. Melilla, Maroko, 25. julija. Včeraj popoludne so več ur gromeli topovi kajti med Španci in domačini se je vn«l boj iznova. Prednje straže domačinov so sedaj mnogo večje, kakor so bile preje, kajti pridružili so se jim bojevniki raznih bližnjih' rodov. Madrid, 25. julija. Generalni štab je včeraj objavil španske izgube v bojih z domačini v severnem Maroku. Španske izgube so bile tolike, da se jih vlada ne upa ljudstvu takoj v polnem obsega naznaniti in tako je naznanila le, da je bilo ubitih pet častnikov, med kterimi je že dregi polkovnik. Nadalje je vlada tudi naznanila, da je bilo 200 vojakov ranjenih, da jej pa Število ubitih dosedsj še ni znano. Množica oblega noč ia dan vojno Budimpešta, 25. julija. Kakor se je poročalo, je organizacija francoskih časnikarjev v Parizu priposlala žurnalistom v Ciganiji poziv, naj nastopijo v prid po nedolžnem preganjanih srbskih rodoljubov v Zagrebu, ktere je tamošnja "vlada" obtožila "veleizdaje", dasiravno jim nič druzega ne more očitati, nego da se zavedajo svoje narodnosti, ktere na nikak način ne morejo tajiti. Ciganska vlada v Budimpešti je pa na tukajšnje časnikarje takoj pričela vplivati, da bi se ne zavzeli za pravično stvar hrvatskih Srbov in tako so sedaj žurnalisti v Budimpešti odgovorili svojim francoskim tovarišem, da je hrvatsko "pravosodje" popolnoma neodvisno od onega v Ciganiji in da Hrvatska vedno skrbno čuva svojo "neodvisnost", tako, da se oni nikakor ne morejo vtikati v hrvatske zadeve. S tem je Ciganija saj deloma pri-poznala, da na Hrvatskem nima ničesar opraviti in vsled tega nastane sedaj vprašanje, kakor pridejo oni v Ciganiji do tega, da se redno vmešavajo v hrvatske posle tako, da mora ban Rauch vladati tako, kakor se mu diktira v Budimpešti in deloma tudi na Dunaju. Ogrski žurnalisti so morali vsled pritiska vlade sedaj javno pred vsem inozemstvom lagati, kar pomenja še večjo sramoto kulturne Evrope, kakor obravnava proti namišljenim " veleizdajni-kem" v Zagrebu. Dunaj, 26. julija. Angleški kralj Edward letos ne obišče avstrijskega cesarja v Išlu. Dasiravno je prvotno nameraval Fran Josipa obiskati, jo angleški kralj svoje načrte spremenil. Uradoma se izjavlja, da Edvardov obisk letos izostane radi slabega zdravja Fran Josipa, vendar je pa znano, da je Fran Josip zdrav, tako, da je iskati vzroke v političnih! razlogih, kajti Anglija in Avstrija nista več taki prijateljici, kakor sta bili pred balkanskimi dogodki. Razne novosti iz inozemstva. V TURČIJI SO UVEDLI LJUDSKI PRAZNIK V PROSLAVO UVEDBE USTAVE. i V Tiflisu na Kavkazu, je sodišč« obsodilo pet roparjev v smrt. RAZNOTEROSTL Važno za potnike! V poslednjem času se večkrat pripeti, da kaka parobrodna družba par dni, predno odpluje paraik, precej zniža ceno; rojaki, kteri na zapadu kupijo parobrodni listek, pa plačajo višjo ceno in so tako na škodi. Primerilo se je v tem mesecu, da je Red Star (Rukleča zvezda) dvakrat znižala ceno od $33 na $24, toraj za $9; agentje na zapadu pa to zvedo po navadi prepozno in potniki plačajo polno ceno, v New Yorku pa v tacih slučajih dobe za $9 ceneje. Zato je priporočljivo na korist rojakov, da si parobrodne listke kupijo V New Yorku pri Frank Sakser Co., 82 Cort-landt St., prvi blok od Cortlandt St. postaje Pennsylvania železnice. Vsaka konjska šelesniea na West St., ali koise pripeljejo čez reko Hudson, pripelje potnike do postaje Cortlandt Street Pennsylvania, Lehigh Valley in Baltimore ft Ohio M-Hw Carigrad, 25. julija. Prva obletnica vpeljave konstitucijelne ustave se praznuje danes po celi Turčiji kot narodni praznik. Posebno tukaj v Carigradu vlada praznično razpoloženje in krasno dekorirane eeste in ulice so bile vedno polne tisočih ljudi j, ki so prišli od blizu in daleč,-Pred sultanom se je vršila parada,-ktero je priredilo 15 ti^oč mož cari-gradske posadke. Sultan Mohamed V. je tudi položil temeljni kamen za spomenik, ki se postavi v spomin vojakov, ki so padli v zadnjih proti-revolucionarnih bojih. Povodom tega znamenitega dne je odredil sultan, da se ne bodo vršile več aretacije vsled zadnjih reakcijonarnih uporov. Ta odredba pa ne koristi že aretovanim in onim, ki so se aretacij ji odtegnili s pobegom. Tiflis, 23. julija. Sest roparjevr ki so odpeljali bogatega trgovca, da bi izsilili od njegovih prijateljev visoko odkupnino, je bilo danes obsojenih na smrt. Pariz. 25. julija. Po več konferencah, ki so trajale cel dan, se je posrečilo novemu ministerskemu predsedniku Aristide Briandu sestaviti nov kabinet, in danes večer ob 10 uri je naznanil vspeh svojega truda predsedniku Fallieres. Nov kabinet je sledeče sestavljen: Min. predsedništvo in kultus, Bri-and, justični minister Barthou, ino-strana dela Pichoa. za finance Georges Cochery, podu-eni minister Dourmergue. 7.a javna dela. pošto in brzojave Millerand, za trgovino Jean Dnpuy, poljedelski minister Euau, za kolonije Tronillot in delo Viviani, Portfelji za vojno in mornarico se bodo oddali šele jutri in za te sta namenjena general Brun, oziroma admiral Boue de la Pavrere. Od o-beh je pričakovati, da sprejmeta. Kanea, Krit, 26. julija. Velevlasti so pričele ostavljati otok Krit. Včeraj so odstranili zastave Anglije, Rusije, Francija in Italije in prvo je bilo angleško vojaštvo, ktero se je ukrcalo na ladije. Čete ostalih vlasti slede danes. Med prebivalstvom vlada veliko veselje. Kasneje je vlada naznanila, da so španske izgube gotovo mnogo večje, kajti v Maroku je nastala velika zmešnjava. Iz vsega tega je lahko razvideti, da so bili Spanci dobro te-peni, ker so morali poslati nove čete proti domačinom. Uradoma se zatrjuje, da so Spanci Še vedno gospodarji tamoinje železnice, vendar pa tema mbče ne verjame. Is Melille se tudi javlja, da so se španske čete na vsej vrsti umaknile, toda vlada pristavlja temu, da se ja to ugodilo tega, ker poveljnik ni hotel, W čete ostein na Kolera v Petrogradu ponehuje. Petrograd, 25. julija. Kolera, ki se je v ruskem glavnem mestu že dalj. časa razširjala, je sedaj pod kontrolo, tako, da ni več pričakovati, da bi se tako razširila kakor lansko leto. Več tednov se je pripetilo dkoro vsa--ki dan jednako število slučajev te* nevarne bolezni, tako, da je število doseglo 120 slučajev, sedaj je pa nazadovalo tako, da se pripeti vsaki dan le nad 50 novih slučajev. V bolnicah je sedaj 800 in v predmestnih1 bolnicah 45 bolnikov. Tudi umrljivost sedaj ni več tako velika, kakor je bila prejšnje čase. Junaški policaj. S svojim pogumom in hladnokrvnostjo je preprečil na williamsbnr-Škem mostu v New Yorku polieaj Remp veliko nesrečo. S smrtno nevarnostjo se je vrgel nekemu vozu nasproti, kterega so divjem diru peljali splašeni konji. Voznik Adsm Olkert je zgubil oblast nad konji in le težavno se je obdržal na kozhu Divja vožnja je šla do konen mosta. DaAravno so vlekli dirjajoči konji potieaja kakih« sto yardov seboj in ga zadevali s kopiti, ni hotel izpustiti uzde. Koaečno se mu je vendar posrečilo, da je ustavil splašene fivafi P1®* mostnimi vrsti, ktere so zaprli na njegova znamenja. Konji ao se splaSK pred nekim avtomobilom. Voznika se ni ničesar zgodilo, kar je savžil strahu, in tndi j "GLAS NARODA" (Siov«nIc Dally.; Owned and published by the Slovmlo Publishing Co. (•« corpormtion.