Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA ZA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE 99 List slovenskih delavcev v Ameriki. C "GLASNARODA PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izviemii »oboi, nedelj in praznikov). Citajte, kar Vas zanima ■d Telephone: CHelsea 3-1242 Reentered as Seeond Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office a t New York, N. V., under Act of Cou^ress of March 3rd, 1879. No. 264. — Stev. 264. NEW YORK, FRIDAY, 22. NOVEMBRA, 1940 —PETEK, 22 NOVEMBRA, 1940 Volume XLV1II. — Letnik XLV1H. VSTVARJANJE NOVEGA REDA Nemčija, Italija in Japonska botre nove Evrope Ndl»or za j«* poživlja Ion Antoneseu je danes prišel j manjkanje razumevanja iz Bukarešte v Berlin in bo podpisal slično |H»g<»dbo, kot jo je podpirala Madžarska. Ta teden bosta liajbrže prišla v Berlin slovaški ministrski predsednik Vojteli Tuka in bolgarski ministrski predsed-nik Bogdan Filof, tla podpišeta zvezo z osiščeni. V Evropi se oblikuje nova zveza S temi ]K»go4l'l»ami se je, saj kar so tiče Kvrope, pričela oblikovat i nova 4* zveza narodov", li kateri l»o mogla pristopiti vsaka dvropska država, razun Anglije in ža sedaj tudi (irske. To s'e bo nadaljevalo toliko časa, da bodo v KVczi v pričela mo" Nemčije proti Angliji pešati. V "novem evropskem redu'' 1h> zveza evropskih narodov" splošna in nedeljiva444, to se pravi, da od te zveze ne sme odstopiti nbhcna država. V^aki evropski državi je dami na izbiro, da po svoji pro- sti volji jasno prizna novi red in se odloči, da je izključena in vdeležena v preobrazbi Evrope. V koliki meri bo vsaka posamezna država imela pravico biti vdeležena pri stvar- j jauju novega reda, je jasno iz , naslednje izjai <• v Hitlerjevem glasila ** Voelkiseher Beobach-ter": "Nemčija in Italija niti za trenutek ne bosta dovolili, da bi kje ne ;\ečno zvestobo, sen sporazum med (,'H) in De- k main po tistem pa od ved« I lavsko federacijo, vzbuja v a- svojo International Ladie-meriškem delavstvu varljii.a Garment unijo v tabor Delav- | ske fe«leraci je. Sarenkov, bolgarski publicist, -pripravljen sestati se Aleksander .Jnrič, Lazar Balič in V. Wilson. Rečeno je tudi, da bo govoril en Slovenec. Odbor apelira na vse Slo-\ence, Hrvate, Srbe in Bolgare, da pridejo v čini večjem številu na to zborovanje, da s svojo navzočnostjo pokažejo in zajaničijo bratstvo in edinstvo naših narodov. 44 Pokazati ho-čemu vsakomur, da ne prizna vamo ni kakega ostajanja naših zemlja in da stojimo na braniku slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske zemlje". kadar-r s v rli o denblatt" piš< 41 Nikakor tem tako-le: ni pretirano, ako kdo iz poteka najnovejših di- plomatskih dogodkov sklopa, da se novi red v d.ropsko Nemčija, Italija in Japonska J nfriSklMll in daljno-vzhodnem i prostoru (raum) oblikuje s «j>o-| polnim odobravanjem in sodelovanjem Sovjetske Unije in postavijo nov red, je razvidno j iz nemškega časopisja. Dobro I poučeni 4* Hamburger Frcm- koli z zastopniki ('!<> skupnega delovanja. Predsednik Koosevelt poudarja v svoji poslanici, da treba zaščiti dosedanje pridobitve delavstva in da j«' v to sv v- j | ho i »red vsem sloga potrebna K dosegi tega cilja, lahko I največ pripomorejo dobro mi-j sleči delavski voditelji. — Tega vzvišenega eilja nebo kaj lahko rešiti, toda s tr-.i dno voljo je mogoče ustvariti čudeže. Za dobrobit dežele je naš .narod pripravljen iv.se žrtvovati. Tako je bilo in tako naj bo tudi vprihodnje. Neprecenljiva, od očetov republike podedovana dedšičina največje demokracije, mora biti ohranjena svetu. Nadvse značilno je, da pred-sednik ni poslal sličnega poziva konvenciji Cl(), ki se vrši v Atlantic City. upanja. Tem besedam so delegati navdušeno ploskali, nakar je | začel Lewis zopet srdito napadati Wm. (vrečna in druge voditelje Federacije. Na piko je vzel tudi Amalgamated Clothing Workers, ki jim načeluje Sidney llillman in ki predlagajo, naj bi se ( 1. O. začel takoj pogajati s Federacijo. — I V vas tako vleče k Fe- Gle«le I'nited Mine Workers i je reke!: — I'nited Mine Wor- j kers uiti na misel ne pride, da j bi se vrnili v Federacijo ter se 1 podredili človeku (Williamuj Greenu), ki jih je nesramno j izdal. O Mat t hewn Wollu, pod-j predsednik Federacije, je e tako ninoboobeiajoea. je še daleč oddaljena o lv Mail", odstavil od 50 do 60. sklenitvi miru oziroma po polž nevtralnih krogov prihaja v™*ku Amerike k mirovnemu poročilo, ki pravi, da Musso- 1 gospodaisvu. P«> njegovem lini z /vsemi svojimi silami ! umonjti bo izgubilo takrat naj-skuša preosiiovati vso svojo j »""'J milijonov delavcev armado na (JrŠkem, da armatla | rugt so Mvežbani de- so ]>rišli bo-i, gologlavi in vsi!1^!'1 ^vernih držav. Doma- cini zahtevajo, naj se slednji Pri Xanakala "River nasipu v državi North Carolini, so se završili resni delavski izgredi. Šerif A. B. Slagle 'je za-stražil nasip s pomožnimi šerifi. 