VELIKA PROPAGANDA ZA NEMŠKEGA KAJZERJA CELO REAKCIJONARNI USTI NOČEJO VILJEMA KOT SVOJEGA BODOČEGA MONARHA. — JUNKERJI POSTAJAJO Z VSAKIM DNEM BOLJ DBZNL Berlin, Nemrija, 23. januarja. — Včeraj je bil rojstni dan prej-injtgt kaj/. rja. ki dajal v prejšnjih .'asih povod za orgije navi-il»'zne/a patriotizma, bizantinstva in proslavljanja moža iz Potsda-mu. l . jirav j«> dane« Viljem bejnuiec na llolandskem. j«r vendar še w.lno najti veliko število podanikov, ki sicer niso dvijmili niti ene- prvi a, \ obrambo monarhije pred dvemi leti, ki pa vendar pijejo ji.. l ra v je kajzrrja 'er pošiljajo slednjemu brzojavke, v katerih mu „ .i*_-*»?;ivl jii.y» svojo neomajano zvestobo ter zagotavljajo, da bodo pi!i«.k»* volitve, ki we bodo vršile naslednji mese«, pokazale, da nem-jški narisi if iti pozabil svojega mojstra. Tudi pred dvemi leti in enim letcm se je ta rojstni dan slavilo, a bolj na -krivnein. Letos pa kažejo juukerji zopet svojo običajno 111 iramnopt in brezobzirnost ter so sklenili vprizoriti javen volilni 1 »tv«r monarhije ter povratek Hohenzolelrncev, kajti v tem < l>staja praktičui program obeh reakcionarnih strank, namreč Nem-;k<- ljudske stranke in \ewike narodne ljudske stranke. Čeprav za-i. utavijajo ofieijelni voditelji obeh teh strank javnosti vsak dan, da l e želijo nobene izpremembe v nemški ustavi, razven potom postavnih sredstev in čeprav je to mojroče pošteno mišljenje treznomislečih članov teh jlveh strank, bi bilo zavrženo dejstvo, kot je bila naprimer K ippova ustaja, zapletlo v državljansko vojno, ki je v resnici edina stvar, katere se monarhisti najbolj boje, ker vedo. da ne morejo zmagati proti pretežni večini nemškega naroda, ki bi v takem slučaju vstal ter branil republiko kljub sedanjemu razpoloženju izmuče-i:osti in apatije. Soglasno z najbolj izvedenimi opazovalci političnega položaja je treba računati s precejšnjim ojačeniem skrajne desnice, to je Nemške narodne ljudske stranke, dočim bo mogoče druga reakcionarna stranka, Nemška ljudska stranka, izgubila par sedežev, a ne toliko, da bi se nevtraliziralo učinek pridobitev posestrimske stranke. — Za to je najti dva vzroka, — je pojasnil dr. Otto Muschke, urednik Berliner Volkszeitung poročevalcu neAvvorškega Times. — Prvič je bilo vino Nemške ljudske stranke precej pomešano z vodo v sled sovdeležhe stranke v zvezni vladi, ki se je izkazala kot skajno neuspešna, kljub velikim obljubam, ki so bile dane volileem. Drugič 1 p raditega, ker je reakcionarno geslo: — Za monarhijo! — marsikatere vznemirijo. Treznomisleči člani, ki se boje, da bi dovcdlo to do državljanske vojne, »vare Nemško ljudsko stranko in tudi Koel-1'isehe Zeitung izjavlja: — Nehajte pesem.o Kyfhauserju in povrat-ku cesarske slave in ne budite upanj, ki morajo ostati za vedno neizpolnjena. Nemški pregovor pa pravi: — Kar je za enega človeka sova, je za drupega slavček. Isto geslo, ki redči vrste Nemške ljudske stranke, veča vrste po«e*trimskc stranke, »e bolj reakcionarne Nemške narodne ljudske stranke. — Tukaj je, kjer trpimo v»led svoje ljubezni do prostosti. Dali smo ženskam volilno pravico in ko jo bodo drugič izvajale, bodo številne ženske, ki so bile navdušene republikanke pri prvih volitvah, uporabile svoje glasove proti onim, ki so jim zagotovili emancipacijo. Kazredi. ki največ trp<* vsled sedaj obstoječih razmer, so manjši uradniki, ljudje s stalnimi dohodki in penzijonisti. — to so takozvani spodobni mali ljudje, kojih dohodki so bili v časih pred v« jno ravno zadostni, da so spodobno živeli, ki pa sedaj ne morejo izhajati s svojimi pla'nmi. Odgovornost za to naprtujejo monarhisti republiki. — Pod Viljemom so vas pIa«V ali penzije dobro podpirale. — iz-javljajo plačani agitatorji monarhistov, — in razven tega ste imeli ntslov ali pozicijo in naj je bila še tako skromna, ki je vzbujala re-»p« kt mas. Ta republika, ki vse izenači, pa vas je stavila v isto vr-'fo z mehaniki in navadnimi delavci, le tla so slednji boljše plačani kot str vi. ( e hočete, da se vrnejo dobri stari časi, glasujte za nas. — - Ta argument ne more prepričati nobenega možkega iz teh razredov, ki je trezno premotrU eelc stvar. Ženske, ki mogoče največ trpe vsled tako nanagloma izpremenjenih razmer, pa se bodo 1»* spominjale, da so nosile v časih preti vojno boljše obleke in da so boljša jrdle, ne da bi Iskala logično onih. ki so odgovorni za stiske, v katerih s»« nahajajo sedaj. Tako bo marsikaterega gospa tajnika, gospa poročnika in davkarja glasovala za one, ki ji kažejo vizije ho-ht-uzollernske slave ter pečene teletine v nedeljo. Pretežna večina žensk teh razredov bo glasovala za skrajno desnico, dočim se bo manjšina žensk obrnila proti skrajni komunistični levici, ki tudi daje nemogoče obljube, kot naprimer diktatorstvo proletarijata, ki bo vzelo bogatim vse ter dalo njim. — Kljub temu povečanju moči dveh neizogibnih skrajnih strank nimamo mi. člani srednjih strank, nobenega strahu, da bi se pola slili monarhisti vrhovne sile. Oni sami, kljub vsemu bahaštvu, se ničesar bolj ne boje kot tega. da vzamejo na svoja lastna ramena iz ključno odgovornost za nemško vlado, kajti brez vsake pomoči od j-t rani nevoljnih mas bi se kmalu pokazali kot popolno in smešno iz jalovljenje. Res je, da je naša armada sedaj skoro popolnoma mo-narhistična, a najti je dosti častnikov in mož, ki jasno vidijo, da je :iemogoče boriti se proti trem četrtinam prebivalstva, ki bi vstalo kot en mož, če bi bilo treba braniti republiko. Provocirane od reakcionarnega gesla: — Za monarhijo! — so vse druge stranke, eelo ka toliška centrum stranka, sprejele geslo: — V obrambo republike! — Prepričani smo, da si monarhisti ne bodo drznili izsiliti odločitve, tudi če bi priili iz volitev kot močna stranka. Že sedaj lahko rečem, da bo mel naslednji pruski parlament z vlado vred približno isti ustroj kot ga ima sedaj. Vsi reakcionarni listi, od Reichsbote pa do Lokal-Anzeiger, objavljajo dole članke, ki poveličujejo kajzerstvo. Kljub temu pa izjavljata Kreutz Zeitun in Deutsche Zeitung, da bi bila dinastija sicer dobrodošla na prestolu, da pa nihče ne mara povratka Viljema s&raega. Kljub temu pa naj bi imel pribežališče v Nemčiji. dev. _Delodajalcem zaenkrat še stvar najbrž odločila. — Rorpolo- AVSTRIJA NAJ BO - PAPEŠKA DRŽAVA AVSTRIJSKI KLERIKALCI HOČiJJO NAPRAVITI IZ AVSTRIJE PAPE&KO DRŽAVO. — POGAJANJA 2 VATIKANOM. — AVSTRIJA "NAJSTAREJŠA HČERKA CERKVE" flr-aAjipa poljska hiša ob ruski meji, pred katero prebivalci mirno čakajo svoje bodoče usode. KROJAČI SO SI SVESTI - DOSTOJANSTVA KOLIKO ODŠKODNINE BANDITI ZAHTEVAJO NAJ PLAČAJO NEMCI . VISOKO ODŠKODNINO PariS, Francija, 28. januarja. — Krščanska socijalna stranka v Avstriji skuša sedaj pospeševati načrt, soglasno s katerim naj bi majhna republika, ki predstavlja ostanke ponosne habsburške monarhije, postfda last katoliške cerkve. Avstrijski krščanski socijalci predstavljajo eno najmočnejših skupin v deželi V primeri z drugimi strankami so dobro organizirani. Močne skupine k-šcanskih socialistov jo najti tudi v Italiji, na Bavarskem, na Češkem in Madžarskem in dunajski voditelji skušajo stopiti v stik s temi elementi. Sedaj se baje pogajajo z Vatikanom v poskusu, da dobe privoljenje papeža, v katerem slučaju hočejo predložiti zadevo zavezniški konferenci ali pa svetu poslanikov. Argnmenti, katere navajajo krščanski socijalci, bo naslednji: — Avstrija je v svoji sedanji obliki sploh nemosroea. kajti državi je nemogoče imeti toliko dohodkov, da bi vodila deželo ter prehranjala narod. To je pripisovati dvema vzrokoma, namreč slabem razmerju med velikim glav. mestom ter majhnim ozemljem, in drugič sovražno sti sosednih narodov, ki je izraz tradicijonelnega sovraštva, vsled "esar je dunajskim industrijalcem nemogoče dobiti od njih surovine ter prodajati jim pozneje izdelano blago. Izza časa, ko se je Francija sprla z Vatikanom ter prekinila vse stike z njim, je zavzemala Avstrija stališče "najstarejše hčerke Cer-kve". Pretvorjenje avstrijske republike v papesko