Krvodajalska akcija Darovanje krvi je odraz človečnosti in zanj se odloči vsak posameznik, ki želi s svojo življenjsko tekočino rešiti Življenje ali zdravje sočloveku. Darovana kri ni samo nadomestilo za kri, ampak je tudi zdravilo, ki ga ponesrečenci in bolniki potrebujejo vsak dan. V naši občini bo potekala krvodajalska akcija: - v sredo, 2. novembra 1988 v Krškem v Celulozi, - v četrtek, 3. novembra 1988 na Senovem v Osnovni šoli XIV. divizije. Vabimo vas, da se udeležite krvodajalske akcije in darujete kri v enem od navedenih odvzemnih centrov. Rdeči križ Slovenije Občinska organizacija Krško Okolica le redko izve za vse vrste nasilja, ki so si jih "ljubeči in skrbni" starši sposobni izmisliti za svoje otroke. Povod za kaznovanje niti ni vedno pomemben, ker otrok pogosto k svoji kazni prispeva le malo krivde, ampak je ta le izgovor za stresanje tistega, kar je nakopičeno v starših. Okolica (sosedje, sorodniki, bratje in sestre itd.) se pogosto tudi sami bojijo nasilnikov ali pa si zatiskajo oči pred njimi z izgovorom, da se ne smejo vmešavati v zasebno življenje družine. Teden otroka je sicer že zdavnaj za nami, a komur je teh reči mar, mu to itak ni pomembno; Odlikovanja ob prazniku KS Kostanjevica «Ne smemo dovoliti, da nam blatijo pridobitve revolucije in narodnoosvobodilne vojne, Titovo delo in lik, da nam v imenu parcialnih ciljev in interesov vsiljujejo ideje, ki niso v prid nikomur, ker sejejo razdor. Za dobro vseh nas mora prevladati razum nad strastmi!« Približno tako je bilo sporočilo političnega delu slavnostnega nagovora, ki ga je zbranim na slavnostni seji skupščine KS Kostanjevica prebral njen predsednik Ivan Divjak. Seveda je v svojem nagovoru v počastite' krajevnega praznika opredelil tudi program razvoja KS, a o tem smo že pisali. Zato naj dodamo samo še to, da so na slavnostni seji podelili tudi odlikovanja najzaslužnejšim. Medaljo mesta Kostanjevica so prejeli: - Lovska družina Kostanjevica ob 40-letnici delovanja za dolgoletno uspešno gospodarjenje v lovišču in zgledno sodelovanje z Gozdnim gospodarstvom in KS; - dr. France Hočevar za dolgoletno (preko 12 let) uspešno predsednikovanje Formi vivi in ob 75-letnici, ki je slučajno sovpadla z zaključkom letošnje prireditve Forma viva; • Peter Luštek za dolgoletno uspešno delo v delegatskem samoupravnem sistemu, saj je bil dva mandata predsednik sveta KS, štiri leta vodja krajevne delegacije za zbor krajev- nih skupnosti SO Krško, je predsednik komisije za plan, koordinator med združenim delom znotraj in zunaj krajevne skupnosti ter krajevno skupnostjo. Priznanja krajevne skupnosti Kostanjevica so prejeli: - Ruža Jereb kot predsednica finančne komisije v svetu KS in kot predsednica gradbenega odbora za gradnjo ceste Jablanca-Karlče-Slinovce; Nova trofeja Igorja Kranjca Na sobotnem gorskem državnem prvenstvu kolesarjev je član Kolesarskega društva Videm Igor Kranjec že drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci. Pionirja Dejan Jordan in Jože Zupane pa sta bila v isti konkurenci dobra 21. oz. 22. Na nedeljskem državnem prvenstvu (23.okt.88 ) na kronometer je bil Igor Kranjec tretji, pionir Jože Zupane pa peti v isti konkurenci. Mlajši mladinec Zvar je bil sedmi. Prvenstvo je bilo v Arandjelovcu v Srbiji. ¦'Obveščevalec TCP" 25. oktober l«88 drugih, ki so povzročitelji raznih vsakodnevnih tragedij malih državljanov, se pa itak ne bi prijelo niti desetletje, namensko posvečeno skrbi za otroka. Po svetu uvajajo posebne telefonske številke, namenjene pomoči preganjanim otrokom v stiski. Žal je verjetno to le lepa želja dobronamernih, saj zatirani otroci običajno nimajo povsem realne možnosti, da bi se pogovorili, poklicali na pomoč... Samo to sem vam hotel položiti na srce: ne delajte se gluhe in slepe, kadar veste, da vašega malega soseda trpinčijo. Veliko lažje se boste zjutraj pogledali v ogledalo! - Franc Palčič kot dolgoletni delegat v svetu KS, kot predsednik gradbenega odbora za gradnjo ceste Kostanjevica-Vodenice-Ržišče, kjer seje izredno izkazal pri zbiranju denarja med krajani, organiziranju akcij...), kot vodja delegacije za zbor KS v SO Krško, aktiven pa je tudi povsod drugod, kjer je to potrebno; - Edi Dvoraček za dolgoletno delo v Ribiški družini Kostanjevica, saj je bil 15 let njen predsednik, od ustanovitve leta 1953 pa do 1968, nato predsednik nadzornega odbora, pomagal je pri organizaciji prireditev, sedaj pa skrbi za prodajo dnevnih kart; - Stanovanjska in komunalna interesna skupnost Krško za učinkovito vključevanje v izvajanje prenove mesta Kostanjevica, saj je sodelovala že pri obnovi PTT, Fonove hiše, gradnji stanovanjskega bloka in povsod tam, kjer krajevna skupnost njeno pomoč potrebuje. Avtobus za Leskovec "Izletnik" sporoča, daje zaradi zapore LE-SKOVŠKE CESTE začasno spremenjena avtobusna proga. Potniki, ki sicer vstopajo na avtobusnem postajališču v Leskovcu pri pošti, bodo morali nekaj časa hoditi na postajališče Spodnji Leskovec ali Grič. Mimo postajališča pri pošti bo vozil le lokalni avtobus, ki bo obračal pri cerkvi. 2 Naš glas 13, 28. oktober 1988 Slovesnosti ob prazniku KS Kostanjevica Praznik KS Kostanjevica (21.oktober) je posvečen spominu padlih talcev. Ob njem se letos v tem mestecu vrstijo slovesnosti in prireditve že od septembra sem. Začelo se je namreč že 23. septembra s tekom po mestnih ulicah. V nedeljo, 25. septembraje bil v Vodenicah slovesni zbor Gorjanskega bataljona, ko so namenu izročili novo asfaltno cesto med Kostanjevico in Ržiščem. Izmed športno rekreativnih prireditev naj naštejemo še srečanje Zveze ribiških družin, množično tekmovanje v namiznem tenisu, triin kolesarjenje, streljanje z zračno puško, šahovski in nogometni turnir, veslaško regato okoli kostanje-viškega otoka in planinski pohod (Kostanje-vica-Javorovica-Polom-Kostanjevica). Tudi dva jubileja so proslavili hkrati s krajevnim praznikom. Lovska družina je na Po-lanah (22. oktobra) zabeležila štirideseto obletnico svojega obstoja, medtem ko je ribiška družina ob 35. obletnici svojega obstoja in 100. obletnici ribištva na slovenskem v gostišču Žolnir razvila svoj prapor, ki mu je bil za pokrovitelja izvršni svet SO Krško. Osrednja dogodka ob kostanjeviškem krajevnem prazniku sta vsekakor komemoracija na pokopališču in slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki v petek, 21.oktobra 1988. Razen ceste od ko-stanjeviškega samostana do Ržišča so izročili namenu tudi na novo asfaltirano cesto (2 km) od Karlč preko Slinovc do Jablance. Občinska stanovanjska skupnost je zaključila prenovo nekdanje Fonove hiše, v kateri je bila Utrinek iz zgodovine: "Izhodišče za okupatorske sile, ki so prodirale v severni del Gorjancev