50. itev.
»avlami fraaM • Mavi SHS.
V Lltt^liSni1, v Četrtek 3. marca 1921.
Pon»aiiia Sla*. 1 K.
Lato V.
Uhaja rasen ned«!) m praznikov vaals dan ob 10. url dopoldne.
CredniStvo je v Ljubljani, FrančiikanBka ulica 6t.6;'I., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pti večjem naročilu popust.
Gfesflo jugeslov. sociielno - demokratične stranke.
Telefonska it. S12.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom sa colo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesee K 20. Za Nemčijo eelo leto K 812, ta ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravni&tvo je t Liubljanl Frančiškanska ulica 6t. 6/L.s Učiteljska tiskarna.
V lada trdno stoji...
NERAZDELJIVA SLOVENIJA.
LDU. Zagreb, 2. marca. »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da bo Pa-šičevi vladi uspelo pridobiti muslimane za vstop v vlado. Obstoja pa med muslimani struja, ki Je nasprotna vstopu v sedanjo vlado, vsled česar bi moglo priti v muslimanskem klubu do razkola. Ker pa bi del zem-Ijoradnikov vstopil na vsak način v vlado, bi Pašičeva vlada razpolagala z zadostno večino. Nadalje poroča isti iist, da bo Pašič pozval Jugoslovanski klub. naj vstopi v vlado, za kar se ponuja Slovencem nerazdeljena Slovenija kot upravna enota.
S	O
LDU. Beograd, 2. marca. Plenarna seja zemljoraduiškega kluba se je vršila včeraj popoldne In je trajala pozno v noč. Na tej seji je bil najprej podan referat o delu v ustavnem odseku. Pri tej priliki ni bilo govora o <lr. Vcšnjaku. ki se je oddaljil v nekaterih vprašanjih od stališča zeui-Ijoradniškega kluba in je glasoval na svojo roko za vladni predlog ta s lem proti načrtu zeinljoradniškega Kluba. Na seji je bilo tudi predloženo poročilo o teku doscdanjili razgovorov s Pašičevo vlado. Nato je bila otvorjena diskusija. Poslanec Mer-molja je predlagal, naj se razgovori z vlado takoj obnove in sc zaključijo tekom 4S ur s sporazumom ali s pre-kinjenjem vseh nadalnjih razgovorov. O teni predlogu bo sklepala današnja seja.
O
Združeni radikalci in demokratje ne morejo naprej. V ustavotvomem odboru imajo sicer večino, toda ravno isti ustavotvorni odbor je sklenil, da je potrebna za sprejetje ustave v plenumu kvalificirana večina. Kvalificirana večina znaša polovico vseh poslancev.več eden (navadna večina znaša polovico navzočih poslancev
več eden, toda število navzočih poslancev mora znašati zopet polovico vseh poslancev več eden- t. j. tako-zvani kvorum). Kvalificirane večine pa sedanja vlada nima. zato je umevno, da se je trudil PaŠič ves čas z vsemi ministri vred, da privabi v vladni šotor zeinljoradnike in Turke. Toda eni in drugi so kazali prav malo volje za vstop v vlado. Zato je poskusil Pašič v skrajni sili še z dr. Korošcem, kateremu obeta =neraz-deljivo Slovenijo«, ako gre v vlado, t. j. če gre pomagat demokratom in radikalcem iz zagate.
Značilno je, kako piše vse demokratsko časopisje, da se dr. Korošec ponuja vladi. Mi ne vemo, ali se on res ponuja ali ne, in mogoče je, da igrata Korošec in Pašič vlogo fanta ^n dekleta, ki bi rada »skupaj prišla«, pa nobeden nima prave korajže za odločilno besedo.
Navadno pa je v politiki, da ponuja tisti, kdor je v stiski in v zadregi. Ponudba snerazdeljive Slovenije« od Pašičeve strani pa kaže, da Korošec ni tisti, ki je v zadregi. Pač pa je mogel ponuditi Paši ti »nerazdeljivo Slovenijo« Korošcu samo s pristankom demokratov, kar znači veliko popuščanje na demokratski strani na korist klerikalcem.
Tudi z zemljoradniki in s Turki vlada nima prevelike sreče Razcep v zemljoradniškem klubu je skoraj gotova stvar ih nekaj podobnega preti tudi muslimanskemu klubu. — Ako vzamemo v obzir še to dvoje, potem je še jasnejše, da ima vlada dovolj tchtnh razlogov bližati se dr. Korošcu in — popuščati. Kadar pa prične vlada popuščati, takrat se začne začetek konca, in kdo ve, če bo koncesija »nerazdeljive Slovenije« dovolj močna vaba za Jugoslo-venski klub!
Politika popuščanja tudi na Hrvaškem.
I.DU. Zagreb, 2. marca. Olede na misijo novega bana doznava »Ju-ji list« iz Beograda, da se bodo Y*a ministrstva posebno ozirala na dispozicije bana bi da se bo skušalo
v vseh ministrstvih zadovoljiti upravičene Interese Hrvatske. —
Glavna misfja novega bana je, v glavnem zadovoljiti stvarne potrebe, obenem pa se ima stopnjema Izvesti konsolidacijo državne oblasti v Hr-vatski. da se razmere dovedejo na normalno stanje do sprejema ustave. Ta sekundama naloga ima namen pripiaviti popolno možnost, da se bo mogla nova ustava takoj uveljaviti v Hrvatski. Novi ban je že v'
Beogradu podvzel korake, da se upravnim uradnikom povišajo plače In je gotovo, da bo Imel njegov trud uspeh.
*
Kakšne in katere so »upravičene zah»eve Hrvatske?« Doslej ni bilo slišati o kakem popuščanju vlade na Hrvaškem niti besedice! Ali je to rezultat trdovratnosti in upornosti — Radiča? Če je temu tako. potem Je gotovo, da vlada s svojim popuščanjem ne bo dosegla mnogo, ker prihaja mogoče že — prepozno! Kdo garantira, da Hrvatom ne bo vsled vladnega popuščanja prav znatno zrastel apetit?
Fašisti, socijalisti in komunisti.
IDU. Trst, L marca. Ko s& se vračali fašisti od aneksijskih slavnosti v Pulju domov v Trst, so zašli nekateri v zasedo svojih protivni-kov. Pri tem je bil en fašist usmrčen. Nato so fašisti zažgali Delavski dom. Posrečilo se je ogenj pogasiti. V me-stu je bila proglašena splošna stavka.
LDU. Pisa, 1. marca. Pri spopadih med fašisti in socijalisti sta bili ranjeni dve osebi. Mnogo oseb je bilo »utiranih. Delavci elektrarne so začeli stavkati
LDU Florenca. 2. marca. Tudi komunisti so izdali proglas, v katerem po?ivijejo delavstvo k miru in uelu. Delavci plinarne in elektrarne So zopet nastopili delo. V mestu vla-mir. Jutri bodo vozili vsi vlaki.
I.DU. Livorno. 1. marca. Današnja seja kongresa splošne zveze delavskih organizacij je ootekla zelo burno. Socialisti in komunisti so se najprej psovali, nato pa so se spopadli s pestmi Nekaj časa govorniki vsled hrušča sploh niso prišli do besede.	*
Razmere v Italiji in v slovenskem vzemlju zasedenem od "Italijanov so skrajno napete in neurejene.
V	Trstu igrajo danes vodilno vlogo od vlade podpirani fašisti, torej nacijonaiisti najhujše vrste. Njihov teror pa se ne obrača samo proti Slovencem, ampak tudi proti delavstvu, ker italijanska vlada smatra delavce v Trstu ne za socijaliste in ne za komuniste, ampak samo za Slovence, ki skušajo pod firmo soci-Jalizma in komunizma započetl »pro-t-državne« akcije. Vsaj tako pusti vlada pisati v laških listih.
S tem hoče laška vlada doseči dvoje: Udariti hoče slovenski element. potem pa v živo zadeti zelo razvito socijalistično in komunistično gibanje v zasedenem ozemlju, to pa ne samo slovensko gibanje, ampak tudi laško.
Zato je vlada mirnim srcem dovolila svojim narodnim junakom, da sežgo in oplenijo v Trstu nele tiskarno »Edinosti«, ampak tudi Delavski dom. Uboj fašista, katerega javlja laško uradno poročilo kot
vzrok nemirov, je seveda samo Izmišljena pretveza za vedno nova na-silstva.
Toda tudi v drugih laških mestih ni nič. bolje kakor v Trstu. Tudi tam se koljejo fašisti z delavci, a ne samo ti; delavstvo se kolje med seboj!
Vprašamo: Ali bi bili mogoči taki predrzni nastopi laških od vlade najetih fašlstovskih pobov, če bi bili delavci med seboj edini in složni?
Laški socijalisti so danes v parlamentu v Rimu- ena najmočnejših
strank. Vlada se pa zanje zmeni ravno toliko, kakor se je zanje zmenila, ko so imeli samo 2 ali 3 poslance! Zakaj?
Zato. ker laška vlada vidi In dobro ve, da je delavstvo razcepljeno in razbito ined seboj in da se parlamentarni zastop ne more opirati na mase tako, kakor bi se lahko, če bi bilo delavstvo edino in složno!
Kdaj se bodo delavstvu odprle oči? Kdaj bodo delavci spregledali?
Radič pride v Belgrad.
Ali: Kar bo prišlo, ne bo prišlo t- kar pa ne bo prišlo, pa bo prišlo.
LDU Zagreb, 2. marca. »Novosti« poročajo iz Beograda: Predsednik hrvatske scljačke stranke Stje-pan Radič je sporočil po svojem odposlancu predsedniku konstituante dr. Ribarju, da pride v Beograd v siedo. Včeraj pa je sporočil preko
nekega člana Narodnega kluba, da ne more priti tega dne v Beograd, ker je obolel na iniluenci. Tukajšnji listi poročajo, da bo Radič prišel z ostalimi člani predsedništva stranke v Beograd 5. t. m.
Pred važno odločitvijo v Londonu.
DELAVSTVO CELE EVROPE NAJ TRPI.
