CENA DIN 2	Poštnina plačana v gotovini.
SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Let0 |	V Ljubljani, dne 4. novembra 1926__________________________________ št. 36
Pred izredno skupščino — klubom LNP-a!
Letošnja prvenstva
Prvenstvena tekmovanja so v marsikaterem oziru splošni športni vzgoji kot tudi pravemu sportu nasprotna. Imajo pa na drugi strani velik pomen. Budijo namreč med občinstvom kot tudi tekmovalci interes za sport. Ravno tako je tudi resnica, da se mora klub, ki hoče nositi časten naslov prvaka, za prvenstvena tekmovanja resno pripraviti. Koliko truda in energije je potrebno, da se dosežejo ugodni rezultati; koliko truda pa sile, da so tekmovalci nadmoćni vsem svojim sovrstnikom. Tu je treba res solidnega znanja, kajti upoštevati moramo, da igra v sportu velike vlogo tudi naključje in sreča, ki je večkrat tehnično manjzmožnemu in nerutiniranemu nasprotniku mila.
Interesantno je, da je vsa letošnja jesenska prvenstva, tako v nogometu, hazeni in moški atletiki, odnesla Ilirija. Je to jasen znak, da se v klubu dela. Vkljub nenaklonjenim nadrejenim instancam, kljub njihovemu omalovaževanju in nagajanju, je našel klub razumevanje in voljo za delo; le temu se ima tudi zahvaliti za letošnji uspeh. Ilirija, ki je najstarejši obstoječi slovenski klub, goji tudi največje število športnih panog. V vseh panogah si je znal klub pridobiti zadostno število resnih in starejših delavcev, ki so vzdignili športni nivo kluba. Ilirija je ljubljanski klub, kjer se zbirajo športniki vseh slojev: od akademičnega izobraženca do trgovskega pomočnika in priprostoga delavca. Vsak resen športnik najde v klubu zatočišče.
Klub ima nad 250 aktivnih športnikov, kar je za naše razmere pač lepo število.
Letošnji uspeh Iliirje nam je jasno pokazal, kaj se da s resnim in vztrajnim delom doseči. Tudi simpatije občinstva in športnih tovarišev bodo na strani kluba, če bo tudi v bodče hodil po začrtani poti.
Resnost, poštenost in delo brez hrupne reklame in blestečih fraz vodijo k napredku. Brez tega je športno delo lahko zunanje sicer lepo pisano, toda vsebinsko puhlo in kratkotrajno.
Tudi športno življenje teče po osnovnih prirodnih zakonih in tudi tu kot povsod velja načelo: Le kar je dobro, to obvelja.
Poravnajte naročnino!
Kakor znano, je redna glavna skupščina nogometnega saveza sklenila, da dobe vsi podsavezi z manj kot 30 včlajnjeiiimi klubi nove uprave, ki naj odgovarjajo močem vseh v njem zastopnik klubov. Gotovo je večina, ki je sklep sprejela, temeljito proučila njegove dobre in slabe strani, takti da ne moremo dvomiti, da bo novotarija v splošnem pokazala pozitiven uspeh. S tem sklepom je dana možnost vsem klubom, da se po svojih močeh udejstvujejo in obenem nadzirajo medsebojno delo. Ravno v podsavezih z majhnim številom klubov se običajno pojavljajo spori, in sicer redno med dvema skupinama, ki škodujejo razmahu športne panoge same. V teh sporih skupini ne zbirata sredstev za dosego svojih klubskih namenov, pri čemer se dogajajo stvari, ki jih človek izven teh zastrupljenih prilik ne more doumeti.
Tudi naš nogometni podsavez ima v tem pogledu mnogo na vesti. Bil je pravi »vzor«, kakšna ne sme biti uprava podsaveza, kjer gre v vseh ozirih le za rivaliteto med dvema skupinama. Vsi mogoči spori, zapletljaji, razveljavljanja in protesti gredo skoraj brez izjeme na račun one borbe med skupinama Ilirije in Primorja. Da podsavez in vsa njegova ekseikiutiva, v tej borbi ni izbiral sredstev, smo povedali že često. Gotovo je, da je semintja izzval tudi pri nasprotniku korake, ki bi v objektivni sportski atmosferi ne našli odobravanja. Toda kaj bi skrivali? Tudi danes je še tako!
Kaj pomeni n. pr. obotavljanje pri sklicanju izredne skupščine? Kaj znači nasilno in mrzlično zbiranje in prijavljanje raznih klubov? Kaj pome-njo obljube, razne pomilostitve? In na drugi strani! Zakaj je treba toliko žrtvovati zato, da se pazi na vsak prikrit in javen korak podsaveza? Zakaj je treba ogromne sile, da klub pod udarci podsaveza ne izgubi vsaj onega, kar si je v dolgih letih obstoja vzgojil in zaslužil? Zakaj prihaja do sporov, ki odganjajo najboljše delavce, da napravijo prostor neresnim klubskim orientiranim megalomanom? Zakaj vlada med športniki te ali one skupine razmerje, ki meče slabo luč na vse one, ki so se posvetili stvari z ideali in ljubeznijo? Zakaj naš nogomet ali Irjhka atletika ali ženski športi niso pokazali letos onega stalnega napredka kot v drugih letih?
