Z OBČNEGA ZBORA SKUPNOSTI TEHNIŠKIH ŠOL SLOVENIJE
NOVI VIDIKI ^ T	,	.	.	, vi M 1
prem anentneg a N a začetku urej anj a pedagoških nalog
IZOBRAŽEVANJA
Permanentno izobraževanje — nov pojem, ki nam postaja domač in vsakdanji na področju vzgoje in izobraževanja, pojem, ki pomeni tudi novo zamisel, ki teži k radikalni spremembi tradicionalnega vzgojno izobraževalnega sistema in k prevrednotenju nekaterih stoletja veljavnih pogledov.
Permanentno izobraževanje — eden izmed dveh kapitalnih pro-
obraževanja. To pa ne vključuje le permanentne revizije učnih načrtov, njihovega stalnega posodobljenja. Temeljna priprava na življenje bo morala dati popolno prednost resnično temeljni in sodobni izobrazbi in razvijanju miselnih — in ne spominskih —
— V družbeni ureditvi kot je naša, bodo imela združenja vedno večjo vlogo. Neposredno dogovarjanje med zainteresiranimi osebami, organizacijami in družbenimi skupnostmi pa postaja vedno bolj vidna oblika življenja na vseh področjih. Zato si moramo v naši skupnosti prizadevati, da spodbujamo k aktivnemu sodelovanju šole in posameznike. Z ureditvijo financiranja našega šolstva bomo prišli šele na začetek urejanja tistih pedagoških nalog, s katerimi smo že leta in leta v zamudi.
Tako je dejal predsednik Skup-
sposobnosti učencev, ki jih bo	•	••	e.*
morala usposobiti za samostojno nosti tehniških sol Slovenije Ste-učenje in uporabljanje različnih fan Hočevar, dipl. inž., v svojem virov. V procesu temeljnega iz- poročilu, pripravljenem za občni blemov (poleg reforme šol druge obraževanja bo morala šola raz- zbor skupnosti, ki je bil minulo stopnje) sod*bnega sveta — po interese učencev in jih mo- sl.edo (11. marca) v moderni zbor-oceni generalne konference tivirati za stalno izpopolnjevanje; njcj gradbene tehniške šole v
zavreti razvoj otrokovih interesov, zagreniti njegovo učenje, vzbuditi odpor do nadaljnjega izobraževanja bo morda naj hujši pedagoški zločin.
Sedanji model strokovnega
UNESC-a.
Permanentno izobraževanje — eden izmed poglavitnih novih vidikov, ki jih vnaša osnutek resolucije zvezne skupščine v naše poglede o bodočem razvoju našega izobraževalnega sistema.
Kaj vse obsega ta pojem, kakšne so njegove razsežnosti in katere revolucionarne prvine vsebuje — o tem je bilo pri nas še zelo malo napisanega, zato so tudi pogledi na permanentno izobraževanje megleni in enostranski.
Ideja permanentnega izobraževanja ni nova. Njene izvore odkriva dr. Dragomir Filipovič v svoji doktorski disertaciji o permanentnem izobraževanju (Beograd 1969) že v začetkih naše kulture, pri Konfuciju, Platonu,
Seneki... Srečamo jo pri velikih mislecih, znanilcih sodobnosti —
Pri Komenskem, francoskih pro-svetljencih, marksističnih teoretikih ... Vendar se šele danes ustvarjajo ekonomski pogoji za uresničenje te zamisli, šele danes Postaja permanentno izobraževanje nujnost in neobhodni pogoj za gospodarski in družbeni napredek.
Pojem permanentnega izobraževanja ni istoveten s pojmom izobraževanja odraslih, čeprav so pionirji izobraževanja odraslih med glavnimi propagatorji permanentnega izobraževanja. To je nov pogled na celoten sistem vzgoje in izobraževanja, na njegovo vsebino, metode in organizacijo.
Industrijska revolucija je pospešila razvoj pedagoške prakse in teorije in postavila na dnevni
red z nepopustljivo zahtevnostjo izvira v osnovah še iz časov, ko Problem priprave mladine za de-
Ljubljani. Tu so se sestali predstavniki vseh tehniških srednjih šol naše republike: zavodov, ki imajo med šolami eno najbogatejših tradicij, zaradi raznolikosti
šolstva s svojimi shematičnimi, strok in svoje zahtevnosti pa tudi neprehodnimi in v sebi zaprtimi pravcati arhiv nerešenih proble-stopnjami je bolj prikrojen vče- mov. Tudi tokrat je bilo očitno, rajšnjim kot današnjim in jutriš- da bo njihov izbor ^ obsežen in njim potrebam gospodarstva, saj zanimiv, zato je bilo že v začetku
DOLGA POT DO ENOTNIH IN POTRJENIH UČNIH NAČRTOV
Dokaj zamisli o racionalizaciji v šolstvu je ostalo neizdelanih, še več ipa ne do kraja izpeljanih. Prva stopnica k smotrno urejenemu šolstvu pa je prav gotovo ureditev učnih načrtov. Čeprav je Skupnost tehniških šol že pred leti začela akcijo urejanja učnih načrtov, krojijo v mnogih tehni
šujejo se, kateri avtor se bo lotil tega dela brez potrjene »predloge«?
Nič manj zmede ni pri učnih načrtih za splošnoizobraževalne predmete. Čeprav je minilo že 25 let od osvoboditve, nimajo tehniške srednje šole potrjenih učnih načrtov za zgodovino NOB in družbeno ureditev SFRJ. Zanimivo pa je, da bodo morali opraviti dijaki iz tega predmeta letos zrelostni izpit — brez skript in ustreznih učbenikov. Proti temu so »glasovali« že mladinci na svojih sestankih, ob morebitnih neuspehih pa bodo na zatožni klopi pa je glede na razvoj znanosti in seveda predvsem profesorji.	tehnike tako zahtevno, da mu
Ker ni bilo na občnem zboru sami res ne morejo biti kos. Mno-predstavnika Zavoda za' šolstvo, go na boljšem so seveda inženirji, so sklenili, da bodo poslali na zaposleni v
2e sedaj pa je jasno, da učiteljev s tako izobrazbo ni mogoče dobiti.
PREMALO MOŽNOSTI ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Inženirji, zaposleni v tehniških šolah, opozarjajo na nevarnost »stagnacije« v svoji stroki. V zadnjih letih sicer veliko govorimo o nujnosti permanentnega izobraževanja, inženirjem, ki poučujejo v TSŠ, pa se dogaja nasprotno: šole nimajo ustrezne literature njihovo strokovno izpopolnjevanje
zavod zahtevo po čimprejšnji ureditvi te problematike in vpraša-ških šolah učne načrte še vedno nje, po katerem programu in kako
po svoje. Poglejmo samo primer: učitelji za strokovne predmete elektro stroke čakajo že debelo
sistematično rešiti vprašanje učnih načrtov.
KJE DOBITI KADRE?
Za sedanje razmere prezahtev-
industriji.
Velja celo trditev, da je bilo v preteklosti za tovrstno strokovno izpopolnjevanje mnogo bolje poskrbljeno. Šole so v počitnicah lahko poslale učitelje v tovarne, kjer so se sproti seznanjali z najnovejšimi tehnološkimi postopki in organizacijo dela.
Dobršen del razprave so na
ni so po mnenju Članov skupnosti 0kgnem zboru namenili tudi seda-
tudi novi zakonski predpisi, ki določajo, da morajo učitelji, ki poučujejo strokovne predmete, opraviti predpisane izpite iz pedagogike na fakulteti. Drugod po svetu je menda to urejeno mnogo bolj preprosto: inženirji, ki poučujejo na strokovnih šolah, si pridobe pedagoško izobrazbo s seminarji in individualnim študijem. Očitno je, da je to določilo že sedaj globoko poseglo v kadrovsko sestavo naših tehniških šol. Inženirji-učitelji za poučevanje strokovnih predmetov se prijavljajo na razpis le za prehodno obdobje, dokler ne dobe primernejše zaposlitve.
Težave nastajajo tudi pri zaposlovanju učiteljev praktičnega pouka. Zakon o srednjem šolstvu določa v 37. členu, da so lahko učitelji za praktični in labdrato-
njim merilom, ki jih je sprejela republiška izobraževalna skupnost. Menijo, da merila sicer nikdar še niso bila bolje izdelana, kljub temu pa vendarle ne ustrezajo vsem šolam. Neprecizno so izdelana predvsem merila za materialne izdatke, saj je v to komponento zajeto vse, od stroškov za električno energijo, potrošnega materiala, do delovnih sredstev, ki jih mora kupiti šola sama. V merilih pa naj bi bila posebna komponenta za namensko obnavljanje in nakup novih delovnih sredstev, od navadnega orodja do dragih strojev.
Merila naj bi zajela vso dejavnost posameznih vrst šol in upoštevala pedagoške in ostale normative — ne glede na trenutno finančno zmogljivost republiške izobraževalne skupnosti. Z
rijski pouk v srednjih šolah, tisti; merili so sicer deloma rešene šele
Poslopje Tehniške srednje šole za elektro stroko v Ljubljani
lo in življenje v sodobni indu-strijski družbi. Njena nadaljnja faza — sodobna znanstveno tehnična revolucija — vodi tradicionalni vzgojno izobraževalni sistem v krizo, ki je ne morejo rešiti parcialne, po starih modelih zamišljene šolske reforme.
