Mladinski novičar
šala tili slutnJH? V K. ju iz vrst ufenccv pobrala španska bolezen pridnega-fantiča in mu izkop"!a proz^odnji gmb. Gospod katehet se ga je spomnil pri urj kršfcanskega nauka in ga priporoču inoHtvi sonCencev, >Kdo neki bo zdaj prvi med vami, Iti ga bo Hog poklicali'< — je pristavil z vso resnosljo skrbni vcro-učitelj. Kar v naglici. brez ipien*isleA;a, skoci kvišku živahen dečpk in zaklfe v mladostni lahkomišljeiiosti: >Jaz. g»spotl kaieiiet!« — >VswIi se in nikar se ne nor^nj!« gu /avrne duhovni vzgojitclj. In kaj je biJo! Čez <iva tedua se je dizni Fantič pri igri ranil na kolenu. TNoga je jcia otekati, bolečine so ras-tle. Cez tlva dni je bil fantič mrlič. Zasirupjjenje krvi je bilo vzrok nenndne smrti. Znabiti je knet deček le ncka;ko slutajo?
Z medvedom se ni šaliti. Oh Re»u v Pfalci so pripeljali ci^ani v vas tudi medvecla, ki je zjial plesati. To je bilo veselja ined niladino! Neki dct-efc je hotel modveda tiialo pogladiti. Metlved pa ne pozna Šale. šavsnil je po dc^korein <J>razu, da je bil naenkrat v*l*s krvav. knel bo zdaj deček vse življenje razdrapan ohraz, Za nebesa mu to ne bo skodovalo. a medveuove muhc si ix> dobro /.apomnil.
Le eno... Katehet ponavlja v šoli in izprašuje uČencc o zaJtramentu svete pokore. VpraŠanjp; >Kaj naj storimo, da vredno prejmenio zakrainent svete po-kore?« — je bilo takoj povoljno rešeno. (Najproj prosinio svetepa Dnha pomoči in potPm po vrsti opravimo jjct refi: izpraševanje vesti, kesanje. trdni sklep. spove<l, zadoščevanje.) — >Zdaj pa vprašanje. iki je potl«bnr>, pa ga s t«m besediloaii m v "' katekizmn,« nftdaljujc ^ospod kaiehet: »KoUko reri je potrebnihv da vredno prej-men» zakrarneut presvetega Resnjefja Telesa?* ., . Vse tiho. Kmalu pa dvigne skromno dokletce roko in pravi: »Samo ena roč jc |K>trt*bnn: ti^io srcp.< — Ali se ni prnvilno in  iočnn odrezain?