državo, bi uteši-lo željo, katere niso papeži nikdar opustili, da so namreč deležni male mere posvetne sile. Ob istem času, — se izjavlja,_pa bi tako iz- premebo z veseljem pozdravila večina prebivalstva avstrijske republike in prav posebno bolj stalni deli tega prebivalstva. (To je seveda fantastičen načrt, ki se ne bo nikdar uresničil, kajti papeži hočejo le Rim in okolico, zgodovinski Patrimnmnm St P*»tT-i in nii' drupepa. Če bi se zadovoljili s kakim druprim ozemljem, bi lahko ž ___davno dobili kak otok v Južnem morju, kjer bi lahko izvajali po- Krojaška industrija je last kroja- 6e tekom današnjega dne se bo Banditi zahtevajo $50,000 kot od- svetno oblast. Brez Rima si papeštva sploh ni mojroče m;s!iti in zara-*— '------1—- --------—51 kupnino za mlado žensko, katero dl tega je tudi načrt avstrijskih klerikalcev popolnoma neizvedljiv.) nočejo vzeti tovarn. žen je bolj optimistično. J oseph Sehlossberg, generalni tajnik Amalgamated Clothing Workers of America, je izjavil 15.000 članom organizacije na nekem zborovanju v New Yorku, da je industrija izdelovanja oblek njih last. Tekom svojih izvajanj je rekel: — Industrija je naša last Delodajalci imajo mogoče tvornice in orodje in toga jim nočemo vzeti. Vsaki "stih" ki ga napravimo. pa predstavlja nas mozeg in našo kri (!)! Mi ne bomo dovolili delodajalcem izjaviti, kje hočejo imeti svoje tvornice in kolike ur moramo delati. Mi hočemo sami dolomiti metode naše organi-z£eije. Delodajalci nalagajo v industrijo svoj denar, mi pa nalagamo svoje življenje in svojo mladost. Sklenili smo obdržati to, kar imamo danes ter doseči še so odvedli z njenega doma. Los Angeles, Cal., 28. januarja. O. S. Whitherell, mož Gladys ŽENSKE SO SE CMERILE, A TZREKT.F, SMRTNO OBSODBO. KONEC KRVOLOČNEGA VOLKA. več. Plamen orgorčenja gori vedno svetlejše v srcili krojačev. Tega požara ni mogoče pogasiti s tem, da se nastavi 800 stražnikov, zakotnih jezičnih dohtarjev ali če se uveljavi ustavna povelja. (To je vse lepo, a za ameriško delavsko stvar ni za to nobene liasni. Organizacija obstoji povečini iz ruskih Židov in tudi delodajalci so ruski Žid j-?, ki so bili nekoč prav tako strastni proletarci, ki pr. so pričeli izžemati in izsesavati svoje rojake, kakorhitro so si prihranili toliko denarja, da so lahko odprli majhno krojačnico. To je boj med Židi samimi, ki ne zanima splošne ameriške javnosti.) Važno za potnike. Valed Pariz, Francija, 23. januarja. Zastopniki Anglije, Itilije in Japonske, ki prisostvujejo sejam najvišjega zavezniškega sveta, stoje danes pred odločilnim dnevom, kot se je izrazil francoski ministrski predsednik Brian d. Nasprotujoči si nazori glede odškodnine, ki gredo daleč narazen prav posebno v slučaju Francije in An-j glije, so spravili razmotrivanja skoro na mrtvo točko ter je postalo očividno, da je prišel odločilni trenutek konference. Komitej, ki je dobil nalog, da stavi predloge glede svote, katero naj bi plačala Nemčija kot odškodnino in tudi glede načina plačevanja, je bil zaposlen pozno v noč, da pride do sklepa, ki bi bil sprejemljiv za vse člane sveta. Vsa znamenja pa kažejo, da ni prišlo do nobenega sporazuma, kajti danes zjutraj se je vršila nadaljna seja tega komiteja. Danes zjutraj je bilo opaziti nekaj optimizma, a listi se varujejo napovedati vnaprej rešitev trnje-' vega odškodninskega problema. Vsakdo se zaveda, da je bila poverjena komiteja, ki ma to zadevo v rokah, težka naloga. List Journal pravi: — V. dvanajstih urah naj izvrši komate j to, česar ni mogla odškodninska komisija zavezniških vlad izvršiti v teku 27 mesecev. Angleški ministrski predsednik Ljloyd George je- včeraj namignil, da najbrž ne bo mogoče rešiti odškodninskega vprašanja na sedanji konferenci. Vse. kar bo mogoče doseči, bo po njegovem mnenju to, da'se ugotovi svoto, katero naj plača Nemčija ter način plačevanja. Fozneje pa morajo priti skupaj zavezniški in nemški Whitherell, stare 23 let, ki je bila odvedena v torek, je našel pred vrat m i svoje hiše pismo, v-kate-rm se zahteva $50,000 za povra-j tek njegove žene. Sporočilo se glasi: ^ I — Vaša žena je na varnem. Ne bojte se ničesar. Pripravite 50 ti« -oč dolarjev v gotovini in kmalu boste culi o meni. Ne obvestite; niti policije, niti detektivov, kajti drugače je vse izgubljeno. Policija je vprizorila velik pogon, ki pa ni imel dosedaj nobenega uspeha. Sorodniki so se po-služili vseh sredstev, da rešijo uganko. Bogati oče odvedene, neki Kratz, je obiskal neko spiritist ovko ter dobil zagotovilo, da bo kmalu cul o svoji hčerki. Neki človek je baje slišal dva tujca, ki sta se nahajala v majhnem avtomobilu brez številke ter govorila na sumljiv način glede slučaja. Policije zasleduje sedaj ta "clue". Policija je opustila svoje prejšnjo teorijo, soglasno s katero je bilo odvedenje mlade žene ein O-svete. Policijski uradniki ne priznavajo sicer direktno, da pisal Seattle, Wash., 28. januarja. — Porota, obstoječa iz petih žensk in sedmih možkih, je potrebovala le 54 minnt, da je spoznala krivim dozdevnega bandita, John Smidt-ta, krivim umora po prvem redu. Priporočilo porote se je glasilo, naj se obesi moža, ki je preteklega petka ustrelil nekega policijskega detektiva tekom boja z revolverji. Dve ženski porotnici sta jekali, ko je bil proglašen pravo-rek. Schmitt je izjavil, da gre raj-, se na vislice kot pa v dosmrtno, ječo. Washington, D. C., 28. jan. — H P. Williams, o katerem trdijo, da je najboljši strelec, kar jih je zaposlenih pri poljedelskem de-partmentu, je ustrelil v bližini Custer, N. D. krvoločnega volka, ki je v zadnjih devetih letih napravil pri živini za petindvajset tisoč dolarjev škode. Lovec mu je Sledil sedem mesecev. NA IRSKEM NARAŠČA ŠTEVILO SLABOUMNIH. London, Anglija, 27. januarja. Ravnatelj norišnice v Corku je iz-LLOYD GEORGE SE PRIPRAV- javil, da je zadnje leto število sla-LJA NA VOLITVE. jboumnih v njegovem zavodu jako ——— I naraslo. Vzrok tega je politična London, Anglija, 29. januarja.' napetost na Irskem ter neprestan Lloyd George se je že začel pri- strah pred nevarnostjo. pravl5ati na splošne volitve, ki se(--——- bodo vršile meseca aprila oziro- n . ■ • . . « ma maja. Pred volitvami bo še r0I0V3IlJ6 IZ Sl3r6g3 Kr8]8> predložen v odobrenje proračun v1 znesku 950 milijonov funtov sterling o v. COOUDGE JE ZARENTAL • STANOVANJE. Vsem onim, ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosu-lich progi, katere parniki vozijo iz Trsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo voz-Washington, D. C., 28. jan. — listki po telj progi h Trsta do _ Bodoči podpredsednik Coolidge vseh krajev Združenih držav. Ce- pismo, katero je dobil moz odve- ^ gtanoval g svojo družin0 v na iz Trsta do New Torka $150 dene, oni človek, ki je dejanski odvedel mlado ženo, vendar pa o- odloka jugoslovanske ;ast ni^ *da pridej0 do koneč-vlade morajo podaniki Jugoslavi-I____3_______ DVANAJSTLETNI ROPAR PRIJET. WILSON BO OPROSTIL DEBSA Chicago, Dl., 27. januarja. — Policija je aretirala dvanajstletnega dečka Roy Fitzhonrya, ki jc zadnji čas oropal vee žensk. Pri svojih roparskih pohodih je bil deček maskiran in je imel pri se- Washington, D. C., 27. jan. — Justični department bo te dni, pri poročil predsedniku Wilsonu, naj oprosti Evgena Debsa, znanega fiocijalističnega voditelja, Id je bil obsojen na desetletno ječo n-dvffaekršitve p rotišpionažne po- — * - - - -. - v- je, ak« so namenjeni potovati v stari kraj, za dobavo potnega lista predložiti jugoslovanskemu konzulu stari potni list ali krstni list, delavsko ali vojaško knjižico ali domovnico. Brez kake take listine ne more nikdo dobiti potnega lista za potovanje v Jugoslavijo. Kdor je tedaj v bližnji bodočnosti namenjen potovati v Jugoslavijo, naj prinese kako tako listino s seboj; ako je pa nima, naj piše županstvi- one občine, v katero je pristojen, po domovnico (domovinski Hst). Ta odlok sicer sedaj še ni v veljavi, toda v drogi polovici februarja ;se ga bo gotovo že vpožte-valor*', vj • i« 'i > 'fltwW^i. nega dogovora. Francoskega finančnega