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VAL.]AVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer- Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. . k celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 C I leta.........1.50 o za mesto New York . . . 4.00 . 2.00 . 4.50 pol leta.....2.50 četrt leta .... 1.75 ** pol leta za mesto New York . Evropo za vse leto . . m «» " nnl *GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") toned every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdvartlMmantaon agreement. Dopisi brez podpisa in oaobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najde-feo naslovnika. Dopisom in počil jatvam naredite ta na* dov : "QLAS NARODA" II Cortland t St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Tuji delavci pri nas. Vest, da se je avstrijski konzul v Pittsburgu, Pa., zavzel za one izkoriščane delavce v McKees Rocks, kteri so še vedno avstrijski podaniki, je bila takoj spočetka taka, da jej ni bilo tunogo verovati. Tako se je poročalo, da bode konzul preiskoval in potem poročal, kako so delodajalci ▼ imenovanem mestu ravnali z raznimi avstrijskimi delavci, ktere so na n*. ju vene načine izkoriščali, da se tako dožene, je li bilo to izkoriščanje tako, da bi bila potem avstrijska vlada opravičena v Washingtonu v prid ivojih podanikov, ki so bili na delu V imenovanem mestu, posredovati. Pri tem se pa naravno ni povedalo, kteremu naj pravzaprav velja av-Brijsko posredovanje in protestova-nje: zvezini vladi, vladi države Penn-sylvanije ali pa neusmiljeni družbi, ktera je izkoriščala avstrijske delavce. Kakor se nam pa sedaj dozdeva, je postalo tudi to vprašanje brez vsakega pomena, kajti potem se ni več slišalo o kakem avstrijskem posredovanja in protestu. Da je pa razočaranje popolno, t>c je že v soboto vsa tozadevna vest jednostavno dementi-rtla in k temu se je pristavilo, da je avstrijski konzul zadevo nekoliko preiskoval in se potem o tem posvetoval z ameriškimi oblastmi. Pri tem s« je pa šlo za povsem drugo stvar. Mogoče je tudi. da je avstrijska vlada odredila preiskovanje samo radi tega, da bi potem za mogla na podlagi preiskovanja svoje podanike, kteri se morda nameravajo izseliti v Ame-liko, pridobiti za to, da bi ostali doma, kjer se jim tudi ne godi mnogo boljše, kakor njihovim rojakom v McKees Rocks. A ko je avstrijska vlada to želela, st jej bode najbrže trdi posrečilo pridobiti svoje ljudi za to, da ne Ltodijo v McKees Rocks, kajti ako avstrijski delavci zvedo, kako se z delavci v imenovanem mestu postopa, potem bodo brezdvomno zgubili vsako veselje hoditi v imenovano mesto. • • • Toda naj že bode temu kakor hoče, resnica je, da bi avstrijska vlada, oziroma njen konzulat v Pittsburgu prav ničesar ne dosegel, ako bi se obrnil do zvezine ali državne vlade ali pa do podjetništva v Pennsylva-niji. Washingtonska vlada bi Avstriji jednostavno izjavila, da se ne sme vtikati v domače zadeve posameznih držav an vlada države Penn-svlvanije bi Avstriji svetovala, naj raje pometa pred svojim lastnim pragom in da je v ostalem v McKees Rocks vse v najboljšem redu, kajti tam se dosedaj ni postreljalo niti toliko "Avstrijcev", kakor jih povode m izgredov v Avstriji postrelja domače avstrijsko vojaštvo. — Kako bi končno Avstriji odgovorilo podjetništvo, je malo težje povedati, kajti kaj tacega se dosedaj ni pripetilo in se najbrže tudi v bodoče ne pripeti. Pied vsem moramo pa vedeti, da kaki Ltrporaeiji niti domače oblasti ne morejo do živega — kako naj bi po-t -m Avstrija skušala pričeti spor s kako ameriško korporacijo! Da bi se naia vlada, kakor tudi državne vlade ne ozirale na i« tako opravičene »pritožbe inozemskih delavcev in njihovih vlad, na to ni niti misliti, kajti o tem vedo delavci najboljše iz lastne eknŠnje, kajti le red- kakor enkrat so se vršili v drŽavi Pennsylvaniji krvavi boji med delavci in tolpami morilcev, ktere so or-ganizovali podjetniki In ob takih prilikah je redno tekla kri inozemskih delavcev, ki niso bili državljani nese republike. Zadnja taka bitka se je vršila v Homesteadu. Tudi tedaj je Avstrija posredovala, kajti bili- je ustreljenih več njenih podanikov — toda dobila je ravno tak odgovor, kakoršnjega bi dobila danes, ako bi hotela protestovati. Tedaj so Avstriji naznanili, da je zadevo preiskovalo pristojno sodišče in porota (porotniki so bili korporacijski uradniki in njihovi prijatelji), in s tem je stvar končana. • * * Le enkrat, ko se je šlo za zločine članov italijanske organizacije za-vratnihJ morilcev, La Mano Nere, nakar so državljani v New Orleansu, La., nekoliko Italijanov linčali, je naša vlada plačala ostalim rodbinam linčanih Italijanov odškodnino. Tori*' tedaj je protestovala Italija — ne pa Avstrija; in Italija šteje v Ameriki s svojo veliko prekomorsko trgovino in velikim političnim vplivom najmanj za pet Avstrij. Le vsled tega je naša vlada tedaj plačala odškodnino. V ostalem je pa itak znano, da inozemske vlade proti izkoriščanju delavcev protestujejo le radi tega, da ugodijo formam, kajti za delavce jim ru prav nič mar, ako se jih v inozemstvu še tako strelja. Nijedna vlada Evropi se ne briga mnogo za dele vce — izimši Anglije —, a o avstrijski kaj tacega gotovo ni pričakovati, kajti tam vlada še vedno či-in nepokvarjeni birokratizem prejšnjih stoletij. Kadar se gre za posredovanje v prid delavcev, ne postopa ni jedna vlada otvoreno in odkrito — razun japonske, ktera je povodom velikega štrajka Japoncev, kteri se je nedavno vršil na našem oicčju Hawaii, odkrito izjavila, da se n more mnogo brigati za svoje državljane na imenovanem otočju, kajti s socijalisti in unijami