1'ri delu je za]»osleni!t kakšnih sedemsto mož, med so tri četrtine doma- obriti po desni strani glave. Pripoveilujejo, da so jih Ai-banci vjeli in da so na kupu sežgali njihove bersaljerske kape, so jih obrili po desni strani glave, jim sezuli čevlje in jih pognali čez mejo v .Ju- slati za njimi svojo najboljšo težkih topov, štirje lahki pro- se morali Italjani pričeti umi Glavni stan generala do Ga ulica v Londonu, vodje 44svobodne Francije je naznanil, da se je j»oleg velikega pristanišča v francoski Ekvatorski državi v Afriki podalo "svobodni Franciji" še drugo važno pristanišče Gen-til, tako da je cela provinea Gabon prešla na stran de Gaullea, ki še vedno nadaljuje vojno proti Nemčiji in ne priznava premirja, ki ga je podpisala vlada maršala Pelt aina s Hitlerjem. Na sliki je cela Afrika. Na levi strani je videti francosko kolonijo Ekvatorsko Afriko s pristaniščem Libreville. kavalerijo, da jih more doba- tizračni topovi^ več sto novih jati. strojnic, mnogo inunicije in Itaijansko poročilo pa pra- motornih koles, vi, da so Italjani odbili več l)a zavstavijo bežeče Italjane, skušajo italjanski aeroplani zadržati Grke, ki pa se za so tmti bombardirali albansko prestolieo Tirano, nato pa so leteč po dolini gori in doli v j smeri proti A rgv rok astro nu neprestano bombardirali beže- j ,avijo t(.r so jim zaSroz\\\ ce Italjane in ravno na tem1 mestu je pričela grška kavale-rija zasledovati bežeče Lahe. Italjanski u jetniki, ki so prišli bombe v Atene, pripovedujejo, da so plani. anrtjo, ako se še kdaj vrnejo. vec jgrških napadov okoli Korice. Na severu so Grki naskoči- kati zaradi upora albanskih vojakov, ki so postrelili svoje častnike. Tedaj pa se je ipriče- angleški in grški aero- N ei\0 por«»c čilo vrnejo odkoder so prišli in naj napravijo domačinom prostor. James C. Turner, zastopnik u-n i je strojnikov (AFL) prav?, da domačini ne morejo nadomestiti delavce iz severnih držah, ker niso dovolj i/.vežbani. Povečana produkcija iz Vladni gospodarstveniki iz-Beogratla javljajo, da je zdaj ameriška i li in zatvaeli zadnjo višino pred aeroplane ne zmenijo in je nji | Korico ter morejo sedaj Grki bova kavalerija Italjanom te streljati na mesto s puškami, sni o za petami, tako da ne bo- Grki so vjeli 2000 Italjanov.! do mogli postaviti nove o-ini mogla vstaiviti. Pa tudi Blizu Mentonyia v Epiru so .brambne črte. | <4.bojna ipolk$ja" je zbežala, 10rki prebili itaijansko erto ter Grški in angleški aeroplani1 ko so na njo pričeli metati prai\i, da so angleški aeroplani nad Albanijo spuščali oklice s podpisom kralja Žoga, ki pola lomiti cela fronta, kajti ita-izivlja Albanec, da se mpro pro-Ijanska morala je bila uničena. I t i svojim tlačite!jem in naj zo-Mussolinijeva 44bojna polici-j pet osvobode svojo domovino, ja", pred katero ima strah | iPo poročilih s fronte je več. scfptenlbra v deželi 8 milijonov vsak Italjan, je s strojnicami; albanskih jiolkov v italjanski j 544 tisoč nezaposlenih, doeim streljala na bežeče Lahe, pa jih armadi dezertiralo k Grkom, jih je bilo leta 1929 samo 1 mi- ali pa so .pobegnili iv gore, kjer zelo ovirajo dovažanje vojnih l»otrebščin ua fronto. industrija v znatno večjem razmahu kot je bila leta 1921). Industrijalna delavnost se bo prihodnje leto še povečala. Statistiki Delavske Federacije pravijo, da je bilo meseca lijon 864 tisoč. Najneč nezaposlenih je bilo leta 1933 in sicer 13 milijonov 270 tisoč. •'GLAS NARODA"-New York VSTANOVLJEN L. 1893 99 "GLAS NARODA _(VOICE OF THE PEOPLE)__ O«"®« ud Published by Slovenk Publishing Company, (▲ Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of the oorposstlon and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidaya Subscription learly $6.—.' Advertisement on Agreement. Za celo leto velja Ust ca Ameriko In Kanado $0.—; sa pol leta $3.— ; ■a «©trt leta $1.80. — Za New York xa celo leto $7.—; sa pol leta $3.00. Za laaaematvo sa celo leto f7.