LDU. London, 1. marca. Uradno nemško poročilo veli med dr.: Prve seje konference v Lancaster-House so se razen Nemcev udeležile tudi delegacije Anglije. Francije, Italije, Belgije in Japonske.' Državni minister dr. Simons' je obrazložil stališče nemške vlade glede pariških sklepov v reparacijskem vprašanju, ki so v sedanji obiiki neizvedljivi. Podrobnosti o tem vsebujeta obe spomenici, ki jih predlaga konferenci. — Dr. Simons je potem podal pregled o nemških protipredlogih. Lloyd George je v imenu zaveznikov izjavil, da slone nemški protipredlogi po njegovem mnenju na popolnoma napačnem pojmovanju položaja. Zavezniki se bodo posvetovali in odgovorili jutri. Potem je bila seja ob 13. zaključena.
LDU. Pariz, 1. marca. Posebni poročevalec Agence Havas javlja iz Londona: Najvažnejši uspeh popoldanskih razpravljanj je soglasna od-! ločitev; da zavezniki ne bodo več poslušali predlogov nemških delegatov. Tl predlogi se soglasno ozna-čajo kol neizvedljivi in kot taki. da se o njih sploh ne more govoriti.
I.DU London, 2. marca. Reuterjev urad doznava iz francoskih krogov. da bodo Nemčiji, če ne sprejme medzavezniških predlogov, naložili nastopne kazni: 1. Naloži se 50% naklada na blago, ki ga izvaža Nemčija v medzavezniške države.
2.	Določi se carinska meja. ki bo levi renski breg odrezala od ostale Nemčije. 3. Zasedba nemških premogovnikov na desnem renskem bregu. 4. Zaplemba nemških car.'n.
LDU. London. 1. marca. Uradno se poroča: V popoldanski seji je sklenila medzavezniška konferenca, da povabi jutri na posvetovanje juri-dične in vojaške izvedence, da v četrtek obvesti nemško odposlanstvo
o	ukrepih, ki jih nameravajo izvesti zavezniki.
Pretekli teden je zborovala na Dunaju mednarodna socijalistična konferenc^ katere so se udeležili Francoz je, Nemci in Angleži. — Istočasno se je sestala v Londonu mednarodna kapitalistična konferenca antantnih državnikov.
Cilj socialistične koference na Dunaju je bila sprava in pomirlji-vost med narodi, katere je vojska izmozgala in uničila.
Cilj kapitalistične konference v Londonu so pa nova nasilja, nove vojske in novo trpljenje!
Kar sklepajo antantni državniki v Londonu, ne pomeni nič več in nič manj kot novo, silno brezposelnost vsega evropskega delavstva in novo suženjstvo in novo zatiranje.
O	zahtevah antantnih državnikov v Londonu je govoril na Dunaju na socijalističri konferenci dr. Hilfer-oing, ki je priznana avtoriteta v gospodarskih zadevah, približno tako: »Nemčija ne razpolaga skoro z nikakimi surovinami za industrijo. Zlata tudi nima, ker toliko, kolikor zahteva antanta zlata od Nemčije, ga snloh na svetu ni. Ako hoče plačati Nemčija svoj dolg antanti, ga more plačati tedaj le z industrijskim blagom. S čim pa naj plača Nemčija za industrijo potrebne surovine, če bi morala oddajati industrijske izdelke antanti zastonj? Dalje, s čim naj plača živež za delavstvo, ker doma ne pridela živeža dovolj za vse?
Če hoče antanta uresničiti svoje zahteve, pa ne bo trpela samo Nemčija. ampak delavstvo vse Evrope. Če bodo morali nemški delavci izdelovati blago za vse antantne države, bo nastopila v teh državah silna brezposelnost, ker bodo te države dobivale nemško blago zastonj v taki meri. da bodo lahko z nemškim btogom zadovoljile svoje potrebe In potrebe vsega sveta! Kaj začno delavci v zmagovitih državah?
V	tem problemu tiči baš velikanska važnost londonske konference za mednarodni proletarijat!
Gospod pl. Perger in njegovi sužnji.
V prijazni Savinjski dolini stoje Mislinje, katero obdajajo bogati gozdovi. ki so menda last pl. Pergerja. Kdaj se je plemeniti gospod priselil v Mislinje, je postranskega pomena, važno za sedaj je le to, da je on in vsa njegova družina izraelskega poti olen ja, ter da občuje med seboj in z vsemi podrejenimi kakor se to plemeniti krvi spodobi, izključno le nemško. Važno je nadalje to, da je mož silno bogat, kar mu je menda v rajni Avstriji pomagalo do plemstva.
V	svoji pisarni ima uslužbene samo nemške uradnike, ki ne razumejo slovensko, knjigovodstvo se vodi
seveda v nemškem jeziku, kljub znani naredbi belgrajske vlade.
Iz obširnih gozdov sekajo gosp. Pergerju les slovenski delavci, ki mu donaša ogromne dobičke. Poleg tega ima menda tudi tovarno za lepenko. ki mu donaša tudi judovski dohodek. Mi pošteni kristjani bi bili mnenja, da vse to ogromno imetje, katerega pridna roka slovenskega delavca dan za dnem pomnožuje, daje tudi delavcem pravico do primernega zaslužka. Tega mnenja pa ni ta pristni Abrahamov potomec, ki izkorišča to ubogo rajo na na£'«fi, ki je brez primere v Jugoslaviji. Ce iz-
damo tajnost, da je njegov najboljši delavec do meseca decembra 1920 zaslužil: reci in piši 28 K na dan, potem si vsak pošten človek lahko sam napravi sliko, v kakšnih bednih raz-« merah živijo ti ubogi sužnji.
Neznosne razmere so to delav« stvo prisilile, da je pristopilo stro« kovni organizaciji lesnih delavcev. Organizacija se je takoj lotila delat da izboljša tem ljudem položaj. Sporazumno z delavstvom je že 1. 1919 vložila spomenico za regulacijo plač. Toda izkazalo se je, da ima krvoses pri raznih oblastnijah več zaslombe, kot od gladu umirajoče delavstvo. Našli so se takoj zaščitniki tega ple« menitega gospoda, ki so od slučaja do slučaja brutalno nastopili proti ubogim sužnjem. Na sramoto sloven« ske javnosti moramo konštatirati, da so razni sekvestri, ki so vlekli mastne novce, ščitili g. Pergerja, in >pustili nedolžne delavske družine umirati gladu.
Da so mogle razne nekršene in kršene pijavke tako nemoteno piti kri slovenskega delavca, gre to v: veliki meri zasluga tudi poverjeni« štvu za agrarno reformo. Brezbril« nost tega urada zasluži v resnici naj« višje odlikovanje. Na številne vlogo organizacije je ta urad odgovarjal tako površno, da je opravičen sum, da nima to poverjeništvo prav no« bene druge naloge, kot da ščiti go« spod e veleposestnike. Ni nam slcejr znano, če je posestvo g. Pergerju pod državnim nadzorstvom, vemp
I,a, da je bilo. Imenovano btfverjal« štvo bi prav ponižno vprašali, je po svojih gospodih sekHMt$£tu*k di takrat zanimalo za to, ksk6ven«~ kanske množine posekanega lesa jo trohnelo v gozdovih gosp. Pergerja, v času. ko je podjetje delavstvo na žagah radi pomanjkanja dela poslalo domov. Res je sicer, da je Južnošta« jerska lesna družba delala neprilike pri ureditvi Pcrgerjeve zadeve. Res pa je tudi. da je komodnost poverjeništva za agrarno reformo zakrivi« la v veliki meri, da se ta ureditev že ni prej rešila, kar je bilo v veliko škodo države, in še v večjo tamoš-njega delavstva.
Razmere na posestvu g. Perger« ja so vladale in še vladajo take, da je oiganizaciji otežkočeno nastopiti z direktno akcijo. Dasi se je parkrat delavskim zaupnikom s težavo posrečilo, obvarovati delavstvo pa tudi razne gosp. sekvestre in gospoda Pergerja žalostnih posledic, na merodajnih mestih pa niso imeli nikdar časa. da bi posvetili temu gospodarstvu primerno pažnjo, akoravno je organizacija v nebroj vlogah opominjala može. Gospodje so se vedno izgovarjali na Belgrad. ki je. če smo prav informirani, odločil vedno le v prilog inozemskih judov In proti delavstvu. Edini urad, ki se je pošteno trudil delavstvu pomagati, je delav« ski oddelek poverjeništva za socijal« no ‘skrb. toda gospoda v drugih uradih je vedno znala odredbe tega urada zavlačevati in preprečiti.
Nastopanje gosp. Pergerja proti delavstvu je predrzno, kar, to po-vdarjamo z vso hladnostjo in resnostjo, vodi do najžak>stnejših posledic. Obupno se človek prijemlje za glavo, ko vidi. da, vlada takoj izda drakonske odredbe proti delavstvu, čim zahteva isto samo košček kruha. da ne pogine gladu, dočim se valja ponižno v prahu pred gospodi nemškimi judi. Ali res ni nobenih sredstev več na razpolago, da se taka banda, ki pije zdravo slovensko kri. požene preko mej. posestvo zapleni v državno korist in reši delavstvo in njih družine gladu in pogina. Apeliramo na vso pošteno javnost, da se zavzame za te najbednejše sužnje v Mislinjah, od vlade pa zahtevamo, da takoj odredi preiskavo ra licu mesta, da se prepriča, kako g. Perger uničuje narodno imetje s tem. da ne spravi posekanega lesa v promet Nadalje se bo vlada na li-
tu mesta lahko prepričala, v kakšnih nednih barakah mora delavstvo Stanovati, s kakšnim sramotnim zaslužkom mora preživljati svoje dru-
žine in kako psuje nemški plemenitaš slovenske delavce. Povedali smo, pričakujemo dejanj!
Debata o enodomnem in dvodomnem parlamentarnem sistemu.
LDU Beograd, 1. marca. 22. redno sejo
ustavnega odseka Je atvor 11 predsednik dr. Momčtlo Ninčič ob 9.30. Nad nevnem red,« |e načelna diskusija o enodomnem in dvodomnem sistemu, nak«’.r naj se preide na podrobna vprašanja, ki so v sveži s šestim oddelkom vladnega ustavnega načrta.