ima itak na domačih) tleh obilo posla. Monopol živil. Pridelovanje, izdelovanje, kakor tudi razpečevanje večine živil, ktere rabi ameriško ljudstvo, je tekom zadnjih let prešlo v last in kontrolo različnih monopolov. Tako je nam vsem znano, kako kontrolira chicaški mesarski trust vse meso, kar ga je v Zjedinjenih državah dobiti in kako postajajo cene mesa vedno večje in Slovensko vseučiliško vprašanje. Pod tem naslovom je priobčil jur. cand. Andrej Veble v češki ievueji ''Osveta" izboren članek, v kterem opisuje osodo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Najprej je bil ustanovljen v Ljubljani leta 1596. jezuitski kolegij z bogoslovsko in filozofsko fakulteto. V smislu tedanje dobe je t^la to visoka šola, ki je imela pravico izdajati akademične naslove in dostojanstva. Deželni stanovi so si prizadevali spopolniti to šolo, mesto toga so pa zgubili še to, kar so imeli, ko je bila leta 1784 prenesena bogo-slovska fakulteta v Inomost, filozofska pa je bila opuščena. Stanovi so prosili cesarja Josipa, da bi obnovil vsaj filozofsko fakulteto. L. 1788 je cesar Josip tej prošnji ustregel in zaukazal, naj bi se ustanovila filozofska fakulteta v Ljubljani. Iz tega zarodka se je rodila pod francosko \Jado popolna univerza v Ljubljani. Ko je Napoleon ustanovil ilirsko kraljestvo, je izdal njegov generalni guverner maršal Marmont naredbo, naj se osnujeti dve centralni šoli (čcoles centrales), ena v Zadru, druga pa v Ljubljani. Ista francoska vlada je ustanovila v ilirskem kraljestvu tudi 25 srednjih šol in veliko Število slovenskih ljudskih) šol. Ne dunajska vlada, ampak Francozi so položili trdni temelj slovenskemu narodnemu šolstvu. Na univerzi v Ljubljani se je predavalo francoski, italijanski in slovenski. Na ljudskih in srednjih šolah je bil pa učni jezik slovenski. Na univerzi so predavali tujci, pa tudi Slovenci: Hladnik botaniko in zoologijo, Dolinar rimsko pravo (pozneje je bil profesor na dunajskem \seučilišču), Ravnikar dogmatiko in exegeso (tolmačenje sv. pisma), Mel-zer anatomijo, fizijologijo in kirurgijo, Schmidt patologijo, Kersnik fiziko in kemijo, Gunz matematiko, Kos filozofijo. S francosko vlado je prenehala tudi ljubljanska univerza. Trajala je cd leta 1810 do 1813. Kakor hitro so prišli Slovenci zopet pod avstrijsko vlado, dalo se jim je čutiti, da si ta država ne želi izobražencev in še prav posebno ne med Slovenci in Slovani; v Ljubljani je ostal še samo filozofski licej in kirurgična šola. Prišlo je leto 1848. Slovanski narodi v Avstriji so zahtevali ravno-pravnost z Nemci in Mad j ari. Ljubljanski rektor dr. Sporei je napisal znamenito petieijo v imenu ljubljanskega magistrata in deželnih stanov, v kteri je dokazal potrebo cele slovenske univerze. V letnem tečaju nedosegljive. — Nadalje nam je znan j je predaval dr. Unger slovensko o tudi trust za led, kteri vsako poletje drža vnem ustavnem pravu. Rektor podvoji ceno ledu, ker dobro ve, da brez ledu ne more obstati ni jedna obitelj. Nadalje slišimo tu pa tam tobačnem trustu. o monopolizaciji mleka, sladkorja in drugih vsakda-l.jih potrebščin, tako, da se moramo uprav čuditi, da se je dosedaj le tako malo pisalo o monopolih, kteri kontrolirajo vse ono, kar naše prebivalstvo dan za dnevom potrebuje. O jednem trustu pa dosedaj sploh še ni pisal nijeden časopis in to je trust, kteri kontrolira trgovino s sadjem. Ta' trust se je tekom minolega leta razvil do svoje sedanje veličine in t j ko se mu je tudi posrečilo, da je postalo domače, kakor tudi tropično sadje za navadne delavce pravi lu-ksus, kajti sadje se je tako podražilo, da si ga ne more vsakdo privoščiti, kakor je bilo to preje mogoče. Trgovina s sadjem, zlasti pa še v iztočnih državah, je polagoma prešla skoraj popolnoma v roke in last zna-United Fruit Co. v New Yorku. Ta družba, ktere veliko brodovje do-važa južno in tropično sadje v vse naše luke od New Orleansa do Bostona, je izključna lastnica vsega sadnega prometa in vse trgovine s sadjem na iztoku. Vsled tega se jej je tudi posrečilo ceno sadju povišati ta-, da si, kakor rečeno, sedaj navaden delavec ne more več privoščiti niti domačega, niti tropičnega sadja. Ltreskve so bile na primer še pred par leti tako po ceni, da jih je zamogel tudi najsiromašnejši delavec kak ve-čei nesti domov svojim otrokom kar celo košaro. Kaj takega je pa danes nemogoče, kajti cene breskev se tekom zadnjih let niso le podvojile, temveč potrojile. Ravno to velja (tudi o ostalem sadju. Monopolizacija vsakdanjih potrebščin postaja dan za dnevom bolj občutna za širše sloje našega prebivalstva. Toda posameznik proti' mono-pelizaciji ne more ničesar opraviti i:» tem večja je toraj dolžnost sploš-nosti, nastopiti proti takemu ljudskemu izkoriščanju. Vsled tega bi bilo najboljše, ako sprejmejo občine dobavo jestvin v svojo oskrbo. Meso, kruh, led, mleko, sadje, eočivje, skratka vse, kar potrebuje prebivalstvo, naj prevzame mesto v svojo oskrbo, kajti le na ta kokedaj te pri nas pripeti, da bi bde način je mogoče prebivalstva preskrbeti boljšo hr&no in jih obvarovati ki iviee, ktere je moral prestati. Vti pred izkoriščanjem. lieeja in slovenski poslanci so zopet zahtevali slovensko univerzo. Ugodilo se jim je le v toliko, da sta bili osnovani dve stolici za slovenska pravniška predavanja (za civilno in kazensko pravo). Na nadaljnje prošnje za medicinska predavanja je odgovoril minister notranjih rečij Sta-d)on dne 3. marca 1849 v Kromerižu, d i vlada priznava potrebo dati Slovencem in Jugoslovanom visoko šolo v Ljubljani. Faktično so tudi začela dne 20. marca 1849 nektera predavanja in Slovenci so se razradostili ter so nazvali ta dan zgodovinski dan. Vlada je Slovence rada imela, ker so se leta 1848 tako dobro držali, imenovala nas je celo "biser med slovanskimi narodi". To je bila tretja slovenska univerza v Ljubljani. Leta 1849 je začetek reakcije. Reakcija je udušila tudi slovensko vseučilišče. Na jesen tega leta je vlada preložila slovenske pravniške stolice il Ljubljane v Gradec, kjer jo je poti si ubila. Kdo se sedaj še spominja S.ovencev! Lani so bili šir tako uva-žovani in cenjeni, ko je bila stiska in so bili Slovenci trd klin proti revolucijam, ki so na vseh straneh spodkopavale Avstrijo. Kdo bi se pa leto kasneje še spomnil "bisera"! Pet v*eučiliških profesorjev je predavalo v Gradcu slovensko do 1. 1856. Bach je slovenske stolice odstranil in tako bila v tretjič pokopana ideja slovenske univerze. Od tega časa se ' Slovenci zastonj ti udijo. V Avstriji ljubijo samo Nem-c?