Poljski akademik dr. Bogdan Suchodolski vidi izhod iz te krize le v popolni reviziji »arhaičnega šolskega sistema«, v popolni reformi srednjega in visokega šolstva, v odpravi jalove in zastarele vsebine v tradicionalnem bodo iskali in potrebovali pri svo-modelu splošne izobrazbe, v polni jem delu.
jasno, da razprava še zdaleč ne naj bi vsaka taka šola dala konč- bo dolgočasna. Najbrž bi bUa še no izobrazbo za poklic, ko šola bolj popolna, če bi se občnega še ni pomenila priprave za ne- zbora udeležili tudi tisti, ki bi nehno nadaljnje izobraževanje, pomagali odgovoriti na postavlje-Sedanji sistem priučevanja mla- na vprašanja. Člani skupnosti so dine, ki se po osnovni šoli vključi v delo, je za večino te mla
ki so poleg poklicne končali še ustrezno tehniško šolo in imajo najmanj pet let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu. In dalje: — Ce si za ta pouk ni mogoče pridobiti takšne izobrazbe, lahko poučujejo tisti, ki so končali poklicno mojstrsko ali delo-vodsko šolo in imajo pet let praktičnega pouka na ustreznem delovnem mestu.
leto na dokončno izdelavo učnih načrtov. Kljub temu, da so osnutki pripravljeni, pravijo, da je za dokončno izdelavo učnih načrtov zmanjkalo denarja. Poleg
__________r________ tega se je zaustavilo tudi pri po-
namreč že v začetku prizadeto trjevanju učnih načrtov, saj vemo, hodnji učitelji praktičnega pouka ugotavljali, da med udeleženci ni da so pedagoški svet pred ne- se bodo morali torej po končani
Pravijo, da hujšega pogoja še ni predpisoval noben zakon. Pri-
dine slepa ulica, iz katere ni poti povabljenih predstavnikov naših davnim ukinili in da trenutno še osemletki šolati še navzgor in naprej v nadaljnje si- republiških institucij: sekretaria- nimamo tistega foruma, ki bi pri- srednjih^ šolah: tri
stematično izpopolnjevanje. Tra- ta za prosveto in kulturo, zavoda.......................‘
dicionalni model univerze pa že za šolstvo in republiške izobraže-načenjajo novi modeli »odprte valne skupnosti, univerze«, iz katerih naj bi se Bili smo torej ob dialog, ki bi pretakala najnovejša znanstvena lahko marsikaj pojasnil, spoznanja med vse tiste, ki jih
sedem leta n
let po-
tisnil zadnji pečat. Ob tem pa smo priča drugemu nerazumljivemu pojavu: razpis za učbenike za elektrotehniško stroko je bil hitrejši od učnega načrta. Vpra-
klicni in štiri leta na tehniški srednji šoli. To bodo nedvomno odlični učitelji, vendar pa je tak način šolanja glede na sedanji šolski sistem precej nenavaden.
osnovne zahteve, ne zagotavljajo pa denarja, ki bi ga v resnici morali vlagati v te šole, če bi hoteli misliti na sodobnejši pouk, sodobnejšo opremo, aparate in stroje. Skratka, če bi hoteli odpraviti očitek, da prihajajo'dijaki s tehniških srednjih šol premalo praktično usposobljeni.
M. Kunej
OPOZORILO
Redni razpis prostih delovnih mest v osnovnih in srednjih šolah bo izšel v Prosvetnem delavcu številka 7. 8. aprila. Prosimo šolska vodstva, da pravočasno pošljejo razpise prostih delovnih mest!
rnožnosti, da bo vsakdo v vsaki starostni dobi izpopolnjeval svojo izobrazbo v brisanju mej med učenjem in delom ter v najtes-hejši povezavi znanosti in izobra-
Uresničenje permanentnega izobraževanja bo zahtevalo tudi drugačen sistem priprave učiteljev in novo vsebino njihovega usposabljanja. Medtem ko bo
Na temo: RAVNATELJI V RAZRED
ževanja (povzeto iz citiranega de- predšolska vzgoja in osnovna šola la dr. D. Filipoviča).	namenjena v bodoče le mladini,
Izobraževanje postaja človeko- bo celotno področje strokovnega va trajna potreba, stalna sesta- izobraževanja namenjeno tako vina njegovega življenja in dela. mladini kot odraslim. Brez peda-Nobena šola ne daje več »konč- goške in andragoške izobrazbe Ue« izobrazbe, kvečjemu dd lahko učitelji ne bodo ustrezno uspo-femeljno izobrazbo in usmeritev sobljeni za svoje delo. Pedago-?a nadaljnje izobraževanje. No- ška znanost, v preteklosti usmer-bena šola ne more več imeti am- jena le na vzgojo in izobraževa-bicij, da bi dala svojim učencem nje mladine, bo morala ena-6nci!dopedično znanje, niti glede komerno zajeti tudi vzgojo in sPlošne izobrazbe niti glede dolo- izobraževanje odraslih, če bo hotene stroke. V dobrem desetletju tela organsko vključiti vase tudi Se je količina človekovih spoznanj spoznanja in iskanja andragogi-P°dvojila: pretok teh novih spo- ke, če bo hotel uresničiti svoje j^anj v učne načrte je neznaten, težnje, da bo resnično postala kar pomeni, da vsebina izobraže- znanost o vzgoji in izobraževa-^nja naglo. zastareva. Tudi če nju človeka.
bil ta pretok hitrejši, bi po- Ideja permanentnega izobra-btenilo to samo dohajanje člove- ževanja vključuje tudi novim za-kovih spoznanj. Do vsega novega, htevam prilagojen pojem perma-kar bo odkrival skokoviti razvoj nentne vzgoje. Ta naj bi poma-
Odgovor aktiva ravnateljev osnovnih šol občine Ormož
V Prosvetnem delavcu št. 3 motimo, imajo 3 do 5 ur teden-z dne 5. februarja 1970 je bil ško. Ker imamo stike z nekate-objavljen članek Pred skupšči- rimi hrvaškimi šolami, vemo, da no republiške izobraževalne poučujejo ravnatelji »lažje« pred-skupnosti. Takoj nam je padel mete, npr. likovni pouk na višji
stopnji ipd. Pred kratkim pa smo dobili y roke prvo številko revije Propisi-praksa, ki jo izdaja Centar za organizaciju obrazova-nja i instruktivno-inforrnativnu
_._o______________ _____,	. djelatnost iz Zagreba in v kateri
imeli ravnatelji učno obveznost, sodelujejo eminentni strokovnja-Positali naj bi »resnični pedago- ki iz te republike. Na sedmi Straški vodje«, kar pa doslej niso ni te revije smo zasledili članek mogli biti, saj so bili »brez re- Struktura radnog vremena na-sničnega stika s prakso«. Se stavnika u osnovnoj školi, ki v najbolj čuden pa se nam je uvodu navaja, da zahtevata te-zdel stavek: Izza pisalne mize se meljni zakon o delovnih razmer-zdi vzgojnoizobrazbeni proces jih in zakon o osnovni šoli SR mnogokrat neznansko poeno- Hrvatske razčlenitev delovnega
v oči podnaslov Ravnatelji v razred. Žal pisec članka ni dovolj natančno napisal, kaj si predstavlja s tem, ko trdi »ravnatelji v razred«, vendar je iz celotnega konteksta razvidno, naj bi
3.	delo v strokovnih organih in strokovno izpopolnjevanje
4.	sodelovanje v društvih in organizacijah učencev, s starši, družbeno političnimi organizacijami in s strokovno pedagoškimi službami
5.	delo v organih upravljanja
6.	šolski administrativno-upravni posli
6— 8
7—10
stavljen.«
časa za posamezne pedagoške de-
znanosti in tehnike, bo torej absolvent kakršnekoli šole lahko Prišel le prek permanentnega izobraževanja.
» To permanentno, stalno, podolsko izobraževanje, izobraževa-Pje ob delu ali izobraževanje od-rasiih postaja torej sinonim raz-v.lfosti in napredka, posledica
gala človeku, da sledi razvoju in
•* »tki?
na čelu spreminjevalnih tokov, doslej niso v redu opravijali svo-sicer bo ostal tujec v spremenie- !eSa dela in da so bili bo j p nem svetu z nostalgijo po vče- dobni »managerjem«. rajšnjem, ki se ne bo nikdar vr- Kot ravnatelji osnovnih šol v nilo.
Ideja in zamisel permanent
hi s tem presegli namen našega razglabljanja. Navedli bomo delovni čas samo za ravnatelja, in to za šolo, kjer je predviden po-
-r--.-- , ... -	,	• njega še šolski pedagog in
ormoški občim smo seveda pn- pSih0ll k- _ tako vsaj iz_
Čeli o ceh zadevi razmišljati. K gleda iz navedbe
akceleracije znanja — nikakor pa nega izobraževanja pomeni torej temu nas je se najbolj prignalo giavnem ukvarja a pedagoško ne sinonim zaostalosti, kot ga še kritičen in revolucionaren pogled dejstvo, da smo tudi do_ sedaj bili problematiko na šoli merili iz na celotno področje vzgoje in iz- (takšno je naše prepričanje) pe-	■
obraževanja. ovrednotenje njego- dagoški vodje šol.	z,a ravnatelja je tedenska de-
ve skladnosti s časom, ki prihaja O tem, naj bi ravnatelj pouče- lovna obveznost takale: in ustvarjalno teženje iz tradicio- val, je bilo v Sloveniji govora že	ur
nalriih,	arhaičnih k novim, bodo-	pred nekaj leti v zvezi z novela-	1.	organizacija šolskega
čl stvarnosti	ustreznim mode-	cijo ZOS. V sosednji republiki	dela
lom.	Hrvatski imajo ravnatelji celo	2.	spremljanje in izboljše-
Jože	VALENTINČIČ	določeno učno obveznost; če se ne	vanje šolskega dela
hekateri presojajo z “včerajšnjega sveta«.
Ves sistem vzgoje in izobraže-Vanja mladine se bo moral prilagoditi permanentnemu izobraže-v®nju, ki bo postalo — po mne-prof. Hellmuta Beckerja — osnovni princip modernega Iz-
3— 5
Za šole v naši občini, ki nimajo zaposlenega pedagoga, bi še potem morali dodati vsaj še šest ur tedensko za pedagoško, psihološko in strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
Pa vrnimo se zopet k ravnateljevi učni obveznosti. Težko si predstavljamo, kaj naj bi poučeval ravnatelj, ki ni predmetni učitelj ali profesor za posamezne predmete, ki jih poučujemo na višji stopnji osnovne šole. Kaj naj bi poučeval razredni učitelj? Ali naj na primer poučuje matematiko v nekem razredu na nižji stopnji ali pa kakšen drug podoben predmet? Ce bi bilo tako prav, potem bi prav gotovo kmalu prišli v nasprotje s pedagoškimi principi, ki jih med ostalim vsebuje 28. člen ZOS, ki v drugem odstavku navaja, da
te en učitelj (razredni pouk)...«, »... zaradi olajšanja prehoda na predmetni pouk poučujejo v petem razredu samo nekatere predmete oziroma skupine predmetov posebni učitelji«.