in proti Novemu mestu, sta bila Zameško in Kostanjevica. Neki vir poroča, da je ROOF Kostanjevica v noči na 21. oktober trikrat po telefonu obvestil štab Gubčeve brigade o okrepljenih premikih sovralnikovih motornih vozil med Krškim in Kostanjevico, vendar ta ni ukrenil ničesar. Baje je tik pred sovrainikovo ofenzivo, t. j. 21. oktobra 1943 zgodaj zjutraj mina iz partizanskega mi-nomela ubila na trgu v Kostanjevici štiri nemške višje oficirje. Zato so zgrabili okrog sedemdeset domačinov in jih 25 še istega dne postrelili na Malencah. Štab Gubčeve brigade je svoje bataljone ravno premeščal pred Kostanjevico, ko je sovrainik udaril od Sv. Krita (Podbočje) čez Brezje in Črnečo vas čelno in za hrbtom. Hud boj so imeli 3. bataljon pri Vodenicah in dve četi 1. bataljona, ki ju je sovrainik obkolil pri Dolnji Prekopi. Tam je imela samo ena četa več kot 20 mrtvih. Potem ko je sovrainik odrinil Gubčevo brigado od Kostanjevice na Gorjance, je pri Dolnji Prekopi ubil 13 domačinov in neovirano prodiral proti Novemu mestu. Za seboj je puščal mrliče in pogorišča..." (Tone Ferenc: "Narodnoosvobodilni boj na območju sedanje občine Krško - kratek zgodovinski pregled ".Krško skozi čas, str. 535) nekoč lekarna, po ureditvi pa bo tam nekaj stanovanj in poslovni prostori. Izročitev Fonove hiše namenu (15. oktobra) sodi v proces prenove kostanje viškega mestnega jedra. Ta prenova mestnega jedra je zapisana tudi v razvojnih smernicah kraja. V delu je namreč celovit ureditveni načrt, predvidevajo pa še asfaltiranje cest šola-Karlče, Kostanjevica-Ko- Evidentiranje za člana predsedstva: Silvo Gorenc odstopil Kandidat za člana predsedstva SRS Silvo Gorenc je 26. oktobra 1988 odstopilod svoje kandidature. ¦Ocenjujem, da bo v fazi načrtovanja in izvajanja gospodarske reforme potrebno tudi v predsedstvu SRS stalno povezovanje sodobne ekonomske znanosti in prakse. Zato predlagam tistim volilnim telesom, ki so mi doslej izkazala zaupanje, da podprejo kandidaturo tovarišev Živka Pregla in dr. Ivana Rib-nikarja,« je med drugim zapisal v obrazložitvi. V prvem krogu (do 1. 9. 1988) so bili v naši občini evidentirani Silvo Gorenc, Dejan Avsec in Tone Anderlič. Avsec in Anderlič sta izrazila željo, da v postopku ne sodelujeta. Na občinski kandidacijski konferenci (19. 10. 1988) je dobil zadostno število glasov le Silvo Gorenc, za njim pa se je (s premalo glasovi) uvrstil dr. Ribnikar. Na isti seji so kot kandidati za člana predsedstva SFRJ iz SRS dobili največ glasov Milan Kučan, Silvo Gorenc, Janez Sta-novnik ... privnik in nekaj cest skozi vasi ter nadaljnje obnovitve hiš na samem otoku. Hkrati naj bi bil dokončan tudi pločnik v industrijski coni med Iskro in mostom čez Krko. Vsa ta dela sodijo v razvoj t.i. infrastrukture, ki naj bi služila kot temelj za razvoj turizma v Kostanjevici. Zato nameravajo urediti tudi lokalno telefonijo in jo nekoč končno medkrajevno povezati. Pa še pripis uredništva: Morda se pa le bližamo podobi Kostanjevice-dolenjskih Benetk, skrbno urejenega turističnega mesteca ob romantični (nekoč tudi čisti) Krki, ki bo goste privabljala s svojo izvenpensionsko ponudbo, vrsto majhnih, prikupnih lokalčkov v pritličju hiš, lovom, ribolovom, športom, rekreacijo, kulturno ponudbo (galerije, bližina Neviodunuma) V to zadnjo bi morda celo kazalo prisanjati vrsto mladih, pogumnih slikarjev, umetnikov, ki bi se tudi morda vsaj občasno naselili v te drobne lokalčke, si v njih uredili ateljeje, likovne šole, tabore... ter skupno z že obstoječimi zbirkami in kakovostno gostinsko ponudbo privabljali goste. Gotovo bi bilo omembe vredno že število znancev in prijateljev teh slikarjev in od tu do razmaha turizma je pot vsekakor bližja, kot je danes. Zavedamo se, da ta misel zveni noro, enako noro pač, kot zvenijo noro vse misli, preden postanejo uspešna resnica ali pa polomija. Prisegam pa, da ni v njej niti kančka slabe misli, pač pa samo najlepše želje po uspehu in razvoju Kostanjevice kot voščilo za njen praznik. Njen uspeh in prodor v turizem bi namreč bil pomemben za celo občino. Prenovljena Fonova hiša v Kostanjevici NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Krško - Naklada: 2400 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 - Tisk: TCP »Djuro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško - Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! <; .Ks ,^-!<:x -S^> : ^ $^*^ ^ fcjf". : .-¦ <¦»- «» W"X ^S- MM MMMMSH MNKttMUt Naš glas 13, 28. oktober 1988 3 "Razgibajmo življenje" V skladu z republiško akcijo Razgibajmo življenje je Športno društvo Partizan Kostanjevica na Krki pripravilo vrsto prireditev, ki so bile hkrati posvečene tudi praznovanju ko-stanjeviškega krajevnega praznika. Prireditve so se začele 23. septembra z 8. tekom po ulicah dolenjskih Benetk. Udeležilo se ga je preko 280 tekmovalcev iz mnogih krajev Slovenije, ki so se pomerili v 22 starostnih kategorijah. Proge so bile dolge od 400 do 4000 m. V posebnem množičnem teku vseh kategorij na 4000 m je nastopilo 112 tekmovalcev. Kljub množični udeležbi pa je treba z malce grenkobe omeniti, da se te edine atletske prireditve v občini Krško že vrsto let udeležujejo samo pionirji iz OŠ Podbočje in Kostanjevica, za pionirje atlete iz ostalih šol pa prireditev očitno ni dovolj zanimiva oziroma dostopna! In še nekaj o rezultatih. V tekih posameznih kategorij so tekmovalci iz Trbovelj osvojili dvakrat prvo, dvakrat drugo in trikrat tretje mesto; tekmovalci iz Sevnice dvakrat prvo, dvakrat drugo in enkrat tretje mesto; tekmovalci iz Boštanja dvakrat prvo in trikrat drugo mesto ter tekmovalci iz Kostanjevice enkrat prvo, enkrat drugo in trikrat tretje mesto. Med zmagovalci so bili še predstavniki ŽAK Ljubljana, AK Brežice, AK Novo mesto in ŠŠD Gimnazija Novo mesto. V množičnem teku na 4(XH) m pa so bili zmagovalci naslednji: med pionirji Igor Bašclj, ŽAK Ljubljana; med pionirkami Mojca Žulič, OŠ Kostanjevica; med mladinci Robert Dragan, ŠŠD Gimnazija N.m.; med mladinkami Barbara Žcicznik. ŽAK Ljubljana (nov rekord proge za ženske!); med članicami Ida Peršo-Ija, AK Brežice; med člani Borut Podgornik, Rogaška Slatina; med veterankami Meta Raj-šek. Rudar Trbovlje; med mlajšimi veterani Srečo Žerjav. Ljubljana, in med starejšimi veterani Nace Mervar iz Straže. V tekmovanju pionirskih ekip za prehodni pokal mesta Kostanjevica na Krki je zmagala ekipa ŠŠD "Gorjanci" iz kostanjeviške osnovne šole. Temu tekmovanju so oktobra sledila tekmovanja v namiznem tenisu, kolesarjenju, streljanju, šahu in nogometu ter predzadnjo oktobrsko nedeljo še 5. regata okoli kostanje-viškega otoka. Tega krožnega veslaškega tekmovanja okoli starega mestnega jedra se je udeležilo 70 tekmovalcev iz 9 slovenskih in hrvaških klubov. Najuspešnejši so bili predstavniki Lipe iz Krške vasi, ki so osvojili štiri zmage v posameznih kategorijah. S po tremi zmagami sledita KK Ljubljana in KK Končar Zagreb, s po dvema KK Razlag s Čateža in KKK Krško, po eno zmago pa so dosegli tekmovalci iz Hrastnika in Škofje Loke. Zaključna športna prireditev ob prazniku KS Kostanjevica bo planinski pohod Kosta-njevica-Javorovica-Polom-Kostanjevica. (Foto: Matjaž Zajelšnik) (Foto: Črt Čargo) t • jjjjj CILJ START Sir "Ž"' '**^ cj!'