Poštnina plačana v gotovini POSTNI PREDAL 284 — TEKOČI RAČUN 604-90321-4 IZVOD 6 din LETNIK X. ŠTEV. 32 (331) '"jana, 3. avgusta 1951 Jugoslaoiia le po soopli nadCBoDeških naporih in borbi znana po osem soetn (Iz govora maršala Tita na Košari) Gospodarski problemi Jugoslavije Pred novim načinom bntiiefiroBlo 27. julija sta LR Hrvatska in Bosna in Hercegovina praznovali 10. obletnico ljudske revolucije. V Zagrebu in Sarajevu se je zbralo na slovesnost 100.000 ljudi in prav toliko jih je prišlo tudi v Knežice pod Kozaro, kjer je bil navzoč sam maršal Tito. Vse ljudske republike so bile zastopane, iz Slovenije pa sta prinesla pozdrave član politbiroja CK KPS dr. Jože Potrč in član CK KPS Rudolf Janko. Po pozdravu predsednika vlade LR BiH Djura Puearja, je navdušeno pozdravljen stopil pred ljudstvo maršal zTito in mu čestital k 10. letnici ljudske revolucije. V svojem govoru je med drugim dejal, da sc se prav zato v tolikem številu zbrali pod Kozaro, ker je Kozara preživela eno najtežjih razdobij v zgodovini jugoslovanskih narodov. Kozara je med vsemi našimi kraji na prvem mestu po številu žrtev za svobodo. Ljudstvo Kozare je lahko ponosno na to slavno borbo, ime Kozara je znano daleč po svetu. V BiH so se med prvimi dvignili proti fašizmu, zato ima posebno mesto v našem osvobodilnem boju. To ljudstvo je najhuje občutilo krvniško roko Paveliča in njegovih 'doglavnikov. Prav v Bosni in Hercegovini je bilo ustvarjeno jedro naše slavne ljudske arfnade, tu je bila ustanovljena naša ljudska oblast, naš Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije. V BiH, ob vznožju Grmeča, so bile izročene prve zastave našim proletarskim brigadam, v BiH se je pomešalo orožje partizanov in ljudskih vojakov iz vse države — Srbije, Črne gore, Hrvatske, Slovenije, vseh, ki so se borili za to, da bi izgnali okupatorja iz naše države in uničili stari sistem. Maršal Tito je omenil obrekovalnl vojnohujskaški govor Molotova v Varšavi, kjer je bila glavni predmet njegovega govora Jugoslavija. Na primeru Jugoslavije je hotel pokazati Poljakom, kaj jih čaka, če bi se drznili slediti nam. Maršal Tito je obsodil brezmočne laži. katere je Molotov zopet ponovil na naš račun in omenil njegove grožnje, katerih pa se nam ni treba bati, ker smo sestavni del človeštva, ki sl želi miru in ki se bo borilo za mir, če bo treba z orožjem v roki. Ko je govoril o naših notranjih vprašanjih, je maršal Tito dejal: »Kot država, ki je izvršila revolucijo s težkimi žrtvami, ki je vzpostavila popolnoma nov notranji sistem, do kraja, odpravila izkoriščanje človeka po človeku in ustvarila vse pogoje za mogočen, velikanski in vsestranski nadaljnji razvoj, Imamo danes pred seboj še dovolj težkih nalog. Dotaknil bi se samo nekaterih. Pozneje bom navedel nekaj primerov in uspehov, ki ste jih zaznamovali vi v Bosni in Hercegovini, kot prvo in bistveno pa bi zdaj načel vprašanje naše nadaljnje graditve. Ena izmed naših naj večjih težav pri izvedbi začetnih del je pomanjkanje delovne sile. Ne bi rad sedaj navajal podrobnosti o tem, kje je vzrok, toda lahko rečem, da vzrok ni samo v tem, da smo ustvarili prevelike načrte, temveč v nezadostnem razumevanju naših potreb. Navedel vam bom samo nekaj primerov. Vzemimo kot prvi primer, kaj bi dobili, ko bi čimprej zgradili železarno v Zenici. Sprostila bi nam precejšen del sredstev v devizah za nakup surovin, ker bi železarna v Zenici izdelovala za državo stvari, ki jih moramo sedaj kupovati v inozemstvu, železarna v Zenici nam bi lahko dajala ne le železo za povzdigo kmetijstva* temveč tudi za proizvodnjo industrijskih strojev itd. Zasluženo priznanje 24. julija je OSS v Slovenjem Gradcu predal prehodno zastavico delovnemu kolektivu > Tovarne usnja v Slovenjem Gradcu, ki je dosegel najboljše uspehe v prvem mesecu šestmesečnega tekmovanja v počastitev 10. obletnice JA v tekmovanju med delovnimi kolektivi v slovenjgraškem okraju. Sindikalna podružnica Tovarne usnja je v tem času razgibala politično delo med svojim članstvom In dosegla lepe uspehe tudi v vseh drugih tekmovalnih točkah, člani tega delovnega kolektiva so opravili v prejšnjem mesecu okrog 800 ur prostovoljnega dela pri raznih delih v KDZ V Starem trgu, na mestni ekonomiji in v tovarni. Poleg tega so delavci obnovili staro in neuporabno črpalko, s čimer so prihranili podjetju okrog 8000 dinarjev, v »Tednu zbiranja odpadkov« so zbrali 10 ton starega železa, z lastno električno centralo, ki so jo zgradili