—za pol leta $3.50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izviemSi sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242 Skoraj vsi veliki časopisi so bili za Willkieja. če si odprl radio. jo bil zopet >amo Willkie, agitatorjev n i č koliko, ter povsod t? i Jahko opazil. da je vsa denarna rila na delu, da l»i zo-l>et potlačili navadno ljudstvo na dno. Ni ruda. da smo bi i i preplašeni in malodušni ker -pomnili .smo pet igral važno politično vlogo na Španskem. Beigbeder je predstavitelj vsega, kar more diktator pričakovati od svojega vdanega hlapca. Po očetu je nemškega rodu, po prepričanju navdušen fašisti ter ter velik občudovalec Hitlerja in nacizma. Poleg tega je rvojak, ki se je proslavil v bojih z afriškimi plemeni, ter izboren poznavalec Afrike, [»osebno pa tistih delov črnega kontinenta, ki tako zelo diše Hitlerju in Mussoliniju. Volitve In drugo v Pennsylvaniji Volitve so torej končane z i mučno delo prerano izčrpa, te Rooseveltovo in našo zmago, j postavijo na cesto in od vsega tega ti ne ostane drugega kol svojo okolico je «redišče jeklarske industrije v Združenih drža vab. Kadar je peprasevanje po teh izdelkih, je dobro za Pittsburgh. Sedaj producirajo več kakorkoli kdaj prej. vendar še polno brezposelnih. Vzrok — izpopolnjeni stroji. Vendar pa še primanjkuje izučenih in doloma izučenih mehanikov. Pred tovarnami čakajo tisoči delavcev toda kar se Janezek ni učil, tega tudi Jane® ne zna in tako mora marsikdo stati na strani v-ega toga vrvenja, ter revno životariti, ker kuhio močne kosti nimajo v industriji več pomena. Edino po niajnah še to zahtevajo, toda tam je zaslužek primeroma pičel, in ko te to izobražen, toda v praktičnem oz i ru ni spodoben za drugega, kot za kramp in lopato v maj-ni ali za samokolnico v tovarni •Ker Hitler in ne igre vse po sreči z Anglijo, se bo obrnil v drugo smer. Balkan in Bližnji vzhod 1h>, kakor vse kaže, kmalu pregažen po njegovih tolpah. Ker Grki nepričakovano dobro obračunavajo ■z Miussolinijevi-mi* pritlikavimi vojački, je to kakor voda na Hitlerjev mlin. Za Nemce je najbolj direktna pot do Grčije skozi Jugoslavijo, katera se seveda na more uspešno zoperstavljati taki premoči. Da ni Jugoslavija že pregažena, je v prvi vrst i vzrok ta. da bi jo oiba diktatorja rada pobarala. Sedaj bo tenm raz-merju konec. Hitler lahko zabrusi Mussoliniju, da ga je rešil iz zagate in za plačilo si name kar hoče. Sicer se pa Hitlerju vsaka stvar obrne — v-aj do sedaj — njemu vprid. Težko da bi bilo v njegovem prvotnem' načrtu kar so mu .donesli nepričakovani dogodki. Skoraj gotovo je bil njegov prvotni načrt pod jarmi jen je 'Srednje Evrope, del Rfu-ije in Balkana. Šele ko b? se bil tam dobro utrli!, bi bil izzval zapadno Evropo. Da je njegov končni namen nadvlada celega sveta, je sedaj jasno. Kakor sedaj pregled kaže, ni zapreke, da si ne bi podvrgel dobršen del starega sveta, to je Evrope, Azije in Peter Vojna je našim ljudem «v. do-1 Tisti ameriški rojaki, ki i-movini zaenkrat še prizanesla J ma jo Še kaj svojih ljudi v sta-Kako dolgo bo znala Jugosla- rem krajn, >e jih bodo gotovo vija obdržati nevtralnost, se ne prav posebno živo opomnili < ve, toda če se bo srečno izma- bližnjih praznikih. Dasi so zala, bo čudež vseh čudežev, mogoče potekla že celo deset- 40- LETNOpreiskušnjo IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA V Rimu in v Berlinu že javno govore, da bo dr. Stojadinovič kmalu s|M»t načeloval jugoslovanski >vladi in da bodo takrat dr. Korošcu poverjene "selo važne naloge.*' TAiMBURA&I NA RADIO — V nedeljo 24. novembra, bo igral Tambura&ki zbor (mladinski oddelek) iz Brooklyna na radio (po&taji WJZ. v času od 9 do 10 dopoldne. KI IMA 22,000 članov in dva mil jona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat.* jednoti, ki vam nudi pojjubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. Enodejanka, ki pa zahteva veliko spretnosti o:l igralcev. Igrali -o dobro in T^piehu in njegovemu "salciranju" v uniformi av^trnskejra vojaka, smo nasmejali do solz. On in Pete rnel i-z Straha ne sta najboljša iarralca. za takozvane karakter vloire, kar -eni jih še videl na naših prireditvah ter bi delala čast vsakemu odru. Ni cbčf znano, pa je resnično da je med nami lažje do-bi-ti pevce kot pa dobrega igralca za gotove vloge. Kdor ima dar petja in nekoliko dobre volje, -e primeroma hitro izvežha za povprečno dobro sopranistinjo, altistinjo, tenorista ali basista itd., in na odru lahko -toji nepremično, gleda v tla, strop ali kamor mu j«' bolj ugodno in na poslušalce pri tem pop°lno"m pozabi. Igralec nasprotno .se mora vedno zavedati, da ol>čin-stvo ipazno prisluškuje vsaki besedi, ki jo izgovori, kako jo izgovori, nobene njegove kretnja ne prezre, takoj opazi vsak napačen gib ali z nepravim čustvom izgovorjeno