Posl. Jovan Gjonovlč (republikanec) rvcli, da je na včerajšnji seji naprosil ministra za konstituaato, da poda v svrho olajšanja razprave o šestem oddelku izjavo v imena vlade, da odstopa od ustanovitve egoroje zbornice. Pravi, da Je z. minister za konstituanto odgovora na strankarski način, da vlada nima razloga odstopiti od svojega predloga, ker drue predlog ni bil stavljen.
On misli, da Je nepraktično, Iskati usta. nove pri drugih narodih, ter Jih Izpremi-njati za naše odnošaje. Kar Je dobro za druge, ne more biti dobro aa nas. Tako je zgornja zbornica imela smisel, da obstoji tam, kjer ga Je ustvarilo socialno življenje. Gornja zbornica na AngleSkecn Je dom plemičev in tl imajo tudi interese na tem, da ta zbornica obstoja. Gornja zbornica predstavlja danes tudi na Francoskem in Angleškem zastopnik« velike buržoazije.
Pri nas ni nki gospodarskih niti potiti Snih razlogov za ustanovitev gornje zbornice, ker nimamo plemstva in zato tudi ni treba ustanavljati korporacije, lei bi ttttla njegove interese. Mi smo že imeli poteku« senata, in sicer za vlade poslednjega Obro-noviča. Ta poizkus pa se ni obnesel in te prt ljudstvu Izzval bitne nezadovoljstva.
V Ameriki je drugače. Tam voli vsaka država po dva senatorja in je senat inkarnacija enakosti vseh ameriških držav rti jamstvo, da se ne zatirajo In da se njihovi Interesi ne žrtvujejo interesom drugih držav. Ameriški senat ima torej poleg zakonodajnega tudi političen moment. Na pod-lad vseh teh razlogov se govornic izraža za enodomni sistem Ib za eno zakonodajno ebornfco.
Nadalje zahteva, da se t zakonodajno teio sploh uvede neposreden vpliv naroda s pomočjo relerenduma, zlati ako prideta iv navskrižje dva zakonodajna čteHella. U fu, predvideva vladni načrt ustave. Nadalje opaža, da ima vladni ustavni načrt ta neto)***«*, da ne predvideva ustavodajne slptpgčtiie. Avtoriteta ustave se le ohrani, alfrsl nfflk tepremenitev odvzame navadni skupščini In prenese na veiiko ustavodajno skupščino. Potem veli, da je najpra-vlčneje, ako oni, ki so nesposobni za vet-tsko, imajo volilno pravico z 21. letom, ni pa prav, da Je nimajo oni, ki so zdravi In morajo iti k vojakom. Zato zahteva, da se sploh ne podeli volilna pravica nobenemu, dokler traja doba vojaške službe.
Dr. Janko &imrak (lugoslov, klub) predlaga v Imenu svojega kluba ustanovitev sodjatoo-gospodarske zbornice ali socijai-nogospodarskega parlamenta, ki bi faned 200 poslancev. Polovica nad bi se volila neposredno na podlagi enake, proporcionalne 'n tajne vOUtae pravice, dobim bi drugo polovico tvorili delegati pokrajinskih in stanovskih zastopstev. Ta korporacija ne bi Imela zakonodajne pravice socijalno-gospo-darske narave, nego bi ščitila gospodarske koristi države. Dalje se govornik protl-vt zahtevam zemljoradnlčkega kluba, da morajo mandati biti vezani(l). Na ta nafcta bi se odpravBa tajna volitev, ker bi se potem vendar morali poznati oni, ki niso vriii svoje dolžnost.
Nedeljko Dlvac (soc. demokrat) izvaja, da Je senat nesporno stara ustanova. Raztegi posl dr. Vesniča, da bi zgornja zbornica mogla utrditi ugled narodnega predstavništva, niso osnovani. Nasprotno, mos:-
lo bi so dogajati baS obratno. Tudi razlogt ministra Triiltoviča, da senat ae bi ovira) narodnoga predstavništva v hitrem reševanju zakonov, nedržijo. Namesto senata bi se mogel ustanoviti socijahio-gospodarski svet, Id bi Imel posvetovalni značaj. Sodeloval M pri izgotavlianju onega dela za-konodajstva, ki se nanaša zgolj na gospodarsko življenje. To telo ne M glasovalo in tud| ne bi odločevalo o takih zakonih, ki spadajo v zakonodajno korporacijo. Taki ustanovi bi se marala dati možnost razvoja, da pridemo do tega, kar zahtevamo in za kar sedaj -še ne moremo najti 'rasneza izraza. Nadalje zahteva, da se izpopolni šesto poglavje v tem smislu, da dobi narodno predstavništvo referendum.
Dr. Vojislav Marinkovič (demokrat) izjavlja, da bo v konstStuanti glasoval za one predloge, za katere se odloči ustavni odsek. Nato razvija svoje nazore o dvodomnem sistem« In pravi, da Je Ul parlament v svoji dana&vM sestavi zasnovan že pred 150 leti hi da njegov izvor sega daleč nazaj ter da je bfl v poslednji dobi zelo evoducionaren, Ako hočemo, da parlament ne bo samo političen organ, nogo da bo tudi partament par eicelience, potem mora sestajati iz dveh zbornic. Za to govorijo načelni in politični razlogi. Senat je Jamstvo, da se oblast večine ne izcimi v diktaturo. Govornik vidi samo v dvodomnem Sistemu jamstvo za demokratsko vladavino. Ne sme pa seveda nastati pretiran kon-sorvatizem, ker Je Izvor vsaki revoluciji. Ravnotako si ne smemo želeti neomejene evolucije, ki Je izvor vsaki reakclH. Senat bi povzročil, da gremo počasi, ali stalno naprej in to brez stresljajev. V dvodomnem sistemu se bo ustava veliko lažje izpreme-nila. Ml potrebujemo izmene ustave, in zato Je senat poMtiina poreba. Govornik ve, da sedaj ne bo prodrl dvodomni sistem, prej ali slej se bomo morali povrniti na ta vprašanje. On Je uverjen, da bo v bodočnosti pri nas obstojal ne sanHj, dvodomni nego mogoče celo tri- ali štiridomnl sistem.
Dr. Bogumol Vožnjak (zomljoradnlk) pravi, da bo glasoval proti senatu. Zahteva, da ostanemo pri eni zbornici, ustanovi pa naj se zbornica za soctiabia in gospodarska vprašanja, ki ne bo det narodnega predstavništva, knela pa W gotove kompetence.
Dr. Ivan Pavičlč (narodni klub) razlaga »tališče narodnega kluba, ki je za dvodomni sistem, želi pa, de se dosedanji sistem nekoliko popravi in tako ustvari garancija, da se v tem dvodomnem sistemu zagotovijo tudi gospodarske in kulturne institucije. Narodni klub je na stališču, da se narodno predstavništvo sestavljaj iz narodne skupščine in senata. Skupščina se voli po splošni, tajni In proporcionalni vptUni pravici, dočlm tvori senat sto članov. In sicer 53, ki Jih ustava nazlvljaj senatorje in 47, ki naj jih volijo gotove organizacije, kakor priznane veroizpovedi, vseučilišča in visoke šole, ki so na stopnji fakultete, nadalje delavske, industrijdne, obrtne in tngovin-ske zbornice itd.
Dr. 2arko Miladinovič (radikalec) ponavlja, kaT je že dejal! povodom sploSne debate. V ostalem se protivl gornji zbornici in tudi gospodarskomu svetu.
Pera Marinkovič (demokrat) se izjavila proti senatu in pravi, da ima senat pravico do obstanka tam, kjer so se vodile borbe med kraljem in narodom o nadvladi; zakad senat služi kot obrana proti splošni volilni pravici In v njem le imel kralj veliko zaslombo. Prt Srbljanoiii ni tradicij za senat In če jh nimamo, ga tucH ni treba ustvarjati. Na koncu svojega govora pre-Mta resolucijo demokratskega kluba, v kateri vedi, da bodo člani demokratskega kluba glasovali proti senatu.
Minister dr. Trlikovlč odvrača od sobe trditev posl. Divca, da je baje reke!, da bocH senat nekaka ovira proti hitremu razpravljanju zakonov. On je nasprotno rekel, da je senat obrana proti prenagljenosti narodne skupščine. Senat Jamči za dobro do-našanje zakonov in zbližuje kralja in narodno skupščino, in odstranja nasprotstva med njima. Na opazko posl. Pera Jovanoviča, da Srbija ned nimajo tradicije za senat, odgovarja, da noben parlamentarizem ni imel tradicij. Vlada je predložna svoj ustavni načrt, v katerem je ustavodajna oblast razdeljena na dva doma. Želela Je, da se uredi nekaj, kar je najbolje in najkoristnejšo za narodno skupnost. Ker pa se Je v ustavnem odseku pojavila opozicija proti
temu predlogu, ne namerava vlada iz tega napraviti vprašanja. Vlada bo sprejela člen, ki govori o zakonodajni oblasti, kakor ga sklone ustavni odsek.
Predsednik odredi nalo glasovanje o členu 47 (42 po stari redakciji), ki se glasi;
»Narodno predstavništvo se sestavlja iz narodne skupščine In senata.«
Ta stavek Je bil z večino glasov odklonjen. Potemtakem odpade dvodomni sistem. Razprava se bo nadalje vodila na podlagi ene zbornice. Vsi členi, ki so ^ zvezi z gornjim domom, se izločijo Iz načrta ustave.
Seja se nato zaključi ob 12 ta četrt. Prihodnja seja jutri.
VII. Referendum,
V.„.	§	108.
V slučajili, v katerih je narod v smislu določil ustave ali zakona poklican. da reši kako vprašanje z glasovanjem ali da pokrene kako zakonsko iniciiativo, vrši se glasovanje celega naroda.
Pravico glasovanja imajo vsi državljani. ki imajo aktivno volilno pravico v parlament.
§ 109. i
V vseli slučajih ljudskega glasovanja formulirati se mora tozadevno vprašanje, tako, da narod oddaja svoj glas tajno in pismeno samo z »da« ali »ne«. Večina odloča.
§ 110.
Podrobnosti, kakor tudi način zakonske inicijative potom referenduma, ustanavlja poseben zakon.