letos pomladi, pa so prihranili okrog BOO kWh električnega toka. Dala nam bo železno pločevino za ustvarjanje naše vojne mornarice, dala nam bo tračnice za nove železniške proge in še mnogo, mnogo drugih stvari —- vse to pa moramo sedaj uvažati iz inozemstva. Ce pa nam tega ne bi bilo treba kupovati, bi lahko ta denar porabili tako, da bi v inozemstvu kupovali stvari za široko potrošnjo, ki so potrebne našim ljudem, kupili razna prometna sredstva in druge stvari, ne pa zato iskali pomoči, kar smo morali napraviti, ker nismo imeli lastnih sredstev. Ali vzemimo drugi primer, recimo koksarno V Tuzli. Kaj nam bo ta dala? Dala nam bo dragoceni proizvod koks, (Nadaljevanje na 3. strani.) Kozaro... Decentralizacija gospodarstva, to Je prenos upravljanja državnih gospodarskih podjetij Iz območja zvezne vlade na ljudske republike In odtod na posamezne ljudske odbore, h kateri je Jugoslavija pristopila že lani, je bila samo uvod k nadaljnjim pomembnim spremembam v' odnosu države do upravljanja socialističnega gospodarstva. Po izvršeni decentralizaciji je sledil nov korak: prenos državnih gospodarskih podjetij v roke delovnih kolektivov. Po vseh podjetjih so bili Izvoljeni delavski sveti In njihovi Izvršni organi — upravni odbori. Namen ustanovitve teh delavskih svetov pomeni, , dejanski prehod večine proizvajalnih' sredstev v roke družbe, gospodarjenje s temi sredstvi' pa so prevzeli nase delavci ln uslužbenci teh podjetij. Novi finančni sistem, ki ga sedaj pri. pravlja zvezna'vlada in po katerem bo krenilo gospodarstvo Jugoslavije še letos, bo potegnil nove ln značilne meje v odnosu države do gospodarstva. Gre za čimvečjo ln popolnejšo osamosvojitev socialističnega gospodarstva od državne uprave. Delovni kolektivi naj odslej sami skrbijo za razvoj svojih podjetij, za razširitev in povečanje proizvodnje, sami razpolagajo z večjim delom doseženega dobička in skrbijo za izvedbo svojega gospodarskega načrta. Gospodarjenje s splošno ljudsko, to je družbeno imovino, bo postalo odslej skrb ln odgovornost vsega delovnega ljudstva. To je eno Izmed osnovnih načel, ki Izhaja lz programa bodočega finančnega sistema. Ta osnovna sprememba v odnosu NOV NAČIN VLIVANJA TEKAČEV ZA PELTONOVE TURBINE Konstruktorji v Litostroju so zelo iznajdljivi. Pred kratkim so prišli na misel, da pri vlivanju tekača Istočasno vlijejo tudi lopatice, in sicer v en komad. Prvi taki tekači so bili vliti pred kratkim iz bronse za turbino hidrocen-trale »Savica«, četudi je bilo delo pri vlivanju zelo . zamotano, se je poskus popolnoma posrečil. Do sedaj so vlili že 4 tekače, ki jih brusijo v montaži. To delo je bilo poverjeno Koprivnikov! brigadi. Ko bodo tekači dokončno izdelani, jih bodo montirala v eno že izdelanih turbin, če se bo ta poskus tudi v praksi dobro obnesel, bodo v »Litostroju« osvojili ta nov način vlivanja tekačev za turbine. Z. A. Sindikalni sveti pri organizaciji tekmovanja v počastitev 10. obletnice JA Sindikalne organizacije širom po celi naši republiki so se častno odzvale pozivu Glavnega odbora ZB in razpisu GO ZSS za tekmovanje v počastitev 10. obletnice JA. Ta veliki zgodovinski dan žele počastiti sindikalne organizacije kakor tudi vsi člani sindikatov, tako da se bodo čimbolj usposobili za pasivno in aktivno obrambo naše socialistične domovine, da se bodo usposo-bili za dobre gospodarje svojih podjetij m ' cuJBtV 2 ....3,3 * J) ^ -■t-N V Lf i&s r* 4-7= V ^ % ,,-V - %' > IV' v ^ _/• 6 vO "P X dŠSŠfS?! 0; I v , -c ^ (2) Jjis I» VillHVCIM *?**?)© (® S."— / ^ y ' c* • V/Avsre/jA Industrije. Bill sta določeni celo dve angleški upravni organizaciji, ki sta vodili vso porursko gospodarsko življenje. Poleg t«yra so bile ustanovljene tudi nekatere nemške gospodarske organizacije, ki eo vodile dnevno proizvodnjo premoga ln želpza, vendar so bile neposredno podrejene angleški 10-jaikl nprtri. Z gospodarsko združitvijo angleškega !n ameriškega področja v Nemčiji, je bila ustanovljena leta 1947 skupna angleško ameriška nprava. nova nemška organizacija v Essenu. ki je prevzela vodstvo ln izkoriščan ie rudnikov ln industrije v Porurju. Nemška organizacija (DKBL) je prešla ped nadzorstvo angleško ameriškega kontrolnega urada. Le-ta je lahko dal veto na vsako odločitev nemške uprave, ki bj bila v nasprotju z Interesi zasedbenih sil. Januarja 1949 ie postala član kontrolnega urada Franclja in se je zato njegovo Ime spremenilo v Združeni kontrolni urad za premog. V tem času so zavezniki ustanovili v Porurju 24 novih družb, ki so prevzele vodstvo proizvodnje železa in premoga od razlaščenih nemških trustov. Decentralizacija in dekartellzaeija je prinesla precejšnje spremembe v Porurju. Mnogi stari karteli so bili uničeni, medtem ko so imena stare »hitlerjevske garde« čez noč izginila. Toda kljub vsem tem ukrepom. ki so bili naperjeni v prvi vrsti proti oživljanju nemške gospodarske moči, se je vse bolj čutilo, da ho postala porurska Industrija že *v kratkem času pomemben faktor v gosnodarst-em življenju zahodnega sveta. Celo Franclja, ki je zastopala v začetku glede Porurin najbolj radikalno stališče, je svojo politiko v začetku lanskega leta popolnoma Izpremeiiila. Razumljivo je torej, da se je proizvodnja v Porurju hitro dvigala. V prejšnjem letu je n nr proizvodnja jekla naraslo od aprila do avgusta za 22 odstotkov, od 899.1)00 na 1,0?®flCfi *on mesečno. Bodoči načrti s porursko Industrijo za-nimajo vse zahodne države. Glede lastnin-stva porurskega kombinata premoga !n je-j kla. so zahodne države mnenja, da naj hi se 1 o tem sklenil poseben sporazum med prizadetimi državami. 7, ratifikacijo Schumano-vega plana se ho končala zavezniška kontrola nad Porurjem in ho ukinjen tudi porurskl statut. Med zahodnimi državami pa še vedno obstajajo precejšnja nasprotja v lem. kdo ho v prihodnosti vodil porursko Industrijo. Medtem ko ^zahteva honnska vlada, da naj bi prišlo Porurje pod kontrolo Zahodne Nemčije, pa se zahodne države temu energično upirajo Čeprav ie težko reči. kakšen ho v zvezi s teni bodoči razvoj dogodkov, je jasno, da lahko vprašanje bodočnosti Porurja spravi v nevarnost Schumanov plan« SLOVES NASE DOMAČE OBRTI Hišna delavnost in domače tradicije v domači obrti niso — kakor ponekod še zdaj Tel.ja požrešno m n en j o — pojem zaostalosti, nekulturnosti, marveč prav nasprotno: v domači in umetni obrti «*.s19»k /It« narodna duša, jo oalala obran lena ljudska bit in bogata dediščina narodnih šeg in običajev, »e več! Iz p redni,: uw Obrti diha naša zgodovina hi kulte?h. Pestrost in posebnosti življenju v naš v m Ivekmurju, na Dolenjskem, v Bell Vrnjhil Dri., so se skozi dolga stoletja ohranjale v dvobarvnih vzorcih ihanskih in prekmui*!; !h cekarjev, v čudovito lepih bisernih v.o+kih gorjušklh ceder, v prelepih vzorcih poljanskih in Idrijskih čipk in konec koncev tudi v suhi robi, ki so jo Ribničan je nekdaj nosili prodajat daleč križem sveta. Bogata tvorna domišljija naših ljudi je hišno delavnost tudi danes postavila na dostojno mesto in je ul mogel povsem Izpodriniti stroj* Mnenje, da je domača oh rt znak zaostalosti, se je namreč pojavilo obenem s stroii Naglo razvijajoča se industrija je v resnici že grozila uničiti domačo obrt. V vsej ljudski dejavnosti je napravila temeljit preobrat, v vrste obrtnikov, pa vnesla paničen strah pred bodočnostjo. Vse je kazalo, da bo stroj zagospodari! vsepovsod In s cenenimi predmeti izpodrinil dražje predmete domače obrti. Toda boljša kakovost predmetov domače obrti je govorila v prid hišne dejavnosti. In ne samo to. Stroj je mogel izpodriniti domačo bliri samo v izdelovanju nekaterih predmetov. 1x0 primer v izdelovanju lesenih žlic, škafov, ali v pasarski obrti, kjer nekdanje zamudno tolčenje kovine v razne skledice, kelihe in po kale s pridom nadomešča stružnica, ki oblikuje zaželen predmet na prej napravljenem ln odstrti ženem lesenem modelu. Zanimivo je, da se bo stroj za izdelovanje lesenih žlic v kratkem uveljavil tudi pri nas. medtem ko se pri zobotrebcih zaenkrat še ni dobro obnesel. Ročno izdelani zobotrebci so namreč mnogo boli prožni in manj krhki od zobotrebcev, ki jih napravi stroj podobno kakor vžigalice, s stanco. Sloves domače obrti je torej ohranila in dvignila skrbna Izdelava predmetov: tudi ckolnost, da v nekatere panoge še ni prodrl stroj in da bržkone nikdar ne bo mogel izpodriniti hišne delavnosti, obeta našim domačinih rt ni k o m leno bodočnost in varen zaslužek” Torej se izdelovalcem suhe robe na Rašici. Robu 1^ Turjaku ni bati, da bi stroj uničil njihovo hišno obrt, kakor tudi lahko z gotovostjo trdimo, da bodo leseni škafi, rešeta in obodi vselej našli kupca doma in na tujem. Resnica je. da v zamejstvu mrgoli cenenih industrijskih Izdelkov od pločevinastih vedri c, kovinskih igrač pa tja do strojno Izdelanih zobotrebcev, vendar Imajo pred njimi prednost doma izdelani leseni predmeti. Les Ima namreč lastnosti, ki so za kupca odločilne: topel je, prijazen, ne zveni in ne odbija, kakor