~ '^sSh^H ¦JMHaj^l Pozdrav iz Ptuja Krški turistični delavci so si sredi oktobra šli ogledat, kako "tro orehe" na tem področju njihovi vrstniki v severovzhodnih predelih Slovenije - posnetek je s ptujskega gradu, nabrani vtisi in izkušnje jim bodo v korist pri delu v prihodnjem obdobju, (foto: Črt Čargo) 4 Naš glas 13, 28. oktober 1988 OKTOBER 1988 V V OBVEŠČEVALEC GLASILO TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA DJURO SALAJ« KRŠKO Videm Srečanju z visokimi republiškimi gosti so poleg Silva Gorenca prisostvovali med ostalimi: člana PO DO dipl. inž. Milan Šetinc in Miloš Medved, direktor papirnice v Titovem Drvarju Stojan Dronjak ter prejšnji in sedanji vodja inženiring ekipe dipl. ing. Jože Raušl in dipl. ing. Jože Cerle. Priznanje za dosežke v Titovem Drvarju: Zgled za pravo pot pri reševanju gospodarskih problemov Marko Bule: Opravili ste veliko delo! tov SRS in BIH v Titovem Drvarju 20. septembra so temeljno organizacijo krškega celulozno- papirnega kombinata OOUR Proizvodnja i prerada papira Titov Drvar obiskali visoki gostje - delegaciji izvršnih svetov Slovenije in Bosne in Hercegovine pod vosdtvom njunih predsednikov Dušana Šinigoja in Marka Čeraniča. V številčnih delegacijah sta bila tudi predsednika republiških gospodarskih zbornic Marko Bule in Vu-kota Višnjevac. Republiški gostje so se sprehodili skozi proizvodne dvorane papirnice in si z zanimanjem ogledovali proizvodni proces brezlesnih papirjev in njegove dodelave. Notranjost in zunanjost papirnice sta bili zgledno urejeni, kar so opazili tudi obiskovalci. Ob obisku papirnice sta predsednika republiških izvršnih svetov Dušan Šinigoj in Marko Čeranič zasadila spominski lipi v tovarniškem parku, kjer že sicer rasejo spominske lipe bosensko-her-cegovskih funkcionarjev Petra Dodika in Duška Zgonjanina, predsednika poslovodnega odbora TCP Djuro Salaj Krško Silva Gorenca, prvega vodje inženiring ekipe v Titovem Drvarju dipl. inž. Jožeta Raušla ter inženiring ekipe, ki je opravila pionirsko delo v tamkajšnji papirnici. Republiški dele- gaciji sta se pomudili v razgovoru s predstavniki vodstva delovne organizacije in tozda v Titovem Drvarju na čelu s Silvom Gorcncem in se pohvalno izrazili o dosedanjih dosežkih. Seveda jih je še posebej zanimala perspektiva tovarne. V pogovoru s Silvom Gorcncem se je predsednik IS SR BiH Marko Čeranič strinjal s težnjo, naj bi v naslednjem obdobju papirnica izvozila čim več brezlesnega papirja visoke kakovosti, in z naslednjo etapo razvoja, v kateri bodo poglavitne naloge: bitka za kontinuirano vedno višjo kvaliteto izdelkov, zniževanje proizvodnih stroškov, zmanjševanje "škarta", še večja tehnološka disciplina ter dopolnitev strojne opreme, ki bo omogočila kontinuirano rast kakovosti. Ker je zunanja energetska oskrba papirnice v Titovem Drvarju dokaj nezanesljiva, posebej še v neugodnih vremenskih razmerah, se je Silvo Gorenc pri delegaciji BiH izrecno zavzel za čimprejšnjo rešitev tega problema, na katerega papirnica oz. delovna organizacije ne more neposredno vplivati. Delegaciji izvršnih sve- Z obiska delegacij republiških IS v Titovem Drvarju: predsednik IS SRS Dušan Šinigoj, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule, prejšnji vodja inženiring eki- pe v TD dipl. inž. Jože Raušl, predsednik poslovodnega odbora TCP Djuro Salaj Silvo Gorenc, predsednik IS SR BiH Marko Čeranič. {joto: Črt Čargo) Z obiska delegacij republiških IS v Titovem Drvarju: Dušan Šinigoj, sedanji vodja inženiring ekipe dipl. inž. Jože Cerle, Marko Čeranič, direktor papirnice v T. Drvarju Stojan Dronjak in Silvo Gorenc. (foto:Črt Čargo) Naš glas 13, 28. oktober 1988 Podelitev priznanj za uspešno opravljeno delo v Titovem Drvarju 19. september 1988 - Skupinski posnetek udeležencev s podelitve priznanj za uspešno opravljeno sanacijo papirnice v Titovem Drvarju pred vhodom v to tovarno (foto: Črt Čargo) 19. septembra letos - dan pred obiskom republiške delegacije- so v titovodrvarski papirnici podelili priznanja najzaslužnejšim za uspešno opravljeno sanacijo te tovarne. "Podvig nam je s skupnimi močmi uspel!" je v uvodnem nagovoru povedal predsednik PO DO Silvo Gorenc. Nanizal je imena in zasluge vseh, ki so si prizadevali, da bi papirnica čimprej prišla na zeleno vejo, ter se jim zahvalil za podporo in neposredno aktivnost. Pri tem je seveda poudaril veliko mero razumevanja v matičnem kolektivu. Predsednik SO Titov Drvar Žarko Kec-man je sodelovanje med TCP Djuro Salaj in tamkajšnjo papirnico označil kol svetal zgled za uspešno reševanje problemov v težavnih družbenoekonomskih razmerah in kot zgled za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je bilo rojeno med NOB. Sekretar občinskega komiteja ZK Titov Drvar Milorad Bodroža je v zaključni zdravici med drugim povedal, da bodo vsi, ki so prispevali svoj delež k doseženim uspehom v titovodrvarski papirnici,"...zauvijek ostali u našim srci-mal". Plaketo delovne organizacije je predsednik njenega delavskega sveta Božo Cizel izročil: prejšnjemu predsedniku začasnega poslovodnega odbora v papirnici TD Dragu Romiču in članu tega odbora Dušanu Vakiču ter članom krške inženiring ekipe Ivanu Verstovšku, Jožetu Kodriču, Stanislavu Gramcu, Marjanu Zvaru, Francu Zupančiču, Milanu Šterku, Pavlu Molanu, Antonu Kenetu, Jožetu Keri-nu, Francu Vakslju, Tomu Damjanoviču in Rafku Jelenu. Četverica, ki je plaketo že prejela (podeljuje se samo enkrat!), pa je dobila posebno priznanje DO. To so član začasnega PO in prvi vodja inženiring ekipe dipl. inž- Jože Raušl ter člani inženiring ekipe Jože Molan, Ivan Ogo-revc in Jože Ban. Priznanje delovne organizacije pa so si prislužili: Breda Lindemann, Slavka Prah in Martin Božič. Za zasluge pri učinkoviti sanaciji papirnice v T. Drvarju se je seveda oddolžil tudi 700-članski kolektiv, in sicer s spominskimi knjižnimi priznanji članom inženiring ekipe ter članoma PO DO dipl. inž- Milanu Šetincu in Milošu Medvedu. Svojevrstnu izraza zahvale sta doživela predsednik PO DO Silvo Gorenc in Jože Raušl, ki so jima titovodrvarski papirničarji poklonili poleg spominskih knjižnih priznanj tudi tamkajšnji narodni noši. Silvu Gorencu so s tem