Od 1. do 4. razreda naj torej poučuje en učitelj, v 5. razredu pa samo nekatere predmete »posebni učitelji«. V glavnem učijo »posebni učitelji« v 5. razredu tuji jezik, telesno vzgojo, likovni in glasbeni, ponekod še tehnični pouk. In ti »posebni učitelji« so navadno predmetni učitelji za posamezna predmetna področja.
Ce potemtakem abstrahiramo možnost, naj bi ravnatelj-razred-ni učitelj kot »vseved« poučeval nekatere predmete na višji stopnji, obstaja samo še ta alternativa, da poučuje neki razred na nižji stopnji, skratka da ima enako obveznost kot učitelj (22 oz. 24 ur tedensko).
Seveda pa se v zvezi s tem med drugim pojavijo naslednja vprašanja:
1.	Ali je učitelj tako malo zaposlen. da lahko še nekdo opravlja celotno njegovo delo in ima še dovolj časa za pedagoško in upravno vodstvo šole?
2.	Ali je ravnatelj kot vodja šole in organ upravljanja tako nepomembna funkcija, da se lahko opravlja bolj mimogrede in
»... je pouk v šoli organiziran ta- da bo ta človek za svoje delo »pač ko, da poučuje v prvih štirih dobil dodatno plačilo«?
18—20 razredih praviloma vse predme- (Nadaljevtnje na 3. strani)
S°dobno Pedat0tšk0 teT°
Heinricha Pestalozzija cimPreJ uporabiti v praksi
S seje izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije
»Med naloge šolskih muzejev sodijo tudi prikazi o pedagoških klasikih, kajti njihove teoretične in praktične vzgojne pridobitve so posredno vplivale na razvoj pedagoške misli ter šolske prakse na našem ozemlju« — tako je dejal tov.
France Ostanek, ravnatelj Slovenskega- šolskega muzeja, ko je v četrtek, 5. marca 1970, odprl razstavo »Življenje in delo J. H. Pestalozzija«. Otvoritve razstave šo se udeležili poleg predstavnikov republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, Zavoda za šolstvo, univerze — še številni vidni peda- niso cenili uspehov, ki jih je imel goški delavci, in s svojo udeležbo pokazali pomembnost naj- Pestalozzi pri svojem praktičnem
novejše razstave v Šolskem muzeju.	vzgojnem delovanju. Sele kasnej-
nilo tudi vprašanje šolstva pri nas.
Pa vendar je bil Pestalozzi eden, tistih, ki za časa, svojega življenja niso uživali priznanja:-takratni, pedagoški znanstveniki še niso Uvideli povezanosti med nižjimi in višjimi šolami in tudi
£«RKSaB sr »Mnrjsrss aSSisS
Še generacije pedagogov so začele
Seje izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije so praviloma obširne. Tematike je toliko — in odpira se neprestano nova — da smo se nekako vdali v maratonske, a zato prav nič površne seje, ki jih spremlja bogato dokumentirano gradivo.
ločenih nalog, znanstvene rasti STALNO IZOBRAŽEVANJE posameznih delavcev instituta. UČITELJEV po pregramu za le-Vsekakor slovenska javnost pri- tos, kot ga je predložil Zavod za čakuje od instituta čimprej vsaj šolstvo, je Izvršni odbor sprejel delne raziskave vzrokov osipa OZ. s pripombo, da je namenjeno to in žgoča sugestije, kako ga zmanjšati. Nih- izobraževanje učiteljem, ki so
če še ni izračunal, kolikšno ma- kvalificirani, ne pa tistim, ki ni-terialno škodo predstavlja 40 "/o so. Za te obstajajo oblike izred-osip, zato vprašanje financiranja nega študija, ki se jih morajo te naloge ne sme predstavljati poslužiti, če žele tudi po letu nikakršne ovire. Zanimiv primer, 1972 še Opravljati pedagoško de-kako je osip v osnovni šoli slo- lo. Izvršni odbor je odklonil fi' venski nacionalni problem, je nanciranje pedagoških svetoval-
immdnmo	w	i' "T.	naraščajočo industrializacijo za- Iz 11 točk 37. seje je gotovo navedel zastopnik Kranja: »Izde- cev, ker je to naloga Zavoda za
France Ostanek Rfed^drnsto	ne	J v*	5ela S™ziti socialna vprašanja,	najinteresantnejši dokument o	la jih 58%, čeprav imamo že do-	šolstvo. Niso se mogli opredeliti
e Ostanek. Med drugim	je	za	to razstavo pa je poslal Pe-	katera je svojčas že začel reše-	SANACIJI ZNANSTVENEGA	kaj dobro razvito celodnevno	do žgoče problematike nekvalifi-
nekaj gradiva: 13	vatl ta »veliki' proletarec«, kakor	RAZISKOVALNEGA DELA NA	varstvo, čeprav imamo visoko	ciranih učiteljev matematike,
so ga nekateri imenovali. Pesta-	PODROČJU VZGOJE IN IZ-	stopnjo strokovnosti pedagogov,	tehnične vzgoje itd. Kaže, da bo
idarjal OBRAŽEV ,\NJA, za katerega je čeprav imajo naše šole dobre ma- letos potreben vendarle še kom-vzgojni ideal človečnosti in si dr. Vlado Schmidt, prepričan, da terialne pogoje.« Sklenili so ob- promis, sicer nam bodo strokovno nW/«Hh MaI w »A	.VA«,	2?.	Prizadeval, da bi se odpravile so- je po osvoboditvi najvažnejši. Javiti raziskave, ki jih je Peda- nezasedena področja še bolj na-
v ni' sLf	®kern ozemiju za takratno obdob-	cialne in ekonomske razlike; k	Naj bi bu osnova, po kateri bi	8°®^ institut že naredil, saj je	zadovala. Zavod za šolstvo bo
V današnji socialistični	je.	Ta slovenski del prikazuje	temu na;j bi prispevala tudi bolj-	na Slovenskem dobili delavce, ki	velika škoda, da leže kot doku-	predložil izvršnemu odboru pet-
aruzD1- . .	*	^	ŠO S-„a 08 naaeT- °fm lU ša izobrazbena raven preprostega bi razvijali pedagoško znanost, po mentacijsko gradivo — neobjav- letni program stalnega izobraže-
^	l	njegovega _ avljenja ter ljudstva s svojim v^oj^im ^ drugi strani pa naj bi se v stro- Učne.	vanja učiteljev, ob katerem se bo
movini, deluje ze od leta J875 pričaj tem, da_se__je prav^arad, lovanjem je ta'ko Pestalozzi za- kovne tenme šolske svetovalne IO
dejal, da je razstava o Pestaloz- Stalozzianum ziju pripravljena z namenom, da Pestalozzijevih del v 24 zvezkih
seznani našo javnost s tem pe- in slike iz njegovega življenja. lozzi 1e v svo1ih dplih noi.dar1„, dagoškim klasikom, katerega delo Razstava je bogato dopolnjena z Ldnini iripnl J	poudarjal
zaradi gradivom	“ -1	■	• g0J1 ldeal
je aktualno še danes
vanja učiteljev, ob katerem se bo
_________ _ _______ __________ u __ _______ _______ _	___ RS1 se je odločil tudi za laže odločati o obsegu in potreb-
m,1, Jf	TepV-l-e V 0bdOblU	socialne pedagogike"*^ ča- službe vključili^tudi" žolški"peda- razpis natečaja MODELA SO- nosti stalnega izobraževanja pe-
pravzaprav nekak solski muzej, delovanja Pestalozzija, premak- su> k0 se je socialno vprašanje gogi: Oboroženi z najnovejšo pe- DOBNEGA UČBENIKA. Ob tem dagoških delavcev. Zelo tehtna je
komaj pojavilo V zavesti člove- dagoško teorijo bodo odlični po- Je Prišlo do različnih razglab- v tej zvezi misel dr. Aleksandre Štva.	močniki tudi strokovni pedagoški UanJ- Učbenikov imamo premalo, Kornhauserjeve, naj bi imelo iz-
Ob otvoritvi razstave je govo- službi. Ta naj bi namreč poma- oz- del° na tem področju nikoli obraževanje seminarsko obliko s ril tudi kustos Slovenskega šol- gala iskati uspešne delovne meto- ni končano. Se tako dober učbenik kolokvijem na koncu, ki bi bdi Skega muzeja Vincenc Žnidar: de za posamezni vzgojni Zavod. Po petib letih zastari, saj je raz- začetno izhodišče za napredova-podrobneje je očrtal življenje in Ta delovna mesta šolskih peda- v°i znanosti izredno hiter. Se- nje v tem poklicu, kjer 3ftio ga delo tega švicarskega pedagoga, gcgov naj bi zasedali najboljši stavljalci sodobnega modela nesmiselno odpravili. Tudi opozo-V priročnem katalogu, ki ga je učitelji-praktiki, ki bi se dokva- učbenikov se bodo kot skupina rilo dr. Ocepka, da je zvedel za
**M*M*M****IMMMBI*gg0M*MK*š0*M**gŠMŠŠMŠ0*glW*^
* j	S;
0T\

vabi
prosvetne 1
KOMPAS delavce
za to priložnost izdal šolski mu-	lificirali. Za tak študij jim bo
Zej, je zbranega nekaj gradiva s	treba omogočiti najboljše možne
te razstave.	pogoje od stimulativnih štipendij
Vsekakor je to razstava, ki si	v višini osebnega dohodka (vsaj!)	l>0?0	..te
jo bodo šole s pridom ogledale:	In seveda tudi do razreševanja	ustvarili učbenik,
razširila bo obzorje pedagoškega	ostalih osebnih vprašanj (npr. sta«
znanja, saj imamo — kot kaže —	novanje). Kako? Ce bo vsak od
za prizadevanja preteklih ohdo-	54 Tls štipendiral le enega, bo-
bij na tem področju človekove 010 hitro razrešili to potrebo.