besedo. Poleg teira mora paziti, da se ne zmede, ne pozabi besedila svoj«* vloge, in paziti na igranje svojih .soigralcev, da ne izgubi stika z njimi. Najtežja je vloga ljubimca. Ako smo pozorni na druge I igralce, « toliko bolj na njega. Predvsem je treba za to vlogo mnogo učenja — njegova vloga je običajno najdaljša. Glavni .neuspeh povzroča bo-jazeen pred občinstvom. Ta Ft rail mora vsak igralec v prvi vrsti premagati. Igrati i mora neprisiljeno, kolikor mogoče naravno, kot občuje s svojo renično ljubimko pod janim nebom, v hladni senci, v tihi noči, na domu v krogu njene ali njegove družine, na samoti ali na javnem prostoru. Ako to doseže, potem mu je uspeeh kajti Lah gleda nanjo s jhjIiIo-pnimi pogledom, pa tudi Hitler bi jo rad pobasal. Oba izvajata nanjo strahoten gospodarski pritisk. Vse, kar je količkaj primernega za vojskovanje in želodec, gre bodisi v Nemčijo, bodisi v Italijo. Draginja je neznosna. Cltivifk mora imeti že nekaj /pod palcem, če se hoče v mestu do sitega najesti. Delavec je sramotno nizko plačan. Denarja manjka na vseh koncili in krajih. na odru zagotovljen. Njegove kretnje bodo prožnejše, ne bo več zadrege, kaj bo z rokami, ki so mu bili prej vedno odveč, njegov glas bo prikupnejši, izgovorjava bolj naravna in ne več navadna deklamacija. Ivi i udu bo pronašel, da j«' za svoj trud primemo nagrajen, ker vsaki družbi bo dobrodošel. Svet ima rad dobre igralce in ljubi drzne in uspešne ljubimce. Dobro 1>I »bilo, ko bi dobili ('Ievelandčani tudi enkrat v Pittsburgh. Tam je tudi bolj priložen kraj. Potrebna bi bila taka prireditev za medsebojno izpoznanje in v Inilj^e razumevanje. I V. P. LOV NA MEDVEDE V BOSNI Na obeh .straneh planine Vla-šiča v Boi-nr žive medvedje. Nekaj medvedov je prišlo v dolino do va>i. Napadli so živino. poleg tega pa dela i škodo kmetom na polju, kjer so pohrustali zlasti ninogo koruze. Te dni >o kmetje priredili velik lov na medvede in Selim Delič je ustrelil dva velika kosmatinca. . " ANEKDOTA ■Matajev Matija je prišel prvič v muzej, kjer je ustavil ve.- začuden pred nuiriHorna-fint kipom", ki je predstavljal starega vojaka. Temu vojaku je manjkal nos. uho, leva roka in desna, noga, spodaj pa je bil napis: ltZmagovalec". Matajev Matija se je popraskal za ušesom in dejal: "Zdaj bi rad videl. kakšen io bil š le premaira-lec." DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVUO in ITALIJO 100 DIN.---$ 2.20 200 DIN.---$ 4.00 300 DIN.---$ 5.85 500 DIN.---$ 9.25 1000 DIN.---$18.— 2000 DIN.---$35— 5000 DIN.---$85— V DINARJIH V LIRAH 50 LIR---$ 2.90 100 LIK---$ 5— 200 LIR---$ 9.50 300 LIR —--$14— 500 LIR---$22.50 1000 LIR---$44— 2000 LIR---$87— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi nI ntfofe ▼ Jugoslavijo tn Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč ramo v dinarjih os. lirah. Isto velja tudi sa vse druge evropske drŽave. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : FOTNldKI OD D I L I K : 216 West UBtta Street, New York letja od zadnje ločitve, j«, kri še vedno kri in se ni v sodo spremenila. Z blagom in živežem jih ne morete razveseliti za praznike, nekaj prazničnega razpoloženja pa lahko ustvarite v njih z denarnimi darovi. Kot razvidite iz Glasa Naroda, je mogoče denar še vedno poslati v domovino. ( e so bili naši ljudje iv starem kraju kdaj potrebni pod-pore, jo bodo 'potrebni to zimo. Bogastev jim ameriški Slo venci sicer ne morejo pošilja-j ti, z nekaj dolarji jim pa lahko oslade praznike. — Italija ima še vedno par milijonov vojakov, — ji- vzkliknil Mussolini,.— in če bo treba, bo vržena vsa ta sila proti Grkom. Koliko vojjikou šteje grška arm;;da, mi ni natančno znano, rekel bi pa, da jih ima desetkrat manj kakor Italija. Deset proti enemu! To razmerje je pri laških junakih splošno v navadi. Med svetovno vojno je imela Italija na soški fronti generala Cadorno, ki ni hotel nikdar priznati, da mu Avstrijci povzročajo kakšne zapreke, ampak se je vedtio izgovarjal na v reme. "Zaradi slabega vremena ne moremo dalje.'