izrazili veliko hvaležnost za njegova vsestranska prizadevanja, da bi bil zgled učinkovitega medrepubliškega sodelovanja na ekonomskem področju čimprej uresničen in karseda uspešen, Jožetu Raušlu pa so na ta način izrekli priznanje za njegovo več kot 18-mesečno neposredno angažiranost v Titovem Drvarju. ^ MABlBOft, SEPTEMBER 1966 5T 3/< Koristne odpadke odpeljite k Surovini Delavci Surovininc poslovne enote v Krškem pozivajo' vse občane, naj koristnih odpadkov (avtomobilskih karoserij, gospodinjskih aparatov ipd.) ne odlagajo v gozdove, ob ceste in na druga neprimerna mesta, ampak naj jih pripeljejo na Surovinino zbirališče v Stari vasi. Tam imajo za tovrstne odpadke dovolj prostora, pa še plačali vam bodo zanje. Če pa želite, bodo delavci Surovine prišli iskat odpadke k vam domov - pokličete jih lahko na številko 33-067 - in jih sami odpeljali, le izkupička v tem primeru ne bo. Še obvestilo za krajevne skupnosti: na vašo željo je Surovina pripravljena postaviti zbiralnike za posebne vrste odpadkov (steklo, staro železo itd.), kadar se boste lotili množičnega pospravljanja navlake, na primer ob očiščevalnih akcijah. ^M 6 Naš glas 13. 28. oktober 1988 TCP Djuro Salaj Krško Rekonstruirana uparilnica v tozdu Proizvodnja celuloze Med obratovanjem uparilnice z novimi zmogljivostmi je bila 27. 9. 1988 krajša slovesnost, ki ni prav nič motila proizvodnega procesa. Zbrali smo se v komandnem prostoru uparilnice, lužnega kotla in absorbcije. Prišli so - poleg vodilnih in vodstvenih delavcev to-zda Proizvodnja celuloze - člana PO dipl. ing. MILAN ŠETINC in dipl. ing. VINKO BAH, direktorja tozdov Vzdrževanje in Energetika dipl. ing. DARKO KOLŠEK in dipl. ing. NI-KO KURENT, nekateri drugi predstavniki navedenih tozdov ter Komerciale in Razvoj-ne-službc. Dogodka seje seveda udeležil tudi LARS ERIK ERIKSSON, predstavnik švedske firme Ahlstrocm - Roscnbland, ki je dobavila opremo za novi del uparilnice. Direktor tozda PC JOŽE HABINC je v uvodnem nagovoru povedal, da se je z rekonstrukcijo uparilnice uresničila 10-lctna želja, da bi bili sposobni ves redki lug predelati v gostega, ki ga uporabljajo kot gorivo v luž-nem kotlu. Leto dni intenzivnega dela strokovnega tcama pod vodstvom dipl. ing. STANETA BAJCA je obrodilo uspeh tako v tehnološkem pogledu, investicija je bila realizirana po predvidenem planu do dneva natančno. JOŽE HABINC se je zahvalil vsem, ki so pri rekonstrukciji uparilnice sodelovali.in jim čestital za uspešno opravljeno delo. delovnim posadkam pa je zaželel uspešno delo z novimi zmogljivostmi. Dipl. ing. STANE BAJC, vodja Priprave in regeneracije kemikalij v PC, je prisotne seznanil z osnovnimi značilnostmi nove pridobitve. Med drugim je povedal, da se bo letna proizvodnja celuloze povečala za 2.(XX) ton. rekonstruirana uparilnica pa bo lahko kdaj kasneje »spremljala« tudi za 10.(XX) ton večjo letno proizvodnjo. Zelo pomembno bo tudi, da ne bo več odvečnega redkega luga, ki bi ga bili prisiljeni spuščati v Savo. Omenil je tudi, da v Ahlstroem-Rosenbladu niso verjeli v tako naglo realizacijo prejekta. Dipl ing. VINKO BAH je kot član PO. zadolžen za razvoj, spregovoril v imenu poslovodnega odbora DO. Izrazil je zadovoljstvo, ker je uradna otvoritev bila med obratovanjem rekonstruirane uparilnice, ne pa, kot je običaj, da trakove režejo, ko »zadeve še niso zrele za obratovanje«. Odprava ozkega grla bo omogočila nadaljnja vlaganja, med drugim beljenje celuloze. Projektni team je dobro »zaigral«, kar je dokaz, daje bila odločitev o izvajanju investicij preko projektnih teamov pravilna. Otvoritveni trak v rekonstruirano uparilni-co je prerezal vodja obrata za regeneracijo kemikalij MILAN SONC. Pripravljala traku so bili hudomušni, pa ga je moral prerezati s kleščami-kombinirkami, ker so v trak vpeljali žico. Njemu in dipl. ing. STANETU BAJCU so nato izročili okrog meter dolg in zelo težak kovinski ključ kot simbol varuštva nad novo pridobitvijo. Za slovo so si udeleženci ogledali novi del uparilnice... Med montažo in ob vključevanju novega dela uparilnice v sistem je bil prisoten tudi predstavnik švedske firme Alstroem. Mladi ob mesecu požarne varnosti v PGE Oktober je mesec požarne varnosti in ena izmed priložnostnih akcij požarno-varstvenega osveš-čanja je bil tudi obisk učencev OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega v Poklicni gasilski enoti. Zvrstil se je razred za razredom, strokovnjaki PGE pa so jim imeli kaj pokazati, saj razpolagajo z dobro operativno opremo, {joto: Črt Čargo) Naš glas 13, 28. oktober 1988 7 Na letnem srečanju upokojencev TCP Djuro Salaj Krško, ki je bilo 24. sept.88 v tovarniškem rekreacijskem centru Karlče ob Krki, je bil tudi nekdanji tehnični direktor tovarne, ing. Vladimir Šega (na fotografiji v sredini, s kapo), ki je nedolgo tega praznoval 80-letnico svojega življenja, (fo-to.Črt Čargo) TOMI Sotošek Skrivnosti na dnu morja vidijo le redki Vse športne panoge, ki se razvijejo v kaki občini, opravljajo svojo dejavnost v objektih oziroma na terenih, kijih imajo doma. Potapljači pa za svoj športni dom še vedno imenujejo morje, ki ga nimajo pred nosom, ampak je oddaljeno najmanj 150-200 km. Res je, da so tudi pri nas vode, v katerih bi lahko razvijali svojo aktivnost, vendar je tudi res, da vsak potapljač, še posebno pa mlajši, ni sposoben opravljati potopov v tekoči vodi, v kateri je vsako potapljanje tako rekoč loterija. To je tudi eden od razlogov, da se je skupina posavskih potapljačev odločila izkoristiti zadnji konec tedna v septembru za potapljanje v Nerezinah. Na pot jih je odšlo pet - dva iz Krškega ter po eden iz Brežic in Sevnice. Štirje so bili potapljači, eden pa spremljevalec, ki se je pustil nagovoriti, da preživi cel vikend v najlepši počitniški koloniji na Loši-nju. Opremljeni z jeklenkami, ki so jim jih bili napolnili člani Poklicne gasilske enote iz Krškega, so se odpeljali dogodivščinam naproti. Prvi dan so se potapljali v bližini lošinjskega letališča na - tako pravijo fantje - zelo nezanimivi globini in terenu. Največja globina potopa je bila dvanajst metrov, in to šele kakih 200 m od obale. Voda čista, prozorna, vidljivost so ocenili na petnajst metrov. Dno je bilo poraslo s travo, tu in tam se je razprostiralo področje peska. Rib ni bilo, razen manjših lumbrakov, ki so se skrivali v travi. Kljub tako "prazni" vodi so vztrajali pod gladino čim dlje, saj je vsakdo upal, da bo našel vsaj eno amforo, o katerih so slišali, da jih je na tem mestu veliko. Pa od vseh tisočih niso našli niti koščka, kaj šele kakšno celo. Lahko si mislite, kako so bili razočarani, ko Literarni klub "Beno Zupančič" Krško - sekcija LUNA-TON vabi na KONCERT PREDSTAVITEV PRVE KASETE TONIJA