5 jsssta^st ?»• r oa <««*
(doslej avtorji posamezniki!) mo- program izobraževanja le kot rali odločiti, ali se bodo držali član izvršnega odbora RSI, ne predpisanega učnega načrta, ali pa tudi kot dekan fakultete, Id barikade in naj bi sodelovala s svojimi uni-ki bo učenca verzitetnimi delavci pri tem, je ustvarjalno usmerjal k razisko- zgovorno opozorilo, da še nismo vanju, česar doslej še nimamo v našli uspešnih komunikacijskih zadostni meri. Morda bodo taki poti na relaciji stalno izobraže-učbeniki pregnali iz naših šol na- vanje — univerzitetne ustanove.
na prvomajska
s potovanja
*!!
•s
«1
X«
*
S
v
N
*
**
$
*
N
X)
X«
<x
v
*
<x
•X
s
s
s
N
X)
X»
X.
xl
X,
s
X,
X.
X»
»X
<x
<x
X)
X|
s
X,
>x
*x
s
!
X»
N
X.
s
X,
■X
s
s
■X
s
x>
s
*
*
X|
X
š
X
X,
X
X
X«
X|
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Amsterdam—Keukenhof—Rotterdam—Pariz— ’™*i’ Ženeva	Z’T
23. aprila-4. maja	Cena: 1.850.— din
Ažurna obala—Pariz—Chamontx-
23. aprila—3. maja
-Aosta
Cena: 1.500.-
-din
— Po južni Franciji—Nica—Marseilla—Arles—Toulouse —Bordeaux
24. aprila—5. maja	Cena: 1.880.—din
$
*
1
S
5
5
5
V
X
X
X
X
„, , „	. .	,	,	rekovanje snovi, ki je Še vedno Na seji so potrdili tudi inve-
Ud	tega dokumenta do ocene	preveč razširjeno, celo tam, kjer	stlcijski načrt gradnje šolskih
stavo znova	pokazal da se s svn-	Pedagofkega lnstituta	uporaben	učbenik Že imamo,	stavb po predlogu komisije, ki
r neutTudno	de^ostlo vkli^	Ln?	n.a kar SamTa'	Vsekako 81	želimo- da « natečaj	je pregledala najnujnejše proš-
sodobna oedaeoška	rirpriL?^1^’ k°s 83 Je Instlt^t	uspel, saj	s sedanjim stanjem,	nje. Sredstev za vse je premalo,
i ZKirln™ SJiluri	s. ^ t0,Skali še ,Ma“
čuje v naša stremljenja.
J. Zagorc
NUJNE SPREMEMBE V MARIBORSKEM ŠOLSTVU
•• •• -N
Cimprej izdelati temeljit razvojni program osnovnih šol
—	Sofija—Trnovo—Varna—Zlati pesek—Nasebar— —Burgas—Edirne—Carigrad
24. aprila—4. maja	Cena: 1.450.-
—	Pariz—London
24. aprila—3. maja	Cena: 1.700.-
din
din
— Fi renze—Ri m—N a pol i—Vezuv—Ca pri—Amalf I— Foggia—Pescara—Ravenna
24. aprila—3. maja	Cena: 1.230,—din
17 dni z avtobusom po Španijf Ažurna obala—Barcelona—Valencia—Granada— Gibraltar—Sevilla—Madrid—Salamanca—Burgos 25. aprila—11. maja	Cena: 3.120,—din
-din
-din
—	Torino—Aosta—Chamonix—Ženeva—Pariz—Berrt-
Milano
25.	aprila—3. maja	Cena: 1.290.-
—	Po dolini Loire—Miinchen—Pariz—Orleans— Ženeva—Stresa—Milano
26.	aprila—5. maja	Cena: 1.450.-
—	Solun—Atene—Mikene—Delphi
26.	aprila—3. maja	Cena: 1.280.—din
—	Padova—Firenze—Rim—Neapelj—Pompe j—Capri— San Marino
27.	aprila—4. maja	Cena: 950.—din
—	Švica—Innsbruck—Basel—Luzern—Chur—
Lugano—Garda
27.	aprila—3. maja	Cena: 1.150,—din
—	Pariz—Versailles
28.	aprila—5. maja	Cena: 1.330.— din
—	Budimpešta—Praga—Dunaj
28. aprila—3. maja
—	Firenze—Piša—San Marino
30. aprila—3. maja
—	Verona
30. aprila—1. maja
—	Verona—Vicenza—Padova—Benetke
1.	maja—3. maja	Cena: 290,—din
—	Benetke—San Marino
2.	maja—3, maja	Cena: 225,—din
Cena: 800,—din
Cena: 460.— din
Cena: 220.— din
x
x
X
S
5
X
*
X
i
5
§
!
X
X
$
X
X
X
X
I
*
X
X
-x
X.
X.
■x
X
X
X
X
X
,	se naf}°> vendar neenakomerno razvija. Na levem razlogi, ki navajajo k naporom,
bragu Drave stari, na desnem bregu pa se hitreje širi in da bi mariborskemu osnovnemu ?laai- Solska mreža je tako zastarela in ne ustreza več, šolstvu dali umirjeno organizacij-prepogosto so razporejene šolske stavbe in nerazumljivo se sko obliko in začrtali normalnejše
s. “ "EoJ“
sP0štoVanje solskih okolišev, posamezne šole se Videti Je, da bodo ob sedanjem J fadregl’ ker mmajo dovolj vpisa, pa se začenja razvojnem gibanju kmalu vse šo-nenavaden lov za učence, da bi dosegli primerno število le prešle na 16 učencev m ohranili staro število oddelkov.
spoznanju, da resnično
Osnovna šola Prežihovega Vo- gibati k ranča ima na primer letos v pr- zlasti vem razredu 70 učencev od tega gosto posejanih šol^očitno odmT
te? SteS-SS i* Z mm* ■”
na 16 oddelkov, čeprav se trenutno gibljejo od 18 do 23 oddelkov. Radi bi vzpostavili tako razvojno politiko, da bi ob vpisu
zlasti na levem bregu ena izmed v vseh oddelkih začeli s približno ^	.•	’ ■ 30 učenci, kar je zaradi take bli-
žine Šolskih stavb popolnoma
'tteP^ietne govorice, da bo neka mogoče. S tem bi zagotovili tudi aZL3	°,k°of V’.,S°la !0l,a ukiajena- učitelji bodo brez primemo Število Učencev skozi
Antona Aškerca med kar 22 od drugod itd.
Sedanji šolski okoliši so bili sten in
umetno določeni, ker so lokacije ne bo brez ___________________
šolskih zgradb za današnje raz- strokovnih potrditev ničesar spre-
37 učenci dela,^ šole nameravajo nasilno vse razrede osnovne šoie, da kljub združevati... Preplah je neume- osipu pozneje ne bi bilo potrebno neprimeren, kajti nihče snubiti drugih učencev, si jih temeljite analize in sposojati ali se kako drugače zanje dogovarjati, se biti za obra-
nega bivanja učencev v šoli, kar postaja vedno bolj družbena ih pedagoška nujnost. V Mariboru je tu še veliko začetnih krčev. Najdemo čiste enorazredne oddelke in tudi oddelke s 40 učenci od prvega do četrtega razreda skupaj. Varstveni oddelek, kjer so združeni štirje različni razredi, je resnično samo pazniško varstven, saj se vzgojiteljica vsebinsko ne more hkrati učinkovito posvečati prvošolčkom in četrtošolčkom-Težko je v takih primerih govoriti o kolektivu, kjer bi se lahko ustvarjalno razvijal In vsebinsko polno sproščal naš otrok.
°s?°v"! r^logi. za spre- nitev oddelkov! Skušali bi celo
zumljlvo, da takega stanja ne ka- menihe v šolski mreži in drugih ze ohranjevati in zavlačevati, se odnosih med šolami so zasidrani vsako leto znova pogajati za predvsem v kriteriju pedagoške učence, kršiti dogovore in pred- učinkovitosti. Izredno neprimerno piše in spravljati v zadrego tudi in škodljivo je danes nestrpno in starše ter se v negotovosti vedno živčno razpravljati o teh spre-znova vznemirjati, hkrati pa do- membah, kakor ni prav, da je puščati izrazita nesorazmerja med učiteljica čustveno prizadeto na-močjo oddelkov, ki se danes suče čela to z učenci, češ da se bodo od 18 do 35 učencev v šolah. Z
izboljšati do sedaj zakonsko priznani normativ o Številu učencev v oddelku, ker menimo, da je s pedagoških razlogov dosti bolje, če se lahko učitelj bolj posveča tudi vsakemu posamezniku V raz-
Svet za vzgojo in izobraževanje pri skupščini mariborske občine je zato sklenil, da je potrebno Čimprej izdelati temeljit razvojni program osnovnih šol s ciljem, da se čimprej razvije enoizmenski pouk, uredi število učencev v oddelkih, vzpostavi življenjsko ustrezna šolska mreža tet temelji za razvoj oddelkov podaljšanega in celodnevnega bivanja otrok v šoli. To so osnovna
redu. Ko so zdaj vpisovali učence	- ----
za prvi razred šolskega	leta	izhodišča, ob katerih bo potrebno
_	1970/71 po doslej začrtanih	šol-	razviti Široke samoupravne napo'
.	x	,	,	.	mestnih	ze	v	ponedeljek	selili	na	matično	skih okoliših, se število učencev	re vseh občanov, prosvetnih de-
novim	šolskim	letom	bi	šolo,	ko	je	vendar	popolnoma	ra-	po oddelkih spet neprimerno	suče	lavcev in strokovnih služb, da b>
želeli zastaviti trajnejšo organiza- zumljivo, da se pred novim šol- od 19 do 36, cijo sOlske mreže, Podatki kažejo, skim letom sploh nič ne spremeni. Potrebno da se bo verjetno potrebno na- Popolnoma nepristranski
je upoštevati tudi razvoj podaljšanega in celodnev-
' č!;.-
50-letnica soboške gimnazije
našli najboljše rešitve. Nikakor pa ni umestno, da bi širili napačni obvestila in meglene polresnice« se po nepotrebnem razburjali, k® gre resnično za urejanje in IZ' boljšanje razmer v mariborske^ šolstvu.
učiteljišče (prvi
Prebivalci	Murske	Sobote	ustanovitvi	kluba prekmurskih
(madžarsko Bel Mure),	središča	akademikov,	3. aprila leta 1934 v
severne Slovenije v pokrajini Po- Ljubljani, se je zadeva obrnila na murje, so se morali pred osvobo- bolje: klub primorskih akademi-dltvijo rtihogokrat bojevati za svo- kov je začel boi za popolno gim-je nacionalne pravice. Tudi mla- nazijo,
diha te pokrajine bi se rada izo- V šolskem letu 1935/36 so od-
Kl0Jen'	EflL h?/1 .razred samoupravne	Celje,	Novo	mesto, Ljubljano	in
sko gimnazijo v	Murski Soboti.	gimnazije in	leta 1939 so tretjič	Tolmin.	Ker	pa	ie učiteljev	v
101?	«	dl' °,1k-0bra matuTrirali diJak< soboške gimna- Pomurju primanjkovalo, so odprli
J®1?,-,	razredu; po zije Leta 1940/41 so bili vsi višji učiteljišče ponovno leta 1958 To
razredi državni.