I
Ustavni načrt socialističnega kluba.
(Dalje.)
§ 117.
Redna (civilna in kazenska) sodišča so okrajna, ki žamorejo biti tudi potujoča, pokrajinska in najvišje sodišče v Zagrebu.
Vsa politična oziroma pretežno politična kaznjiva dejanja, zabranje-na dejanja stvorjena s tiskano besedo in vse zločine sodijo sodniki iz naroda.
Častno službo takih sodnikov more vršiti vsak državljan moškega spola, ki ima aktivno volilno pravico v parlament in ki je pismen.
Podrobnosti ustanavljajo tozadevni zakoni.
§ 118.
Vojna sodišča za vse, tudi vojaške delikte, kakor tudi duhovna sodišča so ukinjena in se tudi v bo-boče ne smejo ustanavljati.
§ 119.
Upravna sodišča so pokrajinska In najvišje upravno sodišče v Ljubljani in sodijo v upravnih sporih. Podrobnosti ustanavlja zakon.
§ 120.
Državno sodišče v Belgradu je pristojno:
1. za obtožbe proti predsedniku republike in ministrom;
2. da rešuje kompetenčne konflikte med rednimi in upravnimi oblastmi;
3. da izreka o prekoračenju kompetence samoupravnih enot;
4. za verifikacijo spornih poslanskih mandatov;
5. je najvišje disciplinarno sodišče.
Podrobnosti ustanavlja zakon. Z zakonom se morejo odkazati tudi druge zadeve v pristojnost državnega sodišča.
§ 121.
Notarijat in advokatura se podržavita.
§ 122.
Iskanje pravice in pravna obramba pred sodišči je brezplačna.
§ 123.
Nikomur ne more soditi nepristojno sodišče..
§ 124-
Za kazensko postopanje velja akuzalorični princip.
VIII. Ministri.
§ 111.
t. j., ministrskega
Vlado, t. j., ministrskega predsednika in na njegov predlog ministre imenuje predsednik republike iz sredine članov parlamenta in jih tudi odpušča.
§ 112.
Vlada mora uživati zaupanje večine parlamenta in je parlamentu odgovorna.
§ 111.
Vsak minister, razun ministrskega predsednika, mora stati na čelu pojedini stroki državne uprave, ki je odrejena z zakonom.
§ 114.
Vlada upravlja svoje posle, v kolikor se ne tičejo samo pojedinih ministrstev, v skupnih sejah ministrskega sveta, po posebnem poslovniku. ki ga ustanovi z zakonom. O svojih sklepih poroča predsedniku iepublike.
Vse svoje zakonske predloge mora vlada predlagati predsedniku v predsankcijo.
§ 115.
Ministre more parlament obtožiti pred državnim sodiščem, da so zlonamerno kršili ustavo ali zakon. Predlog za obtožbo mora biti podpisan od najmanj ene četrtine članov parlamenta in mora glasovati zanj, da je sprejeta kvalificirana večina parlamenta.
Podrobnosti o državnem sodišču in o odgovornosti ministrov določa zakon.
IX. Sodna oblast.
§ 116.
Sodišča so redna, upravno in državno sodišče.
§ 125.
Za amnestije v kazenskem, doho-darstvenem. upravnem in disciplinarnem postopanju je potreben zakon.
§ 126.
Sodnik je nezavisen. V svoji sod-nijski službi ne stoji pod nikako ohlastjo, nego sodi po zakonu. Sodbe izreka v Imenu zakona
§ 127.
Vsi sodniki nosijo jednoten na-< slov »sodnik«, imajo jednako plačo, diferencirano samo po službenih letih. Sodniki nimajo aktivne niti pasivne volilne pravice v parlament in samoupravna zastopstva.
§ 128.
Sodnijske razprave so javne, ra-t zun ako sodišče izreče, da je treba javnost v interesu reda ali morale izključiti.
§ 129.
Sodnik ne more razsojati o tem, da li je zakon, ki je zakonito razglas šen, veljaven ali ne. Sme razsojati o> tem, ali je zakon zakonito razglašen.
O veljavnosti naredb pa razso* jajo sodišča po predpisanem instanč-! nem potu.
§ 130.
Sodišča in sodne nadležnosti se morejo ustanavljati samo z zakonom. Pod nikakim imenom in v ni-kakem slučaju se ne morejo usta* navijati izredna sodišča ali komisije za sojenje.
§ 131.
Sodniki se volijo za dobo do 65 leta svoje starosti. Z 31. decembrom leta, v katerem dovrši sodnik svoje 65. leto starosti, je sodnik ex lege umirovljen in ne sme več vršiti svo* je službe.
§ 132.
Sodnike volijo sodniki.
Način volitve sodnikov, odreja poseben zakon.
§ 133.
Izvoljeni sodnik more svojo službo zamenjati samo potom nove Izvolitve; nobena oblast ga ne sme premeščati niti ga ovirati v vršenju siužbe ali ga od službe odstaviti,, bi-, lo bi, da to izreka pravomočna sod* ba. Začasno vršenje siužbe sme sod-« niku prepovedati le nadrejeni sod** nik, ki pa mora zadevo proti sodniku takoj odstopiti pristojnemu sodišču v rešitev.
§ 134.
Za nepravilno službo sodnikov, v kolikor' sodni postopki satn' e nudijo odpomoči. odgovarja država, proti kateri je dopustna sindikatna tožba.
Podrobnosti določa poseben za-« kon.
X, Samoupravne enote.
§ 135.
V svrho upravljanja države In posameznih delov države je država lazdeljena na pokrajine, okraje Ul velike občine.
Za to razdelbo, ki se izvede 8 posebnim zakonom, so merodajni edino geografični, gospodarski in kulturni vidiki.
§ 136.
Vsaka pokrajina, okraj in velika občina voli svoje pokrajinsko, okrajno in občinsko skupščino. Za te volove veljajo glede volilne pravice Itt načina volitve analogno ustavni predpisi za volitev članov parlamenta.
Podrobnejše določa zakon.
§ 137.
Vsaka teh skupščin voli pred^ sednilca in odbor iz svoje sredine, ki upravljajo vse državne posle, v kolikor niso v njenem področju izrecno izvzeti. Poleg teh poslov pa vodijo ti odbori po navodilih in sklepih skupščin tudi vse posle, ki jim Jih ona nalaga v okviru svoje pri-stoinosti.
— ------—--V ■ ■- ■'■■■   J — ~.7 '■ .-.-..-—TJ
LISTEK.
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dalie.)
»Ali, gospod,« začne zopet pop, >ona je rodom iz Krmana.«
»A iz Kr mana?« vpraša zopet predstojnik.
»Da,« odgovorita pop in župan.
»Pa v tem času, odkar Je vdovica, ali sta jo tudi kdaj obiskala župan in pop Krmanski?«
»Nista, gospodi«
»E, vidiš, kdor obiskuje vdovice, ta nosi tudi stroške. Niti besedice nočem več slišati o tem, ali razumete? Tako kot pravim, tako mora biti.«
»To ne more tako biti,« reče pop drzno. »Prinesla sva pismeno pritožbo, pa ako jo odbijete, potem pro-siva4 da nama daste pismeno rešitev, ker se hočeva pritožiti pri višji gosposki.«
»Poslušaj, pop,« začne predstojnik zelo resno, »nikar me ne sili, da tl obrijem brado, a ti župan, se pazi. ker ti že tako mislim poslati te dni komisijo na nos.«
Zupan In pop prebledita in si ne upata pogledati v oči.
»Ali mislita,« nadaljuje predstojnik, »da mi ni znana vsa stvar? Aii mislita, da je tako daleč vaša stvar, da mi ne more kdo od tam tega povedati?«
Zupan in pop, oba gledata v tla, in obenem stopi pred oči vdovec Radoje Krnja, rdeč kot rak, a kar mu želita, ne daj Bog, da bi to Ra-doja doletelo.
»Ampak — vesta kaj,« nadaljuje predstojnik, »jaz nisem ravno hudoben človek... vsi smo ljudje in drug drugega potrebujemo, vi mene in jaz vas...«
»Tako je —« vzklikneta oba in dvigneta glavi in lica se jima raz-vedre — »tako je, gospod, mi nismo ljudje, ne vem že, kako bi dejal...«
»Vem, vem, zato vama hočem napraviti veliko uslugo; ki je ne bi vsakemu izkazal«.
»Hvala ti, gospodi« rečeta oba | obenem, a župan — malo da ni stopil k njemu in mu poljubil roke.
»E. vidiš, poslušajta me, obdržita tega otroka doma kot občinskega rejenčka, kot siroto; kadar pa dora-se. e, potem je lehko —«
»Tako je, gospodi«
»In ga nikar ne nosite in pošiljajte z akti semintja, da so potem same čenče.«
»Tako je, gospodi« '
»In nikar ne pozabita, da sem vaju rešil velikih sitnosti,« nadaljuje predstojnik in posebno povdari besedo »sitnosti.«
»Kako bi pozabila,« gospod,« odgovori župan ljubeznjivo.
»E, tako — a zdaj ajd, pojdita I« Še enkrat se mu zahvalita in pet šestkrat priklonita pa odideta. Ko sta bila že na pragu, predstojnik še enkrat opomni:
»Pa ne da bi takoj, ko prestopita prag. pozabila, da sem vaju obvaroval velikih sitnosti.«
Ozre ta se še enkrat in zagotovita predstojnika, da ne bosta tega nik-
I	dar in nikoli pozabila, a nato. se iz
okrajne pisarne napotita naravnost v krčmo; medpotoma pa nista spregovorila niti besede drug z drugim in tudi pogledala se nista.
Enajsta glava,
v kateri bi se bil skoro po dotlčnem mestecu razširil glas, da je pop rodil dete.
Predno so pop, župan in trgovec prišli v dotično mesto, so obstali, da se dogovore, kaj in kako. Najprej je bilo potrebno, da se odloči, kdo bo nesel otroka v mesto. Pop ga tli mo-eel nesti, a, Boga mi, župan in trgovec tudi nista marala. Po daljšem prepiru so se odločili, da vzame pop otroka in ga skrije pod mantijo.