SOTOŠKA v soboto, 29. oktobra 1988 ob 20. uri v Domu XIV. divizije na Senovem. Poleg Tonija Sotoška, zmagovalca mednarodnega tekmovanja "Zlata harmonika 1988" v Ljubečni, bodo nastopili: - ansambel Dobri prijatelji iz Brežic - Leskovški oktet - harmonikarski veteran Joie Križan iz Rogaške Slatine - citrar Miran Kozole - igralca Vidka Kusetj in Ivan Mirt so ugotovili, da je vsa tista glinasta krama, ki so jo privlekli na plan, stara kvečjemu petdeset let. Tudi tisti, ki so raziskovali obalo, so se vrnili praznih rok, le noge so imeli vse umazane od nafte. Upali so, da bodo naslednji dan boljše sreče. Nedelja - božji dan. Zbujanje je bilo, vsaj za nekatere, nepotrebno mučenje delovnega ljudstva. Še dobro, da sta bila dva člana druš- čine tako prijazna, da sta pripravila zajtrk za vse. Uspelo jima je namreč zbrati vso hrano, ki je ostala od prvega dne (špagete sta na vso srečo vrgla v vrečko za odpadke) - toliko, kolikor bi po vseh merilih zadostovalo za štiri osebe. To pa je bil glavni razlog, da se jih je vseh pet, ne glede na pravice delovnega ljudstva do nedeljskega počitka, v zelo kratkem času zbralo okrog mize. Nato so se odpravili na drugi potop, tokrat na lošinjsko stran Kvarnerja. Tudi tu niso našli ničesar, ulovili pa malo več kot prvi dan. Eden od potapljačev je bil take sreče, daje v globini tridesetih metrov na nož nataknil ora-do, dolgo okrog trideset centimetrov. Drugi je na površje prinesel raka, težkega približno en kilogram (z oklepom vred). Kot so povedali sami, s pojedino ni bilo nič, ker se jim je mudilo domov. Obljubili pa so si, da bodo poskušali znova, tokrat opremljeni vsaj s karto lokacij amfor. Pravijo, da jih sicer ne bi radi vlekli na površje, imajo pa veliko željo, občutiti tisto doživetje, ko najdeš predmet, star tudi tisoč let; veliko željo, videti ga v pogojih, v katerih veš, da so ga lahko videli le redki. strelovod Naš glas 13, 28. oktober 1988 Poštna zveza OK ZSMS z domačim krajem: Do V.P. in nazaj Kmalu bosta minili dve letipdkar smo si začeli dopisovati z našimi mladinci, ki so na slufenju vojaškega roka. Nekaj časa je to dopisovanje potekalo bolj enosmerno - mi smo pošiljali Naš glas in dodali še pisemce, k nam pa je prihajalo bolj malo pošte, toda v zadnjem času je te pošte vse več. Zato smo se odločili, da je nekaj objavimo - da bodo tudi ostali izvedeli za to naše dopisovanje in da vzpodbudimo tudi tiste, ki nam doslej še niso pisali. Hkrati se zahvaljujemo za pošto vsem, tudi tistim, katerih pisanja v tej številki ne objavljamo - da pa se bo vedelo: mnogi so nam poslali kartico ali pismo, toda vseh ne moremo objaviti, saj veste, prostorska stiska. Izbrali smo jih nekajjn to tako, da sok različnih krajev Jugoslavije, ostali pridejo na vrsto kdaj drugič. V pričakovanju njihove pošte jih tokrat lepo pozdravljamo kar s tem prispevkom. Za OK ZSMS KrSko predsednica: Ida Nnvak-Jerele i i! 'prejmite lepe pozt/rt/ne it rl7/;///, kjer sluicitu oo/sbo. rlhiet*i terejo poči/si, trt/to jem še toliko holj nesel ntiiet/n rt/sflptst/ . /Miro Ai/tio/nŠel' '(kitko poiciiritnon in som'itet/1/ Ktlitut. kjer mi ilneni o oofašL*i suknji hitro minrntt/o. t ifaj< -ZukrajUlt 15 ^^ | : c ^ -*¦ "* /I 1 -' >*¦ ^ * n •t H *7 ?* ''m. .1 i ti ^ t vi ? it ?/ if f+***+******^ Člani radioamaterskega krožka na osnovni šoli v Leskovcu (na sliki z kot potrditev pridobljenega znanja jim je na slovesnosti pretekli mesec mentorico Marjano Tomšič; manjka drugi mentor. Drago Bučar) so podelil Črt Čargo (na desni fotografiji). (Foto: Janko Sotošek) ob koncu šolskega leta I9H7IHH opravili radioamaterski tečaj. Diplome Naš glas 13, 28. oktober 1988 13 Prizadevni pionirji 29. september je dan pionirjev. Takrat se člani pionirskih odredov zberejo na svojih rednih letnih konferencah, na njih pregledajo, kako so bili uspešni v prejšnjem šolskem letu, in si zastavijo načrt za delo v tekočem letu. Na vseh osnovnih šolah je bil zadnji četrtek v septembru podoben, mi pa vam bomo nekaj več povedali o tem, kaj so se tega dne pogovarjali pionirji osnovne šole Koprivnica. Predsednica pionirskega odreda, ki se na tej šoli imenuje Vetrnik, je izčrpno poročala o tem, kaj so njegovi člani v preteklem šolskem letu počeli poleg tega, da so hodili v šolo in pisali naloge. In vsega tega je bilo zares obilo. Če povemo na kratko, so pionirji skrbeli za učenje in si pri tem pomagali med seboj, delovali so v številnih interesnih dejavnostih ter organizirali in izvajali proslave, praznovanja republiških in državnih praznikov, spominskih dnevov in zaznamovali še razne druge pomembne datume. Udeleževali so se šolskih, občinskih, medobčinskih in regijskih tekmovanj ter izvedli več delovnih akcij. Pa povejmo to še z nekaj številkami: na šoli se je bilo mogoče vključiti v 23 interesnih dejavnosti, ki so delovale v obliki krožkov, tečajev ali društev; v desetih mesecih šolskega leta so pripravili 17 proslav, spominskih dnevov in drugih podobnih prireditev; uspešno so izvedli akcije zbiranja pridelkov za šolsko kuhinjo in za šolo v naravi ter zbiranja odpadnega papirja; pri ostarelih kmetih so pomagali pospravljati poljske pridelke, sodelovali pri pogozdovanju in bili na proizvodnem delu v Metki in Dekorju; dvakrat so temeljito očistili okolje v svoji krajevni skupnosti. Ob koncu šolskega leta 1987/88 so se ko-privniški pionirji posebej zahvalili petim zunanjim sodelavcem: Ireni Kelhar, Francu Bo-goviču, Janezu Bogolinu, Milanu Dularju in Branku Vodeniku, ki so jim posredovali znanja in veščine s področja kmetijstva, gasilstva, obrambe in zaščite, računalništva in planinar-jenja. Med njihova pomembna opravila je sodila tudi skrb za spomenike NOB (spomenik pri Kunejevem hramu, tehnika Franceta Prešerna na Bohorju, spomenik na Jevši). Uspešno so sodelovali s KS Koprivnica in KS Podsre-da. organizacijo ZZB Senovo, krajevno organizacijo ZSMS in še posebno z Društvom prijateljev mladine. Slednje je velikokrat prispevalo k temu. da so bile šolske slovesnosti "slajše", šolska kuhinja bolje založena, letovanje pa za marsikaterega otroka lažje dostopno. V tem šolskem letu ne nameravajo širiti interesnih dejavnosti, pač pa si bodo prizadevali, da bodo v njihove programe zajeli čim več želja in predlogov učencev ter na vseh področjih dosegali večjo kakovost, so poudarili v svojem delovnem načrtu. 12 Vsaka šola ima v svojem programu načrtovano določeno število dni šolskega leta za tim. družbeno potrebno delo. Leskovški šolarji so jesenski del tega programa že izpolnili, in sicer s pobiranjem in ličkanjem koruze pri Dimičevih na Črnilah (na sliki) ter s trgatvijo in obiranjem jabolk pri Sveticu V Leskovcu. (Foto: Janko Sotošek) Remont v NEK Remont v Nuklearni elektrarni Krško, ki je imel letos po obsegu del petletni značaj, je v zaključni fazi, saj za četrtek, 27.10., planiramo sinhronizacijo - ponovno priključitev elektrarne na omrežje elektroenergetskega sistema. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je pregled bistvene opreme potrdil pričakovano dobro stanje te opreme. To se nanaša predvsem na reaktorsko posodo - kateri smo letos prvič pregledali vse zvare, uparjalnika - pri katerih smo pregledali vse cevi in dobili zadovoljive rezultate, jedrsko gorivo - zamenjanih je bilo 36 gorivnih elementov, v katerih je tokrat kot surovina uporabljena tretjina domačega urana z Žirovskcga vrha in tako napolnjen reaktor je zopet sposoben za enoletno proizvodnjo električne energije. Nastal pa je nepričakovan problem, ki lahko vpliva na hitrost vrnitve elektrarne na polno obremenitev. V neurju 6.10., ki so ga spremljale močne atmosferske praznitve, je prišlo do udara strele v naše 380-kilovoltno stikališče. Pri tem je prišlo do preboja izolacije na regulacijskem navitju enega od dveh transformatorjev moči 400 MVA, ki služita za transformacijo in prenos električne energije v slovenski in hrvaški elektroenergetski sistem. Poškodbo bo možno odpraviti v treh do štirih mesecih v tovarni transformatorjev Rade Končar. Pri tem je potrebno poudariti, da zaradi omenjene okvare ne bo bistvenih motenj v obratovanju NE Krško, saj sta dc-montaža in prevoz nadomestnega transformatorja, ki smo si ga izposodili v TE Drmno v Srbiji, že v teku. NE Krško lahko obratuje tudi brez tega transformatorja, vendar na omejeni obtežbi (50 %), tako da morebitne motnje v proizvodnji NE Krško ne bodo imele bistvenega vpliva na elektroenergetsko bilanco. Dobitniki nagrad za pravilne rešitve nagradne križanke Sredica št. 1 Brala Našega glasa so poslali 15 pravilnih rešitev križanke Sredica št. I, ki je bila objavljena v Našem glasu št. 12. Med reševalci smo izžrebali sedem dobitnikov nagrad. 7. nagrado - knjigo Tretja brigada Vojske državne varnosti je žreb dodelil Sonji Kostevc, Pod goro 4a, Krško. 6. nagrado - knjigo Titove besede - naši kažipoti, je dobila Anita Kr-znarii, SO Krško, CKŽ 14. 5. in 4. nagrado - foto album NE Krško, sta prejeli Marjanca ISunčič, Šolska 10, Krško, in Tončka Gabrič, TES Brestanica. Knjigo Tomšičeva brigada -Lin 2. del smo kot tretjo nagrado poslali Štefki K/a i /ur, TES Brestanica. Angelca Druško-vii, Ul. Tončke Čečeve 15, Krško, je za 2. nagrado dobila monografijo "Vladimir La-mut". I. nagrada je bila monografija Kosta-njeviška opatija, žreb pa jo je namenil Jasmini Kovačič, Kajuhova 3, Krško. Izžrebani reševalci, ki svojih nagrad še niso prejeli, lahko le-te dobijo v uredništvu Našega glasa, Cesta krških žrtev 12, Krško. Vsem dobitnikom v imenu uredništva in Nuklearne elektrarne Krško iskreno čestitamo! 14 Naš glas 13, 28. oktober 1988 ¦¦¦.¦ ¦: (isiHdirop CCirito Dvajset olj Jožeta Kotarja V krški galeriji je bilo med 7. in 21. oktobrom letos obiskovalcem na ogled 20 novomeškega slikarja amaterja Jožeta Kotarja. Jože Kotar (rojen 1952) je sicer končal elektrogospodarsko šolo v Mariboru in je zaposlen v Iskri. Sam zase pravi, da tam počne vrsto obrobnih stvari: je oblikovalec, inovator in še kaj. Sicer pa je pred leti opravil program slikarske šole pri likovni akademiji, udeležil se je že preko 100 skupinskih razstav, priredil 40 samostojnih doma in v tujini, prejel 8 mednarodnih priznanj oziroma nagrad in vrsto domačih. »Težko je med njimi odbrati samo eno in jo postaviti nad druge. Morda bi se v tem primeru najlažje odločil za tisto prvo nagrado, ki sem jo prejel na mednarodnem eks-temporu v Piranu leta 1983, saj sem ob njej nekako začutil, da je to, kar počnem, da slikam, pravo. Slikanju posvečam veliko časa, pa če sem dobre ali slabe volje. Slikam običajno med 19. in 3. uro zjutraj. Da, v glavnem slikam ponoči, zato včasih tudi nisem povsem prepričan, da bodo moje slike pri dnevni svetlobi delovale tako, kot sem si jih ob nastajanju zamislil. Prepričan pa sem, daje recenzija, ki jo je ob moji sedanji razstavi v Krškem napisal kustos v ljubljanski mestni galeriji, Franc Zalar, najbolj čista in da najbolje prikazuje moje delo.« oljnih slik Čeprav sta krajina in veduta Kotarjeva velika ljubezen, njegova najbolj priljubljena motivika, pa se slikar s precejšnjim uspehom loteva tudi drugačne motivike; tu sta predvsem portret in pa cvetlična tihožitja. DKD EDVARDA KARDELJA Franc Zalar pa je v zloženki - vabilu za krško razstavo med drugim zapisal: "Vsake oči imajo svojega malarja. Ta znani stari rek bi lahko uporabili tudi pri novomeškem slikarju Jožetu Kotarju, ki slika, upodablja krajinske vedutne izreze iz opojno zelene Dolenjske in Bele Krajine kot že mnogi drugi slikarji pred njim, da omenimo samo nekaj najpomembnejših in najbolj znanih: Božidarja Jakca, Vladimirja Lamuta, Borisa Kobeta in Zorana Didka. In čeprav je Jože Kotar v bistvu zvest nadaljevalec bogate slovenske slikarske tradicije, impresionizma, postimpresionizma, realizma in včasih zazvonijo njegove slike celo v drznih barvnih tonih, ki so blizu francoskemu faovizmu, so to stvaritve, ki so največkrat odraz umetnikovega notranjega in osebnega razpoloženja, ki pa je največkrat zasnovano tudi v globjem premišljevanju in prirojenem občutku za prave likovne in estetske vrednote. Jože Kotar se je bolj kot potom uka pri drugih slikarjih dokopal do znanja in likovne občutljivosti, ki jo danes poseduje, potom lastnega truda in zavzetosti, odtod tudi vsa pestrost v likovnem izrazu, ki jo lahko zasledujemo na njegovi že petnajst let trajajoči likovni poti. Jože Kotar je tudi slikar, ki ne vztraja trmasto pri nekem določenem likovnem obrazu, trdo zasidranem stilu, marveč se vedno znova prilagodi, na platno zajetem likovnem motivu, se poskuša poglobiti vanj in ga v kar najbolj vernem bistvu, hkrati oplojenem z lastnim ču-stvom,približati gledalcu. Filmski spored za november sreda, ob 18.00: JABOLKA, ameriški glasbeni (2000) četrtek, ob 20.00: BARVA DENARJA, ameriški avanturistični (2000) ob 22.00: ZAČIMBA IZ MIAMIJA, ameriški "trdi" erotični (3000) petek, ob 20.00: BARVA DENARJA ob 22.00: STRAST ZA JULIJO, italijanski erotični (3000) sobota, ob 18.00: TRINITA, ameriški we- stern (2000) ob 20.00: BARVA DENARJA ob 22.00: ZAČIMBA IZ MIAMIJA nedelja, ob 18.00: BARVA DENARJA ob 20.00: TRINITA ob 22.00: ZAČIMBA IZ MIAMIJA ponedeljek, ob 20.00: DAVITELJ PROTI DAVITELJU, jugoslovanski (2000) torek, ob 20.00: NEDOTAKLJIVI, francoska kriminalka (2000) sreda, ob 18.00: NEDOTAKLJIVI , četrtek, ob 18.00: KROKODIL DUNDEE, avstralski avanturistični (2500) ob 20.00: KLJUČ, italijanski ljubezenski (2000) , petek, ob 18.00: KROKODIL DUNDEE ob 