Madžarske oblasti so pustile v
ski Soboti tudi in drugi letnik).
Zaradi odmaknjenosti od kulturnih ustanov je bilo vzgojno delo oteženo; zato je bilo učiteljišče 29. junija 1953 ukinjeno. Dijaki so se prešolali v Maribor,
šestih letih (1. 1925) pa je minister žia prosveto v Beogradu uki-
nil Šesti in sedmi razred gimna- Soboti popolno gimnazijo. Dijaki
so med NOB sodelovali z napredno mladino v Sloveniji. Med dijaki soboške gimnazije so bili tudi kasnejši narodni heroji: Štefan
ZAHTEVAJTE PODROBNE SPOREDE POTOVANJA V NAŠIH POSLOVALNICAH
zije. Ker bi se morala večina dijakov prešolati drugam, so v Beogradu izdali odlok, da se lahko
odpre šesti razred. Mestna obči-	____________—___________
X aa J® rama z raznimi podporami Kovač, Dane Šumenjak Tn Edvard X dve šolski leti (1928/29 in 1929/30) Brajnik.
J vzdrževala štiri privatne višje S razrede. Tako je imela gimnazija X do šolskega leta 1934/35 samo prve JJ štiri razrede.
^ Prekmurska mladina se je’ molj, .rala šolati v Ljubljani ali v osta-J lih mestih Slovenije, Zato ker ni X bHo dovolj denarja. Je moral mar
učiteljišče je delovalo do 1. 1968. Poleg tega so bili v gimnazijskem poslopju odmerjeni prostori tudi I. osemletki v Murski Soboti.
Gimnazijci so zgradili ob poslopju lepo igrišče, primerno pa so uredili tudi drugo okolico. Letos praznuje soboška glm-„ ,	,	nazija svojo petdesetletnico. Pod
Poslopje soboške gimnazije je vodstvom ravnatelja Vlada Sa-
Trenutno je potrebno pri raZ' položljivih prostorih In sredstvi!1 ostvariti kar najboljše pogoje ^ vzgojno izobraževalni proces, na' tančneje oceniti najnujnejše potrebe po urejenem varstvu za tisto mladino, ki zaradi socialni!1 in osebnostnih razmer nujno potrebuje pedagoški nadzor v Izven; šolskem času, prav tako pa doseč1 boljše zaposlovanje učiteljev gl®-de na strokovno usmerjenost. Gte torej za vsebinsko racionalizacij0 mariborskega šolstva, za močnejšo razvojno politiko na področji
vzgoje in izobraževanja, ne pa ^
00'0000000000000000000000000B000000000000nrgM slkateri dijak prekiniti študij. Po
sčasoma postalo premajhno, pa tudi neustrezno. 16. junija 1950 so odprli novo gimnazijsko poslopje. Novo gimnazijo je slovesno odprl tedanji minister za prosveto Ivan Regent. V tem poslopju pa ni bila samo gimnazija: leta 1950/51 so ustanovili v Mur-
gadina bodo praznovali obletnico 16. maja.
Obletnica bo praznik vseh prebivalcev Pomurja: s pedagoško gimnazijo so se uresničile njihove želje, da se tudi otroci tega območja lahko ustrezno izobražujejo.	Tilika Kreft
neko birokratsko finančno šteJ" njo. ker vsi vemo. da bo zagototf0 boljša šola tudi v Mariboru dražja šola. Ekonomski center že raZ' iskuje in kmalu bodo strokovh0 službe pripravile gradivo za roko razpravo in popolnoma ie razumljivo, da pri današnji pedagoški osveščenosti družbe vend®* ne bo mogoče snrejetl kakršni!1! koli predlogov, ki ne bi prisoj! vali v prvi vrsti prav k izboljšanju vzgojno izobraževalne*3 procesa, k pedagošH učinkovitosti šole.	Rudi Lešnik
Na temo: RAVNATELJI V RAZRED Moj 8.
(Nadaljevanje s 1. strani)
3.	Morda pa kdo meni, da je ravnatelj izjemna oseba, ki lahko ima kljub ustavnim določilom 14-umi delavnik?
Seveda smo doslej ostali zgolj na površini problema in z našimi meditacijami nismo mogli prepričati še nikogar. Zato pa bi radi vsaj na kratko opisali, katera dela moramo opravljati. Najbolje je, da začnemo kar pri letnih počitnicah. Ko se je veljka večina državljanov prijetno počutila na morju, v planinah ali pa vsaj doma na dopustu, je dobila veljavo naša »upravna funkcija«. Zaradi znanih ustavnih in zakonskih sprememb (XV. amandma zvezne in XIII. amandma republiške ustave) in zato, ker so naše delovne organizacije sprejele nekatere samoupravne akte že leta 1965 in jih odtlej nismo menjali, znano pa je, da smo Jugoslovani zelo produktivni, ko gre za spreminjanje zakonov, smo morali v počitnicah pripravljati nov statut (če bi ga samo popravljali, bi izgubili več časa), pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi dohodka, poslovnik o delu sveta šole, spremembe v pravilniku o delitvi osebnega dohodka itd. Naša občina je pač žal tako revna, da ne more zaposliti posebnega človeka na temeljni izobraževalni skupnosti ali kje drugje, ki bi lahko za vse šole pripravljal osnutke normativnih aktov. O tem, da bi jih nekdo delal za celotno Slovenijo, ni govora, ker bi potem verjetno trpela samoupravna samostojnost posameznih šolskih zavodov. (Spominjamo se, da smo nekoč predlagali, naj bi neka institucija izdelovala osnutke samoupravnih aktov, kolektivi oz. njihovi samoupravni organi pa naj bi potem vnesli v takšne predloge pač tisto, kar je značilno za posamezen šolski zavod. Predlog ni bil sprejet, čeprav je evidentno, da šole ne morejo zaposliti pravnikov, ki bi to delo opravljali, in da je potemtakem ravnatelj tisti, ki na podlagi vzorcev, objavljenih na hrvaškem In srbskem jezikovnem področju, pripravlja predloge samoupravnih aktov.) Verjetno je člankar v zveži s to ravnateljevo dejavnostjo mislil na naše »managerstvo«, ni pa povedal, kdo se naj sicer s tem ukvarja.
Seveda je potrebno pred za-ietkom šolskega leta pripraviti temeljit osnutek delovnega načrta ta. celotno šolsko leto. To pa zaideva spet precejšnje število ur, če želiš, da bo delo v naslednjem šolskem letu res' temeljito opravljeno. Pa ne samo to. V skladu t zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja SR Slovenije (48. člen) naj bi bil delovni program Izobraževalnega zavoda tudi eden izmed faktorjev, na podlagi kate-fega »si izobraževalni zavod pridobiva povračila za svoje dejavnosti«.
Kako pa tretirajo delovni programi naših šol pedagoško dejavnost med šolskim letom? Poleg rednih mesečnih konferenc, kjer obravnavamo v glavnem konkretno učnovzgojno delo in problematiko v posameznih raz-fedih, še delujejo posebni strokovni aktivi in skupine, ki se zelo intenzivno ukvarjajo z raznimi Pedagoškimi in strokovnimi vprašanji. Razumljivo je, da pade v glavnem težišče tega študijskega dela na ravnatelje. Nekatere šole 'majo tudi pedagoške večere, kjer m seznanjamo z novejšimi dognanji iz pedagoške literature. In zo-Pet je večinoma ravnatelj tisti, ki Pripravlja referate.
Kot naslednje važno pedagoško opravilo ravnatelja vzemimo nospitacije. Zakon o osnovni šoli v svojem 89. a členu taksativno našteva dolžnosti ravnatelja kot Pndagoškega vodje in v drugem ndstavku zgoraj citiranega člena Piše:
‘(Ravnatelj) načrtno hospitira pri Pouku, analizira vsebino, oblike ln metode dela učiteljev, jim polaga in svetuje, razvija njihove tokovne in pedagoške sposobno-fU ter skrbi za odpravljanje strokovnih in pedagoških pomanjkljivosti.«
. Na naših šolah, ki imajo okrog
oddelkov, pomeni to najmanj ?n teden dela v vsakem mesecu 'n® hospitiraš pri vsakem učitelju ^o enkrat na mesec), seveda, če n hospitacije ne izrodijo v golo Podpisovanje uradnih knjig.
, Posebno je bila ta hospitacijska dhkcija ravnatelja potencirana Pri lanskoletni reorganizaciji prosojno pedagoške službe, ko so Posamezni svetovalci zavoda za 01 sivo dobili poleg že tako obsež-eSa števila šol, ki so jih morali Pregledovati. Se nekatere zavode raven. Če se prav spominjamo, Pjora naš svetovalec za razredni Pouk pregledati delo 172 učiteljev -Porodnega pouka poleg vseh dru-!m opravil, ki jih prav tako ni malo.
v. Kdo pa lahko »analizira vse-oblike in metode dela uči-™J6v, jim pomaga in svetuje«?
Samo tisti človek (ravnatelj), ki sam mnogo zna, ki se neprestano izpopolnjuje, ki je — kot pravimo — na tekočem z vso novejšo pedagoško literaturo, ki je, žal, na slovenskem jezikovnem področju ni preveč (izvirne), jo je pa toliko več na srbohrvaškem.
In kje je potem ravnateljevo delo v samoupravnih in strokovnih organih, sodelovanje s starši, organizacijami in društvi, ki se zanimajo za naše delo? Kje so vse tiste ure, ki jih verjetno vsi ravnatelji v naši republiki presedimo na raznih sejah, posebej še na začetku koledarskega leta, ko skupaj z organi temeljne izobraževalne skupnosti razpravljamo o
delitvi finančnih sredstev na posamezne šole?