To so vprašanja, na katera si morajmo odgovoriti tudi pred bodočo izredno skupščino nogometnega podsaveza. Kot ena najjačje zastopanih, panog ima, nogomet gotovo največ, pogojev in podlage, da pride čimprej na stopnjo, ki naj mu da
mednarodno ime. Za dosego tega cilja pa potrebuje naš nogomet osrednje organizacije, ki mu bo zagotovila neoviran razmah in pospeševala vsak njegov najmanjši poskus, da se dvigne preko mej ožje domovine. V to organizacijo spadajo izkušeni delavci, resni športniki in objektivni ljudje. Brez ozira na klubske spore najrazličnejše vrste morajo voditelji slov. nogometa kazati klubom pot in jih voditi do idealnega cilja, ki je še zelo daleč. Žal se nam je običajno po »zaslugah« nekaterih neizkušenih in neobjektivnih ljudi v zadnjih dveh letih zopet oddaljil. Zamujeno pa še ni! Še je čas, da prevzamejo delo sami delavci, da popravijo mnogo škode, ki zija na raznih krajih in spravijo klube in s tem ves nogomet na stopnjo in v medsebojno razmerje, ki jim bo že v lastnem domu garantiralo lep napredek.
Na, klubih, na sestavnih delih našega nogometnega podsaveza je sedaj, da še enkrat — in sicer precej ob dvanajsti uri — pomislijo o svojem bodočem delu in procvitu. Voliti bodo morali nove zastopnike v podsavez, na čelo svoje reprezen-tacijske in vodilne organizacije. Naj izvolijo ljudi, ki se bodo v polni meri zavedali svojih dolžnosti in jih vršili edino tako, kakor bi bilo v interesu vsega slovenskega in jugoslovanskega nogometa! Naj obračunajo z ljudmi, ki so s svojo nesrečno klubsko »politiko« —- kakor se to delo po pravici imenuje — prečesto škodili interesom vsega našega športnega življenja! Podsavezna uprava naj bo taka, da se bodo klubi in kdorkoli lahko obračal nanjo z zaupanjem in prepričanjem, da bo našel v njej pravilno umevanje svojih teženj. Funkcionarji in odborniki podsaveza naj bodo športniki, ki vedo ceniti trud vsakega kluba in ki znajo po svojih močeh pomagati vsakemu klubu, ako je vsled gmotnih ali drugih neprilik zašel v stisko!
Le po tej poti smemo pričakovati zboljšanja in napredka v našem nogometu. Le če bo podsavezna uprava na mestu, smemo upati, da se nam bodo vrnili časi, ko smo z veseljem spremljali vsak uspeh — in še tako majhen — vsakega kluba. Potem bodo morali oditi vsi oni, ki danes sejejo razdor — celo v Zagrebu in v inozemstvu — in uničujejo še ono malo, kar smo s trudom ustvarili. Nereda in klubskih »politik« mora biti konec!
Izredna skupščina dne 14. novembra je iz teh ozirov mnogo važnejša kot katerakoli prejšnja. Klubi LNP-a, uvažujte na tej skupščini položaj in storite svojo dolžnost tako, kot vam veleva interes vašega kluba in z njimi interes nogometa!
Razmah in napredek lahke atletike v Sloveniji
Športno življenje je v Sloveniji razmeroma precej živahno. Najvažnejša pnaoga in temelj vsakega športnega udejstvovanja je vsekakor lahka atletika, ki je gotovo najidealnejša in najlepša športna disciplina. Ako govorimo pri nas o tej panogi, mislimo v prvi vrsti na Ljubljano, kjer imamo najboljše zastopnke slovenske lahke atletike. S tem še ni rečeno, da v drugih mestih Slovenije ta panoga še ni razvita, nasprotno, skoro vsak dan čujemo, da ustanavljajo klubi atletič-ne sekcije in prirejajo meetinge. Razmah je torej očividno zelo velik, vendar je število klubov, ki goje lahko atletiko sistematično in pod dobrim strokovnim vodstvom zelo majhno. Temu je krivo v prvi vrsti denarno vprašanje in pa javnost, ki ima premalo razumevanja za take stvari. Atletika si je pridobila že precej pristašev in prireditve so večinoma za naše razmere dokaj dobro obiskane. Na čelu atletskega gibanja v Sloveniji stojita vsekakor SK Ilirija in ASK Primorje, ki imata največ zaslug, da je ta panoga v razmeroma kratkem času toliko napredovala. Splošno zna,na rivaliteta obeh klubov je mnogo pripomogla k temu. Številčno najmočnejšo sekcijo ima SK Ilirija, ki goji lahko atletiko najbolj sistematično in pod dobrim strokovnim vodstvom. Kaktor povsod so pričeli tudi pri nas z lahko atletiko nogometaši. Polagoma smo dobili specijaliste, ki gojijo samo to panogo in s tem je bil tudi mogoč napredek. Od tega časa naprej je atletika stalno napredovala; in se bliža Zagrebu — središču lahke atletike v Jugoslaviji. Tak cilj so si postavili naši atleti in kakor vse kaže, bo kmalu prišel čas, ko bo postala Ljubljana najmočnejši lahkoatletski center v državi. V mnogih točkah smo že pred Zagrebom; posebno v sprintu in dolgih progah nimamo enakovrednega protivnika v celi državi. Pregledati hočemo vse panoge lahke atletikJe in primerjati rezultate in domače rekorde z jugoslovanskimi.