20.00: SODNI DAN, italijanski we- stern (2000) 11 12., sobota, ob 18.00: KROKODIL DUNDEE ob 20.00: ALIENS - OSMI POTNIK II, ameriški avanturistični (2000) 13., nedelja, ob 18.00: ALIENS - OSMI POTNIK II ob 20.00: KROKODIL DUNDEE 15., torek, ob 18.00: NORI DAN, ameriška komedija (2000) 16., sreda, ob 18.00: FANT IZ RIA, ameriški mladinski (2000) 20.00: NORI DAN 17., četrtek, ob 22.00: BORDEL, ameriški "trdi" erotični (3000) 18., petek, ob 22.00: BORDEL 19., sobota, ob 22.00: BORDEL 20., nedelja, ob 18.00: CIVILNA PATRULJA, ameriški akcijski (2000) 22., torek, ob 18.00: KDO JE TO DEKLE, ameriška komedija (2000) ob 20.00: CIVILNA PATRULJA 23., sreda, ob 18.00: KDO JE TO DEKLE 24., četrtek, ob 20.00: KDO JE TO DEKLE 25., petek, ob 22.00: IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE, italijanski erotični (3000) 26., sobota, ob 18.00: DEVET SMRTI NINJE, ameriški akcijski (2000) 27., nedelja, ob 18.00: DEVET SMRTI NINJE 30., sreda, ob 18.00: HOJA V SENCI, francoska komedija (2000) Risanke za najmlajše Vsako sredo ob 17. uri bodo v delavskem domu ponovno 35- minutne risanke. Vstopnina je 1000 din. Gledališka predstava Novembra bo gostovalo SLG Celje s predstavo Peter in Pavel. - Ob 10. obletnici delovanja se bo predstavila ekipa Moped shovva. - Prihajajo tudi Gruntovčani... Naš glas 13, 28. oktober 1988 15 Priznanja najboljšim plavalnim upom: Ocena dela PK Celulozar: zelo uspešno! Občnega zbora krškega plavalnega kluba Celulozar se je udeležilo tudi veliko staršev nadebudnih tekmovalcev in tekmovalk (foto:Črt Čargo) Konec septembra je bil redni letni občni zbor krškega plavalnega kluba Celulozar. O delu kluba v minulem obdobju je govoril njegov predsednik Jože Habinc. Sprejeli so program dela, izvolili nove organe kluba in zbor, ki se ga je udeležilo tudi precej staršev plavalk in plavalcev, zaključili z družabnim srečanjem v dvorani Papirkonfekcije. Za novega predsednika kluba so izvolili Kristijana Pavlino, ostali člani predsedstva kluba pa so: Lado Hartman (tajnik), Dragica Repec (blagajničarka), Andrej Škafar (organizacijski tehnični vodja), Marjan Špes (predsednik sodniškega zbora), Franc Čargo (predsednik gospodarsko-finančne komisije), Janko Špiler, Silvana Mozer in Ivan Repec. Nadzorni odbor kluba: Snežana Resman (predsednik), Stanka Vahčič in Andrej Ke-rin. Disciplinska komisija: Friderik Medve-šek (predsednik), Zvone Skalicki in Nada Potočnik. Gospodarsko-finančno komisijo bo vodil Franc Čargo, člana pa bosta Marjan Iva-čič in Rozika Cerovšek. Predsednik strokov-no-tehnične komisije bo Andrej Škafar, člani Silvo Potočnik, Marjan Šunta, Borut Mlakar, Igor Turk, Milan Javornik ter trenerji in vaditelji Jožica Govedarica, Anton Bizjak in Alenka Jevšnik. Priznanja mladim plavalcem Na občnem zboru so podelili (kot priznanje za dosežke v minuli tekmovalni sezoni) kristalne vaze naslednjim plavalkam in plavalcem PK Celulozar. Nataliji Repec: za pet naslovov republiške prvakinje (100, 400 in 800 m kravi, 100 m delfin in v štafeti 4 x 100 m kravi), za 4 naslove republiške viceprvakinje (100 m kravi, 100 m hrbtno, 200 m delfin in v štafeti 4 x 200 m) ter za dve tretji mesti na republiškem prvenstvu (50 m kravi in 200 m mešano) ter za dva naslova državne prvakinje (100 in 200 m delfin), za tri naslove državne vicešampionke (400 in 800 m kravi ter v štafeti 4 x 100 m kravi), za 2 tretji mesti na državnem prvenstvu (400 m mešano in v štafeti 4 x 200 m kravi); Sergeji Gradišek: za dva naslova republiške prvakinje (200 m kravi in v štafeti 4 x 100 m kravi), za 2 naslova republiške vicešampionke (50 m kravi in v štafeti 4 x 200 m kravi) ter za 3. mesto na republiškem prvenstvu na 100 m kravi ter za dosežka na državnem prvenstvu -2. mesto v štafeti 4 x 100 m kravi in za 3. mesto v štafeti 4 x 200 m kravi; Ireni Resman: za njen delež pri uvrstitvi Ce-lulozarjevih štafet na republiškem (1. in 2. mesto na 4 x 100 m in 4 x 200 m kravi) in državnem prvenstvu (2. in 3. mesto v istih štafetah), ter za nekatere dobre rezultate v istih disciplinah; Anuški Cerovšek: za podobne dosežke kot Ireni Resman; m * mn Brigiti Omerzu: za dve srebrni medalji na republiškem prvenstvu starejših pionirk (100 in 200 m prsno) in za nekatere druge vidne rezultate na tem prvenstvu; Damjanu Ilerakoviču: za nekatere vidne rezultate na republiškem prvenstvu mlajših pionirjev, med drugim za bronasto kolajno na Žarku Govedarici v spomin Za tiste, ki se že dolgo časa ukvarjamo s telesno kulturo in športom v krški občini, je bila vest, da je umrl tovariš Žarko Govedarica, trener Plavalnega kluba Celulozar Krško, še kako boleča. Med nas je prišel iz daljne Hercegovine, iz Mostarja, kjer je oral ledino plavalnemu športu in kjer ga imajo v najlepšem spominu tudi kot začetnika le zdrave športne panoge na območju današnje republike Bosne in Hercegovine. V Krško je prišel tiho, skoraj neopazno. V zanj morda tujem okolju je poprijel za delo takoj, z delom seje najhitreje in najbolje vključil v to okolje, ki ga je, vsaj tako menim, premalo spoznal in poznal. Njegovo delovanje je bilo vedno tako, kot naj bi krasilo pravega športnega delavca ¦ trenerja; zase družbenih priznanj ni nikoli iskal; za uspehe, ki so jih dosegali njegovi varovanci, je vedno trdil, da so plod njihovega trdega dela, in je hkrati menil, da bi jim morali nameniti vsaj skromno besedo pohvale. V javnosti se skoraj ni pojavljal, bil pa je toliko bolj zvest našemu plavalnemu bazenu, kjer je preživljal svoj dnevni de-lovnik kot njegov upravitelj - in ob njem ostajal do kasnih večernih ur kol trener in - morda še bolj - kol vzgojitelj mladih. Bil je vseskozi športni delavec tistih vrednot, ki jih mlajše generacije njegovih delovnih sotovarišev ne cenijo dovolj ali nanje, žal, pozabljajo. Bil je neomajno privržen "svoji stvari", svojim moralnim vrednotam, edinole svojemu delu in delu tistih, s katerimi je delal. Vem, da je bil po tej plati v našem telesnokulturnem in športnem življenju pravzaprav edinstvena osebnost, včasih morda napačno ali sploh ne razumljena - 200 m prsno; Juriju Žajbeiju: za zelo dobre rezultate v delfinu in vidno uvrstitev v kravlu; Tadeju Potočniku: za dobre rezultate v kravlu. a vendarle ugledna. Upam, da bodo te vrednote krasile v življenju vsaj del mladih, ki so ob njem in z njim prvič vstopili v čudoviti svet športa, ki so pod njegovim vodstvom posegali po naslovih najboljših v Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi bolj številnih drugih, ki jim je vcepil - če ne drugega - pravi odnos do dela in obveznosti, kar se jim v njihovem življenju mora obrestovati. Ko smo se v torek, 25. oktobra 1988, od Žarka Govedarice poslovili na pokopališču v Krškem in ga pospremili na njegovo zadnjo pot v rodni Mostar, mu vsega tega nismo mogli več povedati. Veliko smo mu ostali dolžni. Ali bomo ta dolg lahko vsaj delno povrnili s temi besedami: Žarko, bil si pomemben kamen v zgradbi krškega plavanja, tvoje delo bomo nadaljevali, tako kot bi si želel ti in kot bi delal ti, ki ti je bilo plavanje velika ljubezen in siji zato vse svoje življenje tako zvesto služil! Slava tvojemu spominu! Tvoj športni prijatelj Zivko Šebek III, memorial "Prvi krški borci" Močna udeležba veslačev Na tretjem memorialu v organizaciji Kajak -kanu kluba Krško se je IS. oktobra na progi od brestaniškega do krškega savskega mostu pomerilo 66 čolnov iz 11 klubov, ki jih bomo navedli kar v vrstnem redu, ki so ga dosegli na tekmovanju: Končar Zagreb, Ljubljana, Hrastnik, Ada Bosanski Novi, Škofja Loka, Krško, Varteks Varaždin, Lipa Krška vas in Soške elektrarne, Razlag Čatež in Slavija Zagreb. 