ministra Doumer n ministrskega pred sednika Brianda ni bilo mogoče prepričati s temi argumenti, a ita-ljanski in-belgijski zastopniki so bili očividno za to naziranje. Briand je rekel po včerajšnji seji, da je treba vprašanje odškodnine spraviti s sveta' še pred soboto zvečer. Namignil je tudi, da ne bo odstopil s svojega stali šča, da'se ne sme določiti skupne svote nemške odškodnine in da naj se vrše odplačevanja vsako leto DENARNE POŠILJATVE Y ISTRO, NA GORIŠKO IV NOTRANJSKO. istem stanovanju, kot je stanoval in naselniškega davka. sedanji podpredsednik Marshall Kdor želi kak vozni li- |et jstek v stari kraj, naj se obrne za betajo skorajšnja senzacijonalna tvrdko razkritja. | Frank Sakser State Bank. Izvršujemo denarna izplaSOa oopolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po reli lstri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po itjdjanski armadi. Včeraj smo računali za pofi-Ijatve italjanskih lir po sledečih cenah; 50 lir----$ 2.60 100 lir .... S 4.40 300 lir .... $12.60 500 lir .... $21.00 1000 lir .... $40.00 Vrednost denarju tedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podata natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam podan! denar Čmtft v roke. Denar nam je podati najbolj pc Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft. . Tvrdka Prank SaloMf, ROJAKI. NAROČAJTE SE Vi "GLAS NAROD A". NAJ _ Damn X !vsa tozadevna navodila na znano Premislite dobro, komu M vročili denar zi poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo ▼ časti negotovosti in zlorabe, vsak skuša postat! hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim, neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vpr&Sanje. Naše denarne pofiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 300 kron----$2.50 1,000 kron .... $ 8.00 400 kron .... $3.35 5,000 kron .... $39.50 500 kron .... $4.15 10,000 kron .... $78.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam jo podali najbolj po Damestio Money 0*der, al! pO Vow Tock Bank Draft. Tvidkmrraslč Sakser, ^JiMT i : L7rv » Ooctlandt »k New York, N. T. \ f,, i •' —"" - • " • - * ■ • - -H rggggro AND PBlllflUm) UNDER PERMIT pro. «.) AUTHORIZED ST THE APT or OCTOBER •> int. ON VBM AT THE tofamm OF NKWTORg.N.T.ByOn>gog^ePrM. A.B. Purleeon,?. M. Oen. | Največji ilovenaU dnendk TT ^ ^^ 'j^T y^ "WV ^ j Tb* largos t Slovenian DaOj I i mT*. .T*.... ... \X 1 iim J/^I /* l^yj M # • [I Issued every day except Sunday. 1 Za New York celo leto.....$7.00 I and legal HoUoays. I 2a inozemstvo celo leto.....$7 0Q List slovenskih delavcev v Ameriki. L —_ 78,000 Bcadcg1L _^i, i ,n ■BgBBBBJMiijMaannnMaBgasii^MMMi TELEFON: 2876 COETLANT. Entered as Second Class Matt«, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TETEPON. 4687 COKTLANDT NO. 24. — ŠTEV. 24. WW YORK, SATURDAY, JANUARY 29, 1921. — SOBOTA, 29. JANUARJA, 1921. ----VOLUME YYTY _ LETNIK XXIX. ■ —~ i£L..«X - —«» - >-■■•*■■•■ ■ -■•»■■• ■■ wgM^injppaw* s £ ....... •:■„: i,..... & v - • -M — BB „ » • SŠSsfeSt mu i **--"------' ■■ 1 - - -T" -QUA3NA^ODA- (MviMttR BfllVl (feNMtf Art PMMMM* ■uujuoo publishing oompah MJJl li itrtortMac) _if( oflSanhtltt«'.' N«w' Yorlf Cttr» N/VT""* _**ai— Nto4>» Wiaji vh —wtlvawnH nxtalj In praznotam. — —■- Km mtrn m» mu HI — Migni U~Nt»Y«rlr UMK> Mt 97 M S ffijt M za ImmmTNU ertojM* OLAI NARODA ■f# MrtlUa Bunui, Mtrvjt iiajdtiBO "tMlmfth * * ^^ tiAi ir"i»ooA m m—mu »nt. Borou«* «# Manhattan. Nm V«k. & V. __- • V—»hoim CortUndt _ * Prorokovanja socijalista. Proiokovauja nemškega socijalista, Friderika Engelsa glede bi k loče svetovne vojne, so bila znana že preje, a nobena niso tako presenetljiva kot ona, ki datirajo iz septembra meseca lika lfc>92 iul katera hočemo navesti v naslednjem. Tozadevna izvajanja -so na-] tleduja: — Rudija je slabr. v napadu, a strašno močna v obrambi. Sunek v srce Rusije je nemogoč. Francija je močna v napadu, a po par po-la/.ih postane nezmožna tor ni nevarna. Ker ue dam dosti na Avstrijce kot vojskovodje .ter na Italjnne kot vojake, bo morala naša armada (to je nemška) izvesti glavni udarec ter ga vzdržati. Treba l>o zadržati Ruse, a poraziti Francoze in s teta se bo morala pričeti vojua. Kakorliitro se onemogoči francosko ofc?uzivo, bo inogče misliti na zavojevanje Poljske do Drine in Dnjepra, a to bo težko. To Lo treba izvesti z revolucionarnimi sredstvi in če potreba s tem. tla te odstopi novo-ustvarjeni Poljski del pruske Poljske ter celo Galicijo. C'e bo šlo to dobro, bo prišlo v Franciji do preobrata. Istočasno moramo vstrajati pri tem. da se ponudi Franciji vsaj Metz in Lo-trinško kot darilo za mir. Y*e pa kaže, da ne bo šlo tako dobro. 1 raneozi se ne bodo dali tako enostavno vreči na tla. kajti n.jih armada je £?lo dobra in boljše oborožena kot naši in kar se tiče na-šejra vodstva, ne izgleda, da bi kaj dosti obetalo. V najboljšem slučaju bo vsled tega prišlo do bojev z menjajočim se uspehom, pri če-lour bosta obe strani spravljali na površje vedno nova ojačenja, dokler ne bo izrčrpanje enega dela ali dejansko vmešavanje Anglije uovedlo do prisiljenega miru potom enostavnega odrezanja živil. Kaj se bo zgodilo na ru.sk: meji, je v glavnem gdvisno od vojevanja Avstrijcev in vsled tega ie to nepreračunljivo. Toliko pa se mi zdi gotovo: — če bofeio mi poraženi, potem bodo za dolga leta odprta vrata šovinizmu ter vojni osvete v Evropi. Če pa bomo itnagali, bo pri-! > »>a naša stranka (soeijalistična . na krmilo. Zrn iga Nemčije je tudi i.maga revolucije in vsled te«ra moiamo vojno, če bo prišla ne le cdobravati, temveč tudi podpirali z vsemi sredstvi. (Engels se je seveda zmotil v tem. ko izjavlja, da pomenja zmaga Nemčije tudi zmago svetovne revolucije. V slučaju, da bi zmagala Nemčija, bi kajzer Viljem še vedno sedel v Bet-liuu ter diktir. I celemu svetu. Resnica pa je. kar pravi o šoviniztliu in revanši. ki bosta cvetela v Isvropi po končani svetovni vojni, kajti znake lega šovinizma opazujemo danes vsepovsod in prav posebno pri Italjauih. ki mislijo, tla so glavni zmagovalci v vojni, dočim so bili vedno poraženi ter predstavljali le cokljo zaveznikov. Tudi je res. kar pravi Engels glede avstrijskih vojskovodij, ki so do zadnjesra "trenutka preti polocom v s glavnem obstajali z prismojenih nadvojvod ter dvornih podrepni-kov ter ljubimcev različnih nadvojvod in j. Tudi ju iašt\o italjanske airnade je pravilno ocenil, kajti Nemci so vedeli žt takrat, da se ne morejo zanašati na italjane kot svoje zaveznike. Njegova izvajanja glede Rusije in njene odporne sile so pravilna in N« mčija z Bis-marekom vred je imela vedno velik rešpekt pred Rusijo .čeprav ni 1'otela javno dati izrara temu svojemu razpoloženji! '. . i .... * j S ——«--—t -t, a* Seveda, kot se vzame st\ar ... K i i ste zapazili kratko notico International Ne v iz Washiuir-t' na! V tern s«- je poročalo o angleški križarki "Cambria ki je l»i-I.t pos ana v San Salvador, ker se je vlatla te republike branila plačati obresti nekega posojila, katerega je dala Kraljeva canaiLska banka. Salvador je inajhua dežeia, in ena angleški boji t ladja zadostuje. da jo spravi v velik strah. Anglija je vriika «l«žela in poso. j lo, katero je dala Salvadorju Canada, je majhno. Bojna ladja pa je kljub temu podala na pot proti tej republiki, da kolektira obresti. Združene države .no posodile Angliji nad štiri tis«»č in dvesto nii-lijonov dolarjev, da ji poni a jr a jo tekom vojne. Anglija je zaostala s placevaiijrm obresti takoj po poteku prvega ifta. Združene države m* odredile vse potrebno, da l>o Anglija lahko še nadalje ostala dolžna »»bresti, katere bi morala plačevati, Tu je v-^ drugače kot če se < dpošlje bojno ladjo, da kolektira zaostale obresti. Llovd Georjre. ki je baje zelo pobožen človek, naj prečita zo|»et enkrat osenianjsto po-K'la\ je evaug«4ij« Mateja'iu prav posebno vrste, v kateri kara kralj, ki je odpustil enemu svojih podanikov dolgove, slednjega, ker ni storil istega z nekim trojim najemnikom. — Zakaj se nisi usm ilil svojega hlapca kot sem se jaz usmilil tebe! — In gospod je bil jezen ter ga izročil mučiteljem. dokler ni plačal v»ejra, kar mu je bil dolžan. -— % Radi dozdevnega kršenja prohibicijskik -postav so v Cbieagu oblasti zaprle salonov iu dotična poslopja morajo ostati skozi eno leto prazna f. ;* I atinski pregovor pravi - Fiat justitia. pereat mundu*. - (Pfavica mora obveljati in naj pogine pri tem svet.) * a * Združene države so gletle šolstva na devetem mestu med civiliziranimi narodi Kaj za to!... Pred kratkim smo si priborili sve-toyno mojstrstvo t tennisu. • _ • * . Prohibicija ne b;> nikdar po polen uspeh, dokler ne bodo limo-i ttwji pnč?