V teku na 100 m brez dvoma prvačimo v državi. Poleg državnega rekorderja dr. Perparja imamo še celo vrsto atletov, ki tečejo vsi izpod 12 sek. Dr. Perparjev najboljši čas je 11 sek., običajni njegovi rezultati so pa 11.2 — 11.4. Tesno za njim sta Stepišnik in Valtrič, ki sta dosegla že čas 11.3 oziroma 11.2. V zadnjem času smo dobili več talentov za to progo, naj omenimo Weibla, Režeka, Habiča, ki tečejo vsi ispod 12 sek. Posebno prva dva sta zmožna, da dosežeta še mnogo boljše čase. V tej točki smo lahko brez skrbi pred bodočnostjo.
Izrazitih 200 metnasev pri nas nimamo. Trening za to progo je neprimerno težavnejši kot za 100 m, kajti treba je vzdržati isti tempo, tekom cele proge. Dr. Perpar je v tej točki brezkonku-renčen in ima tudi slov. rekord s časom 23.2, ki je za 0.6 sek. slabejši od jugorekorda. Poleg njega imamo še tri tekače, ki so dosegli čase izpod 24 sek. in sicer Valtrič, Stepišnik in Weibl. Posebno Stepišnik je s časom 23.6 dokazal, da je za dr. Perparjem momentano najboljši 200 metraš v državi. V letošnjem srečanju ljubljanske reprezentance z zagrebško v Zagrebu sicer nismo dosegli obeh prvih mest, vendar je to pripisati le trenotni indispoziciji. Sigurno pa je, da časi zagrebških atletov ne dosegajo niti povprečno naših. Poleg omenjenih atletov jih imamo precej, ki tečejo 24 sek. ali nekaj nad 24 sek. Najtalentira-nejši so sigurno Močan, Režek in Habič, ki bodo prihodnje leto gotovo sigurno postavili čase izpod 24 sekt
Proga 400 m jie ena najtežavnejših. Slovenski rekorder je Valtrič s časom 52.8 (j. r. 52.4). V tej
točki doseže lahko dober čaš edinole sprinter, ki ima zadosti sile in hitrosti. Izrazitih tekačev za to progo je jako malo. Pri nas imamo nekaj talentiranih atletov, od katerih lahko upravičeno upamo, da bodo ta čas poboljša,li. Izvanredno sposoben tekač je Močan, ki je pričel s treningom šele pred dobrim letom, kljub temu pa je dosegel že jako zadovoljiv čas 53.7. V Zagrebu je zmagal sigurno s slabšim časom, kar je dokaz, da tudi v tej točki vodimo. Nevaren konkurent mu je Omerza, katerega je zmogel le po skrajno težkem in ogorčenem boju. V dvomatchu Ilirija : Primorje pa j'e moral Močan kloniti energičnemu Omerzi v času 54.4. Napredek v tej točki je očividen, kajti atletovi ki tečejo izpod 56 imamo že lepo število. Pred vsemi prednjačijo omenjeni trije, vendar so jim mnogi že tesno za petami. Izrazit 400 metraš obeta postati Gregorič, tudi VV.eibl in Janovski zamoreta ob ra,-cijonelnem terningu postaviti boljši čas. Z Zagrebom smo prilično enaki, jako nevaren konkurent je Butković, ki je letos izenačil jugorekord.
Jugcrekord na 800 m je 2 : 03, slovenski pa 2 : 04. Nositelj rekorda je Močan, kateremu ta proga posebno »leži«. Ako bi se specijaliziral, bi mu ne bilo teško zboljšati državnega rekorda. Opasen tekmec mu je postal Omerza, ki je dosegel brez posebne konkurence in končnega boja jako dober čas 2 : 05.4. Omerza je sploh pokazal od lanskega leta ogromen napredek ter je momentano brez dvoma, naš najboljši tekač na tej distanci. Napredek kaže tudi Arhar, ki je tudi že dosegel čas izpod 2 : 10, ravnotako je Zupančič Lado talent, le škoda, da mu je kot nogometašu nemogoče racionelno trenirati. Isto lahko rečemo o Gaberščku, brezdvomno največjemu talentu, kar smo jih sploh imeli. 800 m sicer ni njegova špecijelna proga, ker je zanj nekoliko prekratka, vendar je zmožen tudi on, da zboljša držajvni rekord.