* "Vreme re>n,> ovira naše vojaške operacije."' "Zaradi več dni trajajočega deževja nismo mogli »pomakni-ti naše fronte proti vzhodu." Tako so se glasila mesece in mesece njegova poročila, da se ga je naposled prijel zdevek "general Marela*\ Zdi se, da je bil Mussolini v njegovi šoli, kajti tudi na sedanji grški fronti Lahi ne morejo "zavoljo slabega vremena*' nikamor naprej. Verjetno je, da se v sedanjem času pojavljajo na Bai-kann nalivi in snežni viharji, toda pomisliti je treba, da Grkom ne sije sonce, ko moči dež Mussolinijeve "junake". Kakšne so bile društvene seje pred dvajsetimi ali petindvajsetimi leti in kakšne so danes! Ne vem, kako je drugod, vem pa, da 'v New Yorku vsi pozivi in prošnje ne zaležejo dosti. Če ima društvo petdeset članov, jih pride k seji komaj deset. Kje so časi, ko je imelo društvo vratarja, kateri suspendiranim članom ni dovolil vstopil v dvorano ter metal na cesto joražene kandidate, ki se niso hoteli zadovoljiti s sklepom . večine! Nič več ni častiželjnih rojakov in njihovih obljub: — Za par sodčkov piva bom pa dal, če me boste izvolili za predsednika. Društvene zastave žro molji, nekoč cele strani dolgi zapisniki so se skrčili v troje, četvero vrstic. Vse nekdanje na»vdušenje se je strnilo v vzdih: — Ker že toliko let plačujem, bom pa še ta kratek čas, ki mi je odmerjen, da me bodo imeli že vsaj s čim pokopati. Razlika meri prejšnjo in sedanjo generacijo: Mati se natančno spominja svojega .prvega poljuba, docim je hči že pozabila, kdo je bil njen prvi mož. GLAS NARODA" Friday, November 22, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 Zaman se je trudila pesnik Mlada lepa zbori stka Varja dala pred zrcalom v svoji >ici in primerjala svoj novi to moderni klobuček. Bil je eleganten moder klo-l-ček z modrim trakom in enia velikima tu li modrima Honui. Varja je bila dobre volje, ker temna j< je bil pesnik Tmmoro\ po- :ke!. da je klobuček eni." "l>a," je odgovoril brra prepričanja. "Modra barva mj dobro pri-stoja, kaj ne? Ali imate tudi vi radi modro barvo? Ta odtenek modre . . ." "Modre?" jo je prekinil Trumorov začudeno. "Da, zelo < 'lovek bi *koraj re- joč v .svojo sobico. Naenkrat je pa onemela in nasmeh ji je zamrl na ustih. Varja je osupnila in pogle- Nem York, N. Y. 'Lahko si mislite, kako se človek počuti .-rečnega, ako kar na .slepo srečo narajma na tako prijetno društveno prireditev, kakor so jo priredili članice Brooklyrj-'ke Slov Ženske Zveze išt. 93. v Slovekem Domu v Brooklvnu. Uver sta si te dve organizaciji tako sličiu v principu, ali bi ne bilo milostno, da bi iz teh dveh nastala ena sama močna ženska zveza, ki bi lahko ekonomično kljubovala vsem društvenim težkočam, javnosti pa dala vtis prave ženske zavesti in sJožnosti l Prosim pa, da mi oprostite za Poučni spisi 4h ANoLESKO SLOVENSKO BERILO. SmutU dr. F. J. Kern. Vezac Cena $2.00 bil na izlet z avtom. M'ade zbori stke ni prav nič )t ilo, da Trumo rove pesmj še so bile zagledale luči sveta, ijti vš< č ji je bil avtor s -pi-om še ne omadeževani h sti-iv, pesnik, noseč umetniško moveznico in -e bolj nmctiii-i klobuk pod čigar široko •oho so bujno silili ven ho-ti obročki kodrov. Varja se je za smejal a in si mislila. . "Križ božji, ti moški — niti modre barve ne razločujejo oe je odpeljala z pesnikom v gozdič za mestom. . Večerjala sta v elegantni re-iav-raeiji in preživela vt čer zelo prijetno. Ko -ta se vrnila z iz-leta v nre-1 o. se ie Trumorov V spodnjih prostorih, kamor dala široko odprtih uM na stol. hodim srebat črno kavo, se mi j to -pripombo, ker to je ie moja Tam je ležal njen novi modri je zdelo nenavadno živahno injm^cl, ne pa predlog. . klobuček. |ko mi 1- Rupnik pove, da Bila je tako presenečena in ! ininjo dekleta društva št. 93. ztbegana po nenadnem pesniko-|SZZ društveno prireditev, se vem prihodu, da je v naglici in j«1 lotila želja, biti zoi>et pat razburjenju zamienjala klobu Ta rov i klobuček mi krasno ^ , i ' • . . . , ... . 'ntzno poslovil omrhlja-ia, irredoč po stopnicah v svo-je primerjala prod zrcalom; je stanovanje. Mk-lila si je: i vrsti z novim modrim kio-iTak us|>eli lahko doseže samo 'tonu. . dama v novem klobučku. Vstopila je veselo prepeva- Japonska hoče osvoboditi ženo ('e >ta dve osebi sklenili 'ekle ^e je znsmejalo. Kako ia je bila v črnem klobučku, kako mika\na in zapeljiva i o vem! Kar je zapel v predsobi zvo-•c. Znani glas je zdravil a rjo iz teh misli. Še preden se je zavedla, je pno in svobodno vzeti si živijo-• stal pred njo pesnik Trumo- i».je še enkrat pogledala v zr-ilo, toda Trunfcorov jo je pri-•1 za roko, ji pomagal obleci lašč in jo rahlo odvlekel k iz-lodu.. "Varja," je vzkliknil pes-ik in jo ves zamaknjen po-ledal, 4 buies ste von očarlji-a." Rtisn.il ie krepke je nje- 0 roko in kar ni mogel odvr-iti od nje pogleda. . 1 Avto je zavil iz mesta in 'arja je bila vsa srečna. ) "Varja, danes ste tako nenavadno lepa," je za še pet al esnik ves v ognju. I Varja je bila ve-ela. celo rnz-jjrrana, kakor brezskrben o-jrok. Zavest, da ima nov eleganten klobuček, ki ji izredno V>bro prist o ja. jo je ovenčala nenavaom videl pristna slo- čka. Toed- sebe in da inta vsaka «vojo barvo. Bile so iz vseh delov naše Slovenije. Rekel bi. videl sem slovenski venček, v katerega je bilo vpleteno cvetje iz mrzle Gorenjske in solnčne Dolenjske. iz zelene Staje1.