Še in še bi lahko naštevali opravila, s katerimi se moramo ravnatelji ukvarjati, vendar bi nas vse to privedlo predaleč, Brez kakršnekoli bojazni lahko za ormoško občino trdimo, da še dosedanje delo ni zahtevalo od nas samo 7-urnega delavnika, temveč mnogo več.
Naj zaključimo. Pri sedanjem delovnem področju, ki ga ravnateljem določujejo razni zakoni in drugi pozitivni predpisi, je nemogoče resno jemati trditve »ravnatelji v razred«. Ravnatelje je potrebno razbremeniti raznih opravil, ki jih sedaj moramo
opravljati (nekatere med njimi smo našteli), in nam dati možnost, da se v resnici posvetimo samo pedagoškemu delu. V uvodu omenjeni članek s svojimi stališči prav gotovo k temu ničesar ne prispeva, temveč bolj spominja na lov na čarovnice, ki so ga bili pred leti deležni direktorji drugih (nešolskih) delovnih organizacij. Vabimo pa člane izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti, da se tudi kdaj sami, pa ne »izza pisalne mize«, seznanijo z delom ravnateljev osnovnih šol.
Aktiv ravnateljev osnovnih šol občine Ormož
I
»Vi sploh ne veste, koliko moramo ženske delati... Nikoli niste mokri umazni in na mrazu!«
KAJ JE HONORAR?
Poleg rednih osebnih dohodkov obstajajo v šolstvu še posebna nagrajevanja — honorar. Honorar naj bi bilo plačilo za izredna dela, za dela po posebni pogodbi in podobno. Zaradi pomanjkanja kadrov v nedavni preteklosti so se zlasti v nekaterih predmetih kopičile nadur, ki smo jih honorirali. Tudi danes se raznim honorarjem ne moremo izogniti.
Namen tega zapisa ni, da bi razglabljali, ali so nadure pravilno honorirane glede na višino honorarja, pač pa, kaj sploh štejemo za honorar.
Za vsako delovno mesto je glede na strokovno zasedbo in druge faktorje določeno število točk. To število je torej vsota točk, ki so bile dodeljene za razne postavke. Naj navedem nekatere:
1.	Osnova
2.	Leta službe (strokovnost — praksa)
3.	Razredništvo
4.	Deljen pouk
5.	Dodatek za pouk matematike, slovenskega jezika in tujega jezika
6.	Celodnevni pouk
7.	Težko delovno mesto
8.	Kombiniran pouk itd.
V večini šol se je uveljavila praksa, da se nekatere od navedenih postavk ne plačujejo med letnimi počitnicami. Poleg tega pa se te »izločene« postavke tudi ostalih devet mesecev obračunavajo ločeno od ostalih osebnih dohodkov — kot honorar. Ker se za honorar ne plačujejo enaki prispevki kot za ostale osebne dohodke, se tako zmanjša osnova, od katere se obračunavajo nadomestila iz pravic socialnega zavarovanja. Mnogi prosvetni delavci se za te stvari ne zanimajo, samo da prejmejo določeno vsoto
denarja, ob bolovanjih pa ne morejo razumeti, zakaj so prejeli manjše nadomestilo, kot so pričakovali.
V različnih zavodih različno tolmačijo nekatere prej omenjene postavke. Zlasti ni enotnosti glede razredništva, dodatkov za pouk matematike, slovenskega jezika in tujega jezika, dalje za celodnevni in deljeni pouk. Ker se osebni dohodki tudi vsebinsko ločijo od nekdnje plače, menim, da bi moral prenehati s staro prakso administrativnega razčlenjanja osebnih dohodkov. Razčlenitve so sicer še vedno neizogibne, vendar le kot ocenitev delovnega mesta. Skupek točk, ki jih vsebuje odločba, pa mora predstavljati podlago za izplačevanje osebnih dohodkov skozi vse šolsko leto, razen če je prišlo do sprememb in je tako potrebna nova ocenitev in nova odločba.
Zakaj naj bi bilo npr. razredništvo plačano kot honorar, pouk TSM pa kot reden osebni dohodek? Ali pa dodatek za poučevanje slovenskega jezika? Ako bi učitelju slovenskega jezika zaradi popravljanja nalog znižali učno obveznost za dve učni uri, kar je možno, bi mu osebnih dohodkov med počitnicami zaradi tega ne krnili! V primeru, da mu ne priznamo poleg normalne učne obveznosti še nekaj točk, mu pa to po neki nerazumljivi logiki med dopustom odbijemo.
Morali bi se dokončno sporazumeti, da je vsak dodatek, ki si ga nekdo služi vseh deset mesecev dela, del rednih osebnih dohodkov in naj se- izplačuje vseh 12 mesecev! V ta namen je treba te »honorarje« preračunati na 12 mesecev, eventualno odbiti toliko, kolikor so višji prispevki na redne dohodke, in jih izplačevati v enakih mesečnih akontacijah. S tem bi bili delavci zavoda deležni
vseh puravic iz socialnega zavarovanja na celotni osebni dohodek, zavod sam pa ne bi trošil več sredstev, kot jih troši. Pri tem bi pa še računovodstvu olajšali delo.
V redne osebne dohodke bi lahko vnesli tudi tiste nadure, ki jih učitelji dejansko morajo opravljati skozi celo šolsko leto glede na predmetnik. Tu so mišljeni učitelji četrtih razredov, ki imajo učno obveznost 24 ur, delajo pa jih 26; ti dve uri se . potem honorirata. (Primer: V šolskem letu jer poprečno 36 tednov ppuk, kar da 72 nadur; razdeljeno na 12 mesecev bo poprečno 6 ur na mesec. Ako je nadura cenjena na 10 točk, je potrebno v vsoto prišteti še 55 do 60 točk.) Le tako bi bili delavci deležni pravic, ki izhajajo iz dela.
Honorar pa naj bi bil honorar v pravem pomenu besede in naj se ne bi vnašal v odločbo o osebnih dohodkih! Tako izredne nadure, dopolnilni pouk, varstvo vozačev, nadomeščanja ipd.
Menim, da je za ureditev tega vprašanja potrebno samo malo več dobre volje in — nič drugega
Branko Rot
Samo dva dni je še do prireditve, ki jo mora pripraviti šola za dan žena Dopoldne poučujem v svojem razredu, popoldne pa sem na praksi v posebni osnovni šoli. Avto drsi z ene strani ceste na drugo, sneg se udira pa tudi snežinke naletavajo vse gosteje. Namesto ob 17. uri pridem domov šele ob 21. uri. Otroka gledata televizijski program, stanovanje je neurejeno. Utrujena sem in s težavo vprašam hčerko, če ima nalogo za naslednji dan.
Vrvež v stanovanju utihne, toda priprav vseeno ne dokončam. Vsaj za silo se moram naspati. V petek imam osem ur pouka in ob 16. uri predzadnjo vajo za proslavo. Otroci znajo besedilo, pri vseh vajah se nam mudi, v besedah pa mora biti čim več topline — tistega, kar čutijo otroci v resnici do svojih mater. Preobremenjeni in nervozni smo. Štirje učitelji poučujemo osem razredov
—	v petih oddelkih, vodimo krožke, sedimo na konferencah, delamo v organizacijah. In izredni študij.
Od 19. ure dalje: skuham večerjo, skopam oba otroka, popravim četrto šolsko slovensko nalogo za peti razred. Ob televizijskem prenosu drsalne revije zaspim. Ura je 22. Otroka še bedita in hčerka me drami s prošnjo, naj ji pripravim obleke za proslavo.
Sobota. Ker študiram izredno na PA, nimam pouka. K frizerju moram. Učiteljica sem. Kaj bi si sicer mislile o meni ženske, ko bom vodila proslavo.
Srečo imam — v dveh urah je moja pričeska zopet nared. Do dvanajstih se mi posreči nakupiti vse, kar rabim za pogostitev žena. Tudi na hčerkino modro krilo ne smem pozabiti — tovarišica je naročila: mora ga imeti! Tudi tri šopke moram najti — po 4,65 din, za take so me prosili učenci. Vedo, da grem v soboto v Ljubljano in komu naj bi sicer naročili. Dodam nekaj dinarjev. Šopki bodo za tovarišice. Tudi k nam je prišel glas o čestitkah in darilih za 8. marec.
Cesta je boljša, kot je bila v četrtek, zato tudi mož-šofer manj godrnja. Ob 15. uri sem že doma. Otroka sta me pričakala brez nezgode. Miza je pogrnjena, na njej so nogavice, pomivalne rokavice in medene rezine, ki jih je spekla enajstletna hčerka. Mlajša je sestavila iz kock voščilnico: MAMICI ZA PRAZNIK. V pol ure je naša slovesnost pri kraju. Z možem popijeva kavo in pokadiva cigareti, deklici srebata čaj.
Hčerka si ogleda novo krilo in
—	plane v jok. Krilo je predolgo; nima svetlih sponk ali vsaj gumbov. V njem noče peti, ker ne bo podobna Belim vranam. Mož zarohni, otrok utihne; razočaranje zapre vase.
Saj res, mož! Stregel bo na prireditvi — kaj vse mu moram še pripraviti! Malo pred 17. uro je zlikan tudi njegov beli suknjič.
Ob 17. uri je generalka, toda moj program še vedno ni povsem izoblikovan. Dokončam ga prav tedaj, ko ml pride neka deklica povedat, da so nastopajoči že zbrani.
Generalka. Vsem se zapleta, zatika, vse je mnogo slabše kot včeraj. Ponavljam, popravljam. Komaj se premagam, da ne črtam nekaj točk. Otroci sprašujejo, kdaj so na vrsti, kam naj se postavijo, ali imajo dobre obleke... Nekatere je strah. Polno glavo imam,
Litija: zanimanje za uspeh v srednji šoli
»To je moja domovina«
ZALOŽBA »PARTIZANSKA KNJIGA«, ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE IN ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS razpisujejo v počastitev 25. obletnice osvoboditve literarni natečaj za najboljši prispevek na temo
TO JE MOJA DOMOVINA
L V natečaju lahko sodelujejo pionirji in mladinci osnovnih šol ter srednješolci s prispevki v prozi ali vezani besedi.