V teku na 1500 m se je čas konstantno zbolj-ševal. Talentirani atlet Deržaj, ki je dolgo časa dominiral na tej progi, je žalibog prenehal s treningom, ker mu služba tega ne dopušča. Ž njim je naša atletika mnogo izgubila. Nenadoma pa se je pokazal izvanreden talent v osebi Gaberščka, ki je znatno zboljšal slov. rekord in s časom 4 : 27.2 zaostal le 3 sek. za jugorekordom. Ako upoštevamo, da je bil čas dosežen brez vsakega truda, pritekel je z razliko 50 m na cilj, pričakujemo prihodnje leto od njega, da bo on tisti, ki bo zboljšal že itak preveč dolgo trajajoči rekord Schnellerja. Gaberšček je talent, kakoršnih je le malo in bi bila velikai škoda, ako bi ostal nogometaš. Svetujemo mu, da se posveti samo lahki atletiki, kajti le tu bo mogel doseči res izvrstne uspehe ter bi se uveljavil tudi v interna,cijonalni konkurenci. Skoro isto velja za Zupančiča, ki je brez treninga dosegel čas 4 : 44. Tudi na tej progi imamo zadosten materijal kakor Slapničar, Žorga, Vidic; treba je le racijonelnega treninga pod strokovnim vodstvom. Zagreb ima v Butkoviču atleta, ki je domalega ravno tak talent ko Gaberšček. V revanžnem meetingu Ljubljana—Zagreb, ki se bo vršil prihodnje leto v Ljubljani, bo sigurno naj interesantne jša točka: boj med Gaberščkom in Butkovičem in takrat bo odbila ura staremu rekordu.
5000 m je proga, kjer Slovenci absolutno dominiramo. Imamo najmanj tri tekače, ki bi vsi v medsebojni konkurenci dosegli čas izpod 17 min. Deržaj, večkratni državni rekorder, je dal, kakor že prej omenjeno atletiki slovo. Toda tradicija ni hotela, da bi prišel rekord iz Slovenije. Ustali so novi talenti, ki so vredni nasledniki prvega. Slapničar, sedanji državni rekorder, je zboljšal Deržajev čas skoro za 3 sek. na 17 : 01.8, tik za njim je rezal cilj De Reggi, ki je tudi tekel pod rekor-
dom. V isto vrsto smemo staviti Gaberščka, ki je sigurno naš najboljši tekač na srednje in dolge proge. Imamo pa še nekaj atletov, ki dosti obetajo, tako n. pr. Ogrin, Žorga, Senčar, Zuccato, Pen-teker. Svetujemo jim, da ne forsirajo preveč, kajti dolga proga zahteva zdržljivo in utrjeno telo; ako se prične prezgodaj trenirati, ima to lahko usode-polne posledice za poznejše življenje. Slapničar, ki je bil dosedaj vedno prvi, je jako talentiran tekač, vendar premalo samostojen. To se posebno dobro opazi na tem, da doseže dober čas edinole ob hudi konkurenci. Njegov končni spurt je izvanreden in mu je osigural vedno zmago.
Precej slab je čas na 3000 m. Slovenski in jugoslovanski rekord drži ‘že 3 leta Kregelj (9 : 31). Ta proga se pri nas zelo malo goji, sicer bi bil rekord že davno zboljšan. Konkurenca Gaberšček, Slapničar bi na vsak način morala postaviti novo marko, upamo, da bo prihodnje leto tudi temu rekordu »odklenkalo«. Maribor ima v Hoferju Tep talent, le škoda, da nima pravega vodstva in zadostne konkurence. Pri lanskem srednješolskem prvenstvu je pokazal, da je zmožen napredka, letos se prvenstva ni udeležil in torej o njem ne moremo izreči prave sodbe. V poštev za to progo prideta še juniora Žorga in Zuccato.
10.000 m se pri nas malokrat teče. Jadranaš Kregelj ima jug. rekord s časom 36 : 31, vendar je slov. rekbrd Slapničarja boljši skoro za 2 minuti (34 : 51), ni pa priznan kot državni rekord, ker ni merilo časa predpisano število saveznih sodnikov. Ng vsak način je pa zaznamovati velik napredek. Poleg Slapničarja je treba omeniti še De Reggija, Ogrina, Senčarja, ki so že vsi dosegli boljši čas kot Kregelj.
Splošno zaznamujemo v vseh tekih razveseljiv napredek, posebno v srednje dolgih progah.
(Dalje prih).	M. P.
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
ASK Primorje : SK Slovan 4 : 0.
SD Rapid : TSK Merkur 7 : 3 (prvenstvena). SK Ptuj : SK Svoboda 1 : 1 (prvenstvena). Iliriji rez. : SK Trbovlje 7 : 4.
Zagreb (prvenstvena):	Gradjanski :	Hašk
1 : 0, Concordia : Derby 2 : 0, Železničarji : Croatia 2 : 0.
'Beograd: Jugoslavija : Šumadija 3 : 0, BSK : Jedinstvo 4 : 1.
Beljak: SK Maribor : Villacher SV. 3 : 7. Dunaj (prvenstvene): BAC : Vienna 4 : 2; Amateure : Hakoah 2 : 2, Rapid : Rudolfs-hugel 8 : 1, Admira : Wacker 3 : 3, Slovan : Simmering 2 : 2.
Amsterdam: Nemčija : Holanska 3 : 2.
LAHKA ATLETIKA —
V nedeljo 31. X. je priredil SK Tržič cestni tek na 3 km. Teka ao se poleg domačinov udeležili tudi tekači Ilirije in Primorja. Rezultati so sledeči: L Gaberšek (II.) 9 : 51.4, II. Zuccato (II.); III. Pintarič (Pr.), IV. Žorga (Pr.).
BAZENA	—-
Hazena finale za prvenstvo Slovenije.
SK Ilirija : I. SSK Maribor 7 : 6 (3 : 1) koti 11 : 4 za Ilirijo.
Slaba igra Ilirije.