|i »er%irtu "free lunefca". - Tlovek iz Iowe, ki se je smejal toliko časa, dokler ni moral poklicati zdravnika, da nin ustavi smejanje, je najbrž ravnokar preštudiral polni seznam "najboljših duhov", ki so bili pozlieani na iunilficsftcfi i teivaiL _ . _ ____\ . . . GLAS NARODA, 29. JAN. 1921 ~ ---m:--------'——r- Dopisi i. Brooklyn, N. Y. Zadnja veselicaT katero je priredil Klub Slovenskega Naroda; je bila jako po vol jno obiskana in vse je bilo veselo in zadovoljno. I)ne 23. januarja se je vršil občni zbor, na katerem članstvo skupno izvolilo novi odbor: ■ Ludvvig Mue, predsednik; Jolui Zupane, tajnik; John Svetlin, bla-j gajnik; Ivan Gerjovich, zapisni-i kar; F. Kramaršič in J. Jurkooič,' nadzornika. Po volitvi prebere blagajnik skupni račun dvelijme-seeev. Odkar Klub Slov. Naroda obstoji, znaša čisti prebitek ravno $100. Nato članstvo takoj pride s predlogi, da se naj da novemu odboru malo dela, ter se sklene, d«v se priredi zabavni popoldne, 6-lebruarja t. j. na pustno nedeljo j popoldne ol) 3. uri pri M. Rauhu na 6S) Irving" Ave.> v Brooklyn^, Torej, Slovenci, ne, pozabite na pustno nedeljo! j Obenem se Klub JSLov. Xartnla iskreno zahvaljuje Taniburaške- mu Zborni v lirooklynu za sodelo-• 1 (vanje. 1'pauio, da nam bodo tam^ buraši vedno stali na strani, da si skupno priborimo svoje zavetje,' katerega si vsi zavodpi Slovenci želimo. Le tako naprej in uspeh je gotov!' v Torej na veselo svidenje 6,. teb. na pustno nedeljo! Vas vljudno' vabi Klub S. N. • ,v p. John Zupane, tajnik. Johnstown, Pa- Tukaj je vedno dosti porok. Dne 8. jaguarja sta se poročila Frank Krajec in ITrsika^ Golob. Zabavali smo se izvrstno dva dni J Mlademu paru želimo obik) sreča in blagoslova. V nedeljo, to je drugi dan. smo obhajali tudi krst in jo pri rojaku Janezu Speh na Cooper Ave. Daj tudi tu ni manjkalo žlahtne kap-j Ijiee. je dokaz, da so se štirje rojaki. ko so se pozno v noč vračali domov, prekucnili z avtomobilom vred v reko. Hudomušni avtomobil je spoznal, da ga *'šofer"' nima v popolni oblasti, zato je šel preveč na rob reke in-skočil v mrzlo vodo ter preskrbel razgretim j rojakom mrzlo pa neprijetno ko-j pel. Druge nesreče ni bib». razen i. Obrnil je župniku j hrbet in bajti v -slovaško župui-j šče. misleč, da bo tam lepše sprejet. Pa je še s!al>še naletel. Ko je povedal slo vaškemu župniku. za-| kaj j«"1 prišel k njemu, je častitega' gikspoda tako v jezilo." da je dal Oureku takti krepko zaušnico, da se je slednji opotekel in je malo manjkalo, da mu ni stresel deteta iz naročja. To i»a je bilo Cureku zadosti in ni šel potem več nikamor poskusit svojo srečo, temveč' se j«» lepo podal domov — brezj krsta. Tako je! Duhovni gospodje se! čutijo tako oblastne, da dajejo' kar klofute, pa še ljudje derejo k njim. Pamet, pamet* Kart d Žnidar. White Valley, Pa. Ni dolgo, ko sem se bil oglasil( v < i lasu Naroda ter poročali da s»e dobro dela v premogovem ro-, vu Delmont. Danes pa moram po-, rt>čati. da imajo tudi tukaj pre-! ulogarji počitnice en dan ali dva, v tednu in še takrat uiaujka vozičkov. Delo se še precej lahko dobi. ali nobenemu ni svetovati, da bi prišel sem za delom. Nekateri pridejo in se precej vrnejo. Kakor se razvidi iz časopisov, so po nekaterih krajih še slabše razmere kot tukaj pri nas.. V št. 17 Glas Naroda z dne 21. januarja sem bral dopis iz bližnje slovenske naselbine Slickville. Pa. Dopisnik se pritožuje, da se je že naveličal sain kuhati, in kot wui videl, se je bil podal v precej, oddaljeno naselbino, da bi bil ka-| ko slovensko rožo odkupil od iu-. panovega sina Toneta. Jaz pat •prav i m., da županov aui Tone ni, tako neumen, da bi Lojzu pustil kako roiieo odtrgati, zato. ker. Lojze jih ima v naši okolici na iz-( bero. Ako mi ne veruje I»jze ali. županov »in Tone, naj se prideta prepričat v o»9 naselbino Wtutri nastopu, mora pripozua-ti. da je to eno izmed prvih pevskih slovenskih društev v Združ. državah ali najzrtiožuejši zbor v Clevelandu in okolici. Kazume se. da gre največje priznanje izvrstnemu pevovodji g. Mat. Ilolmar-ju. G. Holmar je prinesel, vrnivši iz stare domovine, vsakovrstne pesmi, katere se bodo slišale p'ri društvenih prireditvah. Nekaj novega se bo slišalo dne 6. februarja ob priliki vprizoritve zelo zanimive predstave '"Enajsta zapoved". Ta veletzanimiva igra se m še vprizorila na ski venskem odrti v Ameriki. Mog<»če si bo mislil eden ali drugi, da je preveč hvale, zaty je najbolje, da se sami prepričate dne 6. februarja v Gr-dinovi dvorani ob pol S. uri zvečer. ker talci'vecet,i_so zelo redki. Pozdrav vsem čitateljem G. X. Naročnik. f Franklin, Kansas. Dne 16. januarja je umrl Ignrfe Teršina nagle smrti. Pogreb se je vršil 18. jan. ob 2. uri popoldne v Frontenac na katoliško - pokopališče. Star je bil 50 let. Zapu-«ča ženo in 9 otrok. Pripadal je k dvema podpornima, društvoma, iu sicer k fit. 50 SDPZ- in št. 35 SSMZ. , *fz vseh krajev se bere. da prihajajo dekleta iz starega kraja in da se kmalu nmožijo. Tudi v te "kraje jih je že več prišlo, toda imajo pravo smolo. Fantje se nič več ne brigajo -za ženitev. Sicer je pa tudi v resnici treba veliko pomisliti, predno se človek" odloči za PeterZgaga Danes teden bo" v Srbskem Domu v New Yorku maškaradna veselica new vorškega pevskega društva 4 * Slavee * Ne mislite, da se bo 44Slavec" namaskeral kot srakoper, kakor je to navada nekaterih drugih pevskih društev, ki imajo le lepo perje, a pojejo nie. * * * Kot mi poročajo, bodo ženske maske igrale vodilno ulogo Veliko sicer ne bodo imele na sebi, bo pa zato tisto, česar ne bo, vsega občudovanja vredno. Pno nagrado bo dobila ona maska, kateri bodo občudovalci poslali po šaljivi pošti največ razglednic. v * * f • Med fanti vlada veliko tekmovanje. Vsakdo misli, da bo "njegova" dobila. Nekateri so že vna-1 prej napisali par sto kart, pa so jiji morali vreči proč, ker niso bile kupljene pri Slavčevem Burle-•sonu. # * ' Najzanimivejši bo pa gotovo teman, postavno prepovedan koii-ček ,v katerem se bo lomila trikrat šesta necerkvena zapoved. * * * Prihodnja sobota je tudi zadnja predpustna. Kdor bo na maške radi, si bo napolnil srce s tolikimi lepimi in prijetnimi vtisi, da mu ne bo treba v štiridesetdnevnem postu stradati lepote. * ^ * * Glede sebe povem le toliko, tla se bom maskiral v baletno plesalko. * * * Mene nič bolj ne jezi. kot če dobim v roko časopis, v katerem se kaka povest nadaljuje. Čitam z zanimanjem, toda glej. na konci tiste usodepolue besede: Dalje prihodnjič. Tudi zadnjič se mi je bilo tako pripetilo. Razburjenja sem se tres^ob či-tnju neke krvave stori je. Napeto sem pričakoval konca. Najrajši bi pa iz kože skočil, ko sera čital (zadnji odstavek, ki se je glasil: 4'Poročnik Adolf je padel preti njo. dotaknil se je strepetajočimi prsti njenega kolena ter rekel: ("Dalje prihodnjič.) * * * — Ali ste sami izvršil} rop! —-je vprašal sodnik obtožencd- — Da, čisto sam. Na roparske pc-hode ne vzamem nobenega tovariša, ker nisem natančni prepričan o njegovi poštenosti. * • * o — Le pomislite — je pripovedoval nekdo v družbi — moja teta je bila stara devica ter je bila vsa zaljubljena v svoiega psa. V oporoki je zapustila temu psu tri tisoč dolarjev. Naslednjega* dne je pa pes crknil. — Najbrž«' vsled žalosti — jc omenil eden poslušalcev. — Ne vsle.l strihnina. * * * Vojna je rodila nove države in nove označbe. Na severu Avstro-Osrske se je pojavila Celioslova-ška, na jugu pa Jugoslavija. So pa še vedno ljudje, ki se ne morejo privaditi teh pojmov. Ta^ ko hoče biti naprimer Čeh le Čeh in Slovak le Slovak. Pravijo, da ima do naslova Čeh osi ova k pravico le oni človek, katereira mati je Čebinja, oče pa Slovak. To je argument, ki drži v gotovem oziru. Veliko težje je pa označiti Jugoslovana. Poskušal bom odgovoriti, pa ne vem. ee bo pravilno. m Če je mož Hrvat, žena Srbki-uja, bordar na Kranjec, je otrok ponavadi pristni in pravilni Jugoslovan. kaj takega, kajti treba je globoko v žep poseči. Pred 20. leti je ženin opravil« par sto dolarji, ali danes bi bilo komaj, da bi imel par tisoč. Sedanji moderni časi zahtevajo vse več kot včasih. Treba je najlepšo peč. dočhn. smo včasih imeli peči s samo štirimi rinki brez top-a. potem pride še avtomobil. in tako ni čisto nie čudnega. če se ne ženijo fantje. Vreme imam« lepo in toplo kot spomladi. I .Mffe se Je tudi prav dobro, j kot pa sedag y*e kaže. se bo začelo 6ol; ponulem. kot ie pona- I^^UroanBha /if^^ 2Culnl. ilrJmnta . Ustanovljena L 1898 ^^SjMP Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185ti* St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave..Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, „ Minn. Blagajnik neizplačanih smrtntn: JOHN MOVEJtN, 624 N. 2nd Ave., W. Du-lnth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. 6RAHEK, 813 E. Ohic St., N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni Odbor. UAX KERŽIŠNIK, Box 872, Boct Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndal« Ave., Chicago, I1L FRANK ŠKRABEC, ISITJ Washington St., Denver, Colo. Porotni Odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, BL Diamond, Wash. I FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ava* Cleveland, O. Združevalni Odbor. VALENTIN PIRC, 319 Meadow At« ! Rockdale. Joliet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd St* La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa At«* Ptieblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market St« Waukegan, 111. iJednotino uradno glasilo: "GLAS NARODA**. Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnica. Vse pritožbe naj se poSilja ua predsednika porotnega odbora. F*rošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jpdnota se priporoča vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor želi pobrati Član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljlžnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnL te na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8. člani ali članicami. __ vadi vsako poletje, beverno par milj od Franklina odpirajo nekaj velikili premogorovov in tako še ne bo zmanjkalo kopanja črnega diamanta v državi Kansas. Kakor se slisi. je ipremogarjev tukaj do-' volj. Po nekaterih rovih pravijo, da ne dobijo dovolj vozov. Tako ni svetovati sem za delom lioditL: Štorklja se tudi pridno oglaša po naselbini, vedno pusti kje katerega ali katero. Tako se je zadnji čas oglasila pri našem trgovcu Louis Karlingerju ter mu pustila krepkega sineka za novo leto. Skoro da se nisem zlagal. k<> sem pisal, da ni nobene poroW- v na-ši naselbini. Povedati moram.1 jda se je omožila Antonija Bene-; 'diet iz dobro poznane rodbine Fr. Debelak. Ženinovo ime mi ]»a ni znano. Tudi Anton Feuiec se j«- dol-tri «Klsotnosti vrnil k svoji družini I v Franklin. Koncem konca želim vsem čitateljem srečno Ict4» 1921. kiikor tu-ili Petru Zgagi. Ker pravi, da je . suh. mu želim, da bi se kaj porodil in da bi se še naprej oglašal. Poročevalec. Iščem svoja brata MIHAELA in JAKOBA BE< "AJ. Rad bi jima sporočil nekaj važnega, zato tem potom vljudno prosim vsakogar. kdor ve za njuna naslova, ista naznani bratu: Rudolf "Bečaj. 356 W. ^laiu St.. Rock-wood, Pa. ; 29-31—1 Boljše kot zlato. , Vsitkdo ve iz sv oje lastne i x-, kušnje. da je dober nasvet b«>lj-ši kot pa zlato. Svež in prepričevalen dokaz je podan v naslednjem pismu, katerega nam je poslal Mr. -John Murnik. Brilliant. Ohio. G. decembra: "Tukaj živi mož. ki je trpel dolgo »"asa vsled 1 želodčnih bol^gui. Poskusiti je v>a • mogoča zdravila. t«»da zdelo se ■ je. da je njegov dučaj brezupen. Končno sem mu pa povedal, naj ■ poskuša Trinerjevo (jreiiKo Vino. : Sledil je mojemu nasvetu, danes je pri najboljšem zda v ju in ]>ri-poroča Trinerjevo Grenko \ mo . \sakeinu. katereua sre»'-a." — To pa lahko dela v polni zavesti, kajti s Trnerjevim fi-etikim Vinom se ne da primerjati noj>cno zdravilo zoper zaprtje, -lab tek. irla-vobol. nervoznost. nespečnost in druge bolezni, ki s«> v zv»»/.i /. želodčnimi neredi. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ga ima v zalogi ter tudi Trinerjev Liniment. : ki je najboljše zdravilo, če sle bili izpostavljeni mrzlem ali deževnemu vremenu. — Joseph Tri-uer Company. Chicago. 111. (New. i y«>rski BHstopnik: 340 Ka-s{ .71 i Street.* —Adv. {Jacob GerundI PRODAJALK P8HISTVA PQ6REBMK 704 - 786 I. tfk St.. j Staftboyfan, Wis. Ponesrečena zdravica. Gospod (v dvorani, okrašeni s slikami lepih žensk): — Kaj rabimo te pobarvane lepotice na stenah, ko jih imamo toliko živili pri mizi' Kad bi izvedel za svojega brata JOIINA OGRINEC. doma iz Bločiee in se nahaja /-daj nekje v Združenih drža vali. Ce kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ako pa siim bere ta i^glas. naj se nii oglasi. Naslov; Frank Ogrinec. Box 3, «'ani]) .">4. Cheat Bridge. W. Va. (29-31—1) - ;__ * mmmmmmmmmmm j : . ^ i" » NAZNANILO IN ZAHVALA. J Tužnim >reem naznanjam prijateljem iu znancem žalostno vest, da j>* moj dragi mož oziroma O'-'« IGNACIJ TERŠINA i dne 16. januarja 1921 ob pol 10. uri dopoldne umrl nagle smrti. Vzrok smrti je sr<"-rfa bolezen, na kateri je bolehal že nad ."> let. si-«-er je pa še delal do zadnjega. Se tisto nedeljo "zjutraj j»* \-tal kot ponavadi vesel in .šel k sosedu pomagat prašiča klati; ko *se je dobro pripravil k delu. se je naenkrat zgrudil na tla in bil takoj mrtev. Pokojni je il rojen v vasi Tiv-Š4-»*. fara Škocjan, okraj Mokronog. Dolenjsko, ter bil star .">0 let. V Ameriki je bil 21 let. Tukaj zapušča mene žalujočo ^oproi-cer k št. 5<> SDPZ in št. SSMZ, |obe v Krauklinn. Kansas. t»T k or-1 tianiza«-iji United .Mine Workers |of America st. 2212. katera so mu .darovala vence v zadnji pozdrav ter ga spremila k večnemu počit- • ku na katoliško pokopal š<"»- v Frontenar. Kansas. Te m pIiii HrovatovL ki so pokojnega .Ignacija Iei>o spravili na posteljo 'ter imeli trud ž njim v času njegove smrti. Lepa hvala društvom \7.ii vence, kakor tudi družini -lohn Dobrave za Dmlarjrti venec in družini Anton Zeudjak za šopek ;cvetlic. Lepa hvala tu*H njegovo juui svaku za vso postrežbo in do-jbroto. kar je storil v t eni usode-; polnem času. Tud: se najtoplejo ; zahval ju jem sosedom t»-r sploh j vsem, ki »o prišli od blizu in da-jleč pokojnega Ignacija na mrtva-!škent CKlru obiskat in ga spremili k zadnjemu počitku dne jan. I «4» 2. popoldne. . Ti pa, draisi mož oziroma oče, j po«" i vaj v miru in naj ti bo lahka ameriška žemljica, duh tvoj pa j ostane za vedno med nami. Žalujoči ostali: Mary Teršina, soproga. Nick, Frank, Joe in John, sinovi« Agnes. Prances, Rosie, Annie iij Louise, hčere, j Praliklin'. *Kaii.. 21. jan. 19?T. j (28-31—1) -- ---^w^wm^m GLAS NARODA, 29. JAN. 1921 < * Pokora« Ppveat u čaM>v Luduvika XIV. Angleški spisala Lady tieorgina Fullertou. '1 « Bj'IVilia l-UU V eni največjih in najbolj slo-veeih hii m«-sta Calais (izgovori • Kale) je bilo meseca septembra L 17zbran ill več prijateljev. U i ana gospodinja St. Lo je sprejemala goste prijazno in prikupno, kakor je to pri Francozih navadno. Njeni gostje so bili ve-e i noma vojaki, ki so spadali k posadki mesta Calais. Bili so večinoma prijatelji njenega ranjkaga moža, ki je pred nekoliko leti u-mrl v cvetu svoje dobe v bitki pri Hlenbeimn. Mnogo zanimivih zgodb so ji pripovedovali ta ve-»Vr o bojih, katerih so se ti možje v dele že v aH pod vodstvom generalov Turenne, Boufleurs. Villars in in Vend o me. .Mlada ^lišna gospodinja je zelo napeto in z velikim zanimanjem poslušala te bojiie spomine. Njene oči, ki so imele krasoto, nežnost in moč, kakor jo ima samo črno ok<^ pri ženski, so se blesketale v ognja ali v veselju, kakonšni so bili ravno strasni in ganljivi popisani bojni prizori od mož, ki so se borili ob strani njenega moža, za katerim je ialo-> vala, a vendar kakor vojakova žena ni izgubila poguma. Ko so ji sporočili smrt njenega mladega junaka, je kot vdova vojaka, ki je padel v boju za najsvetejšo stvar, pritisnila svojega otroka na svoje prsi, porosila nje-j gova li«*a s svojimi solzami «er vzkliknila: "In tudi ti boš vojak!" Že oil miadih nog je ljubila vojaško slavo. Njen oče in njeni bratje, ravno tako kakor njen soprog, so bili vojaki, in njen stris hrabri grof de Potite je bil eden najbolj odličnih častnikov v vojski maršala Villarsa. V svojih de-tinskih Mili je s**d*da na njegovih kolenih in eele ure poslušala njegove zgodbe o vojnih junakih, j in ona je vedno ol>eta!a svojemu' malemu >inu, da bo, ko se sklene mir in se strie povrne v Calais, sain iz njegovih lastnih ust slišal' is!