Drugo vprašanje je bilo, kam bi z otrokom, ko bodo sami šli k predstojniku. Odločili so se, da gresta pop in župan, štacunar pa ostane v kavarni in varuje otroka. Kupili so tudi spotoma lonček mleka in leseno žliclco, da lehko nasitijo otroka, ako bi začel jokati.
Sklenili so tudi skrivati otroka kot kača noge, da ne bi nastale go-
vorice po mestu, in so se odločili zato. da vzamejo takoj posebno sonot čim vstopijo v kavarno, iii sc od^ znotraj zaklenejo, da jih ne bi kdo, motil.
Ko so tako vse uredili, gredo mirno v mesto. Edina neprijetnost, ki se jim je zgodila spotoma, je bila ta. da so srečali popa Ilija. ki je komaj izrekel božje ime, pa se je že zadrl otrok pod mantijo popa Pere, kot da ga je kdo navil: Lahko si min slite, kako se je vznemiril pop Pero, in skoraj bi bil izpustil otroka, a pop Mija je odšel svojo pot in se neprestano oziral in čudil pri sebi, kaj je temu kmečkemu popu. ki je namesto ria bi odgovoril na pozdrav, zavekal kot jarec.
»Najbrže ga je ygriznil stekel j.cs!« — je sklenil pri sebi pop llija, pa odšel dalje, se prekrižal in poklical Boga na pomoč, da odvrne od njega takšno nesrečo.
Ko so vstopili v kavarno, so poiskali takoj sobo, pa ajd noter! Za-, klenih so se, a pop je iztovoril svojo breme na posteljo.
I	(Dalie prih.)
§ 138.
Izvzeti iz upravnega področja Samoupravnih odborov so:
1. zunanji posli;
2. prekomorska trgovina; -. ,
3. državne finance;
4. državne železnice, pošte, telegrafi in telefoni;
5. sodstvo;
6. milica;
Za te posle obstoje posebni državni uradi.
§ 139.
Samoupravne skupščine so pristojne za izvrševanje in sklepanje o sledečih zadevah lokalnega značaja :
1. lokalne finance;
2. lokalna javna dela;
3. briga o povzdigi lokalnih gospodarskih interesov: poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, vodar-slva. šumarstva. melioracije;
4. uprava lastnega imetja;
5. narodno zdravje;	,
6. javni mir in red:
7. briga o socijalnlh nalogah;
8. človekoljubne ustanove;
9. prometne ustanove;
10. sodelovanje pri pospeševanju prosvete;
11. strokovno šolstvo;
12. ustanavljanje in vodstvo zavodov za štedenje, vzajemno pomoč in
zavarovanje.
Tudi drugi posli se morejo prepustiti z zakonom samoupravnim jednotam, posebno podrobne izvedet* na podlagi okvirnih zakonov, sklenjenih od parlamenta.
§ 140.
V	slučalu da samoupravna jedi-nica prekorači svoj delokrog, razsoja o stvari na tozadevno predstavko nadrejene oblasti državno sodišče.
§ 141.
Podrobne predpise o samoupravnih enotah, njihovi organizaciji, načinu uprave, odgovornosti donese poseben zakon.	(Konec	prih.)
Politične vesti.
. 4- Umrl Je na Francoskem bivši črnogorski kralj Nikita. — R. I. P.
+ Novi francoski poslanik. Novi francoski poslanik v BelgTadu Clemens Simoni le.dospel v Belgrad, a dosedanji poslanik de Fontenay zapusti Beograd v soboto, 5. tm. *— Mi pozdravljamo dohod novega poslanika prav iz srca bi obetamo, da mu bomo izkazovali vse taste simpatije kakor njegovemu predniku!
+ G. Vesnič je na nekem intervjuvu v Parizu izjavil, da ni ni hudega, če naša vlada n| bila pozvana na konferenco v Londonu. Zavezniki, je dejal, bodo tako in tako bdeli nad našimi interesi. — G. Milenko Ima prav. Bdeli bodo, bdeli, da ne bo treba njemu 1
+ Razmejitev na koroški meji. Iz Dunaja poročajo: Ker v mlmovni pogodbi ni določene nobene gotove mednarodne razdelitvene komisije, ki naj bi izvršila na-razmejitev ob koroški meji, je avstrijska zvezna vlada vprašala potoni svojega poslanika poslaniško konferenco v Pa-T‘zu> kaj le s to zadevo In dobila odgovor, da bo tudi razmejitev ob koroški meji izvršila ista komisija, ki )e že sedaj določevala mejo med Jugoslavijo in Avstrijo. Nato Je avstrijska vlada določila, da ostani y razmejitveni komisiji od avstrijske strani major Edvard Steycr, kateremu bo dodeljen za Jcoroško razmejitev še poseben podtajnik.
+ Ilude razmere na Slovaškem. V češkem parlamentu je izjavil posl. Baran, da , razmere na Slovaškem spominjajo na razmere v Sibiriji. Ječe so napolnjene. Izrekalo se tajinstveme smrtne obsodbe. Korupcija Jc velika. BFla Je velika napoka, da so se poslali na Slovaško najslabši uradniki. Slabo gospodarstvo je naredilo iz Slovaške drugo Bosno, kot je bSa pod Avstrijo. — Pri nas nimamo poslanca Barana.
-f Svet se ruši, lomi in podira... Vstaja v Kavkazu napreduje. Tudi armenske nac. čete pode rdeče čete.
V	Petrogradu je izbruhnila vstaja. Dogajajo se strašni prizori v delavskem predmestju. Vstaški mornarji hite iz Kronstadta na pomoč petro-grajskim vstašetn. Po ulicah v Petrogradu streljajo s lopovi. Sovjetska vlada je popolnoma nezmožna, j bi zadušila vstajo, in je sklenila. ij1 se prične z vstaši pogajati. —
J alte strašne vesti javljajo Francozje Pustimo jim tolažbo.
f Občinske volitve v Parizu so končale s popolno zmago strank, ki so proti vladnemu »Narodnemu bloku«. ZadnH (je dobil 46.903 glasov (a 1. 1919. _ 70.829!) obe socialistični frakciji 46.857 fl. 1919 J_ 48.707, torej sedaj krog 2000 glasov manj. Posledica razkola!). Komunisti so doblH 32 tisoč 885. delavska socijalistična stranka 12.916 glasov. Francoski narodni socijatteti imajo 20.473 glasov, tako, da so vladajoče stranke (narodni blok) 9 66.264 popolnoma
potolčene. Tudi iz drugih mest poročajo o podobnih rezultatih. V nekateri krajih nastopata obe socljallstlčnl frakciji skupno.
+ Zedinjene države so razveljavile povelje, da se sovjetski zastopnik Martens izžene v Rusijo. Martens se bo torej lahko vrnil v Ameriko.
+ Zviti ptički. Sovjetska vlada priobčuje po evropskih komunističnih glasilih nekak popravek glede trditve, da se boljše v iške čete nepričakovano zasedle TlfMs, glavno mesto socijalnodetnokraške republike Georgije. Pravi, da gre samo za vojni pohod azerbeldžansklh čet proti tej državi in da Moskva v resnici posreduje za takojšnji sporazum med obema državama. — Rusija se ne laže, bog ne daj, samo tega noče sedaj povedati, da spada Azerbeid-žan k — sovjetski federativni republiki!
-1- Debata o orieutskem vprašanju na londonski konferenci je bila izvršena in si-
cer na podlagi »ugodnih« statističnih podatkov, ki so jih doprinesli Grki. Posebna komisija bo preštudirala te podatke in odločila nadaljne korake glede teritorialnih vprašanj v Smirni in Tracljl. — Tedaj le Llovd George v naj večjem strahu zahteval, da morajo nekatere točke sevreške mirovne pogodbe vseeno ostati na dnevnem redu. Mi pravimo, da bodo. ostale in ne samo nekatere, ampak skoro vse. Angleška Pa naj gleda, kako _se bo izmetala iz neprijetnega ovoja, v katerega so jo zavili njen: neusmiljeni prijatelji zavezniki. Angleški bo pač Še zelo žat, da je nekoč v Sevresu tako grobo obdelala Turke.
+ Bodoči Hardingov kabinet. Harding bodoči predsednik Zedinjenih držav, je, kakor javljajo zadnja poročila, sestavil kabinet, v katerem je med drugimi.tudi Hughes la sicer kot državni tajnik.
Organizacijski vestnik.
Iz stranke.
Opozarjamo na diskusijski večer, ki se bo vršil jutri v petek ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«,
Iz strok, organizacije.
Protestni shod podružnico kovinarjev na Jesenicah.
V	ponedeljek 28. februarja se je vršil na Jesenicah shod z namenom, da protestira proti vedno naraščajoči draginji življenjskih potrebščin, osobtto proti najnovejšl podražitvi mesa.
Shodu je predsedoval načelnik podružnice s. Mulej. S. Jeran Jurij je kot prvi govornik pojasnil namen shoda ter v jedrnatih besedah orisal obupni položaj, v katerem se delavstvo nahaja.
Predlagal je resolucijo, ki se glasi:
Jeseniško delavstvo zbrano' rta shodu dne 28. febr. najodločneje protestira proti ponovni podražitvi vseh potrebščin osobito proti najnovejši podražitvi mesa.
Delavstvo že dosedaj ni bilo v stanu si nabaviti potrebno množino jedil, uiti toliko, da st ohrani svojo delazmožnost Ponovna podražitev pa mu tudi zasilno oskrbo popolnoma onetnogočuje. Vlada, ki je Pritrdila podražitvi mesa, naj bi tudj skrbela za to, da se delavske plače urode tako, da bodo delavci vsaj mogli izhajati
Naraščajoča draginja sfil delavstvo v obup, vsi e d česar bo imela tudi država škodo, ker ta brez delavstva tudi nc bo mogla izhajati.
K predlagani resoluciji je govoril še s. Košir, na kar je bila ta soglasno sprejeta.
Na to je doba besedo cent. tajnft s. Svetek, ki je v obširnem govoru utemeljeval borbo za eksistenčni minimum.