\ čeprav kot destruktivni element izpodkopujejo notranji red in obstanek Avstrije; ljubijo Madjare, ktere so morali sprva vsakih sto let pozneje pa že vsakih 25 let na novo pi'dobivati za habsburško žezlo. Državniška umetnost te države je nespametna in vse, kar je z njo v zvezi, je proti zdravi pameti. Leta 1869 je naučni minister Hasner na kratko odklonil slovensko zahtevo, naj se jim d& vseučilišče, kterega začetek naj bi bila pravniška akademija. To je utemeljeval tako, da pravniška akademija brez filozofske fakultete nima pravega temelja, filozofska fakulteta v širšem obsega je pa skoro potratno« t, ako nima poleg sebe medicinske fakultete. Na tem odklanjaj očem stališču stojijo avstrijske vlade tndi dandanes. O tem, kar je dvema milijonoma Sloveneev in Hrvatov treba, , — odločujejo — Nemci. Pravijo: "Ako prenehto biti Avstrija nemška, preneha biti Avstrija." Avstrija seveda ne preneha. Ako bi pa enkrat prenehala biti življenja zmožna in življenja vredna država, zgodilo bi se to zato, ker je bila nemška in znadjar-ska. Narodi, kteri v resnici to drža-v. cepijo in podirajo, se imenujejo atžavo vzdržujoči narodi. Francozi so okupirali samo za tri leta avstrijski jug, razumeli so pa svoje poslanstvo čisto drugače! Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) XVHL Takrat je bil že novi generalni guverner Fouchč v Ljubljani. Fouehč vojvoda d' Otranto je bil rojen v Nantesu dne 29. maja 1763. Njegov oče je bil pomorski kapitan. Šolal se je Fouche v nekem samostanu in postal tudi samostanski učitelj, a samostansko življenje mu ni ugajalo in postal je advokat. Izvoljen v kon-vint, je kmalo obrnil na-se občno pozornost. Bil je med tistimi, ki so glasom ali za obglavljenje kralja Ljude-vita XVI. in kraljice Antoinette in je vodil strašne krvave sodbe v Ly-orm, ko je republikanska armada zavzela to mesto, ki se je prvo uprlo. Ko se je vrnil v Pariz, je prišel v navzkrižje z Robespierom in je nastal med njima političen dvoboj na življenje in na smrt. Padel je pač Robespiere, a tudi prekanjeni Fouche se je moral več mesecev bati za sac jo glavo. Avgusta L 1795 so ga pahnili iz konventa in ga vrgli v ječo, kjer je ostal do konca oktobra. Skoro gotovo bi ga bili obsodili na suit in mu odsekali glavo, da se niso politične razmere premenile. Prišla je amnestija in Fouche je bil izpuščen iz ječe. Nekaj časa se ni nič bavil z javnimi zadevami, a že leta 1T98 ga je direktorij poslal v Milan kot zastopnika francoske republike in L 1799 je postal poslanik na Nizozemskem. Toda ostal je tam le malo časa. Potrebovali so ga v Parizu in ga imenovali za policijskega ministra. V tej lastnosti je pokazal svoje izredne talente in si pridobil velikanski vpliv na vso notranjo politi-k Francije. Vsa javna oblast je prešla takorekoč v njegove roke. Z iz-ndno spretnostjo je znal poskrbeti, da je nastal v državi zopet mir. Napoleon, ki je postal prvi konzul, ga je imel na sumu, da je njegov nasprotnik. Fouche namreč ni maral, da bi se atentati kaznovali, češ, dove lj je, če se preprečijo, in ako se to zgodi, ni" treba delati hrupa. Napoleon je Foucheja 1. 1802 nenadoma odstavil, vendar sta se pozneje zopet sprijaznila in dasi sta se še neštetokrat sprla in razšla, sta se vendar vi.dno zopet dobila. Vse Fouchejevo mišljenje se zrcali v njegovem izreku o Napoleonovem postopanju napram vojvodi d'Enghien. Napoleon je dal vojvodo ustreliti; Fouche je o tem činu rekel: To je več kot zločin, to jo napaka! Že 1. 1804 je bil Fouctle zopet policijski minister in ker je bil Napoleon zapleten v različne vojne, R.nogokrat odsoten, je bila v Fouche-jevih rokah prav cesarska oblast. In rabil jo je s čudovito spretnostjo. Napoleon ga je imenoval za grofa in po vojni z Avstrijo leta 1809 za vojvodo. Vzlic vsemu temu je Fouche odločno nasprotoval ravno največjim načrtom Napoleonovim, ne iz kakega nasprotja do Napoleona, marveč ker je bil prepričan, da so ti načrti v svojih posledicah nesrečni in da bodo Napoleona ugonobili. Uprav srdito je Fouche zlasti nasprotoval vojni zoper Rusijo in je Napoleonu neprestano prorokoval, da bode v tej vojni poražen in da izgubi krono. »Napoleon, ki ga je zopet enkrat imel na sumu, d:- ruje zoper njega, ni hotel, da bi Fouche ostal na Francoskem. Poklical ga je k sebi v Draždane in ga tam imenoval za generalnega guvernerja Ilirije. Fonchč je bil tako zadovoljen s tem novim mestom in Ilirija se mu je tako prikupila, da je ni mogel pozabiti- Po bitki pri Lipskem jzapustivši Ilirijo, šel v posebni misiji v Rim in v Neapolj in se po Napoleonovem porazu Trma.Vnil v privatno življenje. Ko je Napoleon zapustil otok Elbo, da bi se zopet polastil cesarske krone, je hotel francoski kialj Foucheju vsiliti mesto policijskega ministra, toda Fouche ni hotel ponudbe sprejeti. Vlada, boječ se, bi se Fouche pridružil Napoleonu, ga je hotela zapreti, a zviti Fouche ga je pravočasno odknril. Čim je Nopoleon zavzel Pariz, je takoj poklical Foucheja na pomoč in mn izročil policijsko ministerstvo in Fon-chč se je udal Napoleonovim prošnjam, dasi je vedel in je to Napoleonu tudi povedal, da se ne bode vzdržal na prestola. Po bitki pri Waterloo je FoucbČ najbolj delal na to, da se Napoleon odpove in poskušal je na vse načine ga pregovoriti, naj bi pobegnil t Ameriko. Toda Napoleon g* ni poslušal — na srenjo nesrečo — Man*** miN-EXPELLEJC Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, ktbkor razbitaJ ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-nju itd. poskusi vdrgnenje z P A nf-BTPBT.T.BILnBM, priznano dobro domače siedstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50^. F. AD. RIOHTER 4 CO., Pearl St. New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom. in je moral potem v pregnanstvo na oiok Sv. Heleno. Po Napoleonovem porazu je prevzel Fouche vodstvo provizorične vlade, posredoval pri kapitulaciji Pariza in ko je krono zopet prevzel kralj Ljudevit XVHX, zavzel zopet mesto policijskega ministra. Temu mestu se je odpovedal L 1815 in še1 kot francoski poslanik v Draždane. V tem času ae je začela na Francoskem velika reakcija. Izdan je bil dekret zoper "morilce" kralja Ljudevita XVI. in ker je tudi Fouche glasoval za obglavljenje tega kralja, se je umaknil posledicam s tem,»da je popustil državno službo in šel v pregnanstvo. Iz Draždan je Š3l najprej v Prago in potem v Line, a vleklo