--ke in krasne Notranjske, katerega je spletla Brf-okrajina ]>o 1 vodst-vom spoštovane i*ospe in predse« In ice društva št. 9.3. SŽZ. Mrs. M. Ourel.. Vesel sem bil usluge prijatelja M. Pimata, ker mi je pripravil prosto«', da «pri.-odem. Saj je imel tako zbrano let stare hčere v zaba ni bilo mogoče zamisliti, sedaj pa je čut za čast že popustil in višča in za gejše v ]»fKsebno. za to določene hiše. Starši zgube zlasti moški danes če-to prelo- s tem vse pravice nad oftrokom. mijo !}>es. do. . Novi predlog japonskega kazenskega zakonika revolucionarno po>eiia v številna področja japonskega življenja. Najgloblje posega v rodbinsko ki lahko zapusti hišo. kateri je prodan šele takrat, ko odsluži kupnino. To pa se dejansko nikdar ne zgodi. Take pogodbe je država ščitila. (V je gej-ša ifcšla, jo je policija ujela in vrnila kupcu. Mnogi ministri -o skušali te določbe odpravi- V dolžnost štejeni, da se vam zahvalim za ta lep večer, kateri mi bo doigo ostal v spominu, in upam, da se kmalu zopet vidimo. . S prijetno miri i jo na sobotno prireditev, sem se v nedeljo vdeležil "Slovanovega" Marti-novanja. katero se je vršilo ravno tako v prostorih Slov. Doma. . Brwz pomena bi bilo pisati o programu, ker "Slovan" je da-nes tako bogat na svojih programih, in jih tako po po i no in mojkstiv-ko izvede, da se javnost naravnost čudi in vprašuje, kdo je vendar tisti umetniški izvirek, iz katerega "Slovan" zajema svoje zmožnosti:' Zato se čudimo, da ravno tiste osebe, -katere so t i-te žile dovoduicc, kii dovaja zmožnost v "Slovanovo" srce, pri prireditvah ponižno stojijo od zadaj, medtem pa vodijo program ljitflje, kateri bi šlj preko glav vseh, samo da bi «-e sami vedno držali v ospredju. To so tisti ljudje, ki po dobrih ča-oplsih najrajši sami. o sebi klobasajo. Med tem pa pozabljajo, da so v javnosti že zdavnaj osmešili. 1'pam, da bomo vsi zdravi in vei-e!|i dočakali Silvestrovega večera. Takrat • bomo zopet lahko počastili "Slovana" na njegovi drugi sezonski prireditvi v Slovenskem Nar. Domu. Tn sem prepričan, la zopet napolnimo dvorano do zadnjega kotička. F. R. V. ItODOfl DRŽAVLJANI "Uuw to become States". V tej knjigi bo vso pojonnll* Id soko-ui za naseljen^ Cena 35C* DKNAH. Spisal dr. Kari EngllS. strani lteuarul problem Je ®elc »apleten in t**ia*en in ga ul mogoče storiti fnakomur Jasn^a. I'iSMtvlJ. ki Je zuao čeftki narodno-gosiKxlar-«»kl strokovnjak. J»? razfiiril svo.4« delo tako. MAC'K ŽIVALI. 72 strani. Spisal t>na $1.25 Ihimir Fels*'!- — DOMAČI ŽIVINOZDKAVNIK, f»pi"®> Franjo Dn lar. "J?« strani. <'ena tnla vez Cena $150 ZHo koristna knjipa za vshV^« fjvlonrejca; opts rnzDiti bolezni In zdravljenje; slike 143 utranL pravo, ki se ga obab kaznjiva. di teh dolžnosti ima tudi dale-ko^t^žne pravice, ki pa niso več prav nič v skladu s sodobnim družbenim naziranjem. Tzbira - n 1 I n II Pošljite nam S I I || in mi vam bomo pošiljali 8 2 meseca M "Glas Naroda" !| in prepričani smo, da boste potem RS staki naročnik. Tudi ločitveno pravo bo spremenjeno. Zakonolomstvo je bilo do see bil rad oženil, pa mni tega domači niso pustili. Fant namreč ni le slaboumen, temveč tudi telesno pohabljen. Pravil je. da ima že izbrano nevesto, toda dovoljenja ni dobil. Zato se je maščeval ter je nedavno odšel za svojo svaki- CiOVEDOKEJA S slikaf* Splno.l H .ifBTart. Cena $1.- KOKOŠJEREJA. Sestavil Val. nt in Kazin-^ r. fltraul BroS. (Zl Čem _50c KNJHiA O LEPEM VEDENJU. Vez .75c KNJIGA O DOSTOJNEM VKDKN.H'- 111 strani KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. Cena 50c. ('18 strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Anton PeTC. 8 allkaml Kujijlt1'«1 mlekarje in ljubitelje mlekar«« •piob. Ceno ,50c NAJVEČJI SI'ISOVNIK. 1«J struDl KORISTNA PAJČEVINA. malo ljudi bo znalo odgo voriti na vprašanje, kdaj je najlmljši t"a<, da s^' **požanje-jo" pajčevine. Le mfeilo je namreč ljudi., ki >ploh vedo, »la se ti proizvodi paičje nwirljivosti sploh pobirajo. Totla fini mehaniki, ki potrebujejo pajčevine za preeiz.no znanstvene instrumente. lovijo pajke v jesenskih mesecih ter jih tri. štiri dni hranijo v škatlicah za vžigalice. Potem odprejo taksno škatlico in pomolijo vanjo Svinčnik. Pajek spleza na ta Vvinččnik kakor na lo-tvo. z njega se skuša spustiti ua tla Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. naše Skodijive živali t S I'll > I ■ opifttl Krilil KrjuVM , Cena 5()c PODOBI In IIE- si runi liruft. Cena ,25c OltRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani. Vem .