Predlagal jc dodatek k sprejeti resolu-oiii, k* se glasi;
Kovinarji na Jesenicah zbrani na protestnem shodu proti najnovejši podražitvi mesa ugotavljajo:
1. Plače kovinarjev v Sloveniji zdalc-ka ne dosegajo eksistenčnega nrinima.
K 2i vij bitske potrebščine ao se od L 1914. pa do februarja 1. 1921. podražile za 2500 odstotkov, to Je 25 ltratno,
Ako je 5 članska družina Izhajala pred vojno s 5 K. dnevne plače, bi se morala ta plača pri današnji draginji zvišati tudi 25 krak Navedena goJa dejstva kažojo, da vsaka plača izpod 125 K dnevno, delavcu in njegovi družini ne jamči obstoja.
2. Na shodu zbrani se zavedamo, da toapHailzem niti v poraženih niti v zmagovitih deželah ni voč v stanu odpraviti anarhijo v gospodarstvu, ki Je posledica kapitalistične svetovne vojne.
3. Delavci v zmagovitih, kakor oni v poraženih deželah so v svetovni vojni Izgubili še one dobrine, katere so pred vojno posedovali.
Kapitalizem po vsem svetu skuša, poslužujoč se gospodarske iu politične moči, z najreakoijonarnejšhni odredbami mediti svode profitarsko gospodarstvo, to pa pred vsem na račun delavskih plač in socljalnih pridobitev.
4. Ta recept mednarodnega kapitalizma, pa anarhijo le še povečuje, ter vedno težje ogroža obstoj mednarodnega preleta rijata.
Poleg tega pa grozi kapitalistična reakcija, da uprizori nove krvave konflikte, ki bi pomenHI katastrofo človeštva.
5. Shod poziva v*e delavstvo v Sloveniji in Jugoslaviji, da se potom enotnih strokovnih organizacij postavi energično v bran naskakujočemu kapitalizmu.
6. Najenergičneje zahtevamo, da cent. vlada nemudoma ustavi preganjanje strokovnih organi®**, preganjanim sodrugom pa pošiljamo bratski pozdrav In ponovno zatrdilo naše solidarnosti.
Ta dodatek k resoluciji je bil soglasno to z odobravanjem sprejet.
Nato sta govorila še ss. Jeran Davorin in Smolej Janko o potrebi Izobrazbe.
Shod je pokazal, da bodo Jeseniški kovinarji energično branlLl svoie pravico.
Vestnik Svobode.
Pevci! Pevski zbor »Svobode« Ima va-Jo v petek ob pol 8. zvečer v šel. ul. Pri dejo naj vsi, ki so se kdaj javili In vpisali. Kdor ne pride, se izključi, če ne more do-voljuo utemeljevati svoje odsotnost!! Treba nam Je discipliniranega zbora ln člani, ki se svojih dolžnosti ne zavedajo, ne spadajo med nas! Le na ta način bomo lahko korakali m poti do popolnosti. — Novi člani se še vedno sprejemajo, na kar opozarjamo vse naše delavstvo.
Ženski telovadni odsek Splošno delavske zveze »Svobode« prične s telovadbo v pondeijek ob 7. url zvečer v realki. Vse tiste, ki so se priglasile, kakor tudi one, k! žele telovadi tl, prosimo, da pridejo ob določeni url. — Spl. del. zveza »Svoboda«, Podružnica Ljubljana.
Sestanek igralcev nogometnega športnega kluba se vrši v soboto ob 7. zvečer v društvenih prostorih Svobode, Udeležba dolžnost! Tajnik,
Po svatu.
— Tipografski štrajk v Budimpešti
skušajo lastniki tovarn z vladno pomočjo zatreti. Vlada je pripomogla, da Izhajata v Budimpešti dva lista, »Pesti Hirek« in »Reggell Hirek«. V prvi številki jc uvodnik ki pravi, češ da tipogTafi ne štrajkajo vsi od zahtev gmotnega značaja, temveč da je baje njihov štrajk le prvi korak k novemu političnemu preobratu. Lastniki tiskam so sklenili, da ne ugode zahtevam tipografov. — Tako torej dela vlada krščanskih sovi« Jaicev z delavci! Zopet lop praktičen nauk vsem bralcem ljubljanskega »Novega časa«!
— Zdravilo proti sllnovki. Vodja Pasteurjevega zavoda dr. Roux je naznanil francoski akademiji, da je našel zdravila proti slinavki in parkljevki.
— Pogorela tvornica. Iz Honkonga prihaja vest, da je pogorela pirotehnična tvor-niča v Kaulungu. Mrtvih je sto oseb, ponaj« več ženskih in otrok.
•— Nesreča na morju. Pred Panamskim prekopom sta zadela skupaj parnik »Inventar« in ameriški rušilec »Wocaley«. Rušilec ae je potop*. En mož je mrtev, 15. Jih pogrešajo, 112 pa so jth rešllt.
— Sultan n| več poglavar mohamedanske cerkve. Iz Carigrada poiročajo, da le izlamsld kongres v Stvasu (Anatolija) od« stavi turškega sultana kot kalifa alf poglavarja mohamedanske cerkve In Izvodil na njegovo mesto njegovega brata Emirja Fcisala. Na kongresu Je bilo 8000 zastopnikov [z vseh mohamedanskih krajev. Sol« tan je bfl odstavljen vsled obtožbe, da Je pristaš Anglije. Kogres je obsodil angleško nadvlado v Egiptu, Indiji, Palestini ln Me« zopotamiji in pozval vse Marnske vemike( da se dvignejo z orožjem v roki proti Ve* Hki Britaniji.
Vabilo
na
L ref« sHri lis
Pm IM« pekarne 1 Piani
vp, x. s o. a«
ki bo
▼ četrtek 10. marca 1021
ob pol 8. uri zvečer v prostorih »Nakupovalne zadruge", Aleksandrova cesta 5.
Dnevni red:
1. Poročilo pripravljalnega odbora.
2. Volitev načelstva.
3. Volitev nadzorstva.
4. Pristop k Zvezi gospodarskih zadrug.
Natelatvo.
Dopisi.
Celje. Mtaisterijalna komisija v cinkor« ni. V petek Je prispela posebna minlstcetal* na komisija v Celje, da preišče po nalog«
ministra za šume i« rudnike vsled hrtor* vencije s. Antona Kristana razmere v čakrami. Komisija je obstojala h sledečih gospodov: gen. direktor rudnikov dr. Antulo, načelnik I. razr. Senekovič, dvorni svetnik inž. M. Pirnat, rudarski nadsvetnik vseuČ, prof. Kropač, rud. nadkomlsaT Močnik in predstojnik cinkarne Baebler. V komisijo je bil po nalogu ministra pozvaia tudi posl. s« Ant Kristan. — Strok, tajnik Leskovšek je min. komisiji predstavil zaupnike cinkarn!« škega delavstva, ki so predložili spomenico, v kater se zahteva preklic odpovedi ali pa dopust s polovično plačo onim, ki M ne mogli dobiti dela, dalje upokojene de« lavce se naj še enkrat preišče Iu sc re* nesposobne vpokojt, drugim pa dovoti enak večmesečni dopust in slednjič naj se obral reorganizira, da bo zopet obratoval. Kon5« no predlaga resolucija, da se delavstvo vra« ča po službenih letih ln neposedujočl sporazumno z zaupniki, To resolucijo smo f.e Itak objavili pred nekaj dnevi Komisija 'e po daljši debati sklenila priporočiti rnnlstr« za rudnike in gozde, da se zahtevam delavstva ugodi. Mesto polovične plače naj se na dopustu nahajajočim izplačuje znesek, ki pripade kot največ ji za upokojence z vsemi dokladami.
Komisija je tudi naročila, da se izdelajo vsi potrebni načrti, da se cinkarna zopef vpostav! v polno obratovanje. Dvorni svet« pik inž. JA. Pirnat je obrazložil v daljšem elaboratu: kaij je nainujneiše — in njegov! predlogi so se soglasno odobrili.
Upanje je. da začne v dogledni dobi zopot živahno delo v celjkl cinkarni.
Šmarje pri Sevnici. »Nova Pravda« St,
6.	prinaša dopis, v katerem hoče potek zadnjega tukajšnjega narodno-socijahieua shoda nad vse olepšati. V resnici le bila pa stvaT vsa drugačna. Ker »Nova Pravda« trdi, češ, da so socijalni demokrati tovarniški uradniki vsled kritike razmer v tovarni smatrali za potrebno, da stopijo v obrambo za svoje gospodarje, povemo, da ni šlo tx nobeno obrambo gospodarjev, temveč šlo je le edino za to, da se resnica ne tepta, kakor je to pri gospodih narodnih socijal-eih navada. Da je NSS tukajšnjemu delavstvu v resnici s svojim »spretnim« vod« 6tvom že precej škodovala, tog« on ni potrebno ponovno navajati, ker Jc ?ač že vsakemu narodnemu socialen krte? tsd*
Dnevna
Neprijeten tiskovni pogrešek. Zagrebška »Narodna politika je 1. tar. objavila Izjavo slovenskih kulturnih delavcev za avtonomijo z vsemi podpisi kakor sledi: . . . Debeljak Anton, pisac, Dr. Detela Fran, pi-sac, Erjavec Fran, policista ... itd,
Stanovanja v barakah silno podražena. Pišejo nam: Državni stanovanjski urad kot upravitelj državnih stanovanjskih barak v Spodnji Šiški in drugod jc zvišal stanarino tako, da bodo odslej plačevali oni, ki stanujejo v sobi, ki Je ob enem kuhinja, 50 K mesečno, oni, ki Imajo eno sobo ln kuhinjo bodo plačevali po 100 kron mesečno; za dve sobi s kuhinjo je 180 K, za tri sobe s kuhinjo 200 kron. Gostaščlna ln večja poraba vode pa v trii zneskih nista zapopa-deni; oboje bo stanovanjski urad še na-knadno določi Ako katera stranka n! zadovoljna z novo povišano stanarino, se ji bo stanovanje odpovedalo, ker — tako pravi stanovanjski urad — stanovanja v barakah ne ščiti naredba o varstvo najemnikov z dne 20. okt. 1918 št. 382, ker so bile postavljene po — tri nared bi, kar seveda ni res, Te barake so stale že več let pred 20. okt. 1918, ker Jih je postavila leta 1915 vojna komanda. V 1. 1919 so se le preuredila. — Novost je ki malo čudno je, da je stanovanski urad zvišal njemu podrejena stanovanja precej več kot za 60 odstotkov. Poverjeništvo za socljalno skrb ima sedaj bosedo. — K tej notici, ki nam je došla Iz krogov prizadetih, poročamo, da je posl. s. Kristan Anton tozadevno že interveniral pr! poverjeniku g. A. Ribnikarju, ki je obljubi, da preišče in ukrene vse potrebno v varstvo najemnikov.