S težko in napeto pričakovano borbo, ki se je bila v nedeljo med prvakoma mariborskega in ljubljanskega okrožja je zaključila prvenstveno tekmovanje Lhp-a za 1. 1926.
Prvenstvo Slovenijfe estroma Lhp-a si je vnovič priborila Ilirija, ki je s tem dokazala, da ! prednjači in nadkriljuje ostale klube v Sloveniji I tudi v tej panogi.
Igra sama je bila tipičen boj za točke, brez večje športne vrednosti. Z obeh strani se je I igralo, zlasti velja to za prvi polčas, jak« raztrgano in nervozno. O kaki smiselni kombinacijski . igri bi bilo težko govoriti.
Ilirija, dosedanji dietni prvak je vzela tekmo nekoliko prelahko, vsled česar je le za las manjkalo, da ni bila primoranj oddati letošnjega prvenstva v Maribor. Njena igra z daleka ni odgovar-! jala formi, v kakoršni smo jo bili vajeni gledati j v poslednjem času. Družina je igrala jako ležerno, brez vsake ambicije, kar se je opazilo zlasti pri napadu. Edino častno izjemo sta delali branilka in vratarica, ki sta izvedli svojo ne baš lahko nalogo popolnoma zadovoljivo. Predvsem je treba omeniti Jermolovo I, ki je bila brez dvoma najboljša igralka na polju. Glavno zaslugo na zmagi Ilirije nosi sigurno ona. Krilska vrsta se je trudila mnogo, ubrala pa je popolnoma zgrešeno taktiko, vsiled česar ji njena igra ni nudila zaželjenega uspeha. Napad si je prizadeval pokazati lepo kombinacijsko! igro, kar pa mu ni uspelo, v glavnem po krivdi Privškove, ki je igrala en« svojih najs^labših tekem. S svojimi. poskušenimi solo akcijami je dosegla baš nasprotno, kar je nameravala. Bernikova, ki ni še popolnoma okrevala od svoje bolezni, je na prodornosti mnogo izgubila.
Mariborova družina je v polni meri potrdila slutnjo, da bo Iliriji trd oreh. Upravičeno se smatra danes Maribor poleg Ilirije kot najjačji predstavnik hazene v Sloveniji. Njegova družina je jako odločna in borbena do skrajnosti. Tehnično stoji na odlični višini. Najboljši del njegove družine je bil tudi tokrat napad, ki uporablja napad hitrih prodorov, ter razpolaga z
vehementimi streli na gol. Krilska vrsta je s pritegnitvijo Petanove na svoji odpornosti mnogo pridobila. Šibkejši del družine pa tvori ožja obramba z vratarico. Preostri igri, ki jo goje skoro vse igralke, osobito pa Petanova, se bo družina pač morala odvaditi, ako, hoče utrditi1 ugoden vtis na publiko, ki ga sicer napravlja s svoja igro. Glavno besedo pri tem naj bi imel trener.
Scortale so za Ilirijo: Bernikova 4, Privško-va 2, Jermolova II. 1; za Maribor Vuga 4, Vodeb 2.
Sodnik g. Modec dober, nerazumljivo pa nam je, zakaj ni priznal gola iz prve 5 metrovke, pri katerem se je žoga odbila od notranje spodnje prečke.
Obisk za naše razmere naravnost razveseljiv.
Reprezentančni team Ljubljane proti ASK Primorju.
V	nedeljo, dne 7. t. m. se vrši trening-tekma ljubljanskega reprezentančnega teama proti družini Primorja. Tekma se vrši v korist poplavljen-cev in sicer dopoltdne ob 11. uri na prostoru Atene. Tekma je vsled predstoječega srečanja z Zagrebom izredne važnosti, ter jo jo smatrati, kot zadnji težji nastop pred tem srečanjem.
Pomnožitev sodniškega zbora.
V	nedeljo 31. X. je položil savezni sodniški izpit g. Doberlet, ki obeta postati eden naših najboljših bazenskih sodnikov. S tem je sodniško vprašanje v Ljubljani vsaj deloma povoljno rešeno..
Razno
Občni zbor plivačkoga podsaveza.
LPP je imel v četrtek 28. X. svoj redni občni zbor. Od klubov se ga je udeležilo edino Primor-
je. Podsavez se letos sploh ni udejstvoval in navaja tajniško poročilo kot vzrok za to poplave. Nato se je podelil staremu odboru razen blagajniku, ki je odsoten, absolutorij in je bil izvoljen sledeči odbor: preds. ing. Debelak, podpredsednik dr. Ribar, tajnik I. Saksida, tajnik II. Mence, blagajnik Zajec, tehn. reserent S. Sancin, odborniki: dr. Bajič, dr. Kandare, Kump, i,ng. Košiša, namestnika Kordelič, Vončina; revizorja Gregorič, Sketelj.
Za naše razmere značilno.
Lahkoatletski podsavez je kaznoval atleta Stepišnika, da prepreči njegov start za prvenstvo Slovenije z šestmesečno zabrano startanja. Ker je bila kazen docela neupravičena, jo je savez anuliral ter prisodil Stepišniku samo ukor.
Športne kritike in službeno glasilo Marib. MO.
Mariborski »Tabor« službeni organ medklubskega odbora Lnp in Lhp. v Mariboru, prinaša v zadnjem času jako enostransko usmerjena, včasih z očitno tendenco pisana športna poročila in kritike.