na primer to lahko zasledim«) pri kovinskem škafu. Tudi vsa ostala domača obrt ima še veliko bodočnost, zlasti pa pletenje in izdelo-' vanje cekarjev in torbic iz slame In ličkanja. Naši pletarski izdelki so znani po vsem svetu ln dobimo zanje vsako leto dragocene devize. V tej ljudski delavroostl morda bolj kakor drugje stroj nikdar ne bo mogel povsem nadomestiti spretnosti rok ln znanja naših pletarjev. Ročni izdelki iz vrbja pa so sploh nenadomestljivi. V državah z razvito industrijo te predmete izpodriva železno, oziroma žičnato pletenje. Vendar si je težko zamisliti na primer otroško košarico iz žice in menim, da bi se tudi naše mamice kaj težko sprijaznile z mislijo, da naj spijo njihovi malčki v takih žlčnatih posteljicah. Pa spet nekaj besed o Ihanskih in prekmurskih cekarjih. Surovina za te predmete je koruzno ličkanje, ki ga je povsod pri nas dovolj, največ pa v Prekmurju. Pletenje v Kapci, Kotu in v okolici prekmurskih Ren-kovec je močno razširjena hišna obrt, ki zaposluje blizu 30(M) kmetskih ljudi vse od otrok pa do starcev. Za prekmurske cekarje se živo zanimajo zlasti tuji kupci, ki ne morejo prehvaliti okusnih oblik in lepe izdelave. Najbolj gredo v denar v Angliji ln ZDA. Letos jih je samo Zavod za domačo in umetno obrt za* tuja tržišča naročil okrog 30.00(1 v prekmurskih vaseh, vtem ko naročila pri Ihancih niti upoštevana niso. Bržkone bodo tu manjša, pa ne morda zavoljo šibkega povpraševanja, marveč zato, ker v Ihanu, Podgorici in Moravškl dolini zadnje čase nič več ne pazijo, da bi bile V lepi Dravski dolini ?: Med Ptujem in Strniščem je grad Ravno pelje. Grad je izrazita fevdalna stavba, ki so jo leta 1650 zgradile roke tlačanov grofa Herbersteina. V teh stoletjih je grad večkrat menjal gospodarja. Zdaj je prazen 4n počask razpada ter čaka temeljitega popravila. * Okolica Ravnega polja je posebno slikovita. Posebno lep je park, ki obkroža starodavno zgradbo. Okoli so zelena polja, valovito žito. cvetoče krompirjeve njive. Ravnico obkrožajo zelene Haloze. V daljavi se vidi Ptujska gora, znana še iz turških časov. Grad. do nedavna še pust, in prazen, je pred nekaj dnevi oživel. Tišino okolice vznemirjajo glasovi otrok, ki so prišli, da v Fcncu in naravi krepijo telo in duha. Zagorela telesca kljubujejo pekočim sončnim žarkom, mlada pljuča pa vsrkavajo zdravje - rožo rn ega in čistega zraka Dravske doline. 'o so glasovi pionirčkov in cicibanov otroškega vrtca Melje iz Maribora. Mnogo jih je — blizu devetdeset. Matere so zaupale svoje malčke dobrim rokam upravnice tovarišice Marije H el 7. love iin nad vse priljubljene vzgojiteljice Lojzke Šijančeve, ki pripoveduje cicibančkom poučne pravljice, večjim otrokom pa že kar resne vzgojne zgodbe. Otroški vrtec v Melju ni imel možnosti, da bi Svojo kolonijo zamenjal s kako obmorsko kolonijo. Zato so si izbrali -r.a letovanje Ravno polje. Uprava otroškega vrtca je sama organizirala to kolonijo. Svet za prosvete MLO v Mariboru pa je z nasveti in navodili pomagal ter prispeval tudi posteljice za otroke. Sicer pa je uprava vse sama pripravila in že pred odhodom otrok v Ravno polje uredila tiste prostore v gradu, katere bo koristila. Melje v Mariboru je najmočnejše industrijsko središče tekstilne industrije. Otroci delavcev so močno potrehni zraka in sonca. Kcf so otroci zvedeli, da, bodo šli s kolonijo na enomesečno tekmovanje, jih je bilo kar težko ukrotiti. Saj se veselijo vsega lepega. Najbolj so pa veseli enodnevnih izletov v Haloze, ki so tako polne zlatih, sladkih jabolk. Veselijo se tudi kopanja v Dravinji, večji otroci so pa ponosni na to, da lahko uživajo v valovih Drave, ki je pol ure oddaljena od gradu. Seveda sem ne smejo mali cicibančki. Toda tudi ti niso prikrajšani za pri.letne kopeli. Zanje 90 pripravljene kadi polne vode, v katerih še hladijo v poletni vročini. Otroški vrtec ima tudi svoj lutkovni oder. In tega so prinesli s seboj v kolonijo. Tudi male plesalke nastopajo z narodnimi plesi, dramska skupina, jih razveseljuje z otroškimi igricami, pionirski pevski zbor pa od časa do časa tudi kaj zapoje. Ne manjka jim prav ničesar, skrbna upravnica je na vse mislila. Krivično bi bilo. če bi o njej spregovorili le toliko. Menda ni v Mariboru otroka in odraslega človeka, ki ne bi poznal Marije Hetzl in njenih mladinskih iger. Ze pred vojno je napisala spevoigro »Punčke živec, ki jo je odobril Oton Župančič in ki smo jo gledali v Šentjakobskem odru v Ljubljani. Nadalje je napisala »Mi smo slovenski pionirji«, otroško igrico, ki jo prav radi igrajo šolski odri, potem »Narcise«, »Snežak« itd. Njene otroške igrice so priljubljene zlasti v Mariboru in ni ga mladinskega odra ali prireditve za najmlajše, da ne bi izvajali otroških igric tovarišice Hetzlove. Tudi pesnica je. Prava ljudska pesnica. Njene pesmice sicer še niso objavljene in če hj tovarišica Hetzl ne bila tako/ skromna, bi bila zbirka njenih pesmi in igric prav bogat, material za ra.zne mladinske prireditve in proslave. Kakor skrbno pazi na otroke v vrtcu, tako tudi prav rada pomaga raznim materam, katerih otroke jemlje v času njihove daljše odsotnosti k sebi na dom, kjer s pravo materinsko ljubeznijo bdi nad njimi. Kako prijetno je v vodi V streliški ulici št. 9 v Ljubljeni Je, v drugem nadstropju komfortno stanovanje, čigar lastnik je srečna družina Verderherja Maksa. Ker pa je na tem svetu tako. da sreča ni trajna, je to občutil tudi Verderber. V Ljubljani olista ja urad s stanovanjsko komisijo. ki je sklenila, da Verderberjcva štiričlanska družina lahko sprejme v svoje stanovanjsko okrilje še Brankoviča Branka z ženo Doro. Složno, kolikor so pač mogli, so se dogovorili. da kuhinje, kakor je bilo predvideno v Brankovi če vi stanovanjski odločbi Brankovlčeva ne bosta uporabljala. Zato si bosta za kuhinjo preuredila kopalnico, v kateri pa se ho, razumljivo, Ver-derberjeva družina še nadaljč kopala kadar jo bo volja. Verderberjevi imajo dva fanta, enega sedmih, drugega 15 let in ta dva sta kaj rada vtikala svoje nosove v Brankovičevo »kuhinjo«, kar pa tema dvema ni bilo po volji. Zato se je pojavila ključavnica na kopalnici. Negodovanje Verderberjev se je poleglo, ko so sl tudi oni oskrbeli ključ... Na videz je bilo vse ▼ redu, v resnici pa Iz govora maršala Tita na Kozari Nadaljevanje e 1. strani ki ga moramo danes uvažati iz inozemstva na stotisoče ton in vagonov, ker naše železarne in tovarne ne morejo obratovati brez koksa. Toda koks je blago, ki ga je treba ločeno naložiti in je "zato tudi prevoz drag ter moramo dajati velikanske vsote deviz. Ko bo ta koksarna gotova, bomo imeli devize, da bomo v inozemstvu kupili namesto koksa stvari, ki bodo namenjene za široko potrošnjo ter bo s tem dosegla država še večji napredek. Tako je tudi z mnogimi drugimi tovarnami, ki so nam nujno potrebne ne zaradi tega, da bi bil naš plan izvršen tako, kot smo povedali, temveč zaradi tega, ker je to za nas vse življenjska potreba, potreba vseh naših meščanov in kmetov. Zaradi tega iščemo delovno silo za zgraditev teh objektov in prosimo, da * tisti ljudje, ki na vasi niso nujno potrebni, pridejo tja, kjer so potrebni, da bi pomagali, da bi nameravane objekte čimprej zgradili. Ta naš napor pri graditvi bo trajal še leto dni, vendar tudi v tem času ne v taki meri kot doslej, že naslednje leto nam bo laže, saj, je bilo za nas najteže pri objektih kapitalne graditve. Toda v tem trenutku apeliram na vas, na vse naše ljudi, da napnete vse svoje sile, da izpolnimo načrte, ki smo si jih zastavili kot cilj, da bi čimprej ustvarili tudi tista sredstva, ki bodo obogatila naše življenje, ki bodo ustvarila lepše pogoje ea življenje našim ljudem. Tovariši in tovarišice, ne bom govoril o drugih naših krajih, v katerih so bili doseženi . velikanski uspehi pri graditvi, vendar bom samo v splošnih potezah spomnil na vse, ka,r je bilo. napravljeno v Bosni in Hercegovini,, saj tudi sami veste, kaj ste v teh nekaj letih po vojni ustvarili v vaši republiki. Zgrajenih je bilo več železniških prog, približno 1000 km širokotirnih prog; zgrajeni so bili razni drugi objekti, tako da bo Bosna postala im postaja "ena izmed naših Industrijsko najbolj razvitih republik. Ta ima pogoje, da ustvari svojo težko industrijo, saj je najbogatejša na surovinah, vendar moramo skrbeti, da ustvarimo tudi druge potrebne pogoje — prometne in druge. Ljudstvo Bosne in Hercegovine je v teh nekaj letih pokazalo veliko razumevanje za tisto, kar tu ustvarjamo, In vse, kar gradimo, imamo tudi pred svojimi očmi. ' Danes imate ne le nove strehe na obnovljenih poslopjih, stanovanjskih hišah, šolah in drugih, temveč prav tako tudi na tisoče novih stanovanjskih hiš in šol, mnogo drugih novih poslopij in cela nova mesta, ki vznikajo okrog velikih podjetij in tovarn.« Proti koncu svojega govora je maršal Tito govoril o našem zadružništvu, o težavah, napakah, pa tudi o uspehih, katere smo doslej dosegli pri spreminjanju zaostalih kmetijskih gospodarstev v boljša In naprednejša socialistična gospodarstva. NABOD SE JE UPRL - KRI V PLAMENIH Dva zbornika književnosti iz dobe osvobodilne vojne Izdelovanje sit kite pri cekarjih Simtanjše ln enakomerno pletene. Tudi barvne kombinacije so se izpridile. Nič več niso pristne in zato tudi cekarji niso tako lepi. kakor so hiti nekdaj. Ker velja za Ihance, velja tudi za Dnbre-poljce na Dolenjskem. Slabo in temno ličkanje je treba edbratj ln če ni pri roki lepih barv. |e bolje barvanje opustiti, ličkanje pa obeliti kar preprosto s žveplom. V Prekmurju so. kakor rečeno, obrtniki bolj skrbni ln zato njihove cekarje lahko brez sramu vnovčimo tudi na tujem. Pa tudi sami imajo od tega korist: njihov trud ,1e bolje plačan. Deset tn desettlsoče prekmurskih cekarjev smo prodali na tuje lansko letu. Brez pretiravanja: človek, ki je zašel na kako kopališče na Floridi, je mislil, da je v našem Prekmurju. Tudi raznobarvne copatke Iz Bokania veljajo v zamejstvu kot neka posebnost. Prekmurke jih znajo napraviti naravnost mojstrsko in gredo v denar podobno kakor srbski žtvotki (telovniki) iz usnja, podloženega z janjčjlm kožuščkom. Te telovnike menda pariške dame kaj rade nosijo kot nekaj elegantnega tudi na ulicah ln v lokalih. Posebno mesto med Izdelki domače obrti gre platnu, ki ga tko na preprostih statvah v prenekaterl belokranjski In prekmurski vasi. Domače platno je in ostane kot neka redka posebnost tudi sicer že prevladujoči strolno-tekstllnt dejavnosti. Tako domače platno Ima nekal posebnega, skoraj da primitivnega na sebi in je prav ta preprostost velika odlika. Ul jo močno upoštevajo zlasti arhitekti In projektanti modernega pohištva. Dobro služi tudi za oblogo sten ter za ležalne stole. Pogrešati ga ne moremo tudi za tapete ln okrasno blago na razstavah. Izdelovanje platna ima podobno kot pletenje cekarjev dvojen pomen: tl izdelki domače obrti dajejo našt državi dragocene devize, izdelovalcem pa dober zaslužek. Prekmurka n. pr. dobi za cekar, kt ga (če je dobra delavka) napravi prej, kakor v enem dnevu, od 120 do 1”A din. se boljši pa je zaslužek pri domačem platnu. En meter domačeca platna, ki ga odkupuje okrajni magazin v Murski Soboti, velja 300 dinarjev. Izurjeni delavci — in teh je pri nas dovolj — pa ga lahko siko tudi po 3 metre na dan. Prazni-k naše vstaje so tudi slovenske založbe počastile z izdajo več knjig, ki osvetljujejo to veliko obdobje naše zgodovine. Med drugimi je v počastitev desete obletnice revolucije Slovenski knjižni zavod izdal te dni dve leposlovni knjigi: zbornik proze z naslovom »Narod se je uprl« im zbornik poezije »Kri v plamenih«. Izdaja obeh knjig ni pomemben dogodek samo na našem knjižnem trgu, temveč v celotnem slovenskem kulturnem življenju, zato zasluži, da se z nekaj beSedami ustavimo ob njej. Že samo to, da smo prav za praznik naše vstaje dobili dve antologiji slovenske književnosti« je važen dogodek, saj dobro vemo. kako smo v pogledu antologije, poezije kakor tudi proze, re^ni, da bot j ne moremo biti. Razen zbornika slovenske lirike, ki je izšel že davno pred vojno, in dveh antologij slovenske poezije, ki sla nedavno izšli izven ^meja. Slovenije fena pri Srbski matici v Novem Sadu. druga v Rimu v redakciji S a Ivini.) a), še nimamo zbornika slovenskega pesništva. Prav tako tudi še nimamo antologije slovenske proze. Izdaja dveh antologij slovenske književnosti je torej v našem kulturnem življenju že sama po sebi omembe vreden dogodek. Ta pa je še toliko večji, ker obravnavata obe knjigi dogajanja, ki sq za nas tako pomembna in življenjsko važna. Upor slovenskega ljudstva zoper, okupatorje in boj za novo. pravičnejše življenje, razen te$ra pa doba zorenja ideje za ta boj ter priprav nanj, to je snov obeh novih knjig. Če končno upoštevamo še to, da vsebujeta knjigi samo tekste — v poeziji kakor prozi, v katerih je vsa ta doba revolucije in priprav nanjo umetniško zrelo in dognano upodobljena, potem moramo biti obeh izdaj res veseli. Knjigi sami pa bosta gotovo zavzeli častno mesto na policah najpomembnejših slovenskih izdaj zadnjega časa. Zbornik proze »Narod se je uprl« predstavlja zajetno knjigo nad petsto strani, v katero je urednik France Bevk uvrstil novele črtice in povesti skoro vseh naših sodobnih pisateljev od Loj z a Kraigherja, Prežihovega Voranca, Miška Kranjca, mimo Ingoliča. Mire Mihelič-Pucove do Ivana P<> trča, Gradišnika in Rebule. Snov, ki jo vsi pisatelji obravnavajo, je zajeta iz dogajanj vojne in ljudske vstaje, deloma pa tudi iz časov pred vojno. Vsi priobčeni sestavki in odlomki pa kažejo, kako tesno je bila večina slovenskih pisateljev povezana z osvobodilnim gibanjem in kako močan vpliv je imelo to na njih ustvarjalnost. V nasprotju s prvima izdajama, partizanske proze (»Besede iz naše borbe«, »Iz partizanskih let«) najdemo v tej knjigi sestavke, v katerih zgodovinska snov ni več površno, reportažno ali propagandno obdelana, temveč umetniško dognano oblikovana. To kaže na veliko prizadevanje vseh piscev, doseči umetniško prepričljivost in v zrelih pripovednih delih upodobiti veliko epopejo iz zgodovine na- šega ljudstva. Nedvomno je bilo to osnovno vodilo tudi uredniku, kateremu je uspelo prikazati odsev velikih dni v slovenski pripovedni književnosti. . .. Prav enake so osnovne ideje zbornika poezije »Kri v plamenih«, ki vsebuje pesmi skoro vseh vidnejših slovenskih pesnikov od Moderne naprej. V zbirko eo uvrščene pe: srni, v katerih so slovenski pesniki izrazila svoja občutja v dnevih vojne in osvobodilnega boja, ali pa so v njih napovedovati prihajajoči odločilni čas in svetlejšo bodočnost. Zato lahko rečemo, da tudi za ta zbornik poezije vetja prav isto, kot za zbornik proze, da je namreč tudi ta kn.iiga odsev ljudske vstaje, obenem pa dokument ustvarjalnosti naših najvidnejših pesnikov. Kot pa niso v antologijo proze uvrščena zgolj dela, ki obravnavajo osvobodilni boj, tako tudi v knjigi poezije ne najdemo samo pesmi borbe in revolucije. Urednika Filip Kalan in Cene Vipotnik sta v zbornik uvrstila tudi socialno liriko iz dobe med obema vojnama, liriko, ki je kot pesem socialnega protesta tesno in nerazdružljivo povezana z revolucionarno pesmijo. Tako nam daje »Kri v plamenih« izbor najboljših pesmi s socialno in revolucionarno tematiko vseh slovenskih pesnikov zadnjih tridesetih let. V zborniku je okrog etodvajset pesmi triindvajsetih pesnikov, med katerimi so poleg Župančiča, Kosovela. Klopčiča zastopani tudi Gruden, Fran Albreht, Matej Bor, Tone Seliškar ter štirje predstavniki najmlajših. Urednika st.a posamezne njih pesmi razdelila po vsebinskih ciklih, katerim sta dala označbo po najznačilnejših pesmih. Filip Kalan pa je zbirki napisal uvod. ki bo bralcu dobrodošel in ki ga bo pri zborniku proze morda tudi pogrešal. Oba zbornika slovenske književnosti z revolucionarno, borbeno in socialno tematiko bosta nedvomno vedno dragocen dokument velikih dni. Danes pa predstavljata nad vse dostojno počastilo obletnice naše revolucije. S. R. VRHNIŠKI USNJARJI SO DOBILI SVOJ LIST 7. julija je delavski svet vrhniške usnjarne začel izdajati svoje interno glasilo »Usnjar«. List ima namen seznanjati člane kolektiva o sklepih delavskega sveta in upravnega odbore ter o vseh problemih v gospodarjenju in vodenju podjetja. Potom tega glasila bodo tudi vodili tekmovanje in zasledovali uspehe, kar je stvar sindikalne organizacije, zato bo del tega lista na razpolago tudi sindikalni podružnici in mladinskemu aktivu tovarne. P. V ZG IDO VINSKEM MESTU PULJU Zakaj je potrebna taka »stanovanjska od sejada« ,1e vrelo na obeh straneh, Verderberjev! M se radi iznebili neljubih sostanovalcev. To njihovo stremljenje je podprl XIX. teren, ker Verderberjeva žena rleia na ter_ei}o . včasih pripoveduje pravljice predšolskim otrokom, ni pa nikjer v službi. Brankoviče vi h dveh pa na terenu ni prida videti. On, mož, sodeluje v pevskem zboru svojega podjetja. žena pa je bolehna in v služb! kot uradnica na pdroflnl&ki kliniki v Ljubu a m. in zakaj lil teren ščitil neaktivna Brankovi-čeva; ni velike škode, če se ju Iznebi. Teren je podprl tudi željo Verderberjovih, da se razširijo na vse stanovanje, čeprav .lin je utesnil stanovanjski urad, ker je ugotovi L da je dovolj prostora za vse. To dokazuje tudi dejstvo; da so Verderberjev! po svoji volji vzeli še eno podnajemnico v kabinet. Tako je prišla odločba na priporočilo terena XIX.. da se morata Brankovlčeva lz; seliti, nakar se je Brankovič pritožil in ni šel iz stanovanja. Verderberjev! so nato vložili tožbo pri pritožbenem sodišču v Ljubljani, čeprav ta zadeva ne spada v kompetenco sodišča, saj Brankovlčeva nista bi la podnajemnika, ampak sostanovalca in raz sodba je l)Ma v prid Brankovičevlnia. Poverjeništvo za stanovanjske zadeve pri RLO I Ljubljana pa še ni prenehalo pošiljati odloči). Pripovedujejo, da je medtem Verderberjeva »zagrozila« terenu, da ne bo več delala, če ne bo ugodno rešena njejia stanovanjska zadeva 1« teren je »klonil«. Na Brankovičev priziv, je prišla komisija in ugotovila da je stanovanje dovolj veliko za vse. Pohlevnih ovac gre res veliko v en hlev, vendar tl dve družini sta vse prej kot pohlevni. Brankovič se jezi, da teren ščiti Verderberjeve ln dati mu moramo prav. sa.1 je prostora dovolj, sobe pa, katere je stanovanjski urad nakazal Brankovičevlnia v zamenjavo za sobo v Streliški ulici, ne odgovarjajo. ker so brez vsakršnih pritiklin. Nepravilno pa je tudi to. da se Verderber j e vi obračajo na višje forume ln prikazujejo stvar samo s svoie plati. Tako se -potem Izdajajo stanovanjske odločbe, dejali bi. nekako r »tri dni«, na drugi strani pa se počutita i Verderber i Brankovič prizadeta zaradi krivice, ki se baje godi obema. Višja stanovanjska komisija pri MLO pa pravi, d/t je vsekakor treba ti dve družini ločiti, ker ne moreta več biti skupaj zaradi večnih prepirov ln fizičnih medsebojnih obračunavanj, zato pač naj uredijo tako. da bo dobil Brankovič kje drugje ustrezno stanovanje. Vendar menimo, da bi bilo treba Verder-berjevim poiskati novega sostanovalca, kajti sedanje nesoglasje ne more ln ne sme biti vzrok, da bi odslej imeli preveliko stanovanje. saj stanovanjska kriza menda še ni ponehala?! Brankovič pa bo še najbolj zadovoljen, če se bo njegova stanovanjska zadeva končala vsaj za nekaj časa z — 21 stanovanjsko odločbo ln tretjo selitvijo! VEČKRATNI MOJSTER V ŽELEZARNI ŠTORE Razvoj železarne v Štorah zahteva mnogo dobrih strokovnjakov različnih strok. Tak kader so v železarni vzgajali in dosegli zelo lepe uspehe. Posebne komisije so pred kratkim .prevedle de-lavce-specialiste v višje nazive. Tovariši Luževič Štefan, štepanič Ivan in Majerle .Jože so napravili po dva mojstrska Izpita. S tem so najboljši delavci-strokovnjakl v Štorah izpolnili pogoje za naziv »večkratni mojster«. Višje gospodarsko združenje jim bo za dosežene uspehe da.lo zasluženo častno diplomo.. Za njimi je še 7 mojstrov, 7 višjih specialistov, veliko število specialistov ln drugih strokovnjakov raznih strok ln nazivov, Dramski odsek SKUD »France Mencinger» iz Javornika je ob zaključku igralske sezone organiziral dvodnevno ekskur-zijsko potovanje v mesto Pulj, ki slovi po svoji lepoti in zgodovinski preteklosti. Udeleženci so si pod vodstvom posebnega strokovnjaka ogledali znamenito areno, ki pravzaprav predstavlja zgodovinsko tradicijo samega mesta. Z izčrpno razlago je seznanil izletnike z dogodki tega zgodovinskega mesta pred več. kot tisoč leti. Po ogledu arene so si prosvetni delavci iz Javornika ogledali tudi druge zanimivosti, med njimi vodnjak, ki ga je uporabljala takratna gosposka, dalje ikofij-sko cerkev, v kateri je. pokopan madžarski kralj Salamon, vrsta stavb, ki jih krasijo umetnine iz baročne dobe, ter muzej, ki' je bogato opremljen z dokazi zgodovinske preteklosti mesta Pulja in drugih istrskih krajev. Lepo sončno popoldne so izletniki po rabiti za ogled mesta, izkoristili pa so tudi ugodno priliko za kopanje v mestnem kopališču. Mesto Pulj sodi med najlepša ob morska mesta ob Jadranskem morju, če tudi so vidni mnogi žalostni sledovi minule vojne. Kljub temu, da je po vojni precejšnje število prebivalcev zapustilo mesto ter se preselilo v Italijo, je življenje v mestu živahno in pestro. To velja posebno za večerne ure, ko je sleherni večer vrsta prireditev, kjer se meščanom nudi kar največ zdravega in kulturnega razvedrila. Izletniki so prisostvovali tudi kulturni prireditvi italijanske narodne manjšine v Pulju. Zadnji dan ekskurzije so udeleženci pričakovali z velikim veseljem, saj jim je krasen, sončni dan nudil prijetno in nepozabno vožnjo s parnikom »Makarska« iz Pulja do Peke, ki je trajala polnih S ur. Rimski slavolok v Pulju .Vo parniku so pevci zapeli nekaj slovenskih ter koroških narodnih pesmi. Udeleženci ekskurzije so se vrnili na Jesenice z željo, da društvo organizira šc več. podobnih ekskurzij ter izletov k morju. Da je ogled Pulja tako dobro uspel, je. pripomogel v veliki meri tudi »Putnik*, ki je poskrbel za udobno vožnjo, kakor tudi ogled mesta. Ivanka je šestinpetdeset let stregla gostom Ne verm, če pri Gostinstvu razdeljujejo nagrade in pohvale svojim pridnim in dolgoletnim uslužbencem? Če jih, potem to prav gotovo zasluži Ivanka Teran o va iz šiške, ki je bila pred dobrim mescem upokojena po 56-letnem vestnem izvrševanju elužbe. Celih šestinpetdeset let je Ivanka stregla gostom, 8 let. v gostilni na Rožniku in 48 let v gostilni p