Stavbena družba d. d. odpravila stanovanjsko bedo. Včeraj ponoči med 24. In I. uro se je porušil 15 cm debeli ločilni zid v novi stavbi Jadranske banke v Pražakovl ulici. Zid je segal skozi tri etaže in ni imel temelja, temveč je stal v kleti na guriL V
I.	nadstropju je M ujet po železnem nosilcu (Konstrukcija je bila po stavbenem redu pravilna). Vzrok porušenja je slaba izvršitev, ker je gradeče podjetje t. j. Stavbena družba d. d. preje »Krainische BaugeseU-schaft<-, Jd Je za silo nacionalizirana, uporabljala menda slabo opeko ln še slabšo malto. Vsled porušenja navednega zidu Je precej trpelo tudi zunanje zidovje, ter morajo biti prihodnji stanovalci navedenih stavb pripravljeni, da se rušenje prične nadaljevati že vsled vožnje tovornih autotno-bflov. Prebivalci stolnega mesta Ljubljane imajo pač pravico zahtevati od mestnega magistrata, da gradeče se stavbe nadzoruje in da ne dovoli, da stavbene družbe ogrožajo s svojim nemarnim ln nestrokovnja-škbn delom življenje mirnih sosedov oziroma pasantov.
Zamenjava 20 dinarskih bankovcev. Zamenjava bank. po 20 din (80 kron), ki je bila odrejena kot posledica tega, da se je pojavila cela vr-sia dobro uspelih falzifikatov, se izvrši nemara še pred določenim rokom. Po zadnjem obvestilu Narodne banke v Beogradu je bilo posameznim podružnicam izročenih v zameno samo prošli mesec za 159 milijonov dinarjev. Ker menijo, da je teh novčanic v prometu skupno za 170 milijonov dinarjev, jih ostane tedaj v prometu le še 11 milijonov dinarjev. Zadnji falzifikati so bili najbolje izvedeni tako, da jih ni bilo mogoče spoznati s prostim očesom, temveč sc jih podvrgli kemični analizi.
Zopet; zabranjeni listi. Minister za notranje stvari je zabranil koroškim listom »Kdrntner Lands-mannschaft«, »Koroška domovina«, •n »Kiirntner Tagespost« ki izhajajo v Celovcu, oz. zadnji v Beljaku, razpečavanje in razširjanje v naši državi. ker pišejo neprijateljsko o naših odnošajih in s tem slabijo ugled države
Ljudsko štetje v Jugoslaviji, Ljudsko štetje z dne 31. Januarja tl. izkazuje, da je največje mesto v Jugoslaviji Subotica, s 118.000 prebivalci, za tem pride Beograd s 110319 prebivalci, Zagreb s 108.338 prebivalci, Sarajevo z 58.000 prebivalci, Ljubljana s 53.072, Maribor 30.739, Mostar 16.463 prebivalci. (V Zagrebu so našteli 8364 Slovencev.) — Rezultati štetja iv mestih
kronika.
Bit olj. Skoplje, Osijek, Niš in Sušak še niso znani.
V	ptujskem okraju je Izid ljudskega štetja sledeči: prebivalstva 85.946, od teh 40 tisoč 479 moških in 45.467 ženskih; 82.04S Slovencev, 773 Srbohrvatov, 1291 drugih Slovanov, 1634 Nemcev, 32 Italijanov, 23 Madžarov, 28 Arnavtov, 52 pripadnikov drugih narodnosti.
Tretja največja občina v Sloveniji Je Trbovlje, kjer so našteAl 16.042 prebivalcev, izmed katerih je 8679 moških in 7363 žensk.
Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani.
Prijatelj nam piše: Ob večernih urah, posebno pa od 6. do 7. ure zvečer je na glavni pošti pri oddajanju priporočenih in ekspresnih pisem vedno velik naval, ker ob zaključku dnevnega dela v pisarnah dona-šalo ljudje silno mnogo pošte, da jo oddajo. Seveda se morajo vsled tega, ker sta za sprejemanje pisem nastavljeni lo dve osebi, ljudje nastavljati in čakati časih po tri četrt ure, predno pridejo na vrsto. Tudi prepirov, neljubih opazk in prerivanja je vedno dovolj. Vsled toga mislimo, da bi poštno ravnateljstvo zelo ustreglo javnosti, kakor tudi poštnim uslužbencem samim, da bi v času od 6. do 7. ure zvečer nastavilo za sprejmanje priporočenih in ekspresnih pisem na glavni pošti vsaj še eno delovno moč.
Zvišanje brivskih tarif. Dne 28. februarja so brivski mojstri sklenili zvišati z včerajšnjim dnevom brivske tarife za 50 odstotkov. Tako bo veljalo sedaj raziranje 6 K (prej 4 K) in striženje las 8 K (prej 6 kron.) Zvišanje so skl mili na zahtevo brivskih pomočnikov po zvišanju pJač. Da bi pa pomočnike čim bolj priščipnili, so brivski mojstri na seji sklenili, da jim naznanijo, da se niso zedinili glede njihovih zahtev ln da Jim »milostno« zvišajo tedensko plačo za 25 K. Ker pomočniki ne pristanejo na ta njihov predlog, bodo v petek na sp'1 sklepali o svojih mitumalmh zahtevah Ker je zelo dvomljivo, da bi mojstri pristali na zahteve organizacije brivskih pomočnikov' kljub velikemu zvišanju brivskega tarifa, lahko pričakujemo za prihod<\ii teden stavko brivcev. Da so pa zahteve brivskih pomočnikov upravičene v sedanji rastoči draginji, bo vsak pošten in objektiven človek mjrai priznati.
Minister za šume in rude je odtočil, da se plačuje rudarjem v vseh državnih rudnikih podeg navadne plače še posebna nagrada za zvišanje produkcije premoga
Izplačevanje ujetnlških pristojbin. Glasom predsedstva delgacije 'ministrstva financ v Ljubljani je Izplačevanje ujetni-ških pristojbin ustavljeno. Vsled tega se naj nadaljnje vpošlljande tozadevnih prošenj, za katere so evidenčni listi že predloženi, opusti. Za vse iz ujetništva se vračajoče pa se naj evidenčni Usti tudi še nadalje Izgotavljajo od občinskih uradov in pošiljajo »Vojaški intendanci za Slovenijo«, da bodo za slučaj, če sc izplačevanje uietnl-ških pristojbin zopet dovoJi, za nakazovanje pripravljeni.
pokojnine učiteljskih vdov. Regent je podpisal naredbo o pokojninah učiteljskih vdov in sirot. Po tej naredbi se odstotki vlaganja v fond zvišujejo v sorazmerju s sedanjimi plačami.
Za slepe. Podporno društvo slepih v Ljubljani naproša vljudno vse župne in občinsko urade v Sloveniji, da blagovolijo poslati zapisnik vseli slepih, ki spadajo v njihovo področje. Ta zapisnik naj bi obsegal: Ime in priimek, starost ln rojstni kraj, pristojna občina hi sedanje bivališče, ali je ■vojni ali civilni slepi oziroma slepa, in v kakšnih gmotnih razmerah se nahaja. Ker je to za ve slepe celo važno in izključno njim v korist, da društvo za nje izve in z njimi tako pride v stik, se nadejamo, da p. n. naiprošen! ustrežejo želji društva Jn mu po možnosti ugode. Podporno društvo slepih v Ljbljani ima dne 4. aprila tl. svoj redni občni zbor, zatorej uljudno prosi, da bi vsaj do 25. marca t. I. prejelo zgoraj navedene podatke o slepih. Naslov. Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12.
Vpošljite zaostalo naročnino za »NAPREJ**, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi.
S Iran 4.
NAPREJ.
Stev, 50.
našim so-iiusioni dobro znano. Dokazov za
io 'c gospodom od NSS v dopisu »Nove pravde« neimenovani socijalni demokrat gotovo zadosti povedal. Seveda je stvar poslanca 2. Brandnerja kakor tudi neka) njegovih poželjivih narodnih socialcev, Hi so bili zraven, spravila v veliko zadrego. Gospod Brandner se je seve hotel tudi topot iz zadrese izvleci na Škodo delav-ccv, da »je bil on in njegova NSS o raz-tJicirah v tovarni slabo informirana.* Da da, dokler se bo gospod poslanec Brandner »rnfomiraU le od strokovnjakov Perca fn Kočnerja in še od kakega takega ttovari-ša«, ki so od nekaterih sevniških mogtcev pridobljeni, se ga pa5 ie more smatrati za Človeka, ki v prid delavstva kaj doseže
Koče. V četrtek dne 17. iebr so hoteli narodni socialisti imeti shod v gostilni Pri-Stemika na kolodvoru. Prišel je pa v isto sostilno naš poslanec s. Kisovar, ter se •predstavil govorniku, misleč, da je tudi ta socialni demokrat, na kar je možu pogum upadel, da jo je odkuril proti Mariboru, da-sl mu ic s. Kisovar prigovarjal, naj ostane. Poslanec ie potem predavaj o delavskih razmerah in pomenu organizacije, kar ie zlasti zanimalo lesne delavce iz naše tovarne (Prepojiinice), kjer so silno nizke plače Jn bi že bil čas, da se dvignejo. Ob deseturnem delu na dan zaslužijo delavci le 32 kron dnevno. Sicer pa bomo o tem govoril Se več o priiiki.