List škoduje z neobjektivnim pisanjem sicer v prvi vrsti samemu sebi, škoduje pa s tem pač tuui obče interesu sporta v mariborski oblasti; zato je gotovo umestno spregovoriti o tem par odkritih besed.
Omenjeno glasilo v svojih poročilih očitno zapostavlja okoliški sport; če pa piše kdaj o prireditvah in športnem gibanju v Ptuju, Murski Soboti itd., stori to omalovažujoče m s čim krajšimi besedami. Mesto, da bi kot službeni organ raznih medklubskih odborov mariborske oblasti, torej kot najbolj razširjen list v športnih krogih, prinašalo v vzgled vsem drugim točna, skozi in skozi objektivna poročila o športnem gibanju v oblasti, se 'z-raža oskosrčno in enostransko. Ne vidi, da je Šport v mariborski oblasti še na tako slabih nogah, da je treba najresnejšega dela, najširše propigande
Berlinsko pismo
Precej časa je od tega, da sem napisal kratek pregled športnih dogodkov v metropoli Nemčije.
Na koncu športne sezije smo. Par zaostalih prireditev še in potem se preseli športno gibanje v hale. Zimski čas, ki seveda izvajanju splošnih športnih panog ni tajco ugoden, kakor poletje, porabijo klubi za poglobitev notranje organizacije in za polaganje bilanc v pretekli seziji. Ne denarnih, ampali bilanc o delu in uspehih.
Ena izmed prvih organizacij, ki je izdala tak delen izkaz o pretekli seziji je Nemška visoka šola za telesne vežbe (D. H. F. L.). V preteklem športnem delovanju je priredila več 6 in 13 dnevnih športnih kurzov za razne panoge. Speci-jelno za starejše športnike, posebno športne učitelje, zdravnike in novinarje pa je bilo par 4te-denskih kurzov. Kako je narastlo tekom let število udeležencev teh tečajev, spoznamo iz poročilu priloženih statističnih podatkov: 1920 9 tečajev, 238 udeležencev; 1926 pa 27 tečajev in 1600 udeležencev! Seveda je neprimeroma lažje doseči take uspehe v Nemčiji, ker ima država in javnost mnogo več razumevanja in tudi denarja, kakor pa drugje.
24. oktobra je bila tekma v osmicah med starima rivaloma: univerza : tehnika. Dasi ni niti zanimanje, niti sport sam na sebi na tako visoki stopnji, vendar to prireditev lahko primerjamo z tekmo ;Oxford-Cambridge. To leto univerza ni imela sreče, kljub veslalnemu bazenu v kleti univerze in veliki izberi reprezentativnih
veslačev. Tehniška visoka šola je sigurno zmagala z eno dolžino čolna v času 6 : 49, univerza pa 6 : 55.
V	par dneh se otvori Nemška automobilna razstava, obenem pa tudi konkurenca, namreč mednarodna automobilna razstava v Lunaparku. Koliko novih stvari bodo prinesle razstave, se danes ne more povedati. Sicer pa je letošnja Nemška autorazstava le prisjljeno nacijonalna, ker je bila prepoznoi najavljena mednarodnemu razstavnemu uradu.
Kakor že rečeno, sport se preseli počasi v zaprte prostore. Predvsem pride seveda v poštev Sportpalst, ki je nalašč zato zgrajen. V preteklem tednu so se vršile otvoritvene kolesarske dirke, nato bo prireditev športnih novinarjev. Sredi novembra se zopet otvori umetno drsališče, ki bo stalo kakor v preteklem letu pod upravo B. S. C. Predvidene pa so razven tega tudi še tekme v hockeyu na ledu, v katerih bodo nastopala au-giešk, ameriška in češka moštva. Mogoče bodo prišli tudi Kanadci. Po miožnosti se bodo vršili tudi boksmatchi. — Zelo pestro bo zastopan družabni del, eden glavnih denarnih virov Sport-palasta. Do sedaj je že najavljenih 10 balov, izmed katerih sta najznamenitejša volitev modne kraljice (samo za manequine) in planinski ples.
V	prvenstveni tabeli nogometnih moštev stoji na prvem mestu v kategoriji A. Hertha, v kategoriji B. Union-Obersch6neweide.
Krasen športni prostor, ki bi že bolj zaslužil naziv stadiona, si je gradil Športni klub poštnih uslužbencev. Prostora je za 30—40.000 gle-
dalcev in ima tribuno za 3000 gledalcev, ki vsebuje obenem tudi garderobne prostore, prhe, pisarne itd. Razven običajnih prostorov za nogo--met, rokomet in lahko atletiko obsega ta vzorna naprava še moško in žensko solnčno kopel, letno plavalno kopališče s tekmovalnimi bazeni in 8 tenis prostorov. Mnogo je pripomogla k opremi tega prostora poštna uprava, ki je to pot zares del svojih ogromnih dobičkov obrnila v dobro.
Čas gozdnih tekov je. Sicer pa ime gozdni tek ni tako ozek pojem. To je navaden tek v odprtem terenu, in je v Nemčiji kot jesenski sport jako priljubljen.