2.	Prispevke jo treba poslati do 23. maja 197» na naslov Partizanska knjiga Ljubljana, Trg revolucije 1, pod oznako »Za natečaj ob 25-letnici svobode«.
3.	Vsi prispevki, ki jih bodo vložili pionirji v Kurirčkovo torbo, avtomatično konkurirajo na natečaju.
4.	Kot spodbudo mladim piscem bo Partizanska knjiga objavila v brošuri vse nagrajene prispevke
In brošuro brezplačno poslala vsem pionirskim odredom oziroma šolam, iz katerih so bili udeleženci natečaja.
5.	Nagrade za najboljše prispevke — knjige — bo prispevala Partizanska knjiga, in sicer v skupni vrednosti 15.000 N-dln.
a)	Posamezniki:
prva nagrada v višini 1.000,00 N-dln druga nagrada v višini 500,00 N-dln tretja nagrada v višini 300,00 N-dln 22 enakih nagrad v višini 250,00 N-din
b)	za odred oziroma šolo, Iz katere bo največ kvalitetnih prispevkov:
1.	nagrada v vrednosti 2.000,00 N-din
2.	nagrada v vrednosti 1.500,00 N-dln
3.	nagrada v vrednosti 1.000,00 N-din
4.	nagrada v vrednosti 500,00 N-dln 25. nagrad v vrednosti 250,00 N-din
6.	Prispevke bo ocenila posebna strokovna žirija in predlagala najboljše za nagrado. Datum razglasitve je 10. junij 1970.
V	šolskem letu 1968/69 je končalo osnovno šolo Dušan Kveder-Tomaž 114 učencev. Od tega se jih je vpisalo v popolne srednje šole kar 32. To je razumljivo, saj je Ljubljana blizu (tudi Trbovlje) in se je marsikdo odločil za srednjo šolo zato, ker ni dobil učnega mesta.
V	želji, da bi bili seznanjeni z uspehom učencev, ka so prvo leto na srednji šoli, smo se pozanimali na teh šolah in zbrali podatke o uspehu ali neuspehu učencev v srednji šoli.
Kako so premostili težave na prehodu z osnovne na srednjo šolo in kakšen je uspeh? Uspešno je ^ izdelalo prvo polletje približno 70 »/o vseh vpisanih učencev srednjih šolah. Najbolj uspešni so bili učenci na gimnaziji in pedagoški gimnaziji, saj jih je od 14 izdelalo kar 12. Lepe uspehe so pokazali tudi učeno; na tekstilni srednji šoli v Kranju. Slabši je uspeh na srednji ekonomski šoli in na nekaterih oddelkih tehniške srednje šole v Ljubljani.
•■h » 0 80 86 izkazali ,na srednjih šolah predvsem učenci, kj so osnovno šolo izdelali le z dobrim uspehom, kar dokazuje, da niso dovolj premislili, ko so se odločali za nadaljnje šolanje, pa čeprav je na šola dobro organizirano poklicno usmerjanje, ki ga vodi socialna delavka Eli Damjan.
v celoti je to kar dober uspeh,
ki se bo do konca šolskega leta lahko še izboljšal. Kljub temu pa naj bi se za srednjo šolo odločali predvsem učenci, ki so za to dovolj talentirani in ki so pripravljeni redno in zavestno delati.
Miloš Djukič
NOVICE IZ LITIJE
V-soboto, 2«. februarja 1970, ob 18. uri je bila v dvorani na Stavbah premiera komedije Petra Ustinova: Komaj do srednjih vej. Igralci Odra mladih so pod vodstvom režiserja, predm. učitelja Janka Slimška, prikazali homogeno igro in tako ustvarili eno najboljših predstav, kar smo jih videli na litijskih amaterskih odrih v zadnjih letih. Eno glavnih vlog je zelo uspešno odigrala učiteljica Iva Žužkova iz Srnama.
Prvo soboto v marcu (7. 3.) so zborovati prosvetni delavci litijske osnovne šole in njenih podružnic.
Na občni zbor so povabili prof. J. Megliča iz šmarnega, ki jim je poročal o seminarju v Dol. Toplicah. O zadnji seji občinske skupščine pa Je poročala Eva Kovič.
Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor, ki bo izdelal načrt za delo v prihodnje.
Na proslavi v počastitev dneva žena so sodelovali tudi člani dramskega krožka osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž. Pod vodstvom Marije Praunseis in Olge Gradišek so pripravili enodejanko Manka Golarja: Markova sestrica. V uspeli enodejanki so spet pokazali svoj talent nekateri mladi igralci. Med njimi predvsem Edi in Lidija Gril ter Mitja Borštner, Rosana Maček in Vojko Strmole.
Miloš Djukič
marec
končno je pri kraju tudi zadnja točka. Povabljenke prihajajo, odpirajo vrata.
Prireditev bomo začeli z zamudo, ker je pač tako v navadi. To je moj čas. Stečem domov. Prižgem cigareto in si dopovedujem: 8. marec je tudi moj praznik, kajne? Naličim si obraz. Sedemintrideset let mi je. Kaj pravi ogledalo? Sem skrila napore vseh let in utrujenost?
čas je neizprosen. Nasmejana vstopim v dvorano. Predsednik Krajevne konference SZDL ni pripravil govora. Namesto tega prebere eden od učiteljev nek sestavek. Po sreči gre — gledalke ploskajo. Tudi moja hči je uspešno odigrala dve točki. Začeli bomo s simboličnimi plesi. Hčerkino rožasto krilo je izposojeno. Preširoko je in nihče nima pri roki sponke. Napovem nekaj sekund odmora in opravičim nastopajoče^ čes da se še niso preoblekli. Le jaz vem, da je vse to le zaradi mojega otroka — ker mu ni nihče pomagal pripraviti tega, kar rabi za nastop. Zakaj ne? Z rožasto ruto stisnjeno krilo čez pas in deklica je pripravljena. Moji učenci lepo izvedejo svojo točko. Med mizami se pomikajo še dekleta višjih razredov, ki pojejo pesem V maminem naročju. Po mnogih licih drse solze.
Prvi del prireditve je končan. Učiteljice postrežemo otrokom in jih napotimo domov. Noči se.
Sedem med babice, žene, dekleta. Nazdravljajo mi. Končno sedimo in moški prinašajo na mize. Kozarci so vedno znova polni. Razpoloženje narašča. Vedno glasnejše smo, pojemo, plešemo in pozabljamo na vse, kar je za nami.
Ali res vse pozabljamo? Plešem z ženo moje starosti. Štiri otroke ima — devetleteno deklico v Stari Gorici. Marsikaj zvem o njenem življenju. Tri razrede osnovne šole ima; po vojni je bila 92-krat v šoli, ker ji oče ni več dovolil. — Nikdar še ni videla tako lepe prireditve in nikdar ni jedla bolje kot takrat, ko je bila kaznjenka v eni naših ženskih kaznilnic; takrat je tudi prvič videla filme in igre. Pa denar je služila, celo domov ga je nekaj poslala. Njihova zemlja je skromna, les ni nič vreden, ker do gozdov ni cest, prevoz pa je predrag. Enajst let je poročena, pa si še ni kupila nove obleke... Želi si, da bi lahko kupila hčerki vsaj eno novo obleko, preden konča osemletko.
Hitim domov. Pokrijem speči hčerki, ugasnem televizor in se vrnem.
»Veste, kar šla sem. Možu ni bilo prav. Pravi, da smo ženske samo za v kuhinjo in posteljo. Pa sem kar vesela. Enkrat pa le ni po njegovem!«
Tridesetletna mati: »Rada bi imela vašo postavo, tako obleko, vaš nastop pa še vaš poklic. Želela sem, da bi bil moj najmlajši otrok hčerka, da bi ji dala vaše ime. Pa je fantek. Gotovo bo še kakšen otrok, čeprav jih imam že pet in gre letos komaj prvi v šolo.«
Ura je enajst, muzikant igra poskočne polke, prerivamo se in smejemo. Ženi srednjih let spodrsne, za trenutek obleži na tleh — vsem v veselje.
»Tovarišica, ali veste kje za kakšno službo? Prošnjo, ki ste mi jo pomagali sestaviti, sem poslala že v mnoga podjetja, pa mi niti odgovorili niso. Nihče ni v službi, mati je bolehna. Moram dobiti nekaj. Vse bi delala, le za gospodinjsko pomočnico ne bi bila rada.«
Materi v moji bližini je slabo. »Eh, saj nisem toliko pila! Ne vem, kaj mi je. Kaj si boste mislili o meni?«
Nazdravljamo 8. marcu — dnevu žena. Starejša ženica mi ponuja dinar. Pravi, da bi rada vsaj nekaj prispevala. Nič ni plačala, ves večer pa je in pije. Kdo bo vse to poravnal?
Lica mi gore. Od česa? Kaj čutim do teh ljudi? Jim dajem dovolj? Bom kdaj pripomogla, da bo njihovim otrokom bolje?
Držimo se okrog ramen in pojemo ... Mi se imamo radi... Pesem odmeva... Res pozabljamo.
»Oh, tovarišica! Ko bi bilo meni tako, kot je vam! Vi sploh ne veste, koliko moramo ženske delati! Kajne, da ne veste? In kaj delamo? Vi niste nikoli mokri, umazani in na mrazu!«
Ura je dve. Zahvaljujejo se, poslavljajo. Druga drugi obljubljamo, da se bomo drugo leto spet sestale.
Rada bi zaspala, pa dolgo ne morem. Ob šestih me zbudi hčerkica in hoče zajtrk. Nedelja je. Pospravljam, skuham kosilo, pomijem posodo. Perem. Nadomestiti moram vsaj del zamujenega. Že deset dni nisem niti študirala niti brala. Jutri je delovni dan — ponedeljek. Minil je 8. marec 1970 tudi zame — prosvetno delavko.
Ogledalo ne laže. Danes mi kaže natanko 37 let, čeprav se v svoji službi nikdar ne zmočim in ne umažem. Čeprav me ne zebe...