Celje. Narodni socialisti so pričeli novo taktiko. Ustanavljajo si takozvano »avantgardo*, ki bo imela svoje središče pri jn2-ni železnici na postaji. Kaj bi tudi ne, vsaj je tam natflažje organizirati, kar zadostuje obljuba, da postane vsak *Zvezar« pod-uradnik. V to svrho so pridobili za svojo
organizacijo nekega KjSN*, bivšega aReichs-bandlerja«, pozneje divjega komunista kot člana. Ker je Knez tudi član 2e>le:a:iča;rskc godbe, računalo najjbrže Zveaaiii na kakšen preobrat pri godbi, Železničar)! sodni-gi, pozor!
V	Ptulu se je vršil v nedeljo dne 20. t. m. občni zbor politične organizacije na katerem se je organizacijo zopet oživelo. Izvolilo se je nov odbor, kateri se bode brez dvoma zavedal važnosti organizacije in gledail na to, da se število članstva zviša. Sklepi občnega zbora so: Sej udeleživa ti se }e dolžnost in kdor se ne udeleži izmed odbornikov seje, ne da bi se opravičil, plača globo 10 K v prid organizacije. Isto tako plačajo zaupniki ki pri blagajniku ne odračunajo do 10. prih. meseca globo 5 kron v prid organizacije. ■
Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
V	časopisju čitamo, da je belgrajska vlada sklenila, da se bodo vršile občinske volitve v Sloveniji na podlagi volilnih imenikov za volitve v konstituanto. Ce se bodo vršile občinske volitve aprila meseca, bi bila doba med volitvami v konstituanto in občinskimi celih šest mesecev. Na ta način bi prišli ob volilno pravico oni, ki so med tem časom postali polnoletni. Že zaradi tega je ta sklep krivičen, če pa pomislimo, da je bilo pri zadnjih volitvah v konstituanto izpuščenih iz volilnega imenika nebrojno volilcev, bi tudi ti, če ostane pri gori omenjenem sklepu, bili zopet opeharjeni. Da naši župani »znajo« sestavljati volilne Imenike, smo se prepričali pri zadnjih volitvah. V naši občini na pr. je bil Ime-
nik tako točno sestavljen, da je bilo Izpuščenih cela vrsta volilcev, ki so pristaši županove stranke. V naših pristaših niti ne govorimo. Na dan volitev je naš zaupnik konstatiral, da je prišlo na volišče petindvajset naših volilcev, ki pa niso mogli glasovati, ker niso bili vpisani. Reklamirati ni bilo mogoče, ker nismo nič izvedeli, kdaj je bil imenik razpoložen. In vzlic temu, da smo poslali našega zaupnika štirikrat k županu, nismo mogli priti do imenika, ker dvakrat je župan rekef, 'da nima še imenika, češ, da ga je poslal sodi-.šču, ker je »nekaj manjkalo«, dvakrat pa ni bilo gospoda »rihterja« doma. Tako se je seveda godilo povsod in če ostane pri sklepu naše vlade, bo prišlo zopet veliko število volilcev ob volilno pravico. Zato zahtevamo od vlade, da ta sklep revidira. Če že noče skleniti, da se sestavijo za občinske volitve novi imeniki, naj sklene, da se morajo stari imeniki temeljito izpopolniti. Od politične oblasti pa zahtevamo, naj »župane« v ptujskem okraju pouči, kako se imeniki sestavljajo in kaj je njih dolžnost v volilni dobi.
To in eno.
4 Raziskavanje v neznani Sahari. Francoska vojaška ekspedicija je preiskala pas puščave širok do 1150 km, ki sipaja Alžirsko s francoskimi kolonijami v zapadnl Afriki. Podjetja sta se udeležila dva mala vojaška oddelka, ki sta se podala iz različnih strani na pot. Prvi odelek je zapustil Tabelbala v
alžirskem okraj«, drugi pa Akarsanso v francoskem Maroku. Po dogovoru bi se morala srečati oba oddelka v puščavi na sredi pota. Načrt so strogo tevedli in o Božiču sta se sešla oba oddelka na prostoru, kjer je bilo določeno. Drugi oddelek je zapustil Rellavnjo na koncu puščave dne 5. decembra in je dospel — prehodivši 480 km — v oazo S Mcercb. Odtod je poslal stražo v bližnjo oa/zo El Ksoib, kjer sc Je že nahajal alžirski oddelek.
* Originalno »Poslano«. V ameriškem listu »Prosveta« čitamo tale prav originalen razglas: »Naznanim vsem rojakom širom Amerike, da jo ie moja žena popihala dne 29. decembra 1920. Njeno samsko ime je bilo Marija Mavsar. Omožila se je z Janezom Mešnikom in imela njegovo ime le 2 meseca in potem si je nadela zopet svoje prvo ime in je odpotovala z dvema »fantoma«. T:dcu od njiju se imenuje Jurij Hoffman in je Litvinec po rodu. Ta ji je pisal več pisem, v katerih jo imenuje svojo ljubo ženko in sebe za njenega moža. Obvestil je nekega dne svoje znance in njo. naj pridejo na postajo v Pittsburg, pa če tudi naj stane 300 dolarjev. Njega se lahko pozna, ker nosi naočnike. Nadalje je dobila brzojav tudi od drugega >fanta«, da naj hitro pride k njemu.
Ta je pa Španec. Lahko se ga spozna, ker je zelo črne polti. Njegovo ime je John Nieto. Ljubimca sta oba prejemala njene odgovore. Ženska je zelo pogumna, ker se je podala naenkrat z (fVerna. Želim jo obvestiti. da nazaj k meni ni treba hoditi, ker nimam več prostora zanjo. Velike svote mi ni odnesla, ker ni mogla do nje. Žalujem tudi ne po nji, ker kuhati sem si moral sam, ko je bila še ona pri tneni in tako si moram tudi sedaj, ko je odšla. Torej malo izgube! Rojaki, varujte se te Pikaste ptice, ki visoko leti, pa se tudi nepoznanih »fantov« prav nič ne boji. — Janez Meršnik.«
Ste nreveč ohčmliivl za mrzil ?ra!t? Vsakovrstne bolečine se ta-kni noiav!ia'o? Slabost? Oi. kako tu uhiažnMo bolečine in utrniiek)	telo
masaže s Fellerievim nravim Elza-fiuidotn! 6 dvoinatih a!i 2 veliki šne-cfalni steklenici 42 K. Državna trošarina rsnsebei
Potreboval! bo odvainioee želodec okrenčutoče sredstvo? Poslu-žite se le Fellerievih nravih Elza-krocliic! 6 škatliic 18 K. — Omot in poštnina r.n«ebe» a nniceno’C	Eu-
sren V Feller. Stubica douia. ESsa tre št 252 Hrvatska	F.	(7)
Raznašalko za Vič
ta kol spre/me uprava Nsprti-a.
Priporoča se tvrdk
Vetoma garancija.
. Josip Peteline,
I	9	p	“
Petra
St. 7.
Ljubljana,
Popravila se sprejemajo.
edina tovarniška zaloga
ilvatnili strojev v vseh oprenrah, materi jal in Izvriba pred-
vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-ftflttll larancija I Sterne, Igle, Olje na drobno in debelo. Vet Mia gVtttijl!
 — Ugodni plačilni pogoji.	-..z
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
te je otvorila.
Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
fo
se sprejme za fino malo delo; plačal, razred. Karl <3016, Zelena Jama 129, Ljubljana.
3BE
Otvoril sem novo
briito i (ii
CZE
Hi Mn osli iti
i
Organiziranemu delavstvu n priporočam se obilen obisk«
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Piva totofta tarna i mm
Ante Korenjak In drug pri Sv. Barbari v Haložah.
Banka lamaiiloa Klani.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršu.em to2no, solidno in po konkurenčnih cenah. Se priporočam s odličnim *po8tovanjcm
lf.SeMai. nankiBitiiler. UB&Qaiia.
Pot v Rolno de lino 10.
Ključavničarski
vajenec,
zdrav in močen, z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme pri mojstru Stanislav Schmid, Strafi (Štajersko). Prehrana In stano-
n vanje isiotam.
f
!
Reflektira se samo na take moči, ki so bile zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neože njeni reflek-j:	tanti	naj	poSljejo	svoje	ponudbe	::
ESE
32:
Dobre krolaSke
!l Mm IM|p°® *"lk e
IVAN ZELEZNIK.IJo«.Hojina, ilikuiin.iitim 1
rudniškemu vodstvu v Kočevju.
Sveže telečje meso
od 50 telet po 23 do 24 K za ks
prodajalo se bo v četrtek 3. t m. popoldne v Šolskem drevoredu na Predovičevf, Smo-ljanovi in Krašovčevi stolnici.
■■■■■■■■■■H ■■■■■■■■*■■■
Tovarna Barva
vsakovrstno - -.........blago.
NaiveCJa zaloga
. • •
.IB
;l
Tvrdka J. DOLENC«
Ljubljane, Millerjeve ulice Sl. 9
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-vam po najsolidnejžih in nizkih cenah.
Kemično čisti obleke.
t
ovratnike,zape-
Ljubljana, Poljanski nasip 4. orviiunna 8tniee in srajce. Podružnica: sselenbnrgovaul.3. j—----------------------------
Podružnice:
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ul. 38	Glavni	trg	št.	39.
iiiiiiniin ■■■■■■■■■■■■
1
rcgfstrov&na zstfrvsa z emeieno zavezo
sprejema hranilne IflCfie VBak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
Fentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitolizirajo polletno. "Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovora. F>CrS>QiKla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
~ Edini, res delavski denarni zavod.
(vpUene zadruga a omajanim poroltvom)
sprejema
hranilne vloge, ki iib obieitaji po 4#lo.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1083 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež.........................K 41.647*42
Društveni sklad ..•••• ^ 30.939 43 Blagovni promet » leto Je znašal K 2,329.207 94.
Clan postane Uhko vsak, kdor plača vstopnino K 2*80 in delež K 40—.
pisarna v Zagorju lltv. M-
MS
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
 - Tegetthoffova ulica 11	—
Podružnici: MURSKA - SOBOTA in V E Ll K O V E C
prevzema denarne vloge in iz-vrštije vsakovrstne bančne posle
- - pod naju£ 0dnejžimi^p0|0ji^^
'rOaiatdU Iv^a Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Utirani.
lOdKovorni urednik; .lak, Vehovce«,