ga je na jug in naselil se je v Trstu, kjer je potem ostal do svoje smrti dne 26. decembra 1820. V Ljubljani je Fouche stanoval na Bregu v Cojzovi hiši. Ker ni bil vojak, je prevzel vojno zapovednišivo elivizijski general Fresia, generalni intendant pa je postal Chassenon. Že 19. avgusta je Fouchč poslal svojo rodovino v Gorico, ker je slutil, da se vname okrog Ljubljane odločilni boj med Avstrijo in med Francijo in že 25 avgusta je Fouehž sam odpotoval iz Ljubljane in sicer kar skrivaj, ter se umaknil v Trst. Bil je toraj samo 27 dni v Ijubljani. Storil ni drugega tu, kakor da je naroČil giljotino, ki je pa niso rabili, in da je lepo natakarico Barbico Zavašnikovo, službujočo v gostilni, kjer je sedaj Kunčeva trgovina, spravil v drugi slan. Stvar je prišla na dan, ko je avstrijska policija zasledila, da ima Earbica nekaj francoskih cekinov. Francosko armado, ki je šla na jugu v boj zoper Avstrijo, je vodil italijanski podkralj Eugen Beauharnais. Zasedel je obe veliki cesti, vodeči v It ali jo, cesto čez Ljubljano in cesto čez Italijo. Avstrijski ainiadi je poveljeval feldcajgmojster Hiller. En oddelek Avstrijcev pod generalom Foelsasom je maršial od Celja na Brdo in proti Ljubljani, en oddelek pod vodstvom podmaršala Radivojeviča pn na Karlovec, od koder je bil poslan polkovnik Milutinovič z enim bataljonom na Kranjsko, ter je zavzel Novo mesto. Vsled tega je podkralj Evgen poskusil polastiti se prehoda čez Ljubelj. Glavna francoska kolona je napadla Avstrijce med Beljakom in Rožekom, general Belotti pa je poskusil zavzeti Ljubelj, a je bil poražen. Zupan tržiški, ki je bil tedaj vendar francoski državljan, je dal Francozom načrt Ljubelja. Ko so Avstrijci potem zavzeli Ilirijo, so pa tržiškega župana zaprli. Avstrija je toraj zahtevala, naj bi bil tržiški župan njej na korist izdajalec svoje lastne države! General Belotti ni mogel zavzeti Ljubelja. Moral se je u-makniti v Kranj, kjer se je sicer junaško branil, a se ni mogel vzdržati proti trikrat večji avstrijski armadi. Zapustil je Kranj in se je nrpaVrril n r Medvode. V tem času je šel general Pino s sedmimi bataljoni proti ViSnji gori, kteri sta se bližala avstrijska generala Radivojevič in Rebrovič, a čuv-ši, da je padel Kranj, se je zopet vrnil v Ljubljano. Avstrijci so zasedli Višnjo goro in se pomaknili do Šmarja. General Belotti je zasedel savski most pri Črnučah!, da bi zaprl od Brda bližajočim se Avstrijcem pot v Ljubljano in potem po ljutem boju dne 2. septembra zopet zavzel Kranj. Na Koroškem je bil podkralj Evgen medtem porazil Avstrijce in jih vrgel na levi breg Drave, nakar je t-el na pomoč svojemu desnemu krilu. Blizo Jesenic bi ga bil skoro ustrelil neki avstrijski vojak. General Belotti je bil zopet poslan na Črnuče, a marširal je po levem bregu Save in bd pri Utiku obkoljen, ranjen in vjet. Armada podkralja Evgeoa se je koncentrirala v Ljubljani. Dne 11. septembra je prišel podkralj Evgen in ee je nastanil v sedaj Koelerje-vem gradit v Spodnji Šiški. Najprej je posknfeil ubraniti se nevarnosti, ki je pretila z Dolenjskega. General Pino je šel proti avstrijskemu generala Nugentu, ki se je pomikal od Keke, podkralj Evgen pa je naskočil oddelek polksvztika MSutinoviča, Slovensko katoliško CL podp. društvo men kranjske kakor vse drage harmonike te raConam po delu kakorine k<*r zahtrva bres uadalinib normSatH. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland. C. Ako hnčei dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako ne obrni na MartinGerdiča« | 3010303 E. Northern Pieblo, Colo Tadi naznanjam, ia idmut v zalogi vsakovrstne namreč; UoNae, rebrn, jeni V iunke itd Y Wb0iQf«Q9 DA", NAJVEČJI NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI MAJEMAJHLO. V tisku je in v kratkem izida as ninriva knjiga: Krvava noč v Ljubljani. Zgodovinska narodna drama a v štirih dejanjih, fcva »KVa nih aeptemberskih dogodkov v vini L 1908. V isti knjigi izide tadi poveet življenja ameriških Sloveneev: "NAJDENO SKOZ". Cena 40 centov, in ae sprejemajo znamke. Za Avstrije 9 X tudi 1 Vroči poletni B čas je najnevar- | neji za otroke. ^ Ne pustite g Vafiih malih, g katere toliko ljubite, oveneti ■S ter jih telesno ■ uničiti v tem poletju, radi Vaše zanemarjenosti. Če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bo-dete vidi ti jih zdrave in krepke ko dorastejo. BOLEZNI V VROČEM VREMENU VSAKI NAJ SE VARUJE BOLEZNIJ VRO- S ČEGA LETNEGA ČASA. ■ To je isti letni čas, v katerem človeško telo naj- m več slabi, vsi glidje so izmučeni in življenski or- = gani rajpristopnejši raznim pogubelnim kalem V bolezni. g Nihče naj ne čaka na zdravila M do jutri, KATERA DANES 1 POTREBUJE. Pišite v sloven- B skem jeziku, ali pridite osebno g takoj k našin svetovno znanim 5 zdravnikom, kar Vam bode go- ■ tovo v korist ter Vas obvarvalo §§ nevamejih boieznij in posledic. B Prav nič ne stori H kakšni so simptom i jO Vaše bolezni, kako slabo se počutite, ker tukaj zadobite takojšnjo sigurno pomoč. Pustite se se tudi Vi od naših Pošljite takoj za 15 centov pošt-s — ' ^h znamk za Dr. E. C. Colllnsa g znamenito knjigo "Človek, njegovo živlie-■ ?je in zdravje" pisano v slovenskem jeziku 3 katera obsega 240 strani iz katere bodete g razvidili, kako ohraniti trdno zdravje in g kako izgubljeno nazaj dobiti. I COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE I 140 West 34th Street 1 1 i __New York City. I Dr. J. J. MoGlade, Dr. J. F. Coyle, zdlavniška ravnatelja. 1 URADNE URE: Dopoludne od 10-1, popoludne od 2-5 ob I nedeljah in praznikih od 10-1. V torek m petekod 7-8zve JJBWPPy : " • ' ' - iflu^h^ " wtif ""'v/, !