- Knjiga je name,.j-„H v prvi vrsti « stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo — tel-Eolivarstvo. Cen» _- »»KRITJE AMERIKE, spisal »I MAJAH Trije dPli IG'' 141. «tranl. Cena met.ko ve» ^ a, en" in natančen upi, cHlkriiia cov^a sveta Spis se člta kak.r zanimiva pote« Ur Je sestavljen po najboljših vlrib. ^^ ^ PRAKTIČNI RAČ-UNAR. Trda ve. 2» Priročna knjižica, ki vsebuje vse. nakupu tn prodaji notrebno. kar je pri Cena 75c. PRO! i LE Ml SOIKJBNE FILOZOrlJ* Spisal dr. F. Veber. 341 «ranl. Knjigo toplo prlporocmo Ti|.ko„«r ki -boče seznaniti > glavnimi fUozofiJe. C t vami sodobna POŠKODOVANE PLINSKE ' IN ELEKTRIČNE . . i . r <. - . i NAPRAVE. grah. V jezi je potegni-' iz žepa bratovo pištolo ter v prsi ustrelil Ano, ki je bila takoj mrtva. Nato pa je odšel domov, kjer je zažgal bratove svisli, da bi bilo maščevanje še večje. Vnele so se tudi sosedove i« vi si i ter je zgorelo vsega skupaj 13 voz sena. Morilca in požigalea so prijeli. Hladno je vse priznal ter nič se ne ke-a. njo na polje, kjer je ona obirala j in za ta namen mora izdelati seveda nitko. Delavec navija to nit hitro na okvirček iz žice. Kn sam pajek mu more na ta način podariti kakšnih 100 m niti, potem, ga mož izpusti. Pa jčevinske iti t i uporabl jajo v finih instrumentih zato„ ker se ne Spreminjajo pod vplivom mraza, toplote ali vlage. To je za merilne in primerjalne priprave v teodolitih, daljnogledih, mikroskopih itd., velikega pomena. Tako daje neznatna žuželka dragoeen sestavni del preciznih instrumentov, iza katerega tehnika še ni izumila *n ako vrednega tvoriva. A v teni času. ko plavajo iti ti "babjega leta" skozi o-zračje, si fini mehaniki krijejo p«»trobo po pajeevini za vse leto. . r. F. Bradač. — O*^ strani. Cena $1.25 UMNI (EBELAR. Spisal Frank Lakniayer. ltki .strani. Cena — VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil n. PodkrajSek. — 4'.i~ strani. Cena $1.— VELIKI VSEVEDEŽ. 144 at rani. Zbirka zanimivih In kratkočaroib spretnosti : bnrke In fialjivl poskusi: vedeževalna tabela; pnnktlranje; zastavice. Ce«a $1._ ZDRAVILNA ŽELIŠCA- «2 strani. Cena ,26c KNJIGARNA 99 "GLAS NARODA5 216 West 18th STREET NEW YORK M02 Z ŽELEZNIMI PLJUČI, SREČEN OČE. Američan Fred Snyte, 44 mož z železnimi pljuči*' ki o njem ntJcaj časa pihali vsi listi na svetu, t-e je kakor znano, poročil navzlic težki bolezni, ki ga je silila ležati v železni aparaturi in »e oskrbovati na umeten način s kisikom za dihanje. Med tem se je njegovo zdravstveno stanje lak o popravilo, tla je postal sedaj, kakor poročajo iz Chicaga, celo oče lepe deklice. Medicinska znanost in tehnika nta znali tega moža rešiti ne samo sigurne smrti, temveč .-ta ga celo ozdravila in mu omogočila, da je postal srečen družinski oče. SMRTNA KOSA T Duluth. Minn., je na farmi umrla IS- letna Agnes V. Jak-še, rojena v An»eriki ki zapušča starše in več drugih sorodnikov. *<» LAS NIR0D1"-New YorS -T— + Friday, November 22, 1940 VSTANOVLJEN L. 1S93 Mesta v nočni temi A slaicin veku -o mesta po-] noči gorela luč. Ob istem ča-nof;i razsvetljevali le ob priliki ;su j«' ogato darila, da so vsem prebivalcem in eh gani no sirsko velemesto za povedal i. da morajo na svoja ROMAN : Spiral: FRAN GOVEKAK. Olija je onemela. Korake je pospeši a, da bi mu rim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vise dovoljeno. Niti na r.ii-ei mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji en le z nuzincem/ pomigne. Gospod bančni ravnatelj. kakor ga nazivijajo lizuni, in lizunke. ta malik v Trsteniku! — Pa se je ie varal. Niti be-edice ni zinila. Zaman je tekel /. njo i a ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je prihežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo. . Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: "Prrdite — v mraku! Ne 1 »odite tak filister! Sai ste vendar moderno dekle!" Strašen o o vek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati Do mrzli sobi. Y-ak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — powod zro nanjo moške oči z žaljivo pehoto . . . Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v Šolo . . . povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — Jn danes tale modni nvešetar kar naravnost. "Obiščite me!*' T, kajpak! Mar naj bi se pomršljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo? Ah, Janku piše! V TMeniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast. značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, fili-«*irsko. kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je .lanku StepiŠniku. 41 Dragi, mili, dobri! Prisegel >i mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzame s za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. O.I loči se: a i za svojo mater ali zame in dete ..." Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet -e je smehljala. Saj ni prav nič dvontiila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bf mogel tudi drugače? Častnik ie bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj. Vsa srečna je zasanja!a o krasni bodočnosti, ko l»o-ta mož in žena. Oblekla se je, u.-sla pismo na pošto in odšla k "Ornemu volu" na obed. Ko je dospelo O gino pismo v StepiŠnikovo pisarno, sta bila Stepi-nik in Tribnik na Tnsovcm go-ta Elze Kromarjeve. (Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vze! Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza sluča jno *ama. Slabo uro sta se u-tavi'a na Trsovem. Ko sta odfiajala. ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela. O gino pismo j" torej z ostalo korespondenco vreed prejela Stcpišnikovn tajnica, gospodična M?.rta. Imela je pra-a ico, odpirati in citati v-n šefova pisma. . Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno ni!U je predložila tudi O gino.. "To si prečrtajte!" je dejala. "Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ..." "Zakaj?" je vprašal raztreseno. . •"Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo." "('e ni hujšega . . . Pa mu je dala košarieo?" "Niti odgovora vrednega ga ni smatrala." "Hahaha! Vedel sem . . . B.amiral se je. Hahaha! Zelo «e nvu je moralo ]>okaditi . . . Pa kaj želi Olga?" "Da jo končno vzamete za ženo . . . že zaradi otroka, in gtrašno vas ima rada, tpiše." Stepišnik je strmel piedse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom. . 4'Storite konec ž njo!" je rekla nato. "Olga ie predobra za igračo ... in nesrečna je. — Pojite ..-e k nji . nujno vas vabi . . . povejte ji resnico!" "Ah, Marta, ko bi ti vedela vesniico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?" "Ne, preveč sem panwdna. Srečna bom. če me boste ie vsaj nekoliko ljubili. Ce ne, bo konec mojega življenja." "Ljubo moje dekletce!" je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. "Ničo-ar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omložiš . . . celo doto ti dam, za klima ♦i pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smuti." Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: "Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali ;',o — in pio se svetlobe izosribali. so nastopali mestni očetje s strogimi odredbami. Tako so po-nočne sprehotar. kakor pravi. Tudi najstarejše o"-ri odvisen seveda od njeiro-ve blagajne. Četa teh vojakov ob pričetku novega veka je bila videti kaj pihana- kakor si je danes ne moremo niti več predstavljati. Ta svoboda glede obleke je inn la -eveda svoje težke nedo-statke. Dogajalo se je. da vojaki v kakšni bitki niso več vedeli. kdo je prijatelj in kdo sovražnik, ker so se na zunaj premalo razlikovali oziroma preveč. Pomaga i so ni na ta način, da so vodje čet med bi tka-m'i v pri lično kratkih presledkih z znaki pozvali svoje bojevnike skupaj in ko e je red tako nlnlo obnovil, >o nadaljevali bito. iSamo visoki častniki so tedaj nosili posebne barvne znake v obliki trakov in čopov .na helebardnli. da ko mogli možje še iz neke daljave videti, kam prav za prav spadajo. .Šele proti sredini 17. stoletja je prišlo tako daleč, da so dobi1 i pripadniki kakšne čofte enotne znake. V voj-ki švedskega kralia Oustava Adolf a >o se (polki med seboj na primer že razlikovali s pomočjo nosebrtih barvnih našivov in čopov. Ta novota se je izkn-zala kot praktična in so jo khnalu prevzeli tudi drugi vojskovodje. Med tridesetletno vojno se je splošno uveljavila. Proti .koncu 17. stoletja so bile vojske uniformirane že od pet do glave. . ČUDEŽ MED NEBOM IN ZEMLJO. O nenavadni letalski nezgodi ki se je pa srečno i-ztekia, poro-i čajo iz avstralskega Svdneva. Dve vojaški letali avstralske vlade sta trčili v zraku in sta se pri tem tako zarili drugo v drugega, da sta bili kakor prikovani skupaj. To se je zgodilo v višini 350 metrov. Pile t in opazovalec spodnjega letala sta po nozgodii odskočila s padali in srečmo pristala na zemlji. Tudi opazovalec zgornjega letala se je hotel pravočasno rešiti in je odskočil s padalom na zemljo. Pogumnejša