»Ullsteinc izdaja list za mladino: »Der hei-tere Fridolin«. Ta list je razpisal tekmovanje za modele aeroplanov, ki bi bili konstruirani po navodilu izdanem v listu ali pa po lastnem načrtu. Glavna nagrada je štipendija za brezplačen poset nemške tehniške visoke šole. Po celi državi so se vršile izbirne tekme teh modelov. — Udeležba je bila velika: 2000 prijav. Oceno izbirnih tekem je prevzel Deutsch. Modeli u. Segel-flug. Verbd.« Založništvo Ullstein pa je povabilo 10 najboljših konstrukterjev, ki sip tekmovali s svojimi modeli v Berlinu. V sodniškem zboru so bili zastopani predsednik nemškega aerokluba, raznih drugih letalskih korporacij in aktivni piloti. Zmagovalec je bil 13 letni Kalme, njegov model je letel 161,10 m. V tem tekmovanju mladine in uvaževanju s strani oficijelnih korporacij letalskega sporta in prometnega letalstva Spoznamo, k koliko resnobo se inozemstvo poglablja v ta vprašanja. Ne bi bilo to tudi pri nas izvedljivo?	Santo Levičnih.
in širokogrudnosti, da se ga količkaj povzdigne, da se mu pribori publiko, ki ga materijelno vzdržuje in sploh omogoči. Oskosrčno v eno stran usmerjeno izražanje listov, pa publike ne privlači, temveč jo odbije in odtuji — torej sport slepo ubija, mesto da bi ga podpirala. Da pridemo k stvari.
V	zadnjem času so športniki mariborske oblasti imeli priliko izgledovati se zlasti nad nesoglasji in konflikti v bazenskem sportu. Osobito napeto razmerje je nastalo med bazenskimi sekcijami I. SSK Maribora in SK Mure iz Murske Sobote. Ni treba da na široko razpravljamo o vzrokih tega nasprotstva — velike principijelne diference niso bile, ki so ločile oba kluba ra,ie malenkostni, ničevi razlogi. Objektivno pa je treba reči, da baš I. SSK Maribor ni brez krivde na tem. Toda kot eden mnogih društvenih sporov, ki ne spadajo v javnost in je ne interesirajo v podrobnostih, bi se tudi ta spor me i kluboma izravnal ,kakor je med kluboma nas al. Službeno glasilo MO v Mariboru pa je smatralo za potrebno izpostaviti se v tem slučaju po nepotrebne’ i in nepoklicano ravno proti SK Muri. Opetovano je jako ostro kritiziralo, da napadalo rokometno družino SK Mure, pri čemur ni opustilo istočasno pri vsaki priliki in nepriliki povzdignit družino I. SSK Marbora, ter ji v naprej prisoditi prvenstvo mariborske oblasti, če ne Slovenije.
Vsporediti rezultate, ki sta jih dosegli obe družini proti istim nasprotnikom, pri tem seveda ni smatral za potrebno, I SS Mariboru usluge take vrste gotovo niso potrebne. Maribor kakor Mura vesta in tudi službeno glasilo MO. bi lahko vedelo, da se uspehe in prvenstva doseza v športnih tekmah na zelenem polju. Oba sta dosegla letos lepe uspehe; bodoča srečanja med njima naj bi bila v prospeh bazene v mariborski oblasti in sredstvo za složnost in športno izmirjenje med obema kluboma.
V	tem pravcu je treba delati vsem, Mariboru, Muri in še bolj službenemu organu MO, ki mora imeti pred očmi v prvi vrsti le splošno koristne cilje. Združevati treba, ne razdvajati.
F. Kmy.
Lastni izdelki! — Nizke cene:
Smučarske obleke kompletne Din 850.—
Telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode
t
Priporoča se cenj. športnikom tvrdka
Brata Capuder
preje Pero Capuder
Ljubljana, Vegova ulica štev. 2
Službene objave
Iz seje JZSS dne 21. oktobra 1926.
Savez bo izdajal svojim verificiranim članom legitimacije s sliko, ker bodo take legitimacije potrebne za znižano vožnjo, poset planinskih koč šumske uprave in prehod preko meje v turistični zoni. Legitimacije izdaja proti plačilu takse Din 5.— I. tajnik g. Pelan Stane, Lj. kred. banka. — Savez bo zbral v svojem arhivu vse fotografi-čne posnetke naših planin v zimi, odn. posnetke, iz zimskega sporta. Zato naproša vse foto-materje, da poklonijo za arhiv po en izvod proti povračilu stroškov. Slike sprejema i. tajnik. — Letošnje državno prvenstvo v smučanju se bo izvedlo na progi 50 km dne 2. februarja. Razpis se bo izdelal tekom prihodnjega meseca. H temu prvenstvu se povabijo prvič tudi smučarji sosednih savezov. kateri bodo tekmovali kot gostje za prehodni pokal. — Vsi klubi morajo javiti tekom novembra program smuških tekem, da jih spravi savez v soglasje ter odobri termine. — Smuške tečaje naj izvedejo vsi klubi v lastnem delokrogu. Savez bo izvedel v Ljubljani enega ali več tečajev za šolsko mladino do 14. leta, en tečaj v Kranjski gori začetkom januarja ter tečaj za savezne krmarje v Ljubljani. — Pri Ministarstvu saobraćaja bo Savez posredoval, da se dovoli večerni turistovski vlak iz Kamnika in stalni večerni vlak iz Planice— Jesenice. TK Skala bo napravila načrt zimske markacije tur v Sloveniji. Savez bo skušal v teku prihodnjih let in po sredstvih, ki jih bo imel na razpolago, izvesti enotno zimsko markacijo. — Zagrebški SK Concordia je razpustil smuško .sekcijo in ni več član saveza. — Avstrijski Oesterr. Sfci-verband je črtan iz Mednarodne federacije (FIS-e), ker ni črta(l arijskega paragrafa. — Objave saveza bodo prinašali v Zagrebu Novosti in Jutarnji list, v Ljubljani Slovenec in Jutro, v Beogradu odredi list SrPD. Službene objave svojim članom bo prinašal Slovenski sport. — Tajnik I.