16 NaS glas 13, 28. oktober 1988 Zmagovalci K 1 (enosedežni kajak) - mladinci: Gorazd Medved, Hrastnik; člani: Kemal Arnautovič, Ada Bosanski Novi, sicer državni prvak, v Krškem je bil najhitrejši in je dobil nagrado 100.000 din; ženske: Božič, Končar Zagreb. - C 1 (enosedežni kanu) - mladinci: Raus, Varteks; člani: Andrej Jelene, sicer dobitnik evropskega pokala 1988. - C 2 (dvosedežni kanu) - člani: Darko Tkavc in Sandi Bizjak, Krško. Uvrstitve še nekaterih Krčanov: K 1 - mladinci: 4. Gašper Rostohar; člani: 7. Matjaž Šribar; ženske: 2. Alenka Gradišek. Dobitnik memorialnega pokala, ki so ga podelili ob spomeniku prvim krškim borcem pri OŠ J. Dalmatina, je tako Končar iz Zagreba, Krčani pa so se s 6. mestom med 11 klubi tudi kar dobro odrezali. Vsi udeleženci so bili nadvse zadovoljni s progo in organizacijo, zato bodo še radi prišli, so obljubili. Organizatorji pa so tudi zadovoljni, saj so že letos zbrali na tekmi skoraj vse državne prvake ter celo svetovna asa Andreja Jelenca in Srečka Masleta, ki pa tokrat ni veslal v svoji disciplini C 2, ampak v C 1. Po Obveščevalcu TCP Zmagovalca tekme v dvosedeinem kanuju, Darko Tkavc in Sandi Bizjak, prejemata čestitke Staneta Kukovičiča, predstavnika občinske organizacije ZZB. (Foto: M. Bodor) oči prepričali, da je Krško - levi breg že prekopano zaradi kabliranja. Poklicali smo Ivana Glogovška, predsednika omenjenega odbora, da bi zvedeli novosti. Povedal je, da se vsa dela odvijajo po predvidenem načrtu: dovozna cesta do Grmade na Sremiču, kjer bo stala sprejemna postaja, je že zgrajena, v gradnji je tudi sama stavba, kjer bodo montirali sprejemno postajo s satelitsko sprejemno anteno. Izkop zemljišča in polaganje primarnega in sekundarnega kabla potekata nemoteno. Ob tem je tovariš Glo-govšek posebej poudaril, da občani zelo lepo sodelujejo in da je z njihove strani malo pripomb, ko gre za prekopavanje po privatnih zemljiščih. Prav tega so se v začetku bali. zato so sedaj toliko bolj zadovoljni ter upajo, da bo tako tudi pri nadaljevanju akcije. Vse kaže. da bomo čez nekaj tednov v naših domovih doživeli tehnično dober sprejem radijskih in TV programov domačih postaj. To je bil pravzaprav osnovni cilj. ko smo začeli razmišljati o sodobnem informacijskem razdelilnem sistemu. Znano je namreč, da so bližnja naselja glede sprejemnih pogojev na boljšem. Toda tudi tja naj bi v bližnjih mesecih prispela ta tehnična novost. Dela pri izgradnji KRS se bodo nemoteno nadaljevala, če le ne bo prevelikih vremenskih ovir. Tako Za dan republike poskusno obratovanje kabelskega razdelilnega sistema v Krškem - Vsa dela tečejo nemoteno, zato lahko pričakujemo izpolnitev obljube odbora za izgradnjo KATV Krško. - Nadaljevanje izgradnje na desni breg Krškega in proti Dolenji vasi lahko prekinejo le neugodne vremenske razmere. - Kaj je novega s področja ponudbe in odprtosti TV satelitskih programov? Bližamo se 2°. novembru in s tem tudi času, ko naj bi KRS na levem bregu Krškega začel poskusno obratovati. To je obljubil odbor za izgradnjo v začetku septembra, nas pa je zanimalo, kako dela napredujejo, čeprav smo se lahko v preteklih mesecih na lastne bo kabliranje najprej steklo na desni breg Krškega, na Grič in seveda proti Dolenji vasi ter Leskovcu. Celotna izgradnja naj bi bila zaključena do konca junija 1989. Hkrati z izgradnjo novega informativnega sistema se bodoči uporabniki sprašujemo, kako je s ponudbo tujih satelitskih TV programov. Domače revije in dnevno časopisje že nekaj časa objavljajo nekatere tuje sporede, zato nas zanima, katere programe bomo lahko spremljali na našem KRS in kako je z vprašanjem avtorskih pravic. Še pred pol leta smo brali, da bo nekatere tuje TV programe nemogoče gledati, ker so ali pa bodo zaščiteni. Pred nekaj tedni pa smo lahko prebrali optimistično izjavo Borisa Berganta, ki je pri TV Ljubljana zadolžen za satelitsko televizijo. On sodeluje v dogovorih s tujimi partnerji glede pravic in pogojev za sprejem satelitskih programov. Tako so se za začetek odločili za šest ponudb. Pri izbiri so ekipo JRT vodili naslednji kriteriji: - povezovanje s sosednjimi deželami, - programi za čim širši krog gledalcev in - jezikovna pestrost. Tako bomo gotovo spremljali Super Chan-nel, Sky Channel, francoski TV-5, RAI-UNO in še kaj. Posebno ugodno za Jugoslavijo je, da zaenkrat ni nobenih stroškov za prevzem programov. Edina obveznost je, da programe objavljamo v celoti - vključno z reklamami. Vprašanje avtorskih pravic še ni rešeno na mednarodni ravni, vendar je že sedaj skoraj gotovo, da jih naročniki ne bodo plačevali. Tovariš Bergant je za tisk tudi povedal, da se je omenjena delovna skupina že odločila za naslednjih osem TV satelitskih programov: - CNN, ameriški program dnevnih novic in dogodkov; - Arts Channel, program filmov, predstav, koncertov, razstav; - Film Net, izključno filmski program, v angleščini; - MTV, izključno glasbeni program; - RTL Plus, luksemburški zabavni program v angleščini in nemščini; - Tele Club, filmski program, v nemščini; - Einz Plus, nemški program različnih zvrsti ter - Children's Channel, izključno otroški program v angleščini. Nekaj od tega se bo gotovo našlo v domači T V ponudbi. Očitno je, daje večina programov specializiranih za določeno strukturo gledalcev in da jih veliko poteka praktično dan in noč. Najbolj vneti gledalci bodo zjutraj vstajali neprespani ali bodo celo zamujali na delo... No, kakor vsaka novost, se bo v nekaj tednih ali mesecih tudi ta unesla in končno dobila ustrezno mero pozornosti v našem vsakdanjem življenju. Nekaj več nalog pa očitno čaka starše, ko bodo morali znati s svojimi nadobudneži najti pravo mero. Prepričani smo, da bodo pozitivne plati uvedbe KRS (informiranje, kultiviranje, izobraževanje) kmalu prevladale negativne!