«- zgodbe o vojnih junakih ter zvedel, kaj more francoski vojak j storiti za svojega kralja in svojo' dimvo vin o. "Nekdo trka na vrata", je za-šepetal otrok, ki je sedel poleg nje pri mizi. Ona trkanja ni sli-' šala, ker je ravno tedaj eden sta-1 rejših častnikov ob njeni strani, živo popisoval boj, ki se ga je vdeležil jhhI zidovjetn mesta Na-mur. Trenutek pozneje i>a je vstopili v >4»bo služabnik in je rekel tiho: "<;«»spa, bodite tako prijazni in pridite za trenutek v všprejemno' S4.b<>." Začudena se je ozrla in je po slu/abnikovem obrazu spoznala, da mora biti važna stvar, radi katere jo je poklical. Oprostila se' je pri frWih. \-stala in hitela v' vsprejeinno s«»bo. Luči še niso bili prižgali in samo pri svetlobi, ki jo je razširjal ogenj na ognjišču, opazila na stolu .x*deti nekega moža, ki si j« s svojimi rokaKkii zakrival obraz. Qbniila se je k služabniku, ki je odprl vrata, in rekla: "Kdo je to!" Preduo pa je imel služabnik ea-s odgovoriti, je tujec vzdignil svojo glavo. "-Sveta nebesa!*' je vzkliknila. "Ali je mogoče! Ali ste v resnici v i, dragi stric?" Stopila je bližje in mož je tedaj vstal. Ko pa je ona hotela planiti k njemu v naročje, je on prekrižal roke preko prsi ter rekel z nizkim in Mlabotnim glasom: "Da. jaz sem oni strie, ki ga imaš tako rada in ki ga že toliko let nisi videla.-Jaz sem oni človek, ki sem bil *pred štiridesetimi leti praporščak v enem prvih francoskih polkov in sem po mnogih (davnih junaških dejanjih ter na-forih dosegel dostojanstvo polkovnika v onem polku; bil sem "poštoran <*1 svojih tovarišev in počaščen z zaupanjem svojih generalov. Jaz sem ta 61 o vek." _Bilo je nekaj tako hladnega, tako nenaravnega v njegovih besedah. nekaj tako bledega v obrazu in tako zmedenega v izrazu grofa, da njegova nečakinja ni mogla spregovoriti niti ene besede, temveč ga je nemo, brez sape in v strahu gledala. 4 * l*riW sem' \ je rekel zop^t, *'da te za danes prosim postelje v tvoji hiši, in pred vsem, da nikamor ne zineš besedice o mojem pritoku," "Za božjo voljo", je vzkliknila l ttospa St. I^o, bolestno vznemirjena. "kaj se vam je vendar zgodilo, moj dragi, dragi stric? Zakaj me tako čudno gledate? Ali ste bolni?" "Zelo utrujen sem." , Te preproste besede je spregovoril na tak način, da so globoko ganile gosjnj St. Lo in solze so jo zalile. Umiri .se. Bvgenija! Sedaj ne| morem govoriti s teboj", je rekel grof de Ponte. "Jutri izveš vse. Sedaj pa mi naj služabnik pokaže sobo v kakem skritem kotu tvoje i.iše. ti se pa vrni k svojim gostom in jih zabavaj, kakor veš iu: znaš.'' Gospa St. Lo se je Čutila pri-morano, da ga uboga, in krepka po svojem značaju je premagala svoja čutila in sluteč, da se je1 moralo nekaj posebnega zgoditij je prikrila svoje razburjenje in se tekom ostalega večera vedla, kakor bi se ne bilo ničesar prigodo, kar bi jo vznemirjalo in raz- . burjalo. Nekateri njenih bolj pozornih gostov pa so le opazili ne-|ko spremembo na njenem obrazu, (ko se je povrnila v obednico, ker . niso ve."- opazili smehljanja ria (njenem resnem obrazu, ki ga je navadno krasil. | Zelo vesela je bila. ko se je! e je trudila, da -bi si raztolma- < (<;ila čudne besede in vedenje svo- j jega Strica; in ko je zaspala, so i njen počitek motile težke sanje, ,v katerih je vedno videla njegov i potrti in zmedeni obraz. ° ; Naslednjega jutra je zgodaj j vstala, ill ko so ji povedali, da je i gospod de Ponte že vstal, je po- i hitela v v sprejemno sobo in po- ] .s I al A ponj, da bi prišel k njej na ] , razgovor. I Ko je gospod de Ponte stopil , j v sobo, se ji je njegov obraz zdel j [ravnotako bled in bolesten kakor ] prejšnjega dne. toda izraz njego- i vega obraza je bil manj strog in (njegovo Vedenje je bilo bolj sa- , .možavestno, akoravno še vedno j hladno. Čutila je, da ne more ,ojoče nasmehnila, j "Ne smejaj se", je rekel go-sprxl de Ponte in zakril z roko svoje oči. "poslušaj me mirno ( kakor le moreš. Kar seur ravno- ! kar rekel, je resnica. Postal sem J tak. da moram zreti nase z neizrekljivim zaničevanjem: izkazal sem se bojazljivca." "To je mučna šala", je vzkliknila gospa St. Lo še bolj zardelega lica in z vznemirjenim gla- j som. "NikakorŠna šala ni to", je rekel de Ponte. "Hvala Bogu, da ne moreš brez ginjenja slišati tega. kar moram povedati. Zahvali Boga za to. kar boš trpela, ko boš vedela eelo resnico. Bvgenija, jaz sem bil rojen v tem mestu, katero so naši pradedje tolikrat hrabro branili. Jaz pripadam rodovinV koje čast ni nikdar (poznala madeža. Bil sem v deSetero vojskah in se boril v trinajstih bitkah. Vodil sem svojo četo na najbolj nevarnem mestu.pri Lille, bil ranjen pri Steinkirku in obležal skoro mrtev pri Kamillies. Celih Atiride?»et let nisem vedel, kaj je strah. O. moj B<»g! To sem imenoval pognm! Z največjim zaničevanjem sem gledal na najmanjše znamenje slabosti pri drugih.' Ik>g naj mi odpusti! Sedaj so vsi maščevani. Pred tremi tedni sem dobi! povelje, da Hranim s sto »VKŽmi zelo važno točko pri vasi Malplaquet. Nikdar ni pogled na nevarnost povzročil, da bi moje srce hitreje utrifpaio; nikflar ni- sem čutil najmanjše vznemirjenosti na bojišču. Tega dne se me je pa polastila ona čudna slabost, katero imenujejo ljudje strah. Bila mi je popolnoma nova in me I je iznenadila. Samo Bog ve, ali" sem bil v onem trenutku blazen ali zmeden. Vendar to je vseeno. ' Jaz sem zbežal. Stari vojak s križ-eem sv. Ludovika na svojih prsih in z znaki slavnih ran na svojem čelu je pokazal hrbet sovražniku, ' zapustil svoje mesto, bežal z bojišča kakor navaden strahopetec in se zavedel šele tri ure potem, ko * je stal sam, daleč x>d svojih tova- 1 rišev, daleč od svojega mesta, za'! |vedno ločen od preteklosti, sam/ j s črvom v srcu in madežem na ' svojem imenu. Da, lahko jokaš, 1 ubogo dete, toda solze ne morejo 1 nikdar oprati te sramote." "O. Bog! O. Bog!" je vpila go-'] spa St. Lo in sklepala svoje rokeJ1 "Kaj je povzročilo to strašno 1 skušnjo, ubogi moj stric?" j . I j Stan mož je vzel svojo roko s svojih oči, jo pogledal trdno v * obraz in rekel s tako tihim glasom. da je mogla komaj slišati ki pa je kljub temu pretresal njeno dušo: ^ ; "Napuh."' I' ■ ^ "Kdo bi si mislil kaj takega!"., je vzkliknila skoro vdušena od ihtenja. "Ti ne", je rekel z istim gla-1« som. "Ljudje ne. Samo Bog. Se-\ daj pa naj končam, kar imam po-'j veda:i. Sinoči sem prišel semkaj j z namenom, da bi te prosil pre- f nočišča za eno noč in da bi mi po-'j magala, da~bi mogel tja na Angle-j j ško. kjer bi pod izmišljenim ime- t nom skrival svojo sramoto in ži- i vel pozabljen od vsega sveta. To-j, da tekom mirnih nočnih ur se je , zgodila v meni neka sprememba. ] Zakaj bi se bal kazni za svoj zlo-'s čin? Kako morem popraviti svoj j greh bolje kakor s tem. da se iz- , ročim samega sebe kot beguna1, vojaški oblasti in se podvržem"x smrtni obsodbi, ki jo po pravici j zaslužim? Danes zjutraj sem od-'v poslal pismo do maršala Villarsa !j in mu sporočil, da pričakujem t ukaza vojnega sodišča in da sto- t pim preden j, kadarkoli mi zapove -priti." |( "Tega pisma vendar še niste t odposlali!" zaklicala gospa St.'] Ix> močno gin jena. "Za božjo vo-s ljo, oprimite se svoje prvotne na-!t mere in bežite na Angleško!" L Rdečica se je pokazala na ogo- i relem obrazu starega vojaka. 