| W rm ^ Vstaoovljeoa dne 16. avgusta 1908. inkorporlcana 32. aprila 1909 v driavl Penna. t sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: :: MIHAEL BOVANSEK, R. F. D. No. 1, Coaemaafh, Pa. ■odpeadsednik: GEORG K06S, 534 Broad St., Johnstown, Pa. ■laTiii tajnik: IVAN FAJK, L. Box 928, Conemaagh, Pa. li tajnik: STEFAN ZABRIO, P. O. Box Ml, Conemangh, Pa. jnik: FRANK SBGA, L. Box 233, Conemaugh, Pa. blagajaik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box C, Conemaagh, Pa. NADZORNIKI: fl.O#B KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Carre tt, Pa. FEBEX), nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. DREMMjJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. t*«* POROTNIKI: BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. KBIVEC, porotnik, Box 824, Primero, Odo. TAM GLAVIC, porotnik, P. O. Box 823, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: 111 TWt-AffJT.tip.Rj Greeve 6t., Conemaugh, Pa. vw -O-O- r * Ganjena društva, oziroma njih uradniki ao aljadno pzoieii pošiljati earamoet na blagajnika in nikomnr drugem, rae drage dopise pa V alaSajn da opazijo drnftreni tajniki pri mese&nih poročilih, aH kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj te nomadoma naznani na urad glavnega tajnika da «e v prihodnje ,vi Draitveno glasilo je "Glas Naroda". -o-o- ZAPISNIK I. KONVENCIJE Slovanske Delavske Podporne Zveze, ktera se je vriila od 28. junija do 3. julija 1909 * v Conemaugh, Pa. (Nadaljevanj«.) lahko vstanavljajo z 10 Br. Puntar predlaga, da se podružnice Člani. Predlog podpirata br. Amoršek in br. Perko. Enoglasno sprejeto. Br. Puntar predlaga, da se ne vstanavljajo nove podružnice v takem kraju kjer je že kaka pod našo Zvezo. Br. Pavlovčič priporoča, da se prepusti ta zadeva gl. odboru, kadar kaka nova podružnica prosi za sprejem v taki naselbini kjer je že društvo naše Zveze. Br. Bavdek predlaga, da se lahko vstanovi novo društvo, kjer je že društvo pod našo Zvezo, in 6icer, ako šteje prvo nad 60 članov in novo pa nad 20. Sprejeto. Br. L Kos predlaga, da naj se sprejmejo v Zvezo v starosti od 16 do 45. leta v slučaju, da bi prosilec nepravilno poročal o njegovej starosti pred društvenimi uradniki ali zatajil svojo tajno bolezen pred zdravnikom in če se mu to dokaže in spozna krivim, ni deležen ne do podpore in ne snrrtnine sploh se ga suspendira. Predlog podpira br. Amoršek. Sprejeto. Br. predsednik priporoča, da bi bilo boljše, da se voli še eden zapisnikar za sestavljenje pravil, ker je preveč dela za enega in ne more tako hitro vrediti. Sprejeto. Br. Kos predlaga br. J. Kocijana za pomožnega zapisnikarja. Se sprejme. Br. J. Kocijan predlaga, da se bolniška in smrtna podpora izplačuje is zvezine blagajne in sicer v čekih. Sprejeto. Br. M. Krivec predlaga da se smrtnina izplačuje po preteku 2 mesecev. Predlog podipra A. Stritar. Br. Culkar stavi protipredlog in sicer, da se izplača smrtnina v 90 dneh. Predlog podpira br. Pavlovčiž. Z večino sprejeto. Br. Kos predlaga, da se napravita dva razreda za smrtnino. Predlog podpira M. Krivec. Br. Puntar predlaga pa samo za I. razred. Predlog podpirata br. Culkar in br. Perko. Br. Pavlovčič priporoča, da naj prej smrtnino določimo za I. razred le potem naj ss glasujeta ta dva predloga, ker le potem se sprevidi, če je zadosti velika smrtnina, da se jo razdeli v dva razreda. Br. Amoršek povdarja, da se napravita dva razreda in sicer I. razred bi bil za $500.00 smrtnine in II. razred $300.00. Predlog podpirata St. Zabrie in br. Kos. Sledi odmor 15 minut. Po odmoru. Br. Kocijan predlaga samo I. razred in smrtnino pa $500.00. Predlog podpira br. Klučev&ek. Br. Puntar protestira proti tako visoki smrtnini in predlaga, naj o-stane pri starem. Konečno se sprejme predlog brata Kocijana z nad dvetretinsko večino glasov za I. razred in smrtnine $500.00. Br. Amoršek predlaga naj se od smrtnine določi $100.00 -za pogrebne stroške in ostalih $400.00 pa kot smrtnino. Br. Pajk povdarja, da se takoj izplača pogrebne stroške, akg si brat že poprej odloči primerno svoto v oporoki za pogrebne stroške in če ni nikjer druge pomoči za pokritje njegovih pogrebnih stroškov. Sprejeto. Br. M. Krivec predlaga, naj dobi član v slučaju poškodbe ene roke, noge in očesa polovico smrtnine in sieer $250.00 in če izgubi obe dve roki ali eno roko in eno nogo dobi oe lo smrtnino $500.00 in ob enem preneha biti član Zveze. Predlog podpira br. St. Zabrie. Sprejeto. Br. predsednik stavi predlog, naj se samomorileeem ne izplača smrtnina. Sledi živahna debata o tem. Debate ae vdeleiijo Breaovec, Kos, Krive«, Amoršek. Konečno ss zaključi, da taki, ki je umorjen sodnijskim potom, ne dobi nobene smrt-Ako je p« samomorilec dobi le pogrebne stroške in sicer $100.00. Br. Klačeviek predlaga, da ako izgubi član na roki 3 prste in sieer' C kazalec in sredinec, dobi kakor za celi ud. Predlog podpira br. F. Br. Perko predlaga, da dobi ponesrečen član za 4 prste kakor sa eeli ud. Predlog podpira br. Kocijan. -—• Oba predloga enoglasno sprejete/ F. Puntar predlaga, ds se bolniška podpora kplaSnge $LOO na neer $7.00 na teden. Predlog podpiia br. Perko. Sprejeto. Perko stavi predlog, da član ni deležen podpore, ako ni nad 8 Če je pa več kot 8 dni bolan, dobi podporo s prvim dnevom, se je izkessi z zdravniškim spričevalom. Pr. podpira br. M Petrič. Gorfanski župnik. (Nadaljevanje.) Ugodno je bilo tu notri na gorkem na suhem. Ali tam zunaj je druga, tam med gorami, kjer imata sneg in vihar prosto pot! Zadovoljen, da je doma, v zatišju, je sedel župnik zopet v ogoljeni naslanjač, nekdaj tako lep in eleganten. Ves pobit in žalosten je bil, ko je prišel župnikovat sem na Gorjane. Vasica je bila visoko v gorenjskih hribih. Do pošte je bilo poleti dve uri hoda. Dolgo se mu je zdelo, da je v pregnanstvu, v ječi, za kazen ločen od vsega omikanega sveta. Iztež-ka se je potolažil; saj ne ostane večno tu, si je mislil. In vendar je ostal med gorami. Priljubili so se mu pošteni žnpljani, in ni mu dalo 6rce, da bi jih zapustil Naposled niti ni več mislil o selitvi. Zdelo se mu je, da ne bi mogel živeti nikjer tako zadovoljno nego tukaj na Gorjanah. Privadil se je sčasoma svojih ljudi, krepkostasnih in krepkodušnih Gorjancev in oklenil se jih je z vsem svojim mehki-n srcem. Razen starejših očancev in žena je malone vse krstil in vse poročil on sam. Ljubil jih je kakor svoje otroke, in oni so ljubili njega in ga častili kakor svojega očeta. Ponosni so bili nanj in vsi bi bili šli zanj v ogenj ali celo v vodo, kar bi bilo nekterenra pijanČku vsekakor huje. Rado voljno so mu prinašali jagod, sadja, malin, jajec, piščancev, masla, dovažali so mu drv in se hodili prepirat in pravdat pa zopet spravljat k njemu. Knjige, časopisi, vrt, čebele so mu preganjale dolgčas. Včasi se je š&hal z grofovim gozdarjem. Zlasti imenitno pa se je zabaval vselej, kadar je prišel z gozdarjem tudi okrajni zdravnik, bivši sošolec župnikov. Takrat so udarili tarok in pili pristnega Vipavca pa pušili, da se je vse kadilo, in da je sestra Barba vselej hitro odeopotala vunkaj, kakor hitro je postregla gostom. V trg doli ni zahajal mnogo; predaleč se mu je zdelo tjakaj. V edini gorjanski krčmi tudi ni bilo nič. Kremar je točil grozovito kiselico in se je sam čudil, če je kdo zabludil k njemu in zahteval pijače. Kmetje naokoli id v vasi so si žgali svoje žganje sami in so goljufali financer-je, kar se je dalo. Bili so vsi trdno preverjeni, da ga ni bolj zaslužnega dela na svetu, nego dacarje voditi za nos. Poleti je včasi prisopihal stari krošnjar Urban semkaj gori s svojo robo. Preden je šel s svojimi pisanimi trakovi in rutami, z dišečim milom in glavniki, z ogledalci in strahovito svetlimi prstani skomine in izkušnjave delat ubogim gorjanskim dekletom in ženicam, je vselej postal pri gospodu župniku. Tu je dobil kupico dobrega brinovca in, tako o-krepčan, je odprl torbo polno novic in se lagal, kakor bi rezal salame. Klobasal je, da v Ljubljani hiše rastejo kar tako iz tal kakor slabe gobe po dežju; da bo že kmalu vse pozidano po ljubljanskem polju; da bodo celo morali Šmartno goro prestaviti kam bolj nazaj; saj hentana gospoda si izmisli vsega zlomka, samo da je sne dolgčas. Pravkar po večerji je ugibal župnik, kje se neki klati Urban v zimskem času po pisanem svetu, ko je zabingljal hišni zvonec. V sobo je pricopotala sestra Barba, sloka, bolehava ženska, vedno dosti bolj razburjena in. sitna, nego je bilo treba. "Pa ti menda vendar v tem pasjem vremenu ne bo treba kam vunf1 je zagodrnjala, kakor bi bil užalil zvonec njo. Toda že sta slišala brat in sestra, kako si v veži nekdo otrkava sneg z obutali in malo pozneje je vstopil komaj šestnajstleten črnolas fant z rdečim obrazom, z zakrivljenim nosom in izbeklim čelom. Odet v nekakšno žensko ogrinjalo, je ponižno obstal pri durih. "Dober večer, gospod fajmošter!' je izpiegovoril in v vidni zadregi sukal mokri klobuček v rokah. "Ti, pri nas vrata zapiramo!" se je zadrla Barba nad njim. "In, aH se nisi mogel bolje obrisati f'' "Bog te gprimi 1" je odzdravil duhovnik mirno in pogledal fanta sočutno. "Kdo si pa ti in kaj bi radt" "Malinovčev Janez," je odgovoril dečko ves plašan in zaprl vrata. "Pošiljajo me mati. Prosijo vas prav lepo, da bi prišli še nocoj k nam na Olševek. Naš fajmošter so bolni, kaplana ni doma, in tako sem prišel semkaj." "Iz sosednje farsi" je renčala Barba in se namrdnila grozno grdo. "Kaj pa se je zgodilof" je vprašal gospod rahlo. Dasi je bilo preteklo toliko let, se je vendar takoj spomnil — Anke. "Oče umirajo," je izrekel fant tiho in uprl vlažne proseče oČt v _ "Ni mogoče!" se je zavzela Bar- ba^hsmilil se ji je Janez, in bilo ji je žal, da se je prej tako osomo o-bregnila obenj. "Precej pojdemo, precej I" je dejal gospod Mejan in odložil pipo. "Pojdi po mežnarjal PoČakajta v zakristiji!" (Dalje prihodnjič.) INDIJANSKA POROKA V NEW TORKU. Glavar Sioux - Indijancev se poroči z belo gospodično. Mi nolo soboto je dospel v registracijski urad za vknjiževanje porok, kjer se dobivajo dovoljenja za ženite v, glavar Sioux - Indijancev, imenom Globoko Nebo. Glavar je naprosil za dovoljenje za ženitev. Z njim zajedno — oblečen je bil v svoji indijanski noši in okrašen z orlo-vim perjem — je prišla tudi njegova nevesta, bela Miss Adele Rowland, ki je dosedaj videla jedva dvajset poletij. Tu je nevesta povedala, da stanuje v Bretton Hali na Broadwayu in 86. tflici v New Torku, dočim je Indijanec povedal, da je za sedaj nastanjen v New Jer-seyu, kjer s svojimi rojaki predstavlja indijansko življenje v tamošnjem Palisade Parku. Miss Rowlandova se je seznanila z indijanskim glavarjem pred tremi tedni pri takih predstavah, ktere vodi on kot glavar. Takoj po predstavi =o jej ga predstavili in teden dni kasneje sta se zaročila. Starejši Indijanci z nameravano poroko nikakor niso zadovoljni in tako se je morala Rowlandova obrniti do glavnega glavarja Sioux-Indijancev, Belega Oblaka, ki vlada na rezervaciji na daljnem zapadu. Glavar Globoko Nebo, se imenuje po jeziku Sioux-Indijancev Ka Ron Iaton in je bil rojen v Falls City, S. D., pred sedemintridesetimi leti. Vzgojen je bil v Pine Ridge in govori angleščino izvrstno. Poroka se bode vršila prihodnji četrtek na Polo Grounds in sicer najpreje po indijanskem običaju; tej ceremoniji bodo prisostvovali vsi Indijanci, ki so sedaj zbrani na Palisade Parku. Tem povodom se bodo pobarvali z bojnimi barvami, nakar se bode kadila pipa miru, nakar bode glavar slovesno izjavil, da vzame belo deklico za svojo ženo. Bojevniki jej bodo potem dali indijansko ime, nakar se prične poroški ples bojevnikov, dočim bode godba igrala sedaj tako popularno pesem "The Indian Bride". "Žajfa" ga je rešila. Washington, 24. julija. Tukaj so aretovali James Godfreya, ker je nosil pri sebi skrito orožje v obliki britve. Kasneje se je moral vsled tega pred sodnikom zagovarjati in v svoj zagovor je povedal, da potrebuje britev za-se ker so brivci predi agi. Sodnik pa s tem ni bil zadovoljen in tako je zahteval, da mora aretova-ree pokazati tudi druge predmete, kteri spadajo k brijanju. Aretova-nec je pričel potem iskati po svojih žepih in končno je vendarle našel mali komadič mila, vsled česar ga je sodnik takoj oprostil. Klub "veselih vdovcev". Chicago, 111., 24. julija. V Austinu je ustanovilo 25 možkib, kteri so poslali svoje žene v razna letovišča, klub, kojemu so dali ime "klub vese-lin vdovce?". Namen novega kluba jc. prirejati zabavo za zabavo in radost za radostjo toliko časa, dokler se njihove žene ne vrnejo iz letovišča. Kake bodo potem zabave, ko se vrnejo žene iz letovišč, je naravno drugo vprašanje in že sedaj si nekte-ri člani novega kluba obečajo zaže-ljone "divorce". FEYA ar vajstakbjJU Nitje podpisana priporočam potujočim 81ovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 ^Greenwich St., New York City kjertoCimvedno dobro pivo, doma preiana in im- E rti rana v I a a, fine liker-ter prodajam izvrstne amodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči.Slovenci in Hrvatje dobe....... .............. stanovanje io hrano proti nizki ceni. Poetiefba solidna. Za ebilea poset se pripereCs.................. FRIDAvon KROGE - !«7-lt» Oreeswtcft Street, NEW YORK, N. V. 1 ▼ Olerslaada, O. Pwj: ANTON KUNC in IHAN BUM aedaj: FRANK BU8S. I1M St OlaJr Am, V. & Izdelujem vsa, t notarski posel spadajoče dela, kakor: pooblastil* (Vollmaehtea), pobotnice, dolžna, odstopna, spredajna, Isnitevaajska in kupna pisma, grepiae, iatsbela ei je, testamente, ▼ slovenskem, hrva- raznovrstne prošnje t vojaških sad* vab itd., iatojavam dolgove tukaj ii« v atari domovini ter poslopja in pohištvo proti Dajem svita ▼ pravdnih »i ston J. Za pravilno, točne la delovanje ▼ ae jotfe opravil m JaaiL Pisarna )* eati daa In 9. are odpeta. Ob jem od t. do IS. FRANK RUBS, javni JOS. Komr, vodja la v tU) BCMXMXMXMXM: »Hka zaloga vina in žganja Marija Qrlll Prodaja belo vino po..............70c. k*Hob " Črno vino po.............50c. " Droinik 4 galone sa....................$11.00 Brinjevec 12 steklenic sa...............$12.00 ali 4 gaL (sodček) sa..................116.00 Za obilno naiočbo se pri poro Ca MARIJA OR1UL, 03OS St. Glair Ave., IN. E., Cleveland, O. POZOR ROJAKU Novoixnajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura sa plešaste in golobrad-ce od xterega t 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. He-smatisem la trganje v rokah, nogah is krilu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in oxebline, vse te bolesni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamCi $600. Pilite takoj no cenik, Iterega Vam pošljem zastonj f JAKOB VAHCIC, P. O. Box «», (imUMI). li. NIKDAR VEC TAKE PRILIKE! URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom) s pismeno garancijo sa deset let, za ktero morate povsod plaCati najmanj $17, etane sedaj pri nas SAMO $4.75. Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetnilko izdelanimi pokrovi, ki ■O s čistim zlatom platirani. Ura ima najbolje in Bajtočneje idoče kolesje na 7 dragih kamnov (rabinov. ) VERIŽICA s priveskom, (medaljonom) je tudi naj no vejic in najmodernejše vrste in platirs-na s pravim zlatom. Privesek (medalion) v ktere. Ei lahko postavite dve sliki (fotografiji) je okra-n s tremi krasno in fino bruienimi kameni. J Za uro in veriiico polljite nam naprej samo $1 ia mi vam poSljemo takoj uro in veriiico, kakor tndi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.76 plačate, kadar dobite stvari. Kdor a poliljatvijo ne bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. --Cenike potiljamo zastonj. Vsa pisma, denar in narocbe adresirajte na naslov: NEW YORK AUCTION CO., fp* 436 East 67th Street, INew VorlcJps.^Y. ^.iiiiiifiiiiitfiWiaMrito Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON. v obilen poset. Točim vedno eveio pivo, dobra vina in whlakoy ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje v ataro domovino hitro in poceni Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zveri sem z gg. Frank Sakser Cof v New Yorku. Z velespoštovan^em Ivan Govže, Ely, Minn. Brezplačno s« oirta 100 sloven, rodbina«. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v »vrhu pokritja pre- Jisa. Ti loti so prosti in Čisti Ur vredi vsak po 100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker telimo, da bi ze na njih nastanili dobr Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom iedneca leta bodo omenjeni loti vredni flOOO.OO. Mi tudi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo hiie. Skrbelo se bod tndi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbory Parkn, N. J. N« opustit« Up« prilik«. PoSlfite money order za $6.00 danes in mi Vam pošljemo listine. P Kite: PRIN&B REALTY CO„ Nassau Strict, New York City. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmr!& Rad elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset »4. gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri flee. Trsvalksr-]u 6102 St. Clai» »•• * kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. f 82 Cortlandt Street, New York, N > Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O fllo si namenjen šeno. otroke, ali pi »vnw nike, ter prijatelje v ko vzeti, potrebuješ £lo*e*. kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesliivc n* nas, ker bodeč najpošteneje in najbolje postrežen. M: pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voin^e ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podair mo »ofake aa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, 4 maj o nobenih zaprek. Na naselnišketa irarfo (Ellis fca* i jtaHmo jim vedno v naj boljfto pomoč. He prezretil Imateli v staro domovino kom« a» ko pooblastilo poslati, obrnite se n» nas, mi vam ceno in brzo postrele Do, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako Žeb k ter vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboro* (Kontrolsversammlang) naj se obrne na nas in polije woj« jrojažko knjižico, mi mn preskrbimo, 4a ne bo imel sitno*«, to se doma vrne. iTstrijsKi denar kupujemo in prodajami ^ dnevnem kurzu. Ako potuje* v staro domovino in ima£ ^eČjt svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjafi m KupJ £ek za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izpiač«. nemore ti ga nihče vkrasti, kei njemu ne bo plačan. I mail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piii svojcem. o> vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izp)a£sn>c Važno m rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino a docrna brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere *ed&eg< __^ / izmed onih parnikov, kteri io označeni v listu pod nasi* vom "Kretanje parnikov" in nap nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika ix sat odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, dz pnd«. en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi kda pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtijage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov, če kdo dospe v New York, ne da b' nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki Cortland! in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnm angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je selc «ažn< za potujoče rojake, ker dandanes .preži na vseh postajali in ulicah po New Yorku obilo slepanev ia ljudi dvomljivo vrednosti, Ako Žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovi veste, kam pridete in Vaa ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pca dajo brezdušnim odervho«, kteri spdfeje tjodi Mvadao M slabe parnika. To Je telo tmŠm ** koristno* a v na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsa** narna pošUjatev po nas poslana pride v stari kra' _ __do 1 a dneh; vse vsote izplačuje za naa c. k, pc__ hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se Hgn^.i^. krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zaneslj.ee hranilnice aH jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uloinik dobi izvirno hranilno knjižico, od dneva nloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na njt. ________ ________________ t