Dodatek h službenim objavam JZSS (iz seje dne 21. okt. 1926.)
Smuški odsek Saveza bo izdelal načrt za dve progi po 50 km v okolišu Kranjske gore ter predložil točne načrte Savezu v odobrenje. Razpis mora biti tekom meseca novembra gotov. — Vsi klubi naj poskrbe v svojem delokrogu in okolišu za smuške tečaje, katere naj uvedejo po možnosti za začetnike in za one smučarje, M so že nekoliko izvežbani. Izvedbo tečajev in število udeležencev naj javijo Savezo v s vrbo evidence. Savez bo izvedel v Kranjski gori en tečaj za začetnike in za krmarje. Tečaj se bo vršil le v slučaju zadostne udeležbe. Razpisi se bodo takoj objavili, vpisnina bo znašala Din 100 za osebo. Tečaj za krmarje se bo vršil tudi v Ljubljani, ter bo znašala vpisnina Din 10.— za osebo. Krmarji bodo polagali koncem tečaja izpite. — V Ljubljani bo savez organiziral tečaj za šolsko mladino. V krajih izven Ljubljane naj ga skušajo izvesti klubi, kjer bi to ne bilo mogoče, obstojal pa| bi interes za tak tečaj, naj se javi to savezu, ki bo skušal omogočiti mladinski tečaj. — Savez je nujno urgiral izvršilno naredbo za dovoljeno mu polovično vožnjo. Ta se pričakuje v kratkem, potrebno je zato, da se čimpreje preskrbe vsi Mubi za svoje člane nove legitimacije s sliko, da ne bo potem zastoja. Tudi je treba verificirati vse orne člane, ki dosedaj niso bili verificirani, pa bi na legitmacijo reflektirali. — Vsi klubi se pozovejo, da si naroče list »Slovenski sport«, ki izhaja vsako sredo v Ljubljani, uprava Dunajska cesta kav. Evropa, ki bo prinašal stalno služ-
bene objave Saveza, medtem ko dnevniki internih stvari v objavah ne bodo prinašali. Klubi bodo 'c potom službenih objav obveščeni ter ne bodo dobivali o teh stvareh nikakih dopisov, vsa rešen ja pa je izvršiti na podlagi teh objav. Klubi naj potrdijo s kratkim dopisom, da so vzeli predstoj ‘če na znanje. — Tajnik II.
LHP (službeno).
Za nedeljo 7. nov. se odreja trening tekma reprezentančnega teama Ljubljana proti ASK Primorju. Tehnični referent odreja za to tekmo sledeče postave:
Reprez. team:	Cimperman — Šaplja B. —
Vider, Tratnik — Bernik, Privšek, Jermol II., rezerve: Jermol I, Zupančič, Šifrer T.
SK Primorje:	Kaiser — Krisch — Zanner,
Jenko — Kačič I, Erbežnik, Kačič II; rezerve: Podboj S. Vidic.
Vse navedene igralke imajo biti na igrišču TKD Atene najpozneje ob pol 11. uri s kompletno opremo. SK Ilirija se naproša, da da na razpolago opremo za reprezentančni team.
Morebitne zadržke, toda samo tehtne, je javiti najkasneje do petka 5. novembra ob 18. uri tehničnemu referentu kavarna »Evropa . V slučaju bolezni velja kot edino opravičilo zdravniško spričevalo. Proti vsem igračicam, ki se pozivu ne odzovejo, se bo postopalo v smislu pravil, toda kar najostreje. V slučaju skrajbo slabega vremena se tekima pravoča3no odpove. ASK Primorje in SK Ilirija se pozivata, da postavita k tej tekmi po 3 reditelje, v nasprotnem slučaju globa Din 100.—.
Tekmo sodi g. Doberlet. Službujoča odbornica gdč. Miheličeva.
Tekma se vrši v korist poplavljencev.
Zannerjevi (ASK Primorje) se dovoljuje za to tekmo nastop.
Gg. Senica in Amon se zadnjič opozarjata, da pošljeta celokupen arhiv in gotovino MO pod savezu do 8. novembra v nasprotnem se zadeva izroči sodišču.
SK Ptuj se ponovno opozarja, da pošlje verifikacijske takse za prijavljene igračice. — Tajnik.
SmuMe otileKe samo Din 800’-
iz najboljega norveškega blaga dobite pri tvrdki
Dtaao SiM, ljiljana
Urejuje: Ante Gnidovec. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.