1 (Konec prihodnjič.) Umetnost smejanj?, i Smejanje sli smehljanje pred-sfavlja lahko poseben čar ženske, 2 ki mika možkega z veliko silo. S J smejanjem pa mlade deklice tudi j i.i} ko' pokvarijo ves utis ter za- i i ura jo svojo Žijljensko srečo. Naj- t li je tako glasno smejanje, da se človek nehote strese ter zopet ta- j ko rezko, da udari človeku na živ- t Pri nekaterih ženskah je tudi J opaziti breznu rno smejanje, kt 1 kaze histerično in sploh bolestno ' razpoloženje doticne. Smejanje ] lahko upliva na človeka prav tako * očarljivo kot odporno. Občutki, kt 1 s,* ponavljajo v navadnem življenju. ponavadi ne prihajajo do zavesti in najti je marsikatero lepotico. ki ne^fre. da je njeno smejanje. ki jo dela nemogočo v dmž- I i. Mlade deklice, ki se neprestano smejejo in kahljajo. so' najboljša primera za stari pregovor, da ksžc neprestano smejanje prismo-do. Ženska, ki se zna smejati v pravilnem trenutku, pa se nahaja t posesti 'l-irii, katerega se ne more preceniti. Kot vsega na svetu, >e je treba tudi naučiti smejanja. Kako pa ? V prvi vrsti mora vek poslušati samega sebe, kada£ S3 sihejpe. Marsikatera Senska je nep-ijetno rpzočarana, če se za-smeie v ti^I sobi ter čuje svoj II str. i glas. Vsled tega se je treba uriti v smejanju prav kot se človek vri v petju. _ • Razsodba V neki vasi je hotel neki nepridiprav vreči svojemu sosedu na glavo kamen. Ker pa se je sosed pravočasno sklonil, je razbil kamen okno občinske hiše. Sosed je prosil župana, naj kfeznuje nepridiprava. Župan pa je obsodiT'sose-da na plačilo stroškov razbitega okna, kajti okno bi oatalo celo, ?e bi se sosed ne bil sklonil. Slovenske novice. Euclid, Ohio. Nesrečna ljubezen je v zadnjem I času povzročila dva samomora v , tukajšnji naselbini in v obeh slučajih sta žrtvi slovenska mladeniča. Kot je bilo pred kratkim poročano. je bil najden mrtev 19-letni John Zaje. Kot se je sedaj dogualo. je izvršil samomor in . vzrok je bil nesrečno ljubavno razmerje. Dne 24. januarja je sle-, dil njegovemu vzgledu njegov 18-letni prijatelj Gustav Drugovie, 'stanujoč na ,19708 Shawnee Ave. Omenjenega dne popoldne je na domu vzel samokres ter se podal 'na polju. Ko pride v bližino hiše, kjer živi Mary Pugelj. je potegnil J samokres ter si končal življenje. 'Fanta sta skupaj pohajala v šolo i in sta bila vedno velika prijatelja. | Peter Rok in Laz o Vedič sta 'dobila vsak 6 mesecev zapora, ker sta ukradla 14 gosi iii 16 kokoši. Chicago, 111. Rojak Peter Coff, ki stanuje na f 1823 AV. 22. St., je prišel 18. jan. ob pol petih popoldne domov z 'dela in našel vežna vrata vlomljena. Osupnjen gre v hišo; vrata v sobo tudi vlomljena in po sobi J vse razmetano. Hitro pogleda tii-(di v druge sobe in v kuhinjo, povsod vse ria v »kri ž, še celo mat raci po jH>steljah so bili preobrnjeni.' Kmalu nato se je Coff preveril, da ,so mu tatovi odnesli ves denar, I kar ga je imel doma, razen tega tpa tudi vso zlatnino, ki je bila ,rredna čez $100. Pri^det pa ni I bil samo on in njegova žena, tem-l več tudi sestra njegoye žene, vdo-, va Ivana Dobravec in njena hči (Frančiška, ki sta prišli zadnjo je-J sen iz starega kraja. Tudi njima je izginil ves denar. Tatovi so nd-t nesli tudi eno hranilno knjižico, .vendar dosedaj .se še niso pojavili v banki po denar. Cela družina je' (bila čez dan na delu. zato so mogli (Uzmoviči po|K>l j. ' r * • Uprava vsledtega opozarja vse delničarje, ki ne nameravajo prisostovati seji, oziroma; Id niso« poslali svojih pooblastil, naj to stdre brez odloga v najkrajšem. Času, da bo nit seji zastopana zadostna večina delničarjev ter bo na ta način ifcofoče lto<i vatne* transakcij« in drage zadeve družbe. Pooblastila, naj bodo izpolnjena'soglasno z instrukcijaml, navedenimi v našem pismu z dne 15. decembra 1920 ter^poslana v nas pittsburški urad-613^• « • > i* ..... f^g^pSiqN ^G VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ _ _ m * • ^"m " Ik mjr Hnpavost, segacenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronchialnih cev^, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov Balzam Proti Kašlju (preje Severov balzam za pljuča) T L ^ vzajnete, preprečil slabe l ^^tliZTt posledice prehlada, pomagal kašlju, ubla- I • ttVfPif \ 21 vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. i.4 • Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali | [ C0Ut{h - odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari C I ' za zdravila, pripravljenega za prihajajoče i ' Dalsam zimske mesece. Po vseh lekarnah. B i r afNiiM^n i p ® ' ' J^^k-. ' y dvoinifc merab: 25c in 50c. g 1 mKH^ . I jK^MR i ! Sevojev novi sIovensld^Alamanah za 1921 t > Dobite utis našega novega Almanaha od £ ' i svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte F , ^ - _ -i ' i zanj. Ce ga r« dobite v vašem okraju, pišite $ r j - , . , P3- na- direktno in priložite za 2c pošt. J ^pfflVlErii. znamko. I W. F. SEVERA CO. f J CEDAR RAPIDS IOWA L ■luH*'' Dr. Richterjev Močan družinski liniment Pain-Expeller upo- Vsak lekarnar pro- družinski prijatelj j^^rfVj^g. F. AD. RIfHIER & CC., neprecenljive vred- M ^3350. jE *** A*e" 5 35lb St- JEJTE ZA EN DOLAR NA DAN Corned Beef Corned Beef Hash VISOKA ^;ena za pre^krbitev treh zadostnih obedov na dan ne spravlja v nobene skrbi gospodinje, ki kupuje od vojnega departmenta meso v kanah. Z obilno zalogo i, «;a iMistbneya. garantirano čistega i Beef m Corned Beef lla.sha v kanali pripravljena /n vsako potrel«) z okusnimi jrorkimi jedili, ki «r«-«lo vsakeinu v t«-l;. Stru- Sani je otlprl vrata svojega velikanskega skliidiši-a in za miljone »lolarjev vredn«»sti <*orned Be»-fa in rorned l'.o< r J i je šlo k prodajalcem ]«r» deželi, od. katerih vi lalikf* kupite ! » drobno. Pojdite takoj k svojemu prodajalcu. I*..I-,t/i»c mu ta oglas. Založite se za vs<» zimsko potrebama m i. Vprašajte ga naj vam da izborna okusna navodila za pripravo te hranilne tečne hrane. To meso se prodaja prodajalcem na debelo. k;«r jim dovoljuje postaven dobieek- za vas pa pomeni velik prihranek. CENE NA DEBELO s **r>o do *khh» net. so natiskane spodaj. Iz t era bo- 1-'H»1 d«» ?.r>o0 pet (Nadaljevaijt?.) ' ' <' .. jt- o!c>l tejra k vojetrn sklepa je stopil z desno- nogo naprej, se priklonil trli smehljaj« rekel: T ti k;ivalir ji? sirer odpotoval, a s»* laiiko vrne vsaki tre-' nutek. I J j Vojvoda s,- je nasmehnil pri tej pripombi. T<> je i s. ^ rekel, — zakaj bi se ne vrnil? Pojdite gledat,! l»is4-arro?» in prinesite mi odgovor. A /.ijiii;- k j - rekla Nanon živahno. — Umiram od gladu, j T<» r« ,'e odvrnil vojvotla. — Conrtauvaux gre lahko.j | ..jili u r rtau\aux pojdi v gostilno mojstru IJiscarrosa terpo-j . , . »nsp.,«! Imi h dc Canolles ni V vrnil. <~'e ga ne najdeš tam,; jira-'..j. p«>i/.v>-«liij iu v okolici. Jaz hočem za j nt rkovati s tem j -osp«..Jom. Naprej! _ j • mi. \ je odstranil in Hisearros. ki je zapazil mučni] i lj pametna, pa sem mnenja, da bi hilo treba nekoliko motiti to njegovo veselje. — Aha. prepirljiva sestra, -— je rekel vojvoda. - M«»jr jtc meni naročilo in Canolles ima povelje že danes zvečer ali a s.ij jutri zjutraj, za to vam jamčim. — Kn«a po naj pošljem ' — Ali potrebujete Court a uvauxa ? — Jaz nikakor ne. - Torej Lra dajt-* meni in jaz pra odpošljem z navodili. - Vi st*» diplomatka, Nanon ter boste še daleč prišla. Če bi le mogli biti vedno vdeležna vzgoje pod. tako dobrim gospodom, - je relka Nanon. — več si ne želini. I Pri tem >e je oklenila z rokama vratu starega gospoda, ki se je tresel od radosti. — Kako krasno šalo pripravljava našemu Soladouu, — je rekla Nanon. — To bo dosti snovi za pripovedovainje, — je rekel vojvoda. — V resnici bi nijrajšeNania tekla za njim, da vidim obraz, katerega bo napravil, ko zagleda sla. i — Žalibog to ni mogoče in ostati morate tukaj pri meni. — lja, nikakea. pod hišo tri kleti, zraven hiše tekoča voda in. lep ko-š-eek trtja. pod hišo dve lepi nji\*i. okoli liLse lepega plaea in sadni vrt. Hočem prodati, ker ne mislim več v stari kraj zaradi slabega zdravja. Cena po dogovoru. Pišite na: Mrs. Agnes Potočar, 1225 Berwind .Ave., Pueblo, Colo. (28-1—z-2) - COLUMBIA - ▼KUKA ZALOGA — PLOlO y VBH Jm- GRAMOFONE ™• VICTOR NAYtttSEK, 331 6fim St., C0NEMAU6H, PA, IMP ORTIIUNE BRIIUEYE JAGODA i • Naj bol ji« Trne Vreča X90 fnator K naroČilu prllotlte Money Order. KATK. PEZDZB Bn 772, Cttj Bail Ste. NMV N« ŽENITNA PONUDBA ali pa služba se doii. ^e katere veseli. Od 25 let naprej in ponižnega srea ter ne preveč lepa Imam lmde skušnje od prve, s ka tero sem drlal lepo. pa mi je od ; nesla devet sto. Zdaj bo že 4 leta i ko je zapustila mene in otroke in se prav nič ne zmeni zanje. Ka tero veseli skrbeti za otroke, na. se oglasi in piše na: Služba 23 c/o Glas Naroda. 