-oz- |
POSVETOVANJE O TEHNIŠKI VZGOJI V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI ŠOLI
Naš koncept tehničnega pouka je zastarel
Zavod za šolstvo SRS je v času razstave »Tehniška ustvarjalnost mladih« v Ljubljani organiziral posvet o tehniški vzgoji v osnovni šoli in gimnaziji. Posveta so se udeležili šolski praktiki iz osnovnih šol in gimnazij, predstavniki Zavoda za šolstvo, sekretariata za prosveto in kulturo, pedagoških akademij v Ljubljani in Mariboru, univerze, Ljudske tehnike in družbenih organizacij. Na sestanku so bili navzoči tudi vidni pedagoški delavci iz drugih republik Jugoslavije.
V referatih so bili obravnavani aktualni problemi tehniške vzgoje nasploh, posebej pa še v programski strukturi splošnoizobraževalne šole, materialne in kadrovske možnosti za uresničevanje smotrov teh-
ničnega pouka in nakazane poti za koncipiranje nadaljnje usmeritve.
Razprava je pokazala, da je tehnični pouk že ustalil svoje mesto v predmetniku osnovne šole in v miselnosti večine učiteljskih zborov, da je bila v desetih letih zbrana precejšnja materialna osnova in da sta najbolj pereči vprašanji: prepočasen dotok novih diplomantov in preureditev fiziognomije predmeta tako, da bo ustrezala zahtevam tehničnega in družbenega razvoja.
Sodobna šola oblikuje odzivnega, ustvarjalnega človeka. Prav tehnični pouk, kot aplikativno področje, kjer se združujejo naravoslovne in eksaktne vede, daje obilico možnosti za razvoj teh bistvenih človeških lastnosti.	-n
Pozicija tehničnega pouka in reformni ukrepi po desetletni praksi
Na posvetovanju učiteljev tehničnega pouka, ki je bilo 7. III. 1970 v Ljubljani, se je izoblikovalo dokaj jasno stališče glede koncepta tehničnega pouka, ki je še v veljavi. Naš koncept tehničnega pouka je namreč preživel in ne ustreza zahtevam sodobne industrijske družbe. Učitelji tehničnega pouka so tudi enotni v konstataciji, da je revolucionarni, eksplozivni razvoj industrije, kakor ga pač že imenujemo, povzročila udeležba znanosti v industriji. Vsi zastopajo enotno stališče, da je treba izoblikovati nove vsebinske zasnove tehničnega pouka, rahlo pa se razhajajo v izhodiščih in možnostih, ki so nam na voljo za oblikovanje novih vsebinskih zasnov.
Gotovo se vsi strinjamo z ugotovitvijo, da je treba 25 let po vojni, po desetih letih prakse tehnični pouk postaviti na nove vsebinske osnove, seveda tako daleč, kolikor nam to dopuščajo objektivni pogoji in sedanja pozicija tehničnega pouka v celotnem integriranem učnem procesu in znanstvene raziskave v sodobni tehnologiji, didaktiki, ergologiji, znanstveni organizaciji dela, analitiki dela in ne nazadnje v an-dragogiki.
Proučiti je treba pozicijo tehničnega pouka, ki jo ima v različnih izobraževalnih sistemih v svetu. Morda bi se dalo slično problematiko presaditi v naše' razmere in jo aplicirati na našo prakso.
Začnimo pri prvem činitelju, pri vlogi znanosti: ta je povzročila v industriji tolikokrat citirani eksplozivni razvoj industrije, po katerem so celo sociologi preimenovali našo družbo v industrijsko družbo, torej se moramo za njo tudi pripraviti.
Poizkusimo klasificirati in količinsko meriti razvoj znanstvenega raziskovanja, prišli bomo do sledečih statističnih rezultatov. Primerjajmo fundamentalna znanstvena raziskovanja s funda-mentalnimi-usmerjenimi, aplikativnimi in razvojnimi raziskovanji, pa bomo dobili sledeče razmerje: 1:2:6:100. Prav ta, po količini stokrat večja razvojna raziskovanja, ki so danes praviloma teamsko delo, največkrat tudi interdcisciplinarno, so izhodišče za racionalizacijo tehnoloških postopkov od artizma do. popolne avtomatizacije. Tako pospešena industrija . danes diktira tempo vsem ostalim dejavnostim in seveda povzroča novo strukturo izobraževanja.
Ali ne bi kazalo izkoriščati razvojnih raziskovanj tudi pri racionalizaciji učnega procesa kot celote, posebno pa še tehničnega pouka kot integralnega dela učnega procesa.
Drugi činitelj, ki je odločilno vplival na razvoj industrije, je naložba v izobraževanje človeka, tako v osnovno, kot v strokovno ter v andragoška prizadevanja pri odraslih. Naj navedem nekaj statističnih podatkov iz ZDA, ki so gotovo reprezentativni. V mislih imam Kellerjev članek v junijski številki »Das Beste« pod naslovom AMERIK AS EHRGEIZI-GES ERZ^HUNGSPROGRAM, ki pravi, da so ZDA po drugi svetovni vojni največ investirale v nenavaden špekulacijski objekt v najmočnejši energetski vir, to je v človeka. Pisec pravi: tu gre za šolanje človekovega duha in razvijanje ustvarjalnih sposobnosti. Prišli so do spoznanja, da naložba dolarja v človeka daje velike prednosti pred naložbami v stroj in zemljo. Delež, ki so ga namenili prosveti in izobraževanju, je znašal v letu 1960 30 procentov celotnega proračuna in je tudi v njem največja postavka. Vsi stroški skupno znašajo 200 milijard dolarjev. Tu niso vključeni podatki za nakupovanje strokovnjakov in znanstvenih delavcev iz inozemstva. Ena četrtina prebivalstva ZDA tj. 57 milijonov je
v celodnevnem izobraževalnem procesu, 72 % . šolarjev nadaljuje s študijem in absolvira eno izmed višjih šol. Okoli 35 % nadaljuje šolanje na visoki šoli. Od leta 1957 do leta 1967 so univerze v ZDA odprle toliko študijskih mest, koliko znašajo vsa študijska mesta v predhodnih 300 letih. Najmočnejšo akademsko grupo tvorijo učitelji vseh šol, in sicer 2,6 milijonov. Letni porast stroškov za izobraževanje znaša 7,5 % in je 2-krat večji od porasta socialnega produkta, ki znaša 3,7 odstotkov.
Tem podatkom se lahko samo Japonska in Sovjetska zveza približata le v dostojni distanci.
Vlaganje naložb v človeka je tudi pomemben činitelj, ki še kako vpliva na koncept celotnih didaktičnih prizadevanja in prav tako tudi na vsebinsko zasnovo tehničnega pouka. Tudi mi bi morali naložbe v človeka znatno povečati, četudi v trenutni situaciji na račun osebnega standarda prebivalstva.
Tretji činitelj, ki neposredno vpliva na vsebinske zasnove tehničnega pouka, je gotovo velik premik v izobrazbeni strukturi prebivalstva, ki ga povzroča delitev dela v primarni, sekundarni in terciarni dejavnosti, odmiranje poklicev, v Ameriki so jih našteli 25 tisoč, nastajanje novih poklicev, prehajanje iz primarnega in sekundarnega sektorja dejavnosti v terciarni sektor dejavnosti. Perspektive tega razvoja naj nam pojasni kratek izvleček iz študija DAS JAHR 2000, ki sta jo sestavila vidna znanstvena delavca. na osnovi modernih statističnih izračunov trenda ter ko-relacijskih odnosov v gospodarskem, posebno pa še v industrijskem razvoju, ki jih omogočajo elektronski računalniki za sodobno statistiko. Ti podatki, četudi so le približni, so dokaj validni.
Leta 2000 se bo po njihovih izračunih delovni čas skrčil na 4 ure dnevno. Poklici v industriji se bodo skrčili na minimum in se bodo razvijali v dveh oz. treh smereh: rabili bomo prvo grupo poklicev, ki bo prevzela nase ustvarjalno dejavnost, tj. izpopolnjevanje in .racionaliziranje teh-
noloških procesov do najvišje možnosti avtomatizacije. Druga grupa poklicev bo upravljala avtomatizacijo, tretji grupi pa bo pripadalo vzdrževanje in remontna dejavnost avtomatizacije. S tem prestrukturiranjem se bo stopnjevala zahtevnost splošrie izobrazbe v širino ter v višino kvalifikacije (akademski poklici bodo številčno najmočnejši). V terciarni dejavnosti bodo poklici množično odmirali, na drugi strani pa se bodo pojavljali novi. Najstabilnejša poklicna struktura, ; v kateri bodo kvalitetni m kvanti-,tetni premiki relativno majhni, se obeta učiteljem celotnega'izobraževalnega procesa. Napovedujeta tudi nove sociološke kategorije, ki izvirajo iz hiperprodukcije dobrin, ki bodo negativno vplivale na enodimenzionalnega človeka. Tudi tem novim kategorijam bomo morali priti z ustreznimi vzgojnimi in izobraževalnimi prizadevanj i nasproti.
Četudi ; ne morem obljubiti takšnega stanja v kratkem času, morda tudi ne .okoli leta 2000, nam vendar ti podatki zanesljivo kažejo smer razvoja in trend različnih poklicnih smeri. .Navedeni podatki nas vodijo, v razmišljanje, kako bi zasnovali, izgradili inftra-cionalizirali izobraževalni proces,, ki naj bi našega otroka pripravil na te obsežne spremembe v strukturi poklicev. Ali ne pripada tu vodilna vloga obsežni tehnični vzgoji in izobraževanju? Tu se odpira vprašanje prostega časa, predvsem pa vprašanje aktivne rekreacije v obilno odmerjenem prostem času. Velik del prostega časa bi lahko delaven človek porabil za tehniške hobi-dejavnosti; za te bo treba že pripravljati otroke na stopnji obveznega šolanja pri tehničnem pouku. Danes imamo na voljo vrsto sodobnih tehniško dognanih obdelovalnih garnitur za vse vrste obdelav in materialov, ki predstavljajo velik skok od primitivnega obrtniškega dela proti tehnološko zahtevnejšemu delu v hobi-dejavnosti.
Četrti činitelj, ki bo neposredno vplival na vsebinske zasnove tehničnega pouka, so znanstvene raziskave v pedagogiki, psiholo-
giji, didaktiki, ergologiji, znanstveni organizaciji dela, analitiki dela in andragogiki.
Oglