"ttgr Leto K, št-157 Ljubljana, sobota 7. jul ja 1928 Cc,*ia 2 Dfn mm tmttmjm >h 4> — Stene mesečno Dta >5'—; ca ta*. umftTO Din oeobTCmo, Oglasi po tarita. Uredništvo ■ Ljubljana, Knaflora obča ftter. 5/L Telefon it. >07« in >804, ponoči tudi it. >034. Rakopisl •« •*• »wfcaj®. It st - Teieton k. »036. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ll Ljubljana, 4. — Telefon M. 149* Potfratnid: Maribor, Aleksandro** te. 13 — Cefle, Aleksandrova ceatr RaCao pri poitnaa ček* zavoda s LM lana te. ii.8m - Praha čislo 7&.I** Wient Nr. loj^ti. Kralj zaslišuie politične voditelie Pred novo odločitvijo hoče vladar še enkrat slišati mnenje predstavnikov vseh parlamentarnih skupin. - Hegemonistl pritiskajo na obnovo starega režima z novimi ljudmi Beograd, 6. julija. Velika je pogreška politikov, kakor tudi beograjskega tiska, da sedanjo krizo predstavlja kot običajno vladno krizo, kvečjemu z dodatkom karakteristike o izredni plemenitosti vladne večine. ki velikodušno kliče opozicijo v vlado. Predvsem je treba ugotoviti, da so resolucije vladnih strank varale javnost. Sedanja večina ne zadošča v današnjem času, da upravlja vso državo, in ona tudi ni prostovoljno s prav nepojmljivo širokogrudnostjo otvorila krizo. Res pa je, da je večina Velje Vukičeviča dovedla državo v fatalno zagato, finančno in politično. Nahajamo se v pravi državni in ne v običajni vladni krizi. Kako je prišlo do tega? V Beogradu se pozablja, da tekom teh desetih let še ni bil dovršen proces našega duhovnega ujedinjevanja. Naša država še nima enotne duše. Ta proces je bil na najlepši poti zlasti po zadnjih volitvah. Obe stranki sedanje KDK sta ponudili skupno z zemljorad-niško stranko z znanim pismom z dne 22. oktobra 1927. Srbijancem koncentracijo vseh demokratičnih elementov, pri čemer so bili mišljeni demokrati in svobodno izvoljeni radikali. To pismo je naglašalo, da mora biti tej koncentraciji «naša ustava svetinja» in ona bo «obenem najmočnejša garancija za učvrščevanje našega državnega in narodnega edinstva». Vodstvo je bilo po-nudeno, kakor znano. Šumadiji, to je g. Ljubi Davidoviču. Znana je usoda te idealne ponudbe. Bili smo odbiti. Vukičevičeva vlada je bila nato še ojačena z vstopom prijateljev g. Davidoviča, ki so bili prej več ali manj v opoziciji. Razvila se je borba, KDK pa je bila še vedno pripravljena na kompromis. To je pokazala tudi tedaj, ko je še pred potekom zakonitega roka dopustila sprejem proračuna. Tedaj so napovedovali: po proračunu bo padel Vukičevič. Proračun je bil sprejet, od nas pa so zahtevali, da na enak način dopustimo še londonsko posojilo... Znano je, kako so bile tedaj skromne zahteve KDK za vstop v koncentracijsko vlado. Zahtevali smo, da se nam da eno od treh najvažnejših ministrstev kot eni od treh po številu skoraj enakih parlamentarnih skupin. Delovni program, ki smo ga predložili, je bil pač sprejemljiv za vsakega resnega človeka in ni mogel tvoriti ovire. Takrat je g. Radič odkrito odbijal misel na revizijo ustave, sporočujoč z opozicijske govornice, da je vidovdanec... Nenadoma, brez dogovora in običajnega sporazuma predložene nettunske konvencije, spontane demonstracije, v Beogradu prelita kri — vse to je poostrilo parlamentarno borbo. V vsej tej dobi ni vladna večina niti s prstom ganila, da omogoči kakršenkoli aranžma z opozicijo. Z odbijanjem ankete za preiskavo dogodkov pri Ruskem carju, z nasilnim odstranjevanjem poslancev iz Narodne skupščine in z vsemi drugimi ostrimi spopadi je napela lok do skrajnosti. Pri tem pa je bi'a vladna večina mrtva, pasivna masa brez življenja in inicijative. Nato so vzeli stvar v roke oni člani večine, katerim sta revolver in bomba prvi in zadnji politični argument. Ali ni sedaj vsakomur jasno, da je bil na ta način brutalno in krvavo porušen temelj normalnega parlamentarnega dela. Ne gre samo za globoko žalitev občutkov, ki igrajo često v politiki narodov odločilno vlogo. Ne odločuje samo bol nad umorjenimi in ranjenimi tovariši, ne samo to, marveč v srcu zadnjega našega člana je bila omajana vera v možnost nadaljnjega sodelovanja v dosedanjem pravcu. Formacija KDK je bila garancija za to, da bi bilo mogoče legalnim potom in na podlagi vidovdanske ustave izvesti faktično ravnopravnost vseh državljanov, tako da bi se vsi počutili v naši državi kakor v svoji hiši in da bi bile na ta način mogoče reforme na administrativnem in ekonomskem področju. V tej grupaciji so združeni — to se ne sme pozabiti — vsi Hrvati, vsa inteligenca prečanskih Srbov in vsi napredni Slovencu Vse nje je celih štirinajst mesecev Vukičevičeva vlada odbijala; odbite so bile vse njihove stvarne zahteve, ki so šle za izboljšanjem neznosnih razmer, dokler niso dobili odgovora v Račičevih strelih. Vse to je treba upoštevati in razmisliti. Potem beograjska javnost ne bo iznenadena enkrat zaradi držanja Ste- BEOGRAD, 6. julija r. Ker je za Aco Stanojevičem tudi Stepan Radič odklonil mandat za sestavo koncentracijske vlade, ki naj bi nadaljevala delo s sedanjo Narodno skupščino, je danes nastal v razvoju krize kratek zastoj. Po nasvetu Ace Sta-nojeviča se je kralj odločil, da bo, predno zopet komu poveri mandat za sestavo vlade, najprej zaslišal predstavnike vseh parlamentarnih skupin. Tako se je danes vršilo več avdijenc. Prvi je bil na dvoru predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Perič, za njim kot predstavnik radikalov zopet Aca Stanojevič, popoldne pa za demokrate Ljuba Davidovič, zvečer pa dr. Korošec. Hegemonistični krogi so začeli danes zopet s vso močjo delati na to, da bi se obnovila stara vladna koalicija, vendar pa ne več pod Vukičevičevim predsedstvom. KDK se dra slej ko prej rezervirano, ker je svoje stališče že jasno in deiinitivno označila. Beograd, 6. julija, p. Ker je sinoči Svetozar Pribičevič v Radičevem imenu odklonil mandat, ki je bil ponuden Stepanu Radiču za sestavo koncentracijske vlade, je danes vladar začel z reševanjem krize potom konzultiranja šefov vladnih skupin. Po kratkih avdi-jencah ministrov Milana Grola, dr. Spa-ha in dr. Voje Marinkoviča je bil konzultiran predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Perič, ki je bil v avdijenci pri kralju od 11. do 12.30. Doznava se, da je dr. Perič svetoval kroni, naj se sestavi delovna parlamentarna vlada, za katero so na razpolago štiri parlamentarne skupine, ki so že sedaj tvorile vlado in s katerimi se more delati v parlamentu tudi v bodoče. Dr. Peric je mnenja, naj se pozovejo šefi parlamentarnih skupin na posvetovanje in nato določi mandator. Aca Stanojevič zopet pri vladarju Pri povratku z avdijence je predsednik dr. Perič izjavil novinarjem: «Nj. Veličanstvo kralj bo pozval šefe parlamentarnih skupin na posvetovanje Pozval je že Aco Stanojeviča. ki je sedaj na dvoru.* Res je bil opoldne v avdijenci posle-vodeči podpredsednik glavnega odbora radikalne stranke Aca Stanojevič, ki se je na dvoru mudil od 12. do 1. popoldne. Aca Stanojevič je po avdijenci izjavil, da je kroni označil svoje nazi-ranje in da je navedel kot najugodnejša kandidata na predsedstvo vlade Marka Trifkoviča in Mišo Trifunoviča. V razgovoru z novinarji je Aca Stanojevič dalje izjavil, da se položaj še vedno proučuje, da se zaslišujejo posamezni vodilni politiki in da se še vedno dela za ustvaritev koncentracijske vlade. Izjavil je, da nima mandata m da bodo najprej zaslišani vsi šefi parlamentarnih skupin. Pri tem je povdarjal ponovno, da se še vedno dela za ustvaritev koncentracije in da je vsekakor treba doseči v tem oziru sporazum. «Moja misija je prenehala včeraj po odgovoru Stepana Radiča» ie zaključil Aca Stanojevič svoja izvajanji. «Sporočfl sem kroni, da se ne morem več pogajati, ker nisem za Stepana Radiča primerna oseba, da vodim pogajanja z njim. Svetoval sem kroni, naj prouči razpoloženje vseh skupin kakor tudi posameznih vodilnih oseb.» Avdijenca Ljube Davidoviča Danes popoldne so se na dvoru nadaljevale konzultacije. Prvi je bil popoldne sprejet v avdijenci Ljuba Davidovič, ki ie bil pri kralju od 5. do 6.30 pana Radiča, drugič zaradi Pribičeviča in tretjič zaradi Predavca. Potem ne bo šepetanja in intrig med enimi in drugimi, potem se ne bo barantalo z obrabljenimi floskulami Laze Markovi-ča v «Samoupravi» o krivdi Radiča in Pribičeviča. kakor da Laza Markovič bolje razume in bolje tolmači razpoloženje zaDadnih krajev. Treba je upoštevati, da je na Hrvatskem in v Dalmaciji zelo močan pokret, ki je sploh proti vsakršnemu sodelovanju s kakršnokoli beograjsko vlado, potem se tudi lahko razume, da so Radičevi predlogi v resnici državniški ter izenačeni v iskreni želji, da iz sedanje državne krize izidemo čim prej in čim la*;e. Dvanajsta ura biie. Ali bodo v Beogradu to še pravočasno uvideli? popoldne. Novinarji, ki so čakali nanj, so ga vprašali, ali je dobil mandat. Ljuba Davidovič je vprašanje zanikal, češ da je bilo v avdijenci govora samo o političnem položaju in nič več. Izrazil pa je svoje prepričanje, da se dogodki razvijajo sicer polagoma, vendar pa v dobrem pravcu. Več ni hotel povedati. Po zaslišanju Ljube Davidoviča se Je kralj odpeljal na sprehod, Davidovič pa je odšel v demokratski klub, kjer so ga pričakovali njegovi prijatelji, katerim je poročal o svoji avdijenci. V demokratskih vrstah se zatrjuje, da smatrajo po odklonilnem stališču Stepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča koncentracijo za izključeno in da delajo vladne stranke sedaj ija obnovo stare delovne koalicije. Ker je to edina'parlamentarna rešitev Iz sedanje krize, bodo njihovi predstavnik] v dvora predlagali tako rešitev. Skušali bodo doseči, da se sestavi delovna vlada, k] bi bila slična dosedanji. V novo vlado bi prišle samo nekatere druge osebe tako da bi se zadovoljile vse frakcije. Po konferenci v demokratskem klubu je odifel na dvor minister Milan Grol. Člani dosedanje vladne večine pričakujejo, da bosta pozvana v avdi-jenco sedaj tudi dr. Soaho in dr. Korošec. Večerna avdijenca dr. Korošca Beograd, 6. julija, i. Kmalu po S. zvečer se je kralj vrnil v Beograd z Dedinja, kamor se je peljal na sprehod. Y tem času sta imela konferenco Velja Vukičevič in dr. Korošec. Ob 9. zvečer so se nadaljevala konzuitiranja ter je bil sprejet v avdijenci dr. Korošec, ki je ostal na dvoru do 10. zvečer. Odhajajoč z dvora je dr. Korošec »zjavil novinarjem, da ni ničesar novega. Doktor Korošec je odšel domov, kralj pa se je vrnil na Dedinje. Kakor se doznava, je tudi dr. Korošec svetoval kraiju, naj se sestavi delovna koalicijska vlada iz dosedanjih vladnih strank, ki bi delala z dosedanjim parlamentom. Napovedi hegemonističnega časopisja Beograd, 6. julija, p. Vladni listi zatrjujejo danes, da se dela z vsemi silami za obnovitev stare kombinacije z novimi osebami. Marinkovičeva «Prav-da» dokazuje, da je. Čim je Stepan Radie odklonil mandat, postala nemogoča kombinacija s koncentracijsko vlado. To vprašanje da je zato odstavljeno z dnevnega reda, pa se sedaj prehaja na ustvaritev delovne vlade, ki bo delala s sedanjim parlamentom in ki jo bodo sestavljale dosedanje štiri skjpme vladne koalicije. * Beograd, 6. julija, r. Dopisniku turin-ske «Stampe» je dal dr. Laza Markovič izjavo, v kateri izjavlja, da so radikali za koncentracijsko vlado, da $o pa odločno proti novim volitvam, ker bi to pomenilo pričetek nove borbe v narodu. Nadalje se izjavlja proti reviziji ustave, češ da je ureditev držav* dobra ter da povsem odgovatja razmeram in potrebam. «Ce Hrvatje stavijo preveč ekstremne zahteve, potem seveda o koncentraciji ne more biti več govora. Zato bo po vsej ver.etnostj obnovljena dosedanja vladna koalicija^ z radikali, demokrati, muslimani in klerikalci. Na vsak način pa bomo spravili nettunske konvencije skosi Narod- i no skupščino, ker želimo dobre in jri- i jateljske odnošaje z Italijo...* KDK je šla do skrajne meje popustljivosti Edino sprejem predlogov KDK more ublažiti naraščajoči odpor med Srbi in Hrvati Beograd, 6. julija, r. Po današnji dopoldanski konferenci voditeljev KDK je Svetozar Pribičevič v Narodni skupščini sprejel novinarje ter jim podal obširno izjavo o situaciji Izjavil jim je med drugim: »Obvestil sem Stepana Radiča o svoji avdijenci. G. Radič je bil z mojim poročilom zadovoljen Sedaj bomo videli, kako se bo situacija razvijala. Iz vrst vladne večine se trdi. da se novrne stara kombinacija z novimi osebami če je to res, potem ie to dokaz, da le bila kriza vnaprej dogovorjena in je tudi njena rešitev trdno pripravljena.« »Vidimo, da ie izzvalo veliko nerazpo-loženje dejstvo, da je g Radič odklonil sestanek z g Aco Stanojevičem. Baš iz tega se vidi, kako globoka je sedanja kriza. G. Radič gotovo nima nič osebnega proti Aci Stanojeviču, nego se je postavil na stališče. da razgovori nimajo nikakega smisla, če prihajajo k njemu s predlogom, naj bi se KDK vrnila v Narodno skupščino, v kateri je tekla hrvatska kri Če še vedno for-sirajo nadaljevanje dela z Narodno skupščino, potem je to le en dokaz več, da hočejo popoln razcep med Srbi in Hrvati.« »Neugodno pa je tudi dejstvo, da se pojavljajo kot nekaki posredovalci ljudje, ki izzivajo že vnaprej nezaupanje pri Radiču in njegovih prijateljev. Te osebnosti so se celo navajale kot nositelji bodoče situacije. V taki situaciji je edino pravilno in mogoče stališče, ki ga zastopa g. Stepan Radič in ž njim celokupna KDK: kralj in narod!« >Aca Stanojevič je danes dopoldne izjavil , da se popolnoma strinja 8 predlogom KDK. naj bi se sestavila nevtralna vlada«, je pripomnil eden izmed novinarjev. >Če g. Aca Stanojevič sprejme to »tališče. je situacija znatno olajšana, to pa seveda samo za slučaj, da vlada ne bi nada- ljevala dela v sedanji Narodni 6knpščini. Za nadaljevanje dela navajajo režimovci dva glavna razloga: prvič nettunske konvencije, m drugič bojazen, da bi se pri volitvah razvijala agitacija, da so Srbi ubijalci Hrvatov. Prvi razlog je povsem strankarskega značaja, ker dobro vedo, da bi nada-lievanje dela s sedanjo Narodno skupščino in sprejem nettunskih konvencij pomenilo riefinitiven razcep Hrvatov in Srbov. Oni računajo s tem, da bi se v tem slučaju lahko postavili kot neobhodno potrebni državni krmilarji. Celo Italija izjavlja, da ne forsi-ra nettunskih konvencij in italijanski listi naglašajo, da bi bila ratifikacija brez sodelovanja Hrvatov za nje nesprejemljiva. Beograjski politiki, ki forsirajo konvencije. so torej večji Italijani nego so Italijani sami«. »Glede agitacije, katere se tako boje, lahko izjavimo samo to: Ce se sprejme predlog Stepana Radiča, tedaj bo položaj na Hrvatskem tako olajšan, da bo sploh vsaka agitacija nepotrebna. Če pa bo Narodna skupščina delala brez Hrvatov in bo brez njih sprejela nettunske konvencije, tudi še potem, ko je bila prelita hrvatska kri, se bo sama od sebe razvila taka agitacija, da njenih dimenzij danes ni mogoče niti predvidevati. Če pa gospoda misli, da bi bile volitve v sedanjem trenutku neugodne, jim je g. Radič tudi tozadevno šel na roko. On ne zahteva, da se volitve takoj razpišejo, marveč pristane tud' na to, da se Narodna skupščina sedaj odgodi in šele kasneje razpusti Za to je ustvarila precedens baš vlada gg. Vukičeviča in Marinkoviča. Kdor objektivno misli in sodi, mora priznati, da je g. Radič zahteval najmanj, kar se da v tej situaciji zamisliti in kar odgovarja njegovim prvim besedam po operaciji; »Bojim se za narod in državo « Ako se obnovi stari režim ■> 9 « Konferenca poslancev KDK pri Stepanu Radi-cu. — Radič in Aca Stanojevič. — Usodne hegemonistične nakane. — Radič se preseli morda že v nedeljo v Zagreb Beograd, 6. julija, p. Svetozar Pribičevič je bil nccoj z nekaterimi poslanci KDK Pri Stepanu Radiču, pri katerem so se za- držali do 8. zvečer. Radiča je tudi tekam dneva posetilo večje šitevilo poslancev. Rad>č bo v najkrajšem času odpotoval v Zagreb, morda že pojutrišnjem. Odhajajoč iz bolnice se je Svetozar Pribičevič razgovarjal z novinarji, ki jim je med drugim izjavil: »G. Radič nima ničesar osebno proti Aci Stanojeviču. Toda že samo misel o koncentracijski vladi je b'la nezaželjena. Ako bi bila koncentracija mogoča, tedaj bi bij vsekakor gosp. Stanojevič najprimernejša oseba za sestavo take vlade.« Na pripombo nekega novinarja, da kroži v političnih krogih vesit o povrnitvi na staro kombinacijo z nekaterimi osebnimi iz-premembam, je Svetozar Pribičevič odvrnil: »Ako želijo ločitev vseb Hrvatov od sedanje Narodne skupščine, potem se bo to zgodilo. Ako hočejo gnati stvar nalašč do konca, potem se bo to zgodi.o. « Nato je Svetazar Pribičevič odšel v mesto. Točna sodba o dr. Korošcu in klerikalcih Beograjska »Reč« o verzijah, da bi mogel dr. Korošec obnoviti staro hegemonistično vlado Beograd, 6. julija p. Nocojšnja »Reč« objavlja daljši članek glede na kombinacije z dr. Korošcem, ki se od časa do časa lansiTajo iz vladnih krogov. »Reč« beleži izjavo vplivnega člana KDK, ki pravi da je kombinacija z dr. Korošcem povsem logična s stališča sedanjega policijskega režima. Klerikalna stranka je največja nositeliica terorizma v naši državi in dobro je znano, kako pritiska na narod v Sloveniii z verskim terorjem in zlorabo cerkve. Kadarkoli je klerikalna stranka imela v svojih rokah policijsko oblast in ji ni uspelo, da bi samo z verskimi sredstvi pripravila narod k poslušnosti, je vedno uporabljala kundak in bajonete. Za tem navaja »Reč«, kaj so klerikalci delali v Sloveniji, ko so prelivali kri, ko ie bil vrhovni šef policije v Ljubljani dr. Brejc, ki je na krvav način udušil delavske demonstracije na ljubljanskih ulicah. Letos ie bil šef celokupne policije v državi dr. Korošec, ki je v Beogradu preprečeval manifestacije nacijonalne omladine s puškami in baiorreti, v Zagrebu pa pustil streljati na množice, vznemirjene zaradi krvavih dogodkov v Narodni skupščini. Dr. Korošec prepoveduje javna zborovanja in pleni liste v taki meri, kakor se ie to pra-kticiralo v Avstriji le med vojno Celo pri brzojavu in telefonu sede njegovi ljudje kakor v času krvavih avstrijskih cesarskih vlad. Sprememba statuta Narodne banke Beograd, 6. julija, p. Ob 10. dopoldne se je vršila kratka seja ministrskega sveta, ki jc odobril predlagane spremembe statuta Narodne banke. Seja upravnega odbora Narodne banke se bo vršila jutri dopoldne pod predsedstvom viceguverner-ja Bajlonija in bo uredila zadnje priprave za glavno skupščino delničarjev Narodne banke, ki bo v nedeljo in na kateri se imajo odobriti izprememfoe zakona in statuta Narodne banke. M:nistT!-ki svet ie' danes v podrobnosti odobril poročilo generalnega direktorja Narodne bmke Novakoviča o izpremembi zakona in statuta Narodne banke. V ponedeljek bo seja ministrskega sveta, na kateri bo določen kandidat za guvernerja Narodne banke. »V taki državi ni mogoče živeti« Vukovar. 6. julija n. V selu Komletin-cih se ie obesil seljak Andrija Božin. Strašni umor v Narodni skupščini je nanj tako učinkoval, da ie govoril ljudem: »Jaz v taki državi ne morem več živeti.' Oba voditelja KDK la oddihu v Sloveniji Zagreb, 6. julija, č. »Jutarnji list« poroča, da bo Stepan Radič že čez par dni prišel v Zagreb, od koder bo odpotoval na Bled. dočim bo odšel Svetozar Pribičevič na oddih v Rogaško Slatino. Beg iz begemonističnih strank Zagreb. 6. julija, č. V zvezi s krvavi*..j dogodki 20 juniia v Narodni skupščini so v Zagrebu izstopili iz Davidovičeve demokratske stranke dr. Jančlkovič. dr. Vranič, dr. Hajdič, dr. Bojič, dr. Crljenak in Bro-vec, sami ugledni stari gospodje, ki jim je doslej prijala taka konservativna stranka, kakor je Davidovičeva. Ureditev srbskih predvojnih dolgov Beograd, 6. julija p. Dr Aranzjelovič m d. Mite Novaikovič, ki sta določena kot naša delegata za ureditev predvojnih dolgov, odpotujeta jutri v Pariz in od tam v Haag. kier se ima pred tamošni-m medti a rodnim razsodiščem reSiti sporno vprašanje o red vojnih dolgov med našo državo io Francijo ] Radie je hegemoniste hudo razočaral Radikali mu zamerijo, da noče sodelovati ž njimi, demokrati pa, da ni hotel sestaviti vlade. - Sedaj ni nič več evropski državnik Beograd, 6. julija r. Dejstvo, da je Ste-pan Radič ne le odklonil stike z radikali preko Ace Stanojeviča, marveč nato odbi! celo mandat za sestavo vlade pod svojim predsedstvom, je hegemonistične kroge ne samo silno iznemadik), marveč tudi skrajno razburilo. Radikali in demokrati so bili trdno irver>eni, da se bo Stepan Radič s tem, da mu Je bil prvemu poverjen mandat za sestavo vlade, takoj potolažil in pozabil na dogodke, ki so dovedli do padca Vukičevičevega režima, ter da bo x veseljem zagrabil za oblast in se za ministrske stolčke spaprijazml z onimi ljudmi Iz katerih STede so 14 dni poprej padli morilni streli nanj in na njegove tovariše. Čim se je izvedelo, da je dobi! Radič mandat, so se takoj zbrali v svojih klubih radikali in demokrati ter se posvetovali, kako stališče naj zavzamejo v eventualnih pogajanjih. V radikalskem klubu sta se pojavili dve ločeni skupini. Vukičevičevci so se bali, da bi se Radiču vendarle posrečilo sestaviti delazmožno vlado, so na vse načine pledirali za to, da bi radikalski klub a limine odklonil vsak razgovor z Radičem in se mu tako maščeval za odklonitev Ace Stanojeviča. Druga, močnejša skupina pa ni bila tega mnenja, temveč je zahtevala, da radikalski klub za vsako ceno omogoči Radiču sestavo vlade, češ boljše je iti z njim kakor ostati ob strani. Ko pa so izvedeli, da je Radič mandat odklonil, so tako! začeli kovati železo zase, češ treba je sedaj najti novega Vukičeviča ... Ob enem pa so zopet začeli z največjimi topovi streljat! na KDK In njena voditelja Radiča in Pribičeviča, češ terorizirali so nas prej v Narodni skupščini, sedaj pa nas izven skupščine. Radikalska »Samouprava* ki je še prejšnjega dne poveličevala Radiča kot evropskega državnika in politika velikega kova, je zopet razpela svoja sr-bijanska jadra ter ga danes ftuto napada kot sovražnika države, ki vodi borbo proti državi in njenim najosnovnejšim temeljem, proti državnemu redu, proti državni administraciji. Kratkomato, Radič Je preko noči postal zopet najslabši človek pod milim solncem. Za radikale je sedaj Radičeva zahteva, da se najde najlegahiejši izhod iz situacije potom novih volitev, protidržavna zahteva samo za to, ker bi radikali v tem slučaju izgubili oblast in bi ostali brez južnosrbskih in drugih policijskih mandatov. »Samouprava« tudi nagiaša, da bo, če bosta Radič in Pribičevifi še nadalje vodila tako »novo politiko«, začela najostrejšo borbo proti tej politiki, seveda ne proti Hrvatom in hrvatskemu narodu ... Tudi demokrati so bili takoj pripravljeni stopiti v razgovore s Stepanom Radičem odnosno s KDK in so le čakali povabila. Mesto tega je prišla vest, da je Stepan Radič mandat odklonil. Tega tudi demokrati niso pričakovali ter so bili silno presenečeni. Napram novinarjem so bili sprva rezervirani, pozneje pa so priznavali svoje presenečenje ter zavračali vso odgovornost ža posledice na KDK, češ: mi smo jim prožili roko v spravo, pa Je niso hoteli. Kdo ima nadzorstvo nad Udruženjem rez. oficirjev Presenetljiv odgovor vojnega ministra na interpelacijo posl. Kosanoviča o zanašanja politike v Udruženje rez. oficirjev Beograd, 6. julija, i. Pododbor rezervnih oficirjev v Šabcu je pozval na odgovor tamošnjega uglednega pristaša SDS podpolkovnika v rezervi Spiro Popoviča, češ da je on odobraval izjave Svetozarja Pribičeviča o Kajmak-Čalanu, ki so jih velesrbski hegemoni-sti, kakor znano, vzeli za povod za lju-te napade na Svetozarja Pribičeviča, pri čemer se je zlasti eksponirai predsednik Udruženja rezervnih oficirjev, znani Radosavljevič. Narodni poslanec Kosanovič je povodom tega postopanja stavil na vojnega ministra interpelacijo. v kateri ga je opozarjal na zanašanje politike v organizacijo rezervnih oficirjev; zahteval ie od ministra, da tako škodljivo delovanje prepreči. Sedaj je poslanec Kosanovič dobil odgovor od vojnega ministra, ki pravi, da ministru ni znano, da Udruženje re- Hrvatski prosvetni delavci o beograjskem zločinu Zagreb, 6. julija. Hrvatski prosvetni delavci in zastopniki vseh hrvatskih prosvetnih društev so na dan sv. Cirila in Metoda imeli častno sejo, ki jo je povodom tragedije v Narodni skupščini sezval Prosvetni Savez in so eno-dušno sklenili sledečo izjavo: »Hrvatski narod je že v prvem narodnem preporodu v dobi Maruliča, Gunduli-ča, Kačiča, Kr^žaniča in Vitezoviča, tembolj pa v drugem z Gajem, Preradovičem, Mažuraničem, Strossmayerjem in Rač-kim ustvarjal in ustvaril ideologijo in etično bazo za narodno edinstvo Južnih Slovanov, o katerem smo mislil, da je dovršeno z ujedinjenjem koncem L 1918. Bizantinska mentalnost in orijentalske metode nepoštenega podtikanja ter hege-monističnega izrabljanja so pa onemogočile harmonični razvoj naših idealov. Ta mentalnost in t# metode so dosegle svoj vrhunec in našle izraza dne 20. junija leta 1928. v umoru — sredi skupščine — Pavla Radiča in dr. Gjure Basarička, ki sta bila ne samo politika, marveč tudi kot kulturna delavca tipična učenca hrvatskih preporodi tel j ev,. Beograjski umor je v tem jubilejnem letu etično onemogočil vsako kulturno sodelovanje pristašev zapadne kulture z onimi, iz katerih srede se je pojavil ta grozoviti zločin. Radi vsega tega so se hrvatski prosvetni delavci povodom tragične smrti svojih sodelavcev Pavla Radiča in dr. Basarička odločili prekiniti vsako zvezo s častilci umora, ropa in korupcije in se vrniti k svojemu narodu, da čuvajo v soglasju z evropskimi pojmi o kulturi in civilizaciji svojo staro slovansko etično kulturo in jo samostojno razvijajo zlasti v svoji Prosvetni zvezi v Zagrebu. Zagreb, 5. julija 1928.« Razburjenje na Tirolskem Innsbruck, 6. julija, g. Razburjenje na Tirolskem zaradi izjav državnega kanclerja dr. Seipla je nekoliko popustilo ter se čaka nadaljnjega razvoja dogodkov na Dunaju. Organ krščansko - sociialne stranke piše zelo zmerno. Za nocoj je sklicano skupno posvetovanje nemško - nacijonalne delovne zveze s tirolskimi poslanci, pri katerem bodo razpravljali o nadaljnjem skupnem postopanju vseh strank Tirolske. Mnogo se govori o članku v cCorriere della Se-ra>, ki »e komentira na tak način, da zahteva Italija za to, da bi podpirala priključitev Avstrije k Nemčiji, da se formalno odreče južni Tirolski. nastopajo proti temu članku ter ga imenujejo leoninsko pogodbo, ki je ni mogoče »prejeti. zervnih oficirjev vlači svoje člane v dnevno politiko ter da on smatra, da bi moralo biti Udruženje visoko nad političnimi strankami. Direktno intervencijo pa minister odklanja, češ da stoji organizacija rezervnih oficirjev pod disciplino — ministra notranjih zadev dr. Korošca! Vojni minister bi mogel intervenirati samo v slučaju, da bi posamezni rezervni oficirji v uniformi zagrešili kak prestopek proti vojaškim predpisom. Odgovor ministra vojne je izzval v političnih krogih največje začudenje. V parlamentarnih krogih izjavljajo, da je sedaj, ko je vojni minister potrdil, da je Udiruženje rezervnih oficirjev v direktnih zvezah z ministrom policije, lahko razumeti delovanje gotovih oseb v Udruženju... Ne ustavno, ne parlamentarno! Zagreb, 6. julija r. Današnja »Riieč« objavlja pod naslovom »Neustavno mutno i prijavo« članek, napisan izven redakcije, ki naglaša med drugim: »V vsaki ustavni monarhiji obstojata dva činitelja, ki odločata o nastanku in pre-stanku vlade. Ta činitelja sta kralj in Narodna skupščina. Pri nas pa je sedaj, kršeč pravice vladarja in Narodne skupščine, vse prenešeno v klube dveh srbijanskih strank. Nikakor nismo pristaši absolutistične monarhije, kjer lahko vladar počne, kar se mu zljubi, zahtevamo pa, da se spoštujejo pravice ki jih priznava kralju ustava. S svojim postopanjem sta skušala kluba obeh srbijanskih vladajočih strank določiti kako naj se sestavi bodoča vlada, kar le popolnoma neustavno in nedopustno. Radikalski in demokratski klub sta sklenila (!) da se mora sestaviti koncentracijska vlada, to se pravi, samo takšna kombinacija, v kateri sta predvsem zastopani ti dve stranki. To pa pomeni omejevanje ustavnih pre-rogativov. Ce bi bila ta dva kluba takoj po zločinu sklenila, da mora podati vlada ostavko, bi bilo to normalnv in moralno. A šele po 14. dnevjii, ko so že izčrpali vse intrige, laži in podtikavanja, predpisovati, da mora biti prihodnja vlada koncentracijska, je več kot nemoralno. Niti celokupna Narodna skupščina, ki je ustavni faktor, ne bi smela sprejeti takega sklepa, ki zmači dejansko omejevanje svobode pri odločitvah drugega ustavnega faktorja. Tem manj lahko in smejo to storiti strankareski klubi, iz kojih vrst poteka Puniša Račič in ki še danes štejejo med svoje člane Luno Jovanoviča, Tomo Popoviča in druge slične osumljence. Postopanje vladnih klubov pomeni izzivanje in žalitev čustvovanja prečanskega naroda, ki z zgražanjem obsoja krvavi zločin. Postopanje teh beograjskih politikov je prava polrrična perverznost z etičnega in moralnega stališča, a popolnoma nedopustno z ustavnega stališča. To postopanje dokazuje, da hočejo srbijanske stranke, ki so s svojo nesposobnostjo upropa-stile naš kredit s svojo nedostojno igro s posojilom, še nadaije ostati gospodarji v tej državi Med sedanjo krizo so se že često Imenovala imena politikov, ki bi imeli prevzeti predsedništvo bodoče vlade. Če se človek poglobi v ta imena, potem šele vidi. kako neresno mislijo beograjski politični krogi pri reševanju sedanje težke dTŽavne krize. Ne bi nas niti več presenetilo, če sedaj oba vladna kluba skleneta še to, da mora stati na čelu bodoče vlade dosedanji skoz in skoz nesposobni ministrski predsednik. Poljski dijaki r Daimadji i jj smrtnih oUsoclb vmoskovskem procesu Zagreb, 6. julija. 6. V nedeljo dospe v Zagreb 26 dijakov Iz Poljske pod vod-»tvom rektorja lvovske univerze. V Zagrebu se jim bodo pridružili naši dijaki, ki dospejo v ponedeljek te Beograda in ki bodo s Poljaki odpotovali v ferijalno kolonijo na Hvaru 2 njimi bo odpotovala tudi skupina dijakov iz Zagreba. Letovanje poljskih dijakov na našem Primorju je pripravila poljsko - jugoslovenska liga v, Lvo-vu skupno z našim dijaškim Ferijalnim sa-vezom. Slovenski člani zagrebške Akademije Zagreb, 6. julija, d. Na slavnostni seji Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, ki se je Je udeležilo zelo mnogo njenih članov in drugih odličnjakov, so bili izvoljeni med drugimi za častne in dopisujoče člane v filozofsko - pravnem razredu univerzitetni profesorji v Ljubljani dr. Metod Dolenc, dr. Leonid Pita-mic in dr. Aleš Ušeničnik, v umetniškem razredu pa glavni tajnik Narodnega gledališča Ljubljani pesnik Oton Župančič. Tudi Nemci se pridružujejo KDK — Odjacl, 6. julija, r. Med Nemci v Vojvodini se pojavlja močan pokret za izstop iz sedanje nemške stranke pod vodstvom dr. Krafta in dr. Moserja, ki sta bila zvesta podpornika krvavega radikalskega režima. Samo v zadnjih par dneh je prestopilo že 500 volilcev v vrste KDK. Ker je ta pokret tudi sočijal-nega značaja, ga ne bo mogoče zadušiti sedanjim voditeljem Nemcev. Zadoščenje posl. dr. Grisogonu Split, 6. Julija č. Pred okrožnim sodiščem v Splitu je bil v tiskovni pravdi zaTadi žalitve obsojen znani federalist Kerubin Segvič na tožbo poslanca dr. Prvislava Grisogona in bivšega splitskega ter sedaj livarskega sreskega poglavarja Aničina na 3 mesece zapora, 3000 Din globe in na plačilo 8000 Din sodnih stroškov. Tino Patiera v Dalmaciji Dubrovnik, 6. julija d. Semkaj je dospel h Nemčije znani operni pevec Tino Patiera, ki ie dalmatinski rojak in hoče preživeti svoje počitnice na našem Primorju. Slovanski ffasiki v Pragi Praga, 6. julija, h. Danes dopoldne se je vršil svečani sprevod slovanskih gasilcev, ki se je zaključil s poklonitvijo gasilcev mestu Pragi in mistru Janu Husu. Sprevod Je trajal od 10. do 12. Na čelu sprevoda je bilo več alegoričnih vozov. V sprevodu so bile tudi delegacije Belgije, Boigariie. Jugoslavije, Francije in Poljske. Mnogoštevilni gledalci so navdušencu, pozdravljali gasilce ter jim prirejali odkritosrčne ovacije. Na Glavnem trgu so gledali sprevoi na tribuni predsednik zbornice Malypeter, več članov vlade in kancler dr. šamaL Preprečena komunistična demonstracija v Pragi Praga, 6. julija, g. Danes so bile varnostne odredbe proti komunistom še ostrejše kot včeraj. Značilno za strogost, s katero hoče policija udušiti tudi najmanjše nemire, je, da je bilo danes aretiranih 200 oseb, na da bi bil kak praški prebivalec zapazil izgrede. Aretacije so bile izvršene na periferiji mesta. odkoder je dopoldne skušalo nekaj sto komunistov priti v mesto, vendar pa jih je orožništvo ustavilo ter razpršilo. Skoraj vsi aretiranci so bili zvečer izpuščeni na svobodo. Okoli poldne je nameravalo več sto komunistov prirediti demonstracijski sprevod skozi mesto. Zvečer se je vršil neznaten sprevod fašistov, ki so obkoljeni od policijc skih organov odkorakali skozi glavne ulice mesta. Eed in mir se ni nikjer kalil. Briandove izjave Pariz. 6. julija, (pa.) Na seji zunanjepolitične komisije senata iie poročal zunanji minister Briand, ki je izjavil, da funkcijonira Dawesov načrt zadovoljivo. Glede vprašanja izpraznitve Porenja je minister povdarjal,, da ni to vprašanje izključno francoska zadeva, ampak medzavezniska. Glede tangerske-ga vprašanja je Briand izjavil, da tozadevna pogajanja ugodno potekajo in da bo v kratkem sklenjen sporazum med Francijo, Anglijo, Italijo in Španijo glede tangerskega statuta. Novi Reichstag na delu Berlin, 6. julija, (be.) Državnemu zboru je bil predložen zakonski načrt, katerega je že odobril državni svet, ki proglaša 11. avgust za narodni praznik. O tem zakon* skem načrtu bo razpravljal državni zbor v torek. Zunanjepolitični odbor je izvolil za predsednika socijalista Scheidemana, za podpredsednika pa nemškega nacijonalca Wallrafa. V torek bo razpravljal zunanje* politični odbor o Kelloggovem protivojnem paktu, o zasedanju varnostnega odbora in sveti Društva narodov. Venizelos namerava izpustiti Pangalosa Atene, 6. julija, g. List poroča, da namerava Venizelos izpustiti na svobodo bivšega diktatorja Pangalosa. Venizelos je izjavil, da je njegov preventivni zapor neupravičen. Obstojajo sicer še nekatere formalne zapreke, ki se pa bodo odstranile, tako da se more z izpustitvijo Pangalosa računati v najkrajšem času. Neprestane komunistične zarote v Romuniji Bukarešta, 6. Julija (be.) V Galacu Je bila odkrita široko razpredena komunistična zarota. Aretiranih te okrog 200 oseb. Angleški gospodarski bojkot Rusije London, 6. julija (be.) Vlada je izjavila, da ne bo dala nikake državne garancije angleškim izvoznikom v sovjetsko Rusijo, Sodišče fe izreklo obsodbo na ugotovitvi obstoja protirevolu-cijonarne organizacije. — Številne obsodbe. — Dva Nemca oproščena, tretji pa je bil pogojno obsojen Moskva, 6. julija. ■. Danea je bila po 52-urnem posvetovanju vrhovnega sodišča razglašena razsodbo v procesu v Šah tih. Od 53 obtožencev je bilo 11 obsojenih na smrt. Sodišče pa Je sklenilo, da se 6 na smrt obsojenim z ozirom na njihovo kesanje in njihove visoke tehnične zmožnosti predlaga osrednjemu izvrševalnemu odboru sovjetske unije omiljenje kazni. 54 obtoženeev je bilo obsojenih na ječo od enega do 10 let. Štirje obtoženci so bili obsojeni pogojno, štirje pa so bili oproščeni. V utemeljitvi razsodbe »e izvaja, da je vrhovno sodišče smatralo kot dokazano, da je na ozemlju Doneča obstojala široko zasnovana protirevolucijonarna organizacija, ki je imela svoja središča v Harkovu in v Moskvi in ki je bila v zvezi z bivšimi lastniki rudokopov v inozemstvu in tudi z nekaterimi oficijelnimi institucijami. Med oproščenimi sta tudi nemška inženjerja Maver in Otto. Tretji Nemec Badstieber je bil pogojno obsojen na eno leto. Mayer in Otto sta bila takoj izpuščena na svobodo. Vsi obsojenci »o vložili prošnjo za pomilostitev, o kateri se bo razpravljalo v soboto na seji predsedstva osrednjega izvrševalnega odbora. Berlin, 6. julija, (be.) Povo je Velike avtomobilske nesreče London, 6. julija, (be.) Pri Oxfordu je zavozil avto v žico, s katero je hotel neki traktor vleči les. Žica je šoferju in dvema damama, ki sta sedeli v avtu, skoraj po* polnoma prerezala vratove. Vsi so ostali na licu mesta mrtvi. Madrid, 6. julija, (be.) V bližini mesta je padel neki osebni avto, ki je vozil 18 oseb, v prepad. Ubita je bila ena oseba in 10 težko ranjenih. Vendarle zločin.. • Le Bourget, 6. Julija s. Pri poizkusu na krovu tetaia, iz katerega le padel bankir L6wensteia, se j« pri polnem delovanju motorja ugotovilo, da sta mogla 2 mehanika s vsema svojimi silami odpreti vrata samo na pol, vendar pa toliko, da bi se moglo skozi odprtino vreči človeka. S tem postala domneva, da bi bil L5wenstein v normalnih okoliščinah sam mogel odpreti vrata, vedno bolj neverjetna. Berlin, 6. Julija (be.) L6wenstemovo letalo se Je vrnilo v Croydon, kjer Je bilo na odredbo vdove prodano. Londonsko poročilo pravi, da L5wenstien nI imel nobenega povoda za samomor, akoravno s silo mirta vrata potrjujejo to mnenje. Newyork, 6. lulija (lo.) Smrt finančnika L5-wensteina Je imela na ameriški denarni trg zelo malo vptiiva. Udeležba L3wensteina pri ameriških podjetij ih je bila tako malenkostna, da ie ostal tečaij aikcii) teh podjetij nespremenjen. Več velikih ameriških podjetij Je fejavilo, da niso bila v poslovnih zvezah z L5wensteinom. Tudi Južnoameriška denarna tržišča so ostala nespremenjena. Amsterdam, 6. Julija g. Po vesteh ttstov »o francoski ribiči bale našH v bližini Denkaf^ue truplo bankirja L5wenstelna. Potrditev t« vesti dosedaj še mi bilo mogoče dobiti. Mednarodna demokratska konferenca London, 6. Julija (be.) Tu Je bila otvorjema mednarodna liberalna demokratska konferenca, katere se udeležuje pod vodstvom Maksa Bonna ta Petra Reinholda 40 nemških delegatov. Konference se ude!e£uje okrog 500 delegatov fe vseh evropskih držav. Danes Je poročal izdajatelj angleškega lista »Manchester Guardianc Scott o razoTožitvenem vprašanju. Atentat na Italijana v Brooklynu Rhn, 6. julija s. »Agenzia Štefani« poroča iz Newyorka, da Je v bližini stanovanja bogatega italijamskega impresarija v BrooWynu eksplodirala bomba, ki Je napravila veliko luknjo v steni hiše in ki je pobila vsa okna. Eksplozija le vrgla člane rodbine iz postelje. Ena oseba je bila težko ranjena. Eksplozija Je povaročHa med italijanskim prebivalstvom Brooklyna veliko razburjenje. Kongres nevrologov Pariz, 6. julija (be.) Tu se Je pričeti mednarodni kongres nevrologov. izvršil več novih poizvedovalnih poletov po Amundsenu, in sicer od Tromsoa do Vad-soa, Vendar pa ni našel nobene sledi letala je izgubil ladjin vijak. Papež popušča — Rim, 6. julija. Vatikan je izdal na vse italijanske škofe posebno okrožnico, s ka> tero se ukinja dosedanja prepoved direktnega občevanja med cerkvenimi in državnimi oblastmi. Škofom je sedaj dovoljeno, da se v zadevi cerkvenih društev in drugih cerkvenih vprašanjih obračajo na pristojne državne oblasti. Okrožnica pa izrecno naglasa, naj se škofi v vseh spornih zadevah obračajo direktno na predsednika vlade Mussolinija. Novi angleški poveljnik v Palestini London, 6. julija (be.) Za naslednika visokega komisarja za Palestino je biil imenovan tla mestu Plumerja Robert Chancellor. Bolgarski demanti Sofija, 6. julija d. Bolgarska brzojavna a«e&-tura Je pooblaščena izjaviti, da vest, da }e bolgarski ministrski predsednik Loapčev predlagal jugoslovenski vladi sklep razsodiščne pogodbe, ne odgovarja resnici. Na Kitajskem še ne bo miru Peking, 6. Julija (lo.) Med vojaškimi poveljniki Jnžnokitajske armade Je izbruhnil resen spor. Kakor poročajo, čaka Feng na priliko, da preirž« s svojimi tovariši vsako zvezo. Nogomet pred 2000 leti O nogometu so bili Angleži do da« nes sveto prepričani, da so ga sami izumili, in nikomur ni padlo na um, da bi jim oporekal. Moral je priti prav pristen Anglež, da jim jo je dal pod nos. Ta nesentimentalni angleški patri-jot je profesor Gills, znan specijalist za kitajsko zgodovino. Samo ob sebi je umevno, da so namreč Kitajci prvi iz* umitelji brcarskega športa. Če so že iznašli kompas, smodnik, papir in tisk, zakaj naj bi bili baš nogomet prezrli? In tako je učeni profesor Gills dognal, da je bil že cesar Čeg* Ti, ki je živel kratko pred Kristuso* vim rojstvom, velik prijatelj goalov in autov in se je sam lastnonožno ude* ležil marsikatere tekme. Mnogi so mu to zamerili in starokopitni bonci so intrigirali celo pri cesarici, da bi svo» jega moža spravila do bogoljubnejših početij. Toda ta se ni dal ugnati v kozji rog in če drugače ne, je priso* stvoval nogometnim tekmam vsaj kot navdušen «drukar». Na koncu iger je delil med zmagovalce lastnoročno sadje in cvetlice. Premagance je daial istočasno pošteno nakorobačiti. Pa» metna glava ta cesar Čeg*Ti! Danda. nes se dogaja prečestokrat, da pada«, jo batine po zmagovalcih... Naši kraji in ljudje Aca Stanojevič, najožji prfiatelj pokojnega Pažlča, soustanovitelj in podpredsednik glavnega odbora NRS, Je prt sedanjem razpleta vladne krize stopil vidno v ospredje. Ob dvajsetletnici trgovske šole v Ljubljani Slika razvoja in napredka slovenskega trgovskega šolstva. S koncem šolskega leta 1927./28 obhaja trgovska šola v Ljubljani svoj dvajsetletni jubilej. Na predlog dr Kreka je bilo v seji bivšega kranjskega deželnega zbora dne 28 .marca 1908. soglasno sklenjeno, da se ustanovi v Ljubljani dvorazredna slovenska trgovska šola s pripravljalnim razredom, odnosno s specialnimi tečaji. V novembru 1908. je bil o tvor j en pripravljala' razred in zadružni tečaj, s čimer je bil položen temeljni kamen slovenskemu trgovskemu šolstvu. Leta 1909. se je spopolnila šola s I. letnikom in leta 1911. so zapustili šolo. ki je bila ustanovljena samo za dečke, prvi absolventi. S šolskim letom 1913./14. se je šola razširila s tem. da se je dotedanjemu deškemu oddelku priključil dekliški oddelek, ki ni imel pripravljalnega razreda. V I. letnik so se sprejemale učenke, ki so dovršile osmi razred osnovne šole. ali meščansko šolo. ali IV. raizred srednje šole. Ves učiteljski zbor Slovenske trgovske šole se je z največjo požrtvovalnostjo lotili dela in z velikim trudom oral ledino slovenskega trgovskega šolstva. Ker ni bilo knjig in ker so manjkali tudi drugi učni pripomočki, so učitelji pridno prijeli za peresa in sestavili skripta, ki so nadomeščala knjige in ki se za nekatere predmete Še danes uporabljajo na vseh trgovskošol-skih zavodih v Sloveniji. Veliko truda je zahtevalo spisovanje novih učnih pripomočkov. zlasti ker je bilo treba šele ustvarjati slovensko trgovsko terminologijo. Trudapolno delo ni ostalo brez uspeha. »Absolventi so zrcalo strokovne šole,« se je glasil ali se še vedno glasi deviza trgovske šole. Zato se polaga ves čas obstoja zavoda največja pažnja na to. da prihajajo v prakso res dobro usposobljeni absolventi. Ta namera je vedno dobro uspela. Kjerkoli so vstopili absolventi trgovske šole v službo, povsod so izvrševali svoja dela v popolno zadovoljnost delodajalcev, ki se zelo pohvalno izražajo o njihovi uporabnosti. Šola je hitro pridobivala na renomeju in danes uživa Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani najboljši sloves. Po prevratu je namreč Slovenska trgovska šola prešla s 1. junijem 1920. v državno upravo pod naslovom Državna dvorazredna trgovska šola. Od začetka šole oa do konca šolskega leta 1927./28. je absolviralo trgovsko šolo in prejelo odhodna izpričevala 445 učencev in 566 učenk, ki so sedaj na različnih položajih: samostojni trgovci in industrijci. vodilni(e) in oodrejeni(e) uradniki(ce) pri trgovskih, bančnih, industrijskih, zavarovalnih in zadružnih podjetjih, administrativni častniki, geometri. poštni, železniški in carinski uradniki(ce). uradnice v državnih. občinskih in privatnih pisarnah. A mnogo absolventi®j je poročenih in imajo opravka samo s knjigovodstvom hišnega gospodinjstva. Zadružni tečaj je dovršilo v 14. letih (radi vojne se niso otvorili tečaji v letih 1914./15. do inkluzive 1919./20.) 373 ude-ležnikov. od katerih se mnogi odlikujejo kot organizatorji in delavci na zadružnem Poti«, kot dani načelstev hi nadzorstev ter kot vodilni uradniki kreditnih in pridobitnih zadrug. Tekoan vojne Je priskočila trgovska šola na pomoč invalidom in je priredila zanje dva tečaja, v katerih je bila invalidom dana možnost, da se trgovsko izobrazijo in da si s pridobljenim znanjem služijo kruh. Oba tečaja je dovršilo 47 invalidov. Ko so bile končane vojne grozote, je med tolikimi drugimi zadevami stopilo z veliko silo v ospredje tudi vprašanje trgovskih strokovnih šol. Od svoje ustanovitve pa do leta 1919. je ostala namreč Slovenska trgovska šola v Ljubljani prvi in edini slovenski trgovskošolski zavod, ki novo nastalim razmeram in potrebam ni mogel več zadoščati sam. Tedanji poverjenik za prosveto pokojni dr. Karel Ver-stovšek je imenoval ravnatelja gosp. Jos Oogalo za referenta in nadzornika za trgovsko šolstvo v Sloveniji in mu naročil, naj preštudira razmere in stavi predloge glede ustanovitve novih trgovskih šol. Hitro se ie delalo takrat in kmalu je dozorel predlog, naj se ustanovita novi dvo-razredni trgovski šoli v Mariboru in Novem mestu, nemška dvorazredna trgovska šola v Celju pa naj se preosnuje v slovensko. Z veliko naglico ie izvršil gosp. Gogala prevzeto nalogo in že s šolskim letom 1919./20 so delovale vse tri nove slovenske trgovske šole. S tem pa načrt g. Gogale še ni bil Izčrpan. Kakor hitro so dvorazredne trgovske šole lepo funkcijonirale. je predlagal dr. Verstovšku. naj se ustanovi v Ljubljani akademija. Tudi ta predlog ie poverjenik takoj akceptiral, nakar so se vršiie ankete in priprave in s šolskim letom 1920./21. se je že otvorila trgovska akademija v Ljubljani. Trgovska šola v Ljubljani je torej tudi pri ustanovitvi trgovske akademije v Ljubi i ani močno aktivno sodelovala, zato se mora smatrati kot matica vsega slovenskega trgovskega šolstva. Slovenska trgovska šola ie posvetila po svojem ravnatelju g. Gogali pozornost tudi trgovskim nadaljevalnim šolam. Ker se je pri inšpekciji pokazalo, da na mnogih trgovskih nadaljevalnih šolah poučujejo učitelji, ki nimajo potrebe strokovne izobrazbe. je Slovenska trgovska šola priredila ob počitnicah 1919. leta tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah, katerega je vodil g. Gogala in so sodelovali učitelji Slovenske trgovske šole v Ljubljani. Učiteljstvo ie rado žrtvovalo počitnice. Danes deluje mnogo voditeljev in učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah, ki so dobili svoio trgovsko strokovno izobrazbo na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Kongres učitelistva meščanskih šol v Mariboru ii. Maribor, 6. julija. Včeraj popoldne so kongresisti porabili za ogled mariborskih znamenitosti Ogledali so si milarno Zlatorog. čipkarno Zer-kovič. tkalnico Doktor in drug. naiveč oa jih je odšlo v delavnice državne železnice, kjer so se seznanili s srcem Maribora, ki daje puls in tok večini mariborskega življenja. Niso mogli verjeti svojim očem. da •so te obsežne delavnice resnično naša last. kakor tudi niso razumeli vrhovne uprave, ki vseh dobrin, katere so se nakopičile tekom let v delavnicah samih, kakor tudi v delavcih, ne samo popolno ne izrablja, temveč še njih razvoj ovira in delavnost krči, izvežbane in z delom stopliene delavce pa odpušča, in dalje dopušča, da nam tujina za drag denar in slabše oooravlja naše lokomotive, kakor bi to storile mariborske delavnice. Mariborčani so poskrbeli za vzorno vodstvo vsake skupine po posameznih industrijah in vse tovarne so izkazovale ogledovalcem vso pozornost. Zvečer ob pol 7. je bil napovedan mladinski koncert v veliki mronski dvorani. Kolikor je tudi velika, vendar je bila za vso množico občinstva premajhna. Spored je obsegal pevske, rajalne in orkestralne nastope učencev mariborskih meščanskih šol in skupni nastop vseh s pesmijo »Slovenec. Srb. Hrvat« s spremljevanjem orkestra. Naj danes omenimo le toliko, da ie bilo podavanje posameznih točk na zelo visoki stopnji in da je bil aplavz temeljito zaslužen. -Posebno je užgala nova skladba E. Adamiča »V rešenie« na besedilo pesnice Ljudmile Poljančeve, katero so morali na splošno zahtevo ponoviti. O drugem pa drugič. Po koncertu se ie okoli 245 kongresi-stov udeležilo skupnega banketa, ki ga je priredila mestna občina mariborska. Niz napitnic je otvoril mariborski podžupan g. dr. Lipold z zdravico na čast kralju. Opozoril ie na veliki pomen nad vsako priča- Kulturni pregled Narodno gledališče ▼ Zagrebu pripravlja repertoar za prihodnjo 8ezono in navaja v cdramskem programu dvanajst domačih ^el, Med avtorj'i so: Mu rad begov i č, Nehajev, Di-mitrijevič, Krleža, Begovič, Miletič, Velmar Jankovič, Marjanovič, Jurič-Zagorka, M. Horvat, Zlatko Gorjan in R. Dumičič. Pažnja se bo nadalje posvečala klasičnim pisateljem. Vprizorita se dve deli Shakespearea — Romeo in Julija ter Macbeth; I. del Goetheje-vega »Faustac, drame Molifera, Tolstega, Dostojevskega, Turgenjeva, Haška, Rostan-da, Romainsa. Sarmanta, Wolfa, Acharda, Fardoua, G. Hauptmanna, G. Kaiserip, Ster7 heima, Pirandella, Bontempellija, Chiarelli-1a, Shawa, Galsworthyja, Lansdaleja, 0'Neil-la, Molnarja. Opera obljublja: Verdijevo >Moč usodec, Stravinskega »Oedipa«, Mo-niuszkovo »Halko«, Čajkovskega »Mazepoc, Wagnerjeve »Mojstre pevcec itd. Predvidoma se bodo izvajali tudi baleti: Div-konjic (Dobronič), Pred carskimi vrati (Sibelius), Vaška idila (Waldteufel). Hota (Vasiljenko). Poleg tega obljublja uprava zagrebške opere več domačih in tujih operet. »Vrli vojak Švejk« ▼ Moskvi. Moskovsko dramsko (bivše Korševo) gledališče pripravlja vprizoritev Haškovega »Vrlega vojaka fivejka« v Pisca torjevi inscenaciji. Igra pride na oder prihodnjo zimo. Osiješko gledališče se nahaja v težki krili. V začetku julija bi se bil moral začeti sestavljati ansambel ki bi nastopal v operi in opereti Osiješki mestni svet ie io bil pripravljen, da priskoči gledališču na pomoč s 300 tisoč Din podpore, nak?r bi dala Subotica 600 tisoč Din. Subotica pa je svojo subvencijo naenkrat odpovedata in vsi načrti osiješke opere in operete so padli v ?odo. Mickicwie*ev »Pan Tadensf« »a platnu. Poljska pisatelja Strug in Goetel sta v sporazumu s filmskim režiserjem Ordynjskim priredila Mickiewiczevega »Pana Tadeuszac za film- Ep se odigrava v okolici Vilna, kjer je že pripravljen scenarij za snemanje veličastnega dela. Vloge bodo igrali najboljši poljski oderski umetniki. Zbrana dela Iva Čipika bodo začela izhajati v Beogradu v Biblioteki srbskih pisateljev, katere izdaja »Narodna Prosvetac. Cipiko je eden izmed najboljših hrvatskih marinistov. Njegova zbrana dela bo redigi-ral prof. H. Barič, ki je sklenil v izdan ju ohraniti vse jezikovne posebnosti originala. Kaj sabranjnje sovjetska cen«ura? V Moskvi imajo vrhovni repertoarni odbor, ki pregleduje gledališke sporede, odloča, kaj naj se vprizori in kaj naj izostane. V zadnjem času so bila zabranjena tri domača dela pisatelja Mihaila Bulgakova (Tek, Zojkin stan. Dnevi turbin). Zavrnjen je bil tudi Tretjakova »Krik po otroku«, Rostandov osa-mezne postaje pravilno razdeljene po državi, a največji del nima strokovno izobraženih ljudi niti potrebnih aparatov. Glede na ogromni pomen vremenskega poročanja ne samo za vojsko, nego tudi za poljedelstvo, trgovino, industrijo in promet, je neobhodno potrebno, da se meteorološka služba unifi-cira. Kapetan Djurič je v svojem govoru zlasti povdarjal pomen meteorološke službe za poljedelstvo in trgovino, Specijalno pa še za avijatiko. Največ avijatičnih nesreč se zgodi baš zaradi pomanjkljive meteorološke službe. Dosedaj smo imeli samo vojaški zračni promet, sedaj je uveden tudi civilni in smo obvezani, skrbeti tudi za sigurnost mednarodnega zračnega prometa, ker smo to dolžnost sprejeli z mednarodno konvencijo. Po govoru referenta se je razvila vsestranska diskusija in so bili sprejeti sklepi: da se vsa meteorološka služba unificira v vojnem ministrstvu; da se osnuje centralni meteorološki institut v Beogradu; da se s posebno uredbo organizira nova meteorološka služba in da se dosedanje vremenske opazovalnice preurede v meteorološke zavode. Razen tega je v načrtu sprejeta tudi definitivna redakcija projekta uredbe o meteorološki službi in njeni organizaciji. Po proračunu za 1928./29. je za vzdrževanje meteorološke službe v vse.it državi potrebnih 8 milijonov Din. a za vzdrževanje sedanjih meteoroloških zavodov in postaj za unifika-cijo in ustanovitev centralnega meteorološkega inštituta je potrebnih 1,668.000 Din. Razen centralnega meteorološkega inštituta v Beogradu naj se osnuje 7 meteoroloških zavodov, 50 meteoroloških postaj I. razreda, 50 II. razreda, 150 III- razreda in 1500 IV. razreda. S popolno reorganizacijo in izpopolnitvijo po teh načrtih bo končno tudi naša^ država uredila meteorološko službo, ki j,e. ..dandanes valikanskeca pametna Pismo z Viča CNekaJ potrebnih pripon* k sokolsid prireditvi.) Vič. začetkom Julija. V»Jutiruc ln »-Narodu« je bila nedeljska prireditev sicer že odpravljena z običajnimi številkami in ugotovitvijo o dobrem moralnem in gmotnem uspehu. Skoraj pa se nam zdi zelo vredno iznesti glede prireditve nekaj pripomb. Predvsem je treba ugotoviti, aa viški Sokol goji izmed vseh predmestnih društev najbolj sistematično in najuspešneje svoje sokolsko delo. Tako ni niti v tehničnem, niti prosvetnem in niti v gospodarskem delu nikdar nikakega ot>-čutnejšega zastanka. V tekočem letu pa je celo zaznamovati precejšen naipredek zbog reorganizacije odnosno spojitve obeh upravnih odborov. Baš nedeljski javni nastop je pokazal, da je v tehničnem pogledu bilo storjeno vse, kar se storiti da. Zlasti je prisrčno zadovoljiv kolosalen napredek pri moški ded in obeh naraščajih. Voditelji sestra Grošlje-va in bratje Belič. Šturm. Borštnik in An-tosijevič so za viškega Sokola neprecenljive vrednosti. Tehnični odbor Sokola, ki ima tak vadrteljski zbor, si sme čestitati. Zal. da imamo v občini, in to celo med člani. mnogo staršev, ki ne poznajo vrednosti sistematične vzgoje telesa, in pustijo otroke doma hirati ali se potepati, mesto da bi jih poslali v telovadnico. Za to nepremišljeno ravnanje jim otroci nekoč najbrže ne bodo hvaležni, ko bodo njihovi vrstniki, ki so posečali telovadnico, zdravi in čHi. odporni napram bolezni, sami pa bodo slabiči in posvečeni prezgodnji smrti. Kakor vaditeliski zbor. tako tudi gospodarski odsek deluje letos s podvojeno silo. Gostilna prosperira. dolg se znržuje. najnujnejše stvari se nabavljalo itd. Toda kakor je na eni strani razveseljiva ta agil-nost viškega Sokola, tako je po drugi strani zelo trpek občutek, da se od mnogih strani temu delu ne posveča nikake paž-nje in da imamo občutek nekakšne izolacije. V prvi vrsti velja naš očitek tudi Ljubljančanom. Vse naše časopisne reklame in pozivi so bob ob steno. Ne glede na to. da viški Sokol vsaki ljubljanski prireditvi pošlje do sto svojega članstva, ki so samo srednji in mali ljudje, — bi bila dolžnost Ljubljančanov, da s posečanjem predmestnih prireditev dajejo pobudo in tudi gmotno podporo. Na žalost moramo pa ugotoviti, da izvzemši starosto Sokola II. br. Šubica in nekaterih rednih sokolskih prijateljev, na naši prireditvi nismo imeli prilike pozdraviti nikogar od ogromnega sokolskega in Sokolstvu naklonjenega ljubljanskega meščanstva. Tako spoznanje je trpko in boli. Zlasti boli, če vidiš iti brate mimo prireditve v gostilno in če veš, da je polovica Ljubljane v gostilnah na Jezici, Črnučah. Dolnicah, Podutiku. Škofeljci itd. — za viškega Sokola pa niso imeli odveč niti ene ure in niti ene pare... —c. Morilec Puniša Račič v nemški luči Znani berlinski novinar Renče Kraus podaja po osebnih opazovanjih in vtisih naslednjo sliko morilca Puniše Račiča: Neznosen fcrušč vlada v Narodni skupščini. Poslanci razbijajo po pultih, po zraku letijo črnilniki, oglušujoče brenčijo otročje trobente. Sredi teh rekvizitov iu-goslovenskih parlamentar. borb gestikuli-ra še bolj razburjeno kakor drugi člani tega visokega doma črnolas kmet v škor-njih in pisani srajci. Uničujoče grmijo njegove kletve v dvorani, da jih kar ni mogoče smatrati za medklice. Stresa preteče svojo pest in je v tej eksplodirajoči okolici še tako posebno pripravljen za eksplozijo, da tuj gost na novinarski tribuni vpraša spremljevalca, ki mu ga ie dodelilo zunanje ministrstvo: — Kdo neki je ta razburjeni mož? — Ej. to je Puniša Račič, naš najslavnejši medklicatelj!... Im neki beograjski kolega, ki se vmeša v pogovor, meni smehljaje: — Prava sreča, da ga imamo. Edini ki prinaša nekaj življenja v to bajto... Par dni nato je Puniša Račič v »to bajto« prinesel smrt Tik pred strašnim krvavim grozodejstvom sem sedel morilcu nasproti. Ne sicer z namenom, da bi ga in-tervjuval. Intervjuvi so za kmete iz Sand-žaka, kakršen ie tudi ta Račič, doslej nepoznana oblika politično - publicističnega udejstvovanja Razgovarjala sva se. Pravilneje: jaz sem molčal. Puniša Račič pa je grmel, pretil, klel — kar se pač Imenuje politiziranje. Sveta jeza se je prelivala skozi njegovo srce. Proti tem hrvatskim razdiraicem države, preiti stari Avstriji, proti Mussoliniju. Celo Abdula Haniida je Račič še naknadno fanatično sovražil, čeprav je kalif že nad dve leti izločen iz svetovne zgodovine in čeprav je turški jarem iz davnih let le še zadeva junaških zgodb. Ko je Puniša Račič razvijaj svoj program, se je to glasilo približno tako-le: Najprei je treba vse skupaj pretepstl, nato zapreti, nato ustvariti veliko slovansko državo, v katero spadajo Makedonci in Bolgari in vobče vse, kar tu leze in gre. In nato šele bi se dalo misliti na to. da bi bodalo zateknili za pas in vrgli puško na ramo ter se postavili po robu Mussoftnije- ob 4.. H 8. ta H 10. Popolnoma novo! Prvič ▼ Ljubljani! Žaiostaa »oda deklice, ki Jo ie ljudska doba vrgla oa ulico. Državni pravdnik JordsR Drama po »namenit etn roman« Haas Landa. T gtarvnjfa vlogah naijznameniteilši igralci 1L Mlereodorff, Mary Johnson Kd. Mati po krivesn obdolženca rvodniš-tv« c lastao bderko. — Državni pravdnsk zahteva nkno obsodbo in se zaljubi v hter-ko nedolžne ŽTtve. - Posledice justionega umora. Znižane letne cene! KINO IDEAL. vim tankom in ročnim granatam. Medtem pa je seveda treba ratificirati nertunske konvencije, ker tako hoče kralj in ker kralj že mora vedeti, kaj hoče. Puniša Račič sam tega ni vedel natančno. On sam morda niti ne ve. zakaj in kako je taka naglo postal morilec. Strahovit zločin zaradi ded- v v • seme Zgledi vlečejo. Podoba je, da je tako tudi z grozodejstvom Puniše Račiča. Tekom zadnjih dni se je v naši državi dogodiio že več primerov množestvenega uboja. Predvsem smo imeli krvavo tragedijo v Pre-bačeveim. Zdaj poročajo iz Valjeva. da ie neki Dragomir Vukovič zaradi dedščinu streljal tako rekoč na debelo. V vasi Kosjeričih onkraj Valjeva je Dragomir Vukovič že pred par leti podedoval neko posestvo. Ko ga je že začel upravljati, so pri sodišču v Užicu prijavili drugi dediči svoje pravice in vložili tožbo proti Dra-gomiru. Najijutejši nasprotnik Dragomirov je bil Ratko Obradovič, kateremu je nedavno res uspelo, da je sodnim potom razveljavil Dragomirovo dedščino ter posestvo z nekarterimi drugimi dediči pridobil zase. Dragamira Vukoviča je ta odločitev vrgla v. brezumje. Nabavil si je lovsko puško i-vezno za vse tiste, ki se nabalaio v Ljubljani! Zbor točno ob S. uri dopoldne. — Zdravo! — Vodja odreda. u— Najlepši izlet za Ljubljančane bo v nedeljo na Gatneljne, kjer tabore že ves teden skavti iz cele Slovenije. Imipozanten je pogled na morje šotorov, t katerih prebivajo skavti ne samo lz Slovenije, ampak tudi iz Dalmacije ln Srbije, da, še celo skavti iz Gradca in Dunaja so posetili tabor. Zanimivo Je življenje teh mladih ljudi, ki se vzgajajo daleč Izven mestnih zidov po najmodernejši metodi. Vrhunec bo doseglo življenje v taboru, ko se bo v nedeljo zvečer vršila pri tabornem ogniu akademija. Pridite, oglejte si in priznali boste, da je skavtizem najboljše sredstvo za povzdigo naroda. — Avtomobilne zveze so Izredno ugodne. V soboto vozi avtobus prav do tabora in sicer ob 13. in 19. izpred Figovca, v nedeljo pa ob 9., 11., 13., 16. In 18. uri. Vračajo se po potrebi. Še enkrat vabljeni prav vsi! u— Sokol Štepanja vas se bo udeležil v nedeljo 8. t. m. javne telovadbe bratskih sokolskih društev v Šiški in Poliu. Zbirališče ob pol 2. uri pri bratu staiosti v civilu z znakom. — Odbor. 1245 u— Mestna zastavljalnica nsznanji, da se bo vršila tomesečna oražba v novembru zastavljenih predmetov v četrtek 12. t. m. ob 15. v uradnih prostorih v Prečr.i ulici. Za solnčenje najboljša ,9Solan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ul. Tkalnica v Mariboru išče v Delni župni zlet Liublj. sokolske župe v Šiški v nedeljo, dne 8 julila t. 1. u— Najbogatejše In najnovejše knjige iz svetovne literature Izposoja Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11. Zaradi tega ima rekorden obisk med vsemi slovenskimi knjižnicami in je pretekli mesec junij izposodila na 2853 strank 10.356 knjig, prvega letošnjega pol leta pa 21.585 strankam 79.239 knjig. Knjižnica posi ije vsak delavnik od 4. pop. do 8. zvečer ;n izposoja slovenske, srbohrvatske, češke ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni tiskani imeniki knjig. Dobi se slovensko sr-bohrvatski, slovenski, nemški, nemško-ro-manski del ali celoten imenik, vsak posebej. Imenik kupi, da si napišeš številke knjig doma im da si prihraniš čakanje v knjižnici. — Šentjakobska knjižnica ima tudi podružnico na Bledu pri knjigarnarju Josipu Hočevarju za časa poletne sezije. u— Drobna policijska kronika. V Ljubljano sta se včeraj zatekli dve že znani potepinki, ki jima mesto ugaja, posebno, odkar sta izgnani. Sta to Milka B. z Dolenjskega ter Nežika M., ki ju je aretiral stražnik v nekem parku v živahnem razgovoru s kopico moških. Obe izgubljeni dekleti bosta sedeli nekaj dni v zaporu nakar bosta odposlani v domovinsko občino. V ostalem je policijska konika zadnje dni precej dolgočasna. Prijavljeni sta bili 2 tatvini, 1 prestop, posesti orožja brez dovoljenja, 4 prestopki kaljenja nočnega miTu, 4 prestopki kršitve predpisov o sla-doledarjih, 12 prestopkov cestnega policijskega reda in 8 prestopkov avtomobilskih predpisov. u— Okraden kopalec. Poštni tajnik Robert O. je bil predvčerajšnjim popoldne med kopanjem v Koleziji nekoliko nepreviden in je pusti! kabino nezaklenjeno. Pogreška pa se je takoj maščevala, kajti, ko se ie Robert okrog 16-30 vrnil v kabino je na svoje zaprepaščenje ugotovil, da ie okraden. Uzmovič, ki je imel svojo žrtev že prej na piki, Je periska! žepe suknjiča ter izmaknil listnico, v kateri je imel O. poleg 150 Din gotovine razne legitimacije in druge dokumente. O. je tatvino sicer takol prijavil, vendar tatu doslej ni bilo mogoče eruirati. u—- Velika tatvina gotovine. Ko Je hotel kurjač na državni železnici France Slabe, stanujoč v Janševi ulici št. 3 prešteti pred-snočnjim svoie prihranke, je popolnoma presenečen uvidel, da je okraden. Morda dan poprej jn posetil njegovo stanovanje drzen tat, ki je vlomil omaro ter ukradel iz predala hranilno knjižico zadruge »Bajtar«, v kateri je Slabe imel delež 300 Din ter 4000 Din gotovine, ki se Je nahajala v knjici. Drzni uzmovič le svoj posel opravil popolnoma neopaženo zato ga bo kaj težko izslediti in ga poklicali na odgovornost. u— Pobegla umobolua ženska. Predvčerajšnjim je pobegnila z dela na travniku 311etna umobolna Ljudmila Flaškerjeva, ki je bila v negi v zavodu sv. Jožefa. Flaškerjeva je pobegnila kar čez polje v smeri pioti Savi ln Je ni bilo mogoče prijeti. Ubežnica je bila oblečena v rjavkasto obleko, na glavi z ostriženimi lasmi, je nosila rjavo ruto z belimi pikami in je bila bosa. Doma je Flaškerjeva iz ščavnice ter govori slovensko in nemško. u— Sestradani psi z dežele se priklatijo vsak tržni dan v mesto ter stikajo — sestradani ln žejni kakor so, — zlasti ob periferiji po odpadkih. Umestno bi bilo, ako bi mestni koniač ob imenovanih dneh obhodil svoj rajon tudi ob periferiji mesta in take sumljive pse polovil! i; Plača dobra. Lepo naturalno stanovanje. Nasiop takoj. Ponudbe na upravo , Jutra" Maribor pod ^Tkalnica". 8567 Iz Maribora a— Sprememba tiskovne sodbe. Trgovec Alojz Kovač je po mariborskih listih ob« dolžil Ivana Krajnca, čuvaja tovarne »Ko« vina«, Marka Pegana, kantinerja, in trgov« skega potnika Avgusta Turka vloma v svojo trgovino. Zaradi tega je bil pred ma« riborskim sodiščem obsojen na 7 dni zapo* ra, na 500 Din denarne kazni, na objavo razsodbe in na odškodnino vsakemu toži* telju po 500 Din. Tožitelji so po svojem zastopniku dr. Reismanu vložili na višje deželno sodišče pritožbo zaradi prenizko odmerjene kazni. Višje deželno sodišče je pritožbi ugodilo ter spremenilo sodbo ▼ toliko, da mora plačati trgovec Kovač pr» vemu in drugemu tožitelju po 1000, tretje« mu pa 3000 Din odškodnine, češ da od« škodnina ne pripada baš zaradi materijal« ne škode, temveč predvsem zaradi dušev« nih bolečin, povzročenih zaradi klevete. a— Letalec Sondermaver, ki se je proslavil v družbi s kapetanom Bajdakom s svojim poletom v Indijo, bo prišel danes v Maribor. Jutri dopoldne se bo vršila an« keta glede zgradbe aerodroma in zračnih zvez v Mariboru, ob 8.30 zvečer bo pa in« ženjer Sondermaver predaval v kinu Apo» lo o prometni avijatiki in o svojem in« dijskem poletu Ob tej priliki se bosta tu« di predvajala filma o vrnitvi naših slavnih letalcev iz Indije in o mariborskem letal« skem mitingu. Nekaj srečk je še na razpolago v upravi »Veronika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. — Prvo žrebanje se vrši že v ponedeljek 9. t. m. Zadnji dan prodaje srečk je torej ponedeljek 9. julija a— Počitniška kolonija. 50 dečkov bo odpotovalo v ponedeljek z jutranjim vlakom v Kaštel Lukšič pri Splitu, kjer so že lani uživali naši mali prav prijetne počitnice. Kolonijo bo vodil tudi letos vadniški uči« telj in tajnik društva Rdečega križa g. Mirko Ravter. Železniška uprava je dala izletnikom na razpolago udoben direkten voz. Počitnice ob morju bodo trajale šti« ri tedne. Za stroške je prispevala mestna občina 10.000 Din in je Pomladek Rdečega križa polovico te vsote odstopil koloniji Ženskega društva za članice Pomladka iz mestnih in okoliških šol. Po 3000 Din so pa prispevali oblastni odbor, okrajni zastop in glavni odbor Pomladka 30 dečkov gre na počitnice brezplačno, za ostale bodo pa nekaj prispevali starši. Za vsakega udeie« ženca so preračunani dnevni sroški na 26 Din, kar bo mogoče le ob hrani v lastni režiji. a— Zastrupljenje pn nesreči. V Lajters-pergu je 21etna Ida Birsova po nesreči in neprevidnosti pila lizol. Rešilni oddelek je nesrečnega otroka odpeljal v bolnico. ORIGINALNI ANGLEŠKI TREACHCOAT za dame in gospode GRIČ AR £ MEJAČ Šelenburgova ulica 3 7385*« Iz Celja i Kil lit Najboljše, naj trajnejše, zato 13 najcenejše1 e— Seja mestnega občinskega sveta ki bi se morala vršiti v petek, je bila preložena na sredo 11. t. m. e— Javna mestna knjižnica v Celju j« Izposodila tekom junija 1355 knjig. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 5. t. m. Marija Robar, posestni-ca v, Dobriši vasi, stara 65 iet, in Franc Hanžič, posestnikov sin iz Ojstriške vasi, star 34 let V Tuzli je umrla v sredo 4. t m. Celjanka ga. Terezija Volavšek, vdova Fuchs, ki je bila na obisku pri svoji hčerki in jo je tam zadela nagla smrt. N. v m. p.! e— Podružnica javne borze dela v Celju razglaša, da rabi za takojšnji nastop več dobrih železostrugarjev in kotlarjev. Re-flektanti naj se takoj javijo v. pisarni v Celju. e— Crii Metodovi kresovi v Celju in okolici. Moška in ženska podružnica CMD v Celju sta zakurili dne 4. t. m. na predvečer Cirila in Metoda v čast slovanskima blagosvetnikoma na starem gradu velik kres. Planinci so kurili kres na Grmadi, kolonija na Jožefovem hribu pa pod Jože-fevo cerkvijo in podružnica CMD v Gaber-ju pri cerkvi sv. Maksimilijana. Nadalje so goreli kresovi tudi še po raznih drugih krajih celjske okolice. Moška in ženska podružnica sta nabrali za družbo nad 1000 dinarjev. e— Tat Iz navade. Celjska polidja je vlovila dotgoprstneža, ki ima na vesti celo vrsto tatvin. Je to neki Vinko Lampret, zidar v Košnici. Dosedaj je priznal, da je izmaknil invalidu Antonu Božniku v hlevu gostilne pri »Jelenu« moško žepno uro, vredno 300 Din. Pri preiskovanju stanovanja je našla policija novo prepleskano dvokolo. Po dolgih izgovorih je Lampret priznal, da je ukradel kolo plačilnemu natakarju Rudolfu Juriču v kavarni Evropa, kupil v Celju barve in ga prepleskal doma na travniku. Svojemu očimu Ivanu Kovaču v Trnovljah je ukradel delavsko knjižico, domovnico in zavarovalno polico. Pregovoril je nekega znanca, katerega noče izdati, da je šel z njim v Celjsko posojilnico, kjer je potrdil, da je Lampret Ivan Kovač. Ker Je pokazal ukradene doktrmeme rekel da j;a& denar za izplačJo dote d svojemu sinu, je dobil posojilo v zneska 1500 Din. Šele, ko je posojilnica tirjala Kovača za obresti, je dognala posrečeno goljufijo. Očimu je Lampret ukradel tudi vozno dvigalo, vredno 250 Din in ga prodal. Polagoma prihajajo o Lamipretu tudi druge tatvine na dan. Vsekakor ie Lampret nepoboljšljiv tat, potepuh in delomržnež. e— Opozoritev. V zdravilišču v Rimskih toplicah je bil dne 3. t. m. neki P. Kostič, baje trgovec v Beogradu. Plačilnemu natakarja Adamu Crešnovarju je izvabil 4000 Din pod pretvezo, da bo denar brzojavno nakazal iz Beograda. Zvečer je Kostič od-iel, ne da bi poravnal račun. Crešnovarju Je s tem napravil vse Škode 4400 Din. Še 3. t. m. zvečer in naslednje jutro so ga videli v kavarni »Evropa« v Celju, pozneje pa je Izginil. Policija vrSf poizvedovanja. Telefonska zveza s Parizom Doslej je imela naša država telefonsko zvezo z Dunajem, Berlinom, Prago, Lipskim, Budimpešto in Bukarešto. Od 5. t. m. imamo tudi telefonsko zvezo 8 Parizom. Zveza je postavljena preko Avstrije (do Gradca zračna proga, a od Gradca dalje podzemski kabli). Ko bo naša država postavila kable, bo ta zveza enostavnejša in ugodnejša. Naša država, ki tvori najpripravnejšo rvezo z vzhodom, je dobila že preko 30 ponudb od raznih držav, ki rezerviraio za sebe kabelske proge. V svesti si važnosti kablov je naša država razpisala zadevno licitacijo in se je javilo s ponudbami 5 tvrdk: Iz Amerike, Anglije, Češkoslovaške, Nemčije in Madžarske. Vse te firme so pristale na pogoj, da se jim kabli izplačajo v roku 12 let z dohodki od teh kablov. Prvo polaganje bi se imelo izvršiti tekom 2 let od avstrijske in madžarske meje do Niša. Od Maribora do Beograda bi bilo 55 prog, od Hodoša do Beograda 52, a od Beograda do Niža 84. Drugo polaganje bi se vršilo od Niša do grške in od Niša do bolgarske meje. Tako bi se dobila zveza z vzhodom preko Bolgarije. Ponudbe teh tuiih firm je pregledala komisija, ki so jo tvorili trije vseučiliški profesorji (po 1 iz Beograda, Zagreba in Ljubljane). Njihovo poročilo se nahaja sedaj pred ministrom za pošto in brzojav. Z upostavo telefonske zveze s Parizom je mnogo pridobilo naše gospodarstvo. Ena edi-nica razgovora (3 min.) Beograd-Pariz stane 11.7 zl. franka (128.7 Din). Od te vsote pripade naši državi 2.10. Madžarski 1.10, Avstriji 3.60, Švici 1.20 in Franciji 3 zlati franki. Porazdelitev je izvrš9na po kilometraži. Za razgovor Zagreb—Pariz in Ljubljana— Pariz se plača 9.90 zlatega franka (108.90 Din); od te vsote pripade naši državi 2.10, Avstriji 3.60. Švici 1.20 in Franciji 3 zlati franki. Za pogovore od 21. ponoči do 8.. zjutraj se računajo tri petine navadne dnevna pristojbine, za pozivnice pa ena tretjina navadne pristojbine. Telefonski promet s Parizom bodo torej /mela mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana, razen teh pa tudi Subotica in Novi Sad. Tekom prihodnjega meseca se bo upo-stavila zveza z Londonom. Ker se na 100 km plača 60 zlatih 5J « I o O 6 0 0 Padavine » mm do 7 ure dež 03 Solnce vzhaja ob 4.19, zahaja ob 19.49. Luna vzhaja ob 22.23, zahaja ob 7.9. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 32.1 C, najnižja 15.4 C. Dunajska vremenska napoved asa soboto: Oblačenje, nevihte. Tržaška vremenska napoved za soboto: Normalen vetrič, nebo jasno; temperatura od 23 do 31 stopinj Morje mirno. ! podan, če bi se klub! redtaiH v tem, da ne bodo | gledali na klubsko provenienoo človeka, ki na] I gre v podsavez, ampak na njeaovo sposobnost, I objektivnost in delavoljnost. Ce bo to načelo prodrlo na današnjem občnem zboru, bomo mogli c veseljem ugotoviti, da smo zavrli pot navzdol v našem nogometu. Važno je tudi drugo vprašanje — bolj tehnične kot »politične« narave in ki se bo gotovo t-udi fcretiralo na današnjem občnem zboru. To je vprašanje reorganizacije prvenstvenega tekmovanja. Ootovo drži, da Je bil dosedanji način tekmovanja v splošnem mak) zanimiv, kar napredku nogometa nikakor ni bilo v prid, z druge strani pa je bil dosedanji sistem do gotove meje precej krivičen. Mariborski klubi so s svojo zahtevo po ustanovitvi enotnega prvega razreda za ves pod-savezni teritorij sprožili to vprašanje, in že se je zdelo, da se bo to vprašanje ugodno rešilo. Kaže pa, da Je prevladala sebičnost nekaterih ljubljanskih klubov, ki bi bili baje z reorganizacijo materielno oškodovani, pa se hoče skrpati nekak kompromis. Kompromisi niso vedno srečna. odnosno zadovoljiva solucija gotovih vpra šanj. Tako tudi v tem primeru To stoji, da bi bila reorganizacija prvenstvenega tekmovanja \ smisu želj mariborskih klubov velik športni plus v primeri s sed3njin sistemom, zato mislimo, da bi moral športni moment prevladati nad drugimi interesi — tudi materielnimi. Zlasti ker bi se zanimanje za domača prvenstvena tekmovanja znatno dvignilo in bi imeli vsaj indirektno od tega korist tudi drugI neudeleženi klubi. Od današnjega občnega zbora pričakujemo, da bo v tej stvari sklepal z mnogo razumevanja in da ne bo zavzel v vprašanju reorganizacile prvenstvenega tekmovanja ozkosrčnega stališča. Ce bi biH vsaij malo bolj naprej, kot smo v resnici, bi se dalo govoriti še o marsičem, kar bi utegnilo koristiti našemu pokretn. Za seda} pa bi bilo marsikomu ustreženo, če bi se na kak način uredilo to dvoje vprašan}: ustvaritev znosnih prilik v vodstvu podsaveza in pravična organizacija prvenstvenih tekmovanj. Dobro bi bilo, da bi delegati poedinih klubov to stvar nekoliko premislili in v tem smislu na občnem zboru nastopili. .— A. B. Službene objave LNP. Dodatno k ob j a« vi z dne 23. m. m. se obveščajo klubi, da se vrši današnja redna glavna skupščina LNP-a ob 20. v vrtnem salonu restavracije »Pri Levu«, Gosposvetska cesta 16. Opo» zarja se, da imajo pristop na skupščino poleg podsaveznih odbornikov edinole de» legati rednih članov LNP»a (za vsak klub 1 delegat) proti predložitvi pismenega po« oblastila svojega kluba. — Tajnik i. Iz LLAP. Lahkoatletski meeting za dr« žavno prvenstvo za dame, ki bi se imel vršiti dne 7. t. m. v Zagrebu, je preložen na 21. t. m. — Prihodnja seja u. o. se vr« ši v torek dne 10. t. m. ob 20.30 v kavarni »Emona«. Seje naj sfe udeležijo sigurno tu« di gg. prof. Čop in Podgornik. Važno radi državnega prvenstva. — Tajnik I. Ž. S. K. Rezervno moštvo igra jutri ob 9.30 na igrišču S. K. Ilirije prvenstveno tek» mo proti S. K. Slaviji. Zato pozivamo ce* iokupno rezervo na sestanek, ki se vrši da» nes ob 20. na klubskem igrišču zaradi ju» trišnje tekme in pogovora glede pcmanj« kljive opreme. Obenem pozivam tudi 1. moštvo, da pride na sestanek zaradi do» govora o določitvi terminov nadaljnjega treninga. Načelnik. S. K. Grafika. Danes v soboto ob pol 6. popoldne se ima javiti sledeče moštvo na S. K Iliriji: Globelnik, Trpin, Metlar, Pust, Pukl, Cesar, Cvetežar, Kune, Mavec, Ska« Iar Hren, Brumen, Okrupa. — V nedeljo ob pol 9 dopoldne se ima javiti na igrišču S. K. Jadrana v Koleziji sledeče moštvo: Globelnik, Škrabar, Gotzl, Plevelj, Turčič, VVohlmuth, Hren, Accetto, Pallek, Lom« bar, Brumen, Tršan, Mavec, Trpin. — Na* čelnik. A. S. K. Primorje — nogometna sekcija. Naslednji igralci naj bodo jutri, to je ne« delja 8. t. m., ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru radi potovanja v Maribor: Jan« čigaj, Svetic, Pečnik, Windisch, Zernljak, Slamič, Pišek, Jug I., Erman II., Cebohin, Vrhovnik, Uršič. — Trener. Motoklub »Ljubljana« poziva svoje čla« ne, posebno vozače, da se udeleže motoci« kiistične dirke, katero priredi L hrvatski motociklistični klub v nedeljo, dne 8 t. m. na dirkališču Cernomerec pri Zagrebu. Dirkači,.ki se mislijo udeležiti te dirke, naj se prej prijavijo pri motoklubu »Ljub« Ijana« v klubovi pisarni Resljeva cesta 1, lekarna Leustek. Mercedes-Benz je ime! pri avtomobil« skem tednu v Baden«Badenu posebno veli« kanski uspeh. Pri ravninskih dirkah je zmagal baron Wentzel, pri gorskih pa Carraciola, oba na Mercedesu, ob najhujši mednarodni konkurenci. Lepotna konku* renca je prinesla Mercedesu 27 nagrad, med njimi 17 prvih. Tudi pri cvetličnem korzu sta prejeli vozačici na Mercedesu vojvodinja Anhaltska in ga. pl. Haniel or» vo nagrado. 1248 Lacoste — vvimbledonski prvak Wlmbledon, 6. julija (lo.) Danes Je v finalu za wimWedonsko prvenstvo v tenisu zmaigal Francoz Lacoste nad - lanskim prvakom Cochetom (Francija) v štirih setih 6:1, 4:6. 6:4, 6:2. Dooisi RUŠE-SELNICA. Sokolsko društvo Ruše Selnica priredi svoj letni društveni nastop v nedeljo 2. septembra t. I. v Rušah. Prosimo bližnia bratska društva, nai s svojimi prireditvami ozirajo na ta dan. ki naj bo naš. — Zdravo! 1247 ČRNOMELJ. Sokolsko društvo v Črnomlju bo priredilo 15. t. m. svojo običajno letno javno telovadbo. Začetek ob 15. uri na letnem telovadišču za Sokolskim domom. Vabimo vsa sosednja bratska društva, da se naše javne telovadbe v čim večjem številu udeležijo, posebno ker so železniške zveze zelo ugodne. Zdravo! 1246 SEMIČ. Nedavno nas je obiskal poslanec dr. Kulovec. Takoj po prvi maši se je. začel lov na može. ki nai bi se udeležili shoda v Katoliškem domu. Kljub velikemu pritisku se je udeležilo sboda komaj 70 poslušalcev, med temi mnogo žensk. Gosp. poslanec je trdil, da je kleroradikalska vlada znižala davke ter da skrbi za ubogo ljudstvo. Po-vspel se ie celo do trditve, da ni uvedla kle-roradikalska vlada davka na plače uslužbencev. Hvalil je na vse pretege vlado, češ, kako lep red imamo sedaj (?!) Zelo sta mu bila v želodcu Pribičevid in Radid, ki da sta brez vsakega vpliva. Ni Juda, da so spričo takih duhovitosti celo najbolj vneti pristaši zapustili shod, še nreden se je konŠal. Po vsem, kar smo slišali, smo dobiji vtis. da se je prišel g. Kulovec priporočat za bodoče volitve. Te pa bodo zanesljivo potekle čisto drugače, kakor ai to predstavlja SLS1 Gospodarstvo Davčna obremenitev Slovenije se lani ni zmanjšala Navidezne davčne olajšave. Navzlic dejstvu, da je donos neposrednih davkov v naši državi lani napram L 1926. občutno nazadovaL se donos neposrednih davkov v Sloveniji napram 1. 1926. ni zmanjšal, temveč se je še za nekaj milijonov Din povečal. Slovenija je v koledarskem letu 1927- vplačala na neposrednih davkih (tekočih in zaostalih) 227,825.911 Din napram 221,857.234 Din v 1. 1926. Te številke nam najbolj jasno dokazujejo, da so bile davčne olajšave, ki so nam bile priznane po finančnih zakonih za 1. 1926./27. in za I. 1927. /28. le navidezne. Ob priliki sprejetja teh davčnih olajšav je kleroradikalno časopisje izračunalo ogromne vsote, za katere naj bi jim uspelo zmanjšati davčno obremenitev Slovenije. Davčna praksa pa nam je pokazala, da finančno ministrstvo ne misli resno z davčno razbremenitvijo Slovenije, ki naj še nadalje, navzlic davčnim olajšavam ostane molzna krava. Primanjkljaj, ki bi nastal zaradi davčnih olajšav, si .ve finančni mini-steV zagotovil s poostreno davčno prakso. Krivica, ki se godi Sloveniji pri pobiranju davka na poslovni promet, se tudi lani ni zmanjšala. Na račun tega davka je plačala Slovenija v 1. 1927. nič manj kakor 42.4 milijona Din napram 39 milijonom Din ▼ I. 1926.. dočim je plačala Srbija (s Črno goro) le 83.9 milijona Din, Hrvatska in Slavonija 48.6 milijona Din, Vojvodina 33.5 milijona Din, Bosna in Hercegovina 21.7 milijona Din in Dalmacija 5.2 milijona Din. == Tihotapstvo žganja iz Hrvatske v Slovenijo. Glede na veliko razliko v trošarini na žganje, ki je nastala po uvedbi oblastne doklade na žganje v ljubljanski in mariborski oblasti se je v zid njem času v veliki meri pričelo tihotapiti žganje iz Hrvatske v Slovenijo. 0 tem pojavu, ki povzroča veliko škodo solidni trgovini smo že svoječas-no poročali. Situacija, ki je nastala po uvedbi različnih trošarin v posameznih oblastih je že postala nevzdržna. Kakor poročajo iz Zagreba se bo 11. t. m. vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov ljubljanske, mariborske, zagrebške in primorsko-krajiške oblasti, na kateri se bo razpravljalo o ukrepih, ki jih je treba poduzeti, da se onemogoči tihotapstvo žganja iz Hrvatske v Slovenijo. Mnenja smo. da se tako tihotapstvo ne da odpraviti, izvzemši, če se ob meji med Hrvatsko in Slovenijo postavijo financarji, kar pa bi več stalo kakor znaša donos oblastne doklade na trošarino na žganje. Zato ni drugega izhoda, da se višina oblastnih dolclad na žganje v vseh oblasteh enotno uredi ali pa da se ta doklada sploh odpravi. Vsekakor pa je dolžnost merodajnih krogov, da to vprašanje v interesu težko obdavčene trgovine, ki trpi zaradi tega veliko škodo, čim prej reši. = Hmeljski pjovenjenčni zakon v Nemčiji. Te dni je bil nemškemu državnemu svetu predložen hmeljski provenienčni zakon. ki ima v prvi vrsti namen obvarovati pivovarne pred oškodovanjem zaradi dobave manjvrednega blaga. Uvedbo tega zakona forsirajo v prvi vrsti pivovarnarji. Nemški hmeljski trgovci zavzemajo stališče, da bi bili pripravljeni pristati na uvedbo takega zakona, v kolikor ne bi bil naperjen proti hmeljski trgovini. Predvsem pa zahtevajo, da bi jim zakon ne delal nobenih težkoč v prekomorski trgovini. Uvedba takega zakona v Nemčiji bi bila velikega pomena tudi za naše hmeljarje, ki prodajo kakor znano večino svojega hmelja v Nemčijo in so tudi že ponovno naglašali, da morejo le tedaj pristati na uvedbo obveznega signiranja našega hmelja, če se bo obvezno signirauje uvedlo tudi v Nemčiji = Načrt novega zakona o državnih monopolih. Ob priliki proračunske debate v Narodni skupščini je poslanec dr. Smoljan v imenu Kmečko-demokratske koalicije stavil nujen predlog, da se v najkrajšem roku izvede revizija obstoječega monopolskega za-konodajstva in da se izdela nov zakon o državnem monopolu. Finančni minister Mar-kovič je osvojil ta predlog in dal upravi državnih monopolov nalog, da iziela načrt takega z?kona. Uprava monopolov je sestavila posebno komisijo načelnikov in strokovnih referentov uprave, ki je izdelala posamezne določbe zakonskega načrta, ki je bil nato predložen v definitivno redakcijo ožji komisiji, v kateri so sodelovali člani uprave, vseučiliščni profesor dr. Jovan Radonjič in narodni poslanec Andrija Radovid. Ta ožja komisija je sedaj končala svoje delo in dala načrtu definitivno obliko. Namen zakona je, da se unificirajo dosedanji različni predpisi in da se monopolska uprava reformira. Odredbe, ki se nanašajo na svobodno pridelovanje tobaka so ostale rezervirane. = Hrvatski kmetijski strokovnjjabi in kmetijska anketa ▼ Beograda. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je sklicalo za 11. in 12. t. m. anketo kmetijskih strokovnjakov, na kateri bi se imelo razpravljati o potrebnih ukrepih za pospeševanje kmetijstva. Na anketo so bili povabljeni strokovnjaki iz Srbije in enako število iz prečanskih krajev (2 referenta iz Vojvodine, po eden iz Slavonije, Dalmacije in Slovenije ter 8 iz Zagreba). Kakor poročajo iz Zagreba so vsi referenti iz Zagreba obvestili kmetijskega ministra, da se glede na situacijo, ki je nastala po umoru v Narodni skupščini, in glede na razpoloženje v narodu v? morejo odzvati vabilu. V splošnem se pričakuje, da bodo tudi ostali prečanski strokovnjaki odpovedali sodelovanje in da bo anketa preložena na poznejši čas. = Podaljšanje dovoljenj za inozemske delavce. Ministrstvo za socialno politiko je na podlagi čl. 103 zakona o zaščiti delavcev pooblastilo oblastne inšpekcije dela, da morejo v smislu pravilnika o zaposlenju inozemskih delavcev podaljšati dovoljenja za zaposlenja do 31. decembra L 1. ne glade na to, da rok za dovoljenje presega 1 leto. — Dobave. Vršile se bodo ofert. licitacije: 20 t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave žebljev in jeklenih lopat, do 21. t. m. pa glede dobave krovne lepenke. — Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LjubljanL — Dobave. Prometno-komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede oddaje perila v pranje. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17., 19., 21., 24. in 26. t. m. pri glavnem sa-nitetskem skladišču ▼ Zemunu glede doba- ve lekarniškega materijala; 18. t m. pri prometno - komercijelnem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih sodov in lesenih kadi za vodo; 19. t. m. pri splošnem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu glede oddaje kavarne ▼ Kreki v zakup. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Prodaj«. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 14. julija ponudbe ^lede prodaje lesa. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in indftistrijo v Ljubljani Borze 6 j a 1 i j a. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na London, Prago in Curih. Potrebo v devizah na Newyork in Trst je krila priv. ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na London je ponovno popustila, deviza ua Newyork p? se je nekoliko dvignila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Pri srednjem prometu je promptna notirala 435 do 437, trgovala pa se je kasa po 435 — 436, za julij po 438.5 — 439, za november po 445.5 in za december po 460. Investicijsko je bilo zaključeno po 90. V bančnih vrednotah je bil promet običajen. Trgovale so se Kreditna po 85. Hipotekama po 59.5 — 60, Jugobanka po 88.5, Praštediona po 950 do 952.5 in.Srpska po 145. Med industrijskimi vrednotami je bil zaključen samo Gutmann po 210. Trboveljska je popustila na 476 do 480 brez zaključka. Devize in valnte. Ljubljana. Amsterdam 0—22.91, Berlin 13.565—13.595 (13.58), Bruselj, 0—7-9369, Budimpešta 0—9.9164, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.996—8.026 (8.011), London 276.64—277.44 (277-04), Newvork 56.765— —56.965 (56.865), Pariz 0—223.02, Praga 168.07—168.87 (168.47), Trst 297.5—299.5 (298.5). Zasreb. Dunaj 7-996 — 8.026. Berlin 13.565 do 13.595, Budimpešta 9.9014 — 9.9314. Milan 297.52 — 299.52, London 276.64—277.44, Newyork 56.76 _ 56.96, Pariz 222.02 do 224.02, Praga 168.07 — 168.87, Curih 1094.1 do 1097.1. Dunaj. Beograd 12.45125 — 12.49125, Berlin 169.09 — 169.59. Budimpešta 123.46 do 123.76, Bukarešta 4.345 — 4.365. London 34.506 — 34.606 Milan 37-196—37.296, New-york 708-05 — 710.55, Pariz 27.76 — 27.86, Praga 20.97125 - 21.05125. Curih 136.46 do 136.96; dinarji 12.46 — 12.52. Trst. Beograd 33.335 — 33 675, Dunaj 265.25 — 271.25, Praga 56.25 — 56 55. Pariz 74.55 — 74.85, London 92.675—92.875. New-vork 18.97 — 19.03 Curib 365./5 — 367.75; dinarji 33.375 — 33.875. Curih. Beograd 9.1375. Pariz 20.36, London 25.28125, Nevvork 518.87, Milan 27.245, Pra-ea 15 — 38, Dunaj 73.13, Budimpešta 90.485, Berlin 123.91, Amsterdam 209.075, Bukare-šta 3.18. Sofija 3.745. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 1284), Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—0. Ruše 265—285. Stavbna 56—0, šešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 435 — 437. kasa 435 — 436. za julij 438.5 do 439, za november 446 — 447, za december 460 — 461, investicijsko 89.75 — 90, agrarne 0 — 57.5; bančne vrednote: Pol jo stara emisija 17.5 — 18, nova emisija 16 — 16.5, Kreditna 85 — 86, Hipo 59.5 — 60. Jugo 88 do 88.5 Ljubljanska kreditna 120 — 130, Narodna 0 — 6900. Praštediona 950 — 960. Srpska 145 — 146, Zemaljska Sarajevo 140 do 150; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 16 _ 30, Našička 16 — 30. Gutmann 210 do 212.5, Slaveks 0 — 108, Slavonija 11 do 12. Danica 142 — 148, Drava 0 — 385, Se-čerana Osijek 465 — 0. Tvornica vagonov 92 do 98 Vevče 105 — 106. Isis 31 — 32.5. Du-brovačka 450 _ 480. Trbovlje 476 — 480. Beograd. Vojna škoda 434 — 435, investicijsko 88 — 89, agrarne 54 — 55.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (6. L m.). Les : Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 8 vagoni desk, smreka-jelka, 18 in 24 mm, od 16 cm naprej, 4 m, I-II-III, paralelnih, ostrorobih. fco vagon meja po 530. — Deželni pridelki: Tendenca slaba. Cene terminski pšenici so nekoliko popustile, cena turščici pa se je nekoliko dvignila. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plai. 30 dni): baška promptna 78-79 kg po 392.5—395; baška nova, uzančno blago, brez doplačila, mlevska tarifa, za julij po 315—317.5, za avgust 312.5—315: turšči-ca: baška, slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni po 332.5—335; oves: baški zdrav, re-šetan po 305—310; moka: >08«. fco Ljubljana. plač. po prejemu po 525—530. Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vagon, pšenice, 1 vagon ovsa, 51 vagonov turičice, 5 vagonov moke in 4 vagone otrobov. Cena ovsu se je ponovno nekoliko okrepila. Pšenica: baška,, 77 /78 ks 345 — 350: baška, 78/79 kg 347.5 — 352.5: gornjebanaška 78/79 kg 342.5 — 347.5. Oves: baški in sremski 225 — 230. TuršSica: baška in sremska 292.5 — 297.5; banaška 290 — 205. Moka: baška <0?> in <0gg> 460 — 470; <2> 440 _ 450; «5» 430 — 440; <6> 415 — 425; «7> 340 — 350. Otrobi: baški in sremski v jiutastih vrečah 215 — 220. Dunajska borza za kmetijske proizvode. Na svetovnih žitnih tržiščih ruski nakupi pšenice ne bodo mogli imeti trajen upliv na razvoj cen. kajti Rusija i,e kupovi'a te dni le povsem promptno blago. Na duirijski borzi je bila tendenca mirna. Glede na dobre žetvene izglede je bil konsum dalje rezerviran. Nova jugoslovenska pš°nica Tisa (78 kg) je bila zaključena za avarust po 1.74 K5 ex šlep Dunaj. V rži je tendenca mlačna, ker se za prihodnje tedne pričakuje že novo blago. Za turščico trenotno vreme v južni Evropi ni baš ugodno. Iz došlih poročil je videti, da turščica trpi zaradi pomanjkanja dežja. V zvezi s tem je tendenca čvrsteiša. Uradno notijajo: pšenica: domača 43.25— 43.75, madžarska 47.25—47.75; rž: march-feldska 42.5—42.75; turščica: 37 -37.75; oves: domači in češkoslovaški 37.25—37-75. Vodnikova družba ena naših na iver iih kulturnih ^ institucij ^ Iz življenja Smrtni skok ali nesrečen padec iz aero- plana Zagoneten konec belgijskega bankirja, ki je izginil na zračni poti med Anglijo in evropsko celino je vozil samo po zraku. Lowenstein zapušča ženo in sina, njegove obvez. Včeraj smo poročali med brzojav. Jcami o nenavadni smrti, katere je umrl belgijski bankir Lowenstein, ki je padel ali skočil iz aeroplana med* tem ko je letalo bučalo nad prelivom 1 i Manche. Lowenstein se je mudil pos'ovno v Londonu in se je vračal domov. Medpotoma se mu je pripetila po prv? verziji ko je iskal toaletni prostor, n cr-ca. po drugi verziji pa je izvršil samomor zaradi velikih po* lomov, ki jih je njegovo podjetje do» živelo v zadnjem času. Konec bankirja je tem zagonetnej* 8i, ker se je v Londonu trdilo, da je sklenil ugodne zaključke za svoje pa* pirje. Zato ni v prvem hipu nihče mislil na samomor in se je govorilo sa* mo o nesreči. Šele pozneje, ko je le. talo pristalo na obali in je pilot pove* dal oblastim, kaj se je zgodilo, so se pojavile govorice, da si je znabiti sam vzel življenje. Do nadaljnega pa osta* ne njegova smrt nepojasnjen dogodek Lowenstein je imel poslovne zveze z vsemi velikimi evropskimi denarni* mi tržišči. Njegova denarna slava je zrasla baš v zadnjih časih. Akcije nje* govih družb so tako poskočile, da so se nasprotniki Lowensteinovega kon* cerna začeli bati zaradi prevelike moči Belgijca. V glavnem je bil Lowen* stein udeležen na električni industriji ter na industriji umetne svile. Oba koncema je vzorno zorganiziral. kar je vlivalo strah in trepet drugim banč* nikom, ki so skušali njegovo Dozicijo omajati, njegov kredit pa oslabiti. Lowensteina je baje bolno dirnilo, ko je pred nekaj dnevi zvedel, da je nastala baisse v panogi industrije za umetno svilo. Skušal je to tendenco pobijati iz Belgije ne da bi pri tem odrezal kakor je želel. Slednjič je sno* znal, da ne more biti sam kos veliki nalogi. Odpotoval je v inozemstvo, da bi dosegel nove kredite ter izpo» sloval veliko posojilo. Ker je imel za* upnike in prijatelje povsod v velikem finančnem svetu, je upal, da bo poso* jilo tudi dobil. Nekatere vesti celo trdijo, da se mu je to posrečilo; dru* ge pa govore baš nasprotno in prav iz tega vzroka je težko reči, če se je mi* iijonarju pripetila nesreča ali če je iz* vršil samomor. Lowensteinov koncern razpolaga z velikanskimi denarnimi zalogami in ima seveda tudi mnogo pasivnih po* stavk. Vendar pravijo, da prekašajo aktiva dolgove za 50 odst. in morda še več. Kljub temu je povzročila vest o Lowensteinovi smrti na londonski borzi nepričakovano depresijo in del* niče milijonarjevega koncema so pad* le za celih 75 točk. To gotovo ni do* bro znamenje za Lowensteinovo po* zicijo. Tečaji Lowensteinovih akcij pa so znatno pad!li tudi v Berlinu in Amsterdamu. Njegovo smrt so baje po* vzročile deplacirane vesti o stanju nje* govih akcij na newyorški borzi. * Ltfwenstein je bil v mednarodnem finančnem svetu dobro poznana oseb* nost. Spoznal se je zlasti v tekstilni industriji. Špekuliral je zelo vešče s kanadskimi in braziljanskimi vredno* stnimi papirji, ki so mu že pred vojno prinesli ogromno premoženje. Med vojno je bil vojni dobavitelj antanti* nih držav in je s temi dobavami imet* je še bolj povečal. Bil je finančni ge* nij, izredno aktiven in velikopotezen. ,V septembru 1. 1926. se je pojavil s čisto svojevrstnim načrtom za stabili* zacijo belgijskega franka. Ponujal je Belgiji in Franciji posojilo po nizkih obrestih, špekuliral pa je, da bo baš pri tej akciji zaslužil na stotine mili* jonov. Francija in Belgija sta spregle* dali njegov manever in sta Lowen* steinovo ponudbo odklonili. Bankir je seveda skrbel tudi za svoj {>očitek in zabavo. V Biarritzu je imel uksurijozno vilo z letališčem, kjer je čakalo na njegovo povelje vedno ne* kaj aeroplanov. V Pariz m London se nosti pa bo prevzela najbrže Schro* derjeva banka v Londonu, ki bo ure» dila vse pokojnikove finančne zadeve in skušala rešiti čim več imetja preostalemu sorodstvu. Ali je mogoče, da je Lowenstein ponesrečil? Doslej se je že večkrat slišalo, da so nastale katastrofe zaradi usodne po* mote v zamenjavi vrat v vlakih. Prve čase so se take nesreče na železnici čestokrat primerile; pasažir je odprl napačna vrata in njegova usoda je bila zapečatena. Le polagoma so spoznali, da je treba ravnati z vrati previdno in odtlej je nesreč manj. Da bi se mogla pripetiti nesreča za* radi odprtih vrat v letalu, ni do Lo* wensteinovega slučaja nihče mogel verjeti. In vendar je stvar verjetna in mogoča. Pomislimo le, da med Pari* zom in Londonom ne vozijo majhni aeroplančki, ki imajo samo dvoje ali troje vrat. Letala so dandanes komfortno opremljena ter imajo na tucate iz* hodov. Poleg kuhinje in buffeta se v letalu nahajajo tudi drugi prostori, ki spadajo povsod tja, kjer se ljudje delj časa mudijo na vožnji. Ti prostori so navadno v ozadju letala, blizu skla* dišč za prtljago. In tako se često zgo* di, da stoje vrata za vhod v aeroplan in za izhod iz aeroplana prav blizu umivalnice. Zamenjava je torej lahko mogoča. Vendar pa je neka razlika med vra* ti, ki vodijo v umivalnico in med oni* mi, ki drže iz letala. Vhod v toaletni prostor je vedno v smeri prostora. S te strani se tudi dnirajo vrata. Vrata v letalo pa so vedno na zunanji strani. Manipulacija tega odpirania je znana samo pilotu, ki vodi aeroplan. Pasažin ji teh vrat ne morejo odpreti. V Lowensteinovem prirrteru se je najbrž zgodilo, da so pozabili vhod na zunanji strani zapreti, preden ie letalo startalo. Izključeno seveda tudi ni. da je zapah popusti1 med vožnjo kar je ustvarilo naravne pogoje za katastro. fo, če se je kdo približal tem vratom. V kabini bi bila taka .zamenjava vrat nemogoča. Kabine so namreč razdeljene v več oddelkov. Ker je bankirievo spremstvo — 2 tajnika. 2 strojepiski in sluga — ostalo v sprednjem delu kabine, je čisto verjetno, da ni nihčj opazil nestanka bankirja in da so ga začeli iskati šele potem, ko ga ni bilo dolgo nazaj. Nesreča, ka= kršna se je pripetila Lowensteinu, je vsekakor prva svoje vrste v zgodovin: letalske«^ prometa. Londonski policijski ravnatelj odstopil Angleški notranji minister je na* znanil spodnji zbornici, da je sir Willi* am Horwood, policijski ravnatelj v Londonu, odložil svoje posle. Vzro* kov ni navedel, a je ta demisija goto* vo v zvezi z znanim škandalom v Hy* deparku. Vsem je še v spominu, da je takrat policija pod pretvezo čuvanja javne morale aretirala uglednega uče* njaka in bivšega državnega tajnika, sira Leva Monneva ter njegovo na* meščenko, gdč. Ireno Savidgevo, ko sta sedela nekega večera v razgovoru v tem parku. Policija si je dovolila ob tej priliki razne inkvizitorske izpraševalne me* tode, ki so vzbudile ogorčenje v vsej javnosti in dovedle do sestave poseb* ne parlamentarne komisije, ki naj bi si ogledala pobližje praktike londonske policije. Poročilo Komisije bo objav« ljeno v nekaj dneh in mora vsebovati precej krepke stvari, da je povzročilo odstop najvišjega angleškega policij* skega uradnika. „Krasin" je zamrznil in tiči v ledu Sirene na ladji žvižgajo vsakih 10 minut, a jih nihče ne sliši. S severa ni nobenih novih vesti. No* bile sedi zaprt v kabini oporiščne lad* je «Citta di Milano«, kjer ga straži 250 mož. Poveljnik Romagna ne do* voli nikomur vstopa v generalovo ka» bino. Nobile ima po zatrdilu zdravni* kov precejšnjo vročino. Domnevajo, da to izvira od živcev, katere si je pretresel pri padcu. Amundsena niso našli in od angle* ške jahte in neke druge ladje, ki je baje to vest prevzela in sporočila dalje, ni glasu. Larsen in Liitzow* Holm ustvarjata novo oporiščno ba* zo. ki jima bo služila kot izhodišče za novo akcijo. Za vsako ceno hočeta nadaljevati iskanje «Lathama». Na Norveškem si še sedaj niso docela na j?snem, kako naj gledajo na nestanek sivolasega raziskovalca O njem ni mogoče reči ne da je živ, a tudi ne, da je izgubljen in mrtev. Viglierijeva skupina prezeba dalje na ledu. «Krasin» ne more prodreti do nje. Zašel je v debel led, ki se ne da več lomiti. Obtičal je in bo nekaj dni počakal, da vidi. če se bodo vre* menske razmere izboljšale. Da bi na* vdal ponesrečence z upanjem, žvižga vsakih 10 minut, a ga nihče ne sliši. Če mu bo pošel premog preden napoči ura lešitve. se bo moral obrniti nazaj odkoder ie prišel. V tem primeru ne preostane ponesrečencem nič drugega, kakor tolažba čudežne rešitve z letali. F * si bo upal s smučmi ponje, je drugo vprašanje. Nohile se dobro zaveda tega dej* stva in molči ter ne da ▼ svet nobene« l& poročila. čas dela zanj. Če se ne jo rešil nihče od skupine na ledu, bo ahko pisal in povedal kar bo hotel. Cot edina preostala priča poloma pa >o že povedal samo to, kar bo omili« o njegovo krivdo pred svetom. Kapetan Lundborg je te dni brzoja-vil svoji ženi v Eskilstuno na Šved* skem k njenemu godu: «Moja najsrč« nejša voščila! Sedim na ledu in ča» kam, da pride pomoč. Rešen bom prav gotovo. Einar.* Iz Milana javljajo, da je podelil italijanski Aero*klub Lundborgu zlato svetinjo za hrabrost. Potem seveda, ko je Maddalena pobasal 100 tisoč lir na« grade za rešitev Nobila... Ledenik na Spitzbergih Mož, ki se vedno smeje Newyorškl guverner Alfred SmJth, kandidat ameriških demokratov za predsedniško mesto Z edini en i-h držav, je znan po svojem večnem smehu. Slika nam 2a kaže po štirih fotografskih posnetkih. Velika sieparstva na Rumunskem Rumunske sodne oblasti so izsledile velikanska sieparstva z državnim imetjem v petrolejskem revirju Targovistu. Na podlagi ponarejenih listin so prodajale politično eksponirane osebnosti državna petrolejska ozemlja zasebnikom, ki so se združili v konsorcij in jih prodali neki angleški družbi za 3 milijarde lejev. Konsorcii je prejel na ta način že kakšnih 90 milijonov. Oblasti so aretirale že več visokih političnih funkcijo-narjev v Targovistu in Bukareštu, v zadevo pa je zapletenih še mnogo mi-nisterijakiih uradnikov, poslancev in drugih politikov, ki jih bodo najbrže tudi zaprli. Preiskovalni sodnik je posla! ministrskemu predsedniku poročilo o dosedanjih uspehih preiskave in ga naprosil, naj bi omogočil, da pridejo vsi krivci na obtožno klop. Z zadevo se bo bavila bržkone tudi izredna parlamentarna seja. Isti dan rojene, isti dan poročene V mestecu Boomu pri Antwerpenu so se poročile na isti dan sestre Jo* žefina, Filomena in Marija Boovman* sova, ki so bile tudi istega dne rojene. Oče jim je delavec, ki ima poleg njih še devetero dece. Svatba se je izvršila tako sijajno, kakor bi šlo za kneze. Vse mesto je tvorilo špalir ob cesti, po kateri se je ženitovanjski sprevod pomikal proti mestni hiši, ki je bila okrašena z zastavami. Cesta je bila posuta z rožami in srebrnim peskom. Po končanem civilnem obredu, ki so mu sledili govori in darovi, se je spre* vod v spremstvu vseh meščanov po* dal v cerkev k cerkveni poroki. Neve* ste so dobile rože v dar od nekega Schmollova pasfa že 501et najboljša krema za čevlje drugega para trojčkov. Nato so se gostili in plesali dva dni in dve noči. Trojica sester si je med sabo tako podobna, da so jih baje celo zaročenci težko ločili drugo od druge. Reformirana mohamedanska vera Komisija carigrajskih vseučiliškiB profesorjev je izdelala skupaj s teolo« gično fakulteto načrt za reformiranje mohamedanske vere, zlasti njenih obredov, da bo v skladu z znanstve« nimi, tehničnimi in drugimi pridobit« vami modernega časa. Te reforme, ki zadobiio na Turškem zakonsko moč, priporočajo profesorji v sprejem tudi drugim mohamedanskim narodom, v kolikor pridejo zanje v pošetv. Naj navedemo nekatere točke: Cerkvene obrede bo spremljala glasba; molitve bodo odslej turške, dočim so bile do danes arabske; du« hovniki postanejo samo državno iz« prašani bogoslovci, kar naj služi kot jamstvo, da imajo nekaj splošne in višje izobrazbe; veronauk bo povdar« jal etično in filozofsko vsebino kora« na in ^o moral paziti, da ne pride ni« kjer v konflikt z znanstvom; verniki bodo vstopali v mošeje lahko obuti in vstop ne bo dovoljen samo moškim, temveč tudi ženskam. Tz teh kratkih podatkov je razvidna smer, ki vodi diktatorja KemaI*pašo pri obnovi vse« ga javnega in zasebnega življenja na Turškem. Nov vitamin Neki kanadski učenjak je odkril v lapuhu in nekaterih ribah nov vitamin, ki mu je dal ime «vitamin E». Njegova posebnost bi bila v tem, da pospešuje plodovitost p>ri živalih — glede ljudi pa še ni preizkušen. Zdi se. kakor izvaja učenjak, da nastajajo moška in ženska bitja pod vplivom različnih vi. taminov. Otroci so utopili svojega tovariša v igri. Na bregu močno narasle Seme bli« zu Weimarja so se šli otroci arazboj« nike in žandarje». Kmalu so se iz ma» lenkostnega razloga stepli. Nekateri so pobegnili, šestorica med njimi pa je nadaljevala pretep z 11 letnim «po» glavarjem razbojnikov» Egbertom Troschlom. Po hudem boju so ga pre« magali in ga vrgli meni nič tebi nič v reko. Šele zvečer je povedal eden izmed malih morilcev Egbertovim staršem, kaj se je zgodilo Po dolgem iskan iu so našli dečka utopljenega v bičevju. Dolgi lasje v Parizu V pariškem Aj>ollu se je vršila te dni modna revija, ki je presenetila ves zbrani damski svet. Manekini so se predstavili namreč z dolgimi lasmi, a presenečenje je postalo še večje, ko so nastopili tudi v toaletah, ki so segale do členkov. Ta demonstrativni nastop proti sodobni modi vzbuja najživahnej-še komentarje. Albert Jean: Novi zdravnik Germaine je sprejela obiskovalca v hladni dvorani, ga objela in ga takoj peljala v mali salon, ki ga je ščitila mreža pred muhami. — Tvojo brzojavko sem prejel v trenutku, ko sem zapuščal tovarno, je pričel Lucien in nadaljeval: — Navil sem motor ter se odpeljal. Kaj se je zgodilo? ... Zakaj si me poklicala? ... Kje je tvoj mož? — Davi je odpotoval za tri dni, je odgovorila Germaine ter pristavila: — Tri dni!... Taki trije dnevi so dolgi! — V treh dneh bova že zelo daleč, je obljubil Lucien. Napravil je par korakov po malem salonu ter se obrnil k Germaini: — Torej nikakega obžalovanja? — Kaj naj obžalujem? ... Ti veš, kakšno je bilo moje življenje, preden sva se seznanila . . . Brutalen mož, brez otroka, žalosten dom . . . Niti enega prijetnega spomina, ki bi ga mogla vzeti s seboj . . . — Ubogi moi otrok, je rekel Lucien in pritisnil njen žalosten obraz na svoja usta. Nato je lahno odrinil svoio ljubljenko ter pričel hitro; — Poslušaj! — Kaj pa? — Slišim korake v dvorani! Z odprtimi usti in prestrašena sta oba napeto poslušala. Rdečica je pokrila njena lica. Bilo je brezdvomno. da je nekdo previdno stopal po parketu v dvorani. — Skočil bo-m skozi okno, je predlagal Lucien. — Ni časa za odstranitev mreže. V tem trenutku je stopil njen mož v salon. Takoj so se vjeli r>ogledi obeh mož. Vzravnana, z zapičenimi pogledi, sta opazovala eden drugega. — Ta človek jo je torej mučil sedem let, si je mislil Lucien . .. Spoznal bi ga med tisočerimi... Te preveč svetle oči v strašnem obrazu . . . Brez srca . . . Pege kakor pri bolnikih na jetiki . . . Uboga, koliko je morala prestati pri tem brutalnem človeku ... In v isti minuti si je mislil, Germainin mož: — Čeprav sem tako bolan, vendar sem močnejši! .. . Moj samokres je nabit v žepu . . . Samo potegnem ga . . . Zadostuje, da povem sodnikom, da sem tega moža iznenadil v moji hiši in bom imel mir. Germaine, naslonjena s hrbtom na okno, je pazila na vsak gib svojega moža. Slutila je v žepu skrito pretnjo in je razumela, da mora razjasniti položaj. Nenadno je zazvenel njen glas v težki tišini. Pogumno se je nasmehnila: — Kako da si se že vrnil, Jerome? Saj si vendar hotel odpotovati za tri dni? Ne da bi čakala na odgovor svojega moža, je nadaljevala: — Ta gospod je naš novi zdravnik. — Kaj? Kaj praviš? je zaklical prevarani mož. — Pravim, da je ta gospod naš novi zdravnik, je ponovila Germaine z največjo hladnokrvnostjo in dostavila: — Doktor Bemaud mu je odstopil svojo klijentelo . . . Gospod je napravil svoj nastopni obisk. — Z avtom? je vprašal Jerome. — Zakaj ne? je rekel Lucien in sedel v naslonjač, ki mu ga je določila Germaine. Zvijača mlade gospe ga je sprva presenetila, toda kmahi se je zavedel ter je igral svojo uk>go v Germaininem smislu. Jerome se ni dal premotiti. Kazal se je, kakor da bi bil pripravljen spodtak-niti se ob nogo. ki sta mu jo pripravila oba krivca, toda svojo desnico s kazalcem na petelinu je obdržal v žepu. S skrajnim naporom svojih živcev se je trudila mlada gocpa. da bi v nadaiie-vanju svojega pogo vora z Lucienom ue izdala mučnega položaja. Lucien je porabil že vse strokovne izraze, govoril je o svojih študijah na univerzi v Montpel-lieru, navajal imena in datume. Čez par minut je vstal. — Ze? je vprašal mož. — Želim napraviti pred nočjo še paT obiskov, je odgovoril lažizdravnik. Vsi trije so šli proti vratim, ki jih je odprla mlada gospa s tresočo roko. — Grem naprej, da vam pokaže® pot. je rekla Germaine. V predsobi so bile skrite ozke stopnice, ki so vodile v klet. Slučajno so bila vratica, ki so sicer zakrivala stopnice, odprta. Germaine je v svoji zmedenosti spregledala zevajočo odprtino. — Pozor! je zaklical Lucien. Mlada gospa je stopila v odprtino In izginila v navpični kletki. Njen mož ni ganil niti z mezincem, da bi jo rešil. Podzemni odmev je podaljšal ropot padca. Tresoč glas je klical: — Pomoč! Pomoč! —- Pomagajte mi! je ekel Lucien Je-romu. Oba sta se spustila v temo. Ko sta se zopet prikaza'a, je nosil Lucien Germai-no na svojih rokah kakor otroka. Ranjenka je tiho vzdihovala. V nj*nih svetlih očeh ni bila samo bolečina, ampak tudi prestrašeoost Oba sta jo skušala pripraviti do hoje. Toda že pri prvem koraku je pod težo telesa odpovedala leva noga. — Noga je zlomljena, je izjavil Lucien. Odnesla sta jo v salon, kjer sta položila mlado gospo na divan. — Naprej! je zapovedal s surovim glasom Germainin mož. — Kaj hočete s f*m reči? — Vi ste vendar novi zdravnFk, aH ne? — Da, je odgovoril Lucien. — Torej, povežite nogo! Mož je potegnil iz žepa samokres in pomeril na svojega nasprotnika. — Toda ... — Nič toda . . . naprej, ali pa ustrelim . . . Mož sam je potegnil nogavico raz njeno nogo, ki je bila otečena. — Hitite! od pretnjo s samokresom je položil Lucien svoje n®izkušene roke na njeno ranjeno in zateklo koleno. Pri tem dotiku je Germaine od velike bolečine glasno zakričala. — Kot zdravnik pač nimate 1ahke roke. ie rekel mož. Z jeznim pogledom je zasledoval delo nespretnih prstov na mučenem mesu svoje žena Naročila. uu us» U6o6*,j€> oiaiiJv < ^ 1+ puHah* mu 0gbaLsrx4,od, ciaUk Jutra,' JLuMjaiva,. Vrtiv*njrvcu+ TaL iL *fp2 JLalL oglasi, hl jlui^o ^p^d^uTT^^i, občuUoa* uroka btsuia, ^opan^J/aj-nuuyxL msak Vi*, ?ru*h>jbuia, zcl /i/rvD^js Vs+pristojbin* j* vpada, L ob§**m. t iLo/oahm,, cMr^ofUn,** CtJtouu m&iA, pafU«. ira, tubuc* tjubfaAa>sl rtJjz. —ry—, dopcr-otroAfO. uu oglasi* byousk*g4x aU rvJnaMuu&a truLGajcvj vsaka. b*s*das Duv fs - Moj* najtjft twu, Vi*, to^ Pristojbina, ta, šifro J)U, X Trg. pomočnik reit manufakturne stroke, m »prejme takoj. Ponudbe 1 navedbo plače in dosedanjega službovanja na poštni predal 25. Kranj. 82516 Tesače ca trajne sprejme ▼ trajno dalo takoj leena trgovina V. Bril, Ljubljana, 8r Petra cesta 2. 22504 Mesarskega vajenca motnega in ix poštene hiSe sprejme Verdir Jane«, mesar in prekajevaleo, Trlič. Gorenjsko. 22427 Trg. vajenca sprejmem Nariov r ogla«. Oddelku »Jutra*. 22417 Kletarja prvovrstnega iiče sa takojšnji nastop veletrgovina c rinom ▼ Ljubljani Proei-leo mora dokazati, da je dovršil kletarsko šolo m tudi le dalje i asa praktik no itvrSeval kletarstvo, rv rn.nuti se mora tudi na razna vina Večje družinsko stanovanje pri tvrdkl na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Prvovrsten kletar*. 22118 Učenca erno Šolsko caobrat-sprejme A. SuSnik, železnima, Ljubljana. 21488 Učenca sprejme v manufakturno tr- fovtoo tvrdka Ivan Cvikl Ptuju. 22607 Krepkega učenca (a kovaško obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra*. 22589 Dekle jnlado in pošteno, veš?o nekoliko gospodinjskih del — sprejme boljša družina ta celodnevno zaposlitev Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Pošteno dekle.. 22538 Prodajalko »ačetnico, pridno ln poSte-no. z nekaj kavcije, iščem za večji industrijski kraj v Slovenffi. Ponudbe s sliko in zahtevkom plače na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delikatesna trgovina v Trbovljah*. 22404 Trg. pomočnik do-ber prodajalec mešane stroke ter izložben aran-ler, zmožen slovenskega ln nemškega jezika, dobi službo takoj. Ponudbe ca ojrlasni oddelek »Jutra» pod »Zmcžen in soliden*. 22682 Mesar, pomočnika aH vajenca sprejme Anton Debeljak, mesar, Dravlje št. 79 — Kad Ljubljano. 22698 Vrtnar dober vzgojevalec cvetlic, samski, dobi službo z nastopom po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 22726 Vajenko h dobre rodbine, t zadostno šolsko izobrazbo sprej-pie trgovina Belihar & Velapič, Mestni trg št. 13. 22718 Trgovsko vajenko s 8 razredi STednje šele, takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Konfekcija*. 22720 Trgovskj vajenec popolnoma zdrav, dober računar, ki je ravnokar dovršil z dobrim uspehom dva razreda mešč. šole ali realke, dobi takoj mesto r trg. mešanega blaga pri E. Rutner nasl. — Ivan Tramšak, Vrhnika. 22744 * Kuharica popolnoma zdrava, zmožna samostojno kuhati navadno ln meščansko hrano ter opravljati tudi druga kuhinjska in sobna dela. ki se razume tudi na šivanje, pranje in likanje, dobi stalno In dobro službo pri Iv. Tramšaku, trgovcu na Vrhniki. 22745 Sobarico poSteno in zdravo, t dobrimi spričevali sprejme gospa Benko, ljekaraa — Zemun. 22743 Delavce granitnih kock in drobnega tlaka (strojno izdelovanje) prirtne; sprejmemo takoj proti dobri akordni plači. Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrdka. Firma A & E. E h r 1 i c h, granitolom »Cezlak*, p. Oplotnica. 22746 feli Za hišnika mizar, ki popravi vsa f ela pri kiši Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mizar*. 22704 Službo sluge (laboranta) odda, lekarn« pri »Orlu* r Celju. 22688 Za raznašanje peciva sprejmem treznega, pridnega, 20—80 let starega moškega, ki ena nekoliko hrvatski. Dobra plača. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. f I r-J j ' ^ > Zastopstva za Dalmacijo prevzamem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Bivši trgovec*. 22711 Nemščino poučujem praktično in lahko umljivo. Konverzacija. — Učne ure po izbiri dopoldne, popoldne in tudi lahko zvečer. Honorar zmeren — Prijave ■ natančnim naslovom poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »A. 1. 881*. 22496 Dama inozemka, išče letovišče na deželi proti nemškim kon-venzacijskim uram Naslov Stari trg 8/II — desno. 22740 Inštruktorja s« grščino ln latinščino, strogega in vestnega, potrebujem takoj za dobo počitnic. — Ponudbe pod šifro »Strog* na oglasni oddelek »Jutra*. 22689 iurtir Absolvent rud. šole dober risar, i enoletno )a-momersko prakso, želi primerne službe Ponudbe prosi pod Šifro »Spretnost* na oglasni oddelek »Jutra* 22514 šofer 30 let star, Išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22461 Natakarica srednje starosti — zmožna 5000 Din kavcije, želi službo v mestu ali na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22637 Knjigovodkinja saldo-kontisfcka, zmožna slovenske ln nemške stenografije teT vseh pisarniških del, išče službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Knjigovodkinja*. 22542 Kot učenka želi stopiti v boljšo trgovino t vso oskrbo 14 let stara deklica, boljših staršev, s zadostno šolsko izobrazbo Naslov v oglasnem oddelko »Jutra*. 22604 Hlapec h konjem ali trg. delavec išče službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22717 Natakarica vajena vseh gostilniških poslov, ker je že nad 3 leta v gostilniški službi, želi premeniti službo, najraje v Ljubljani ali bližnji okolici Naslov v oglas. oddelku »Jutra*. 22748 Strojnik popolnoma verziran tudi v elektriki — želi nastopiti stalno službo. Absolviral je strojno podčastniško šolo mornarice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22747 Trg. pomočnik vojaščine prost, želi mesta v trgovini z mešanim blagom. Gre tndi na deželo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Ve«ten». 22703 Prodajalka ■io.bro izurjena, zmožna voditi trgovino, želi premeniti službo Najraje gTe na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč*. 22680 <1 • Pozor, peki! Prodam dobro ohranjen mešalni stroj (Mis^hmaschine) na električni alj ročni pogon. Cena nizka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stroj 22*. 22837 Motor 30 HP, na plin in dlnajno 105 voltov, 40 amperjev, s -tikalno desko, v najboljšem stanju prodam. Naslov se izve v trgovini Lepi pot št. 8, Ljubljana. 22106 Lep, velik kovčeg zelo pripraven za letoviščar-je poceni prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 22545 Kuhano maslo prvovrstno, večjo množino oddam po ugodni ceni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 22408 2 lepa oleandra kovčeg, 2 fini moški obleki za srednjo postavo in nizke čevlje it. 41 prodam Naslov y oglasnem oddelku »Jutra*, 22723 Moderno jedilnico lepo, po zelo ugodni ceni prodam in se priporočam si. občinstvu za oenjena naročila vsakovrstnega pohištva. Joeip Stolfa. mizarstvo, Krašnja, pošta Luko-vica pri Domžalah. 22670 Avtomobil štirisedežen, fine znamke, skoro nov, le 4000 km prevožen, proda globoko pod "eno tujec, ki odhaja v inozemstvo Pojasnila daje iz prijaznosti drogerija Gre-gorič. Ljubljana, Prešernova ulica 5. 22570 Tovorni avtomobil štiri tonski, tipa Saurer, v jako dobrem stanju prodam. — Istotam se dobe razni posamezni deli za isti tip. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22727 Avto Puch tipa Vm, šesteedežen. z Bosch razsvetljavo in izganja čem poceni naprodaj Pojasnila daje Valant, Zagorje ob Savi. 22752 Motorno kolo telo poceni naprodaj v šiški, Knezova ulica št 28 22710 Damsko kolo po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22597 Moško kolo skoro novo, znamke Puch, prodam. Na ogled v mehanični delavnici Goreč, Gosposvetska cesta. 22728 Polpokrit voz (Gumiradler) v telo dobrem stanju zelo ugodno pToda A. Z., Dunajska cesta 36 22442 Otroški voziček lobro ohranjen, proda Antonija Hribernik. Zvonar ska ulica St. 9. 22085 Otroški voziček dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj na Sv. Petra cesti 8/IIL 22735 Hrastovih pragov 500 kom 12 X 18 X 1 80 m in 400 kom 2.50 in 2.20 m prodam za takojšnjo doba vo po ugodnj ceni Ponudbe pod »Ribli 500» na oglasni oddelek »Jutra*. 22508 Pohištvo oinare, postelje in šivalni stroj, telo dobro ohranjeno, radi selitve poceni naprodaj. Kodeljevo 299 — hiša »Jelen*. 22708 Oprava za salon, iz mahagonija, skoro nova in jedilnice iz poliranega hrasta radi preselitve v drugo mesto, poceni naprodaj Ponudbe na naslov: Ljubljana, poštni predal 182. 22449 Spalnica kompletna, i* trdega lesa, zofa, razno drugo pohištvo, 2 lepa oleandra, naprodaj na Dunajski cesti 9, leva dvoriščna stavba. 1. nadstr. (Tavčar). Ogled po 6. uri zvečer ta v nedeljo ves dan. 22756 Svileno obleko svitlomodro. popolnoma novo, krasno, moderen vzorec, z enakim slamnikom, radi žaloTanja prodam skoraj za polovično ceno — Iftotam naprodaj otroški športni voziček Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 22635 Preproge damski plašč, svileno obleko, čevlje in klobuke poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 22715 Malinovec zajamčeno naraven, 1» domačih gorskih malin, samo z rafinado sladkorjem doma zakuhan, kateri tehta liter 130 dkg, prodajna cena Din 17 kg Malinova pristna oceda (succus) po Din 10 kg Na razpolago imam tudi naravne mineralne vodo po konkurenčni ceni. Lovro Rogelj, Vrhnika oaaao Malinov sok pristen, dobite pri Lovro Sebenik — LJubljana? Kne- zova ulici 22709 Kupim, Bukova in hrastova drva ponudit« i navedbo eane družbi »Ilirija*, Ljubljana, Vilharjeva cesta. 22428 Vodovodne cevi majhne dimenzije, rabljene kupi Svetič, Gerbičeva 7. 22701 Družabnika i najmanj 50.000 Din kapi. tala želim za takoj k rentabilni trgovini na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22605 Trg. poslovodjo s 50.000 Din kavcije išče že nad 50 let obstoječa trgovina ca najbolj prometni točki. Eventuelno sprejme družabnika Prosto stanovanje in hrana v hiši Dopise pod šifro »Promet 200.000» na podrui nico »Jutra* v Celju. 22594 Družabnika s sodelovanjem ali trgovsko agilnega namestnika s kapitalom najmanj 100.000 Din išče nova :vornica prvovrstnih predmetov, ca razširjenje delokroga na Hrvatsko. v Srbijo in druge kraje Jugoslavije. Ponudbe pod »Sigurna bodočnost* u» oglasni oddelek »Jutra* 22713 Družabnico z večjim kapitalom, čedne zunanjosti, do 80 let »taro, iščem ta izdelovanje do-bičkanosnega predmeta. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bodoča sreča*. 22751 Krasno vilo moderno, vsega davka prosto ta 400 000 Din kakor več drugih vil in stano vanjskib hiš t Ljubljani \i r o d • Realitetna pisarna Prvega društva hišnih posestnikov, Ljubljanv Sa lendrova 6 2248S Posestvo, ozir. hišo manjšo, ▼ aH » bližini Ma- ribora ali Ljubljane kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Dom* 22500 Enodružinsko hišo * 4 sobami, prjdam Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra. 22362 Hišo v LJubljani ali predmestju kupim v ee- ni do 100 000 Din in plačam takoj — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod 22521 'i 0J 4 Snažno sobico . posebnim vhodom oddam takoj ali • 16 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 22579 Sobo s kuhinjo oddam takoj Poizve se na Starem trgu št. 19. Krojna šola. 22658 Lepo spalnico prodam. — Maalov • v 22719 Sobo oddam na Dunajekl eeati it. fc 22749 Opremljeno sobo skromno, liče uradnica — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* t navedbo cene pod »1. avgust*. 22761 Lepo sobo i m tU drema posteljama oddam. Naslov t ogl oddelku »Jutra*. 22683 Opremljeno sobo s klavirjem takoj oddam na Rimski eostl štev 7, vrata 17. 22780 Kot sostanovalca sprejmem delavca na Vi-dovdanski cesti 7. 22569 Sobo v pritličju, s separiranim vhodom in elektriko blizu gL kolodvora oddam takoj t pisarniško ali stanovanjsko opremo Poizve se na Resljevj eestj 26/1. desno. 22450 Sobo iščem kot sostanovalka ▼ Vodmatu, Mostah ali tent-peterskem okraju Ponudbe na oglašal oddelek Jutra pod značko »Sostanovalka* 22714 Dvpifi 2 fletnl mladenki želita tnanja s inteligenti, ki inajo ceniti ljubetea — ne pa denarja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* ood šifro »Vsakemu svoje*. 22809 Franjo M„ Kranj Hvala ta pesmico 1 Pridem v Kranj. Odslej samo ut-meno: vse drugo itključe-no. Srčno potdravljam in poljubljam V. 28741 Ivanka H—5 Moste, Zaloška 158 V spomin na 7. in & julija 1927 na Bretjah pošilja P + P - I - «DaJ ml tolažbo!* Dvignite pismo. 22705 Mlad žandar. podoficlr želi tnanja t boljšo gospodično od 18—25 let. Dopise po mogočnosti s sliko poslati na oglasni oddelek »Jutra *pod »Janko* 22763 Intel, spremljevalca lite mlada dama. Dopis« na oglasni oddelek .Jutra* pod Katera gospodična ill mlajša vdora posodi 10—16.000 Din poštenemu obrtniku. Poznejia lenitev ni izključena — Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »PoŠte-aost 616*. 22750 Kateri gospod resen ln trezen nižji uradnik v Ljubljani, okrog 40 let star, bi hotel poročiti preprosto, čedno, neoma-deievano gospodično srednjih let, i 20.000 Din last nega prihranka Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Iifro »Dobra gospodinja*. n* Kratek črn klavir radi odpotovanja poceni proda Dobrajc, Maribor — Frančiškanska 21. 22615 Planino dobro ohranjen, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22559 Godbenik dobro isurjen pianist, ta solo ali t orkestrom, išče mesta. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Pianist*. 22507 Volčjega psa Slstakrrnega. 1 leto starega. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 22676 Podnart—Brezje avtozveza zopet upostavljena. Avto čaka vsak dan pri običajnem JutTanjem ljubljanskem vlaku. Avtopodjetje Bole & Cvenkelj. 22403 Solnčne zastore (plahte) platnene, po najnižji cen! po meri izdeluje Rudolf Sever tapetnlk, Marijin trg it 2. Pred nakupom drugie zahtevajte moj prospekt. 47 HEMOROIDI tterz-sernm toper hemoroide, Recto-Serol aroajk&e avtomatično V sedele bolezenskih kaH ta kmalu odstrani nadlego (srbefitao * radko, skeleaie. bolečine) ta ix>viročl. da se herno-rold' posoše. Zahtevajte ga r lefca^L 6jO0 Veletrgovina vina išče sposobnega povsem zanesljivega ter uvedenega 7928 zastopnika za prodaio vina na veliko. - Ponudbe z navedbo pogo ev tei prepis^ spričeval pod .Marljiv i pouzdan P-1050' na Jnterreklam* d. d., Zagreb, Marovska 28. ♦ MSe. nanrodaj. —• Ponudbe na: »Veleposestvo. Spodnji Berložnik«, §n$f»ni — Re'evo?1e 7642 Štev. 1000/S-6. 8569 Opremljeno sobo takoj ali s 15. avgustom iSče viSji uradnik Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepa tdrava soba 100* 22628 Opremljeno sobo s separatnim vhodom ter trgovski lokal oddam takoj v Florijancki ulici 81/L 22702 Opremljeno sobo t Gledališki ulici oddam -•olidnl uradnici. Ogledati od 13. do 14 ure Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22722 Razglas. Oddajo se potom ofertalne dražbe gradbena dela pri/Jdave in nazidave ier adapcijska dela dveh občinskih poslopij v Prevaljah. Tozadevni načrti in dražbeni pogoji le/jjo v razpisni dobi ob delavuikih od 8. do 12. ure na vpogled. Oferte je vložiti do vključno 22. 7. 1928 na podpisanem županstvu. Županstvo občine Prevalje dne 5. julija 1928. Župan: LAHOVNIK. Vsemogočni je poklical k sebi nad vse ljubljenega moža in ne- nadomestljivega očeta, gospoda % dr. Leva Brunčka sreskega poglavarja danes zjutraj ob pol 2. nri, previdenega s svefcotajstvi za umirajoče. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 7. julija ob 17 uri iz hiše žalosti. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 9. julija t. L ob 7. uri. Ljutomer, 6. julija 1928. | "»W Matilda Brunčkova, soproga; Vilko, Mira. Boris, otroci. i • St»AIIJIIUXiiXJIJUUUJU> •O L L A« )• Kot doba no« U d«*«tletja n dllna kot aajstarcjia ts dokazljivo tudi oa) ■aocaliivella 190» £ej) naj bo Vaš dom! Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleiweisova c. št. 15. slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorci. 6c Malinovec iz lekarne dr. G. PiccoII v Ljubljani Dunajska cesta, je staroznan kot pristni naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez umetne barve in ne vsebuje nlka-kib kemičnih pridatkov za konser- viranje. Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka S 7* 1 Agilnega, dobro uvedenega mlinskega zastopnika s sedežem v Ljubljani s konsignacijskim skladiščem iščemo za naše mline v Kuli in Djakovu. Za delkredere se zahteva bančna garancija. Obširne ponudbe na »Cereale« d. d. za mlinsko industrijo, Zagreb 67. 8501 I Kupim hišo z dobro trgovino j v prometnem kraiu ne predaleč m od železnice. S Ponudbe na ogl. odd. »Jutra" * p^.d »Najrajši takoj". fc5 4 g TORPEDO Din 89.500 — _ ---- __ —™ — . — - Najcenejši šestcilindrnik te kategorije. 8555 Ljubljana Maribor: Avtorizirana prodajalca za Slovenijo: : TRIUMPH-AUTO, D.ZO.Z. Centrala, Ljubljana, Dunajska c. 36 TRIUMPH-AUTO, D. Z O.Z. Podružnica, Maribor, Frančiškanska ul. 13 i . „ °*»43m— Oglas. Delavnica državnih železnic v Zagrebu prav nujno potrebuje strugarje za kovino. Ponudbe na Upravo Radion'ce drž. željeznica v Zagrebu. 8562 Trgovski lokal v Lj^bSjani z veliko izložbo v sredini mesta iščem v najem. &69 Ponudbe na poštni predal 201, Ljubljana. Velika banka v Beogradu sprejme z dovršeno trgovsko akademijo, ki pjleg materinščine popolnoma obvlada nemški ali francoski ter češki jezik in steno grafita. - Ponudbe na ogl. odd. .Jutra" pod značko .Korespondent 5982". ^otuLa/iv • olmjen, dugptrajan! MasšenarltiodT m&rz MERC -BENZ Restavracija „£loyo" v Ljubljani priporoča Kernov cviček (gadova peč), štajerska bela vina. Priznana dobra domača kuhinja. — Danes, soboto zvečer kot nekaj posebnega na ražnju pečena odojad. 8574 dQQQ@QQQQQQ@QQQ vsesiran>ko veizirati, prvovrstne reference išče stužae za takoj. Ctnj. ponudbe pod „Točnost 95" na oel. odd -Jutra". 8549 CH.NUSSER Beograd - K^MihdjJovd^"br.52 8518 Ing. Adolf Pfennlngberger, Sarajevo Dušan Marlnkovlč, Most ar Brača Manucci. Osijek Ing. O. TOnnle«, Ljubljana Auguat Bachlnger, Novi Sad Johann Schmldt, Vršac Umrla nam je po do'gi mučni bolezni naša nadvse ljubljena, srčno doOra mama, stara mama, teta, svakinja m tašča, gospa Božena Gromes roj Heisak dne 5. ulija 1.1. ob 6. uri popoldne. Pogreb predrage ra niče se bo vršil v soboto, 7. iulija ob 5 uri popoldne iz biše žalosti Rožna do ina cesta IX. šiev. 3, na V ško pokopališče. s 70 Žalujoči ostali. V globi ki ža osti naznan amo, da je naša sično tjubijena, dobra soproga, ozir. mati, hcerna in sestra gospa Frančiška Sašek soproga pekovskega mojstra v petek dne 6. t. m. po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogrt b nepozabne pokojn