82 Cortlandt St. Xcx York. X. Y. (28-20—1; ■____ | POSESTVO NAPRODAJ pri Novem mestu na Dolenjskem T*t-pa prilika zj» vsakegra. ki s* i misli za stalno vrniti v staro do Imovino. Natančnosti se po izve pri last |niku: JOHN &ETIXA. e o Medved. Bliss Avenue, 1 Euclid. Cuyahoffa Co.. Ohio. SLOVENSKO - AMERIKANSB KOLEDAB z a leto 1921. i Največji slovenski koledar v Ame riki in edini za 40 CENTOV (s poštnino vred) Pošljite pa sorodnikom in prija tel jem v Jugoslavijo. Cena za Jugoslavijo Ista. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike V zalogi ga ima le še par sto iztisov: Slovenic Publishing Co., US Cortlandt 8t_ New Vork City v VABILO na veliko maškaradno veselico, r katero priredi slovenska Victor godba v Conemaugh, Pa., v soboto 5. februarja. Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina arza moške 50«4; ženske so vstopni-; ne proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, _ da bi nas v obilnem številu pose-tili. Igrala bo lastna god.ba. Raz-, -o pisan je tudi dobitek kot nagrada; ž- najlepšo maškaro. Vse iKitreb-a no, kar zahteva veselica za razve-a- -eliti se, bo preskrbljeno. Xa tej veselici bo izžrebana številka za, a. /clato žepno uro. za katero se rav-. Ln i^o i^edaj prodajajo srečke po 10: a _*entov. Upamo, da ne bo nobeni ij cojak odklonil kupiti kako sreč-3. iio, kajti s tem nam veliko pripo-t. nore. Torej, rojaki, 5e enkrat se, [) xlasi klic na vas: Pridite in vde- — ležite se polnoštevilno. Vsakemu I je znano, da godbo vzdrževati je| nekaj težavnega brez dobrodošlih podpornikov. Torej, rojaki. zkažite se. kateri ste prijatelji joill>e! Na veselo svidenje 5t februarja ! Odbor. X (6x 12,15.19^2.211-1 & 3-2) SVARILO. _ Če ste bolni, morate imeti pristni Bol. garski Krvni Čaj z mojim imenom na škattjf. i »i«? p<>j:tvlj:t ^>«»!<*z»mi v - — lodou. jetrih, ledioah ali krvi je naj-n boljši in iiajl-«'lj xane»ljivi j»rijat»-lj bot-^ lih kolkirski Krvni r.-tn, In |nm.iX'. afa-traj do i. popoldne: ob «>*oljob ad alatial So a MtoMaa NAZNANILO Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 iokorporiral Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedai državna banka, a ne več privatna. Osobje je o*t ^lo st *ro in ima zveze sedaj bolje bod si v stari dom »vini kakor tudi v Zdr. državah. Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pošilja-tve v staro domovino ali potile listke naj se glase: Frank Sakser State Bank Za varstvo kupčije je polno vplačana svota $150,000.00 in siccr: Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000. Za Frank Sakser State Bank FRANK SAKSER, predsednik G&A& NARODA. 29. JAN. 1921 Blaznikova Pratika Cena je 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poa.je takoj postne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt 8% New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave. Y Clevelandu, O., se jib iloti ▼ caši podružnici: KRETANJE PARNIKOY KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJKJO IZ NEW YORKA. ITAUIA 1 f«br. — Tr«t AQVJITANIA ( 3 febr. — Cherbouru LAPLAND 12 febr. — Cherbourg LA LORRAINE , S febr. — Havre ZEELAND 5 febr. — Cherbourg ALBANIA 8 febr. — Cherbourg PRE«. WILSON 8 febr. Tr,t SOFIA ! 10 febr. — Tr»t RYNDAM 12 febr. — Boulogne SAN GIUSTO 15 febr. — Trst ADRIATIC 18 febr. — Cherbourg FINLAND 19 febr. — Cnerbourg LEOPOLDINA 16 febr. — Havr FRANCE 17 febr. — Havre N. AMSTERDAM 19 febr. — Boulogne AQUITANIA 26 febr. — Cherbourq LA SAVOIE 26>ebr. — Havre CANOPIC 26 febr. — Genoa j FINLAND 26 febr. — Cherbourg ; ROTTERDAM 1 marca — Boulogne J LA LORRAINE | 2 n area — Havre SAXONIA I 5 narta — CherLourcj ' ROCHAMBEAU 8 marca — Havre IMPERATOR 10 marca — Cherbourg ZEELAND | 12 marca — Cherbourg CRETIC 15 marca — Genoa COLUMBIA 16. marca — Trsi FRANCE 17 marca — Havre OLYMPIC 19 marca — Cherf»urg RYNDAM 19 marca — 9ou ocne ALBANIA 19 marca — C lerbOurq ARGENTINA 19 marca — Trst AQUITANIA 22 marca — Cherbourq N. AMSTERDAM 26 marca — Boulonn« PRES. WILSON 26 marca — Trst LA SAVOIE 26 marca — Havre BELVCDERE 1 2 aprila — Tret Glede cen za vozne listka In vsa druga bojasnlla. obrnit« m na tvrdko. FRANK S A K I E R a Coctandt »L. Nov* York LLOYD SABAUDQ Prihodnji od plut Je ta N. T. oarnlk Bi ? vijaka RE D' ITALIA — 26. febr. REGINA D* ITALIA — 23. marca ^.ugftju m direktni vosnl listki a* nH ■IsTnlh meat v JniaslkfUL '-traspUCno vino potnikom B. rursMi i j French Line - COMPAGMIE GENERALE TH*»SATLA(£7iCUE z V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE e -A LORRAINE .......... 5. februarja .. CHICAGO ................15. februarja LEOPOLDINA ............ 16. februarja a FRANCE ............... 17. februarja ■ LA SAVOIE .............. 26. februarja II ; POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAXBTOOA NIAGARA .................... :5. marca " 1 Direktna ieieznlika zveza It Pariza v vse glavna točke Jugoslavije. Hitri p*.-nlkl ■ iti rim t In dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade K« prlčaksl potnike ob prihodu naših par. inlkov v Havru ter Jih to£no o d pram M. j kamor ao namenjanl. I Parnlkl FnncMk* d rt« ao tranepartlrall ! tekom vojna na tisoče tehoalov?tklh vo. 1 Jakov brez va* neorlllka. Za ilfkarte In cana vpraiajta v DRU2BINI PISARNI, 19 StatiSU N.Y. C. aH pa pri lokalnih a&«ntlh. ^IIIII in min iiiiiiiii i M 111 M mm w i ILLUJmU' Cosulich črta | i Direktn« petoranjc r Dikmal (Grarosa) In Tn*. ; ARGENTINA — >9. janiiarja j i PRES. WILSON — 8. feortiarja j || S. S. "SOFIA" — 10. fetiruarja | 11 R. S. "SAN GU STO" — 15. feb. : Potom I lat kov. izdanih sa «ae kraje v Jugoslav!JI In «rbljl. : Razkoine ugodnoatl pr»»|». iniH- ga In tratjaga razratfa. j | Potniki tretje«a razrada deMvaJa : brezolaino vino. PHELPS BROTHERS. & 00. ; Paaaanaar Owtrtment j 4 Wert Street New T«t i: .........»i.......n...................... DOCTOR LORENZO --- KOINI SLOVENSKO OOVORlCl ZDKAVNIH \ JL. V tPICUALIST HOiKIH BOLEZNI 644 Penn Ave PirrsBURCH. pa. Moja stroka js xdrsrljenj« skntnih in kroničnih bolesni Jss ssitf is idrsyim nad 23 1st ter imam skninjs t Tisb bolesnih in ks4 SDSm slovensko, ssto tm isorem popolnoma rssumeti in sposn* ti Tašo bolezen, d« vaa ozdravim tn vrčem moj in sdrmvje. Skozi 23 let sem pridobil posebno sknlnjo pri ozdi^Ijenjn moškii bolezni. Zato Me morete popoln orne saneeti nm mene, moja akrft pa je, da tss popolnoma oadravim. Ns odlašajte, ampak priditi iimpreje. Jaa ozdravim iaa»i mHIiiii kri. aml» M IIm h mm, Maanl v na, tm-nadanja laa. beMIns w kastah. dsM rana. StvSna botoznl. eHaMseL bolan I vjmahu«^Mufc Jaarah u taloisu, nwanlaa. rrrmalllaaiii. katar.^asajjj^ UraSna ura aat V »»aialjafc. aradaa in wtkth as a ure ajvtrai Sa a *........ V torki a. t—i tlilli ln aobotoa od a. ura sjoM d• Q. ___ ura svater. OS nadalJaS pa Se a ur« p! po M na. p* poŠti ni zdravi aa. pridktk o«ksno. ni pozabiti ibb im NASLOV. Dr. L0RENZ hi Pcm ats. Pittsburgh, fa. WlUlfrt Srue» »Sravnliu ^raW)o tQ*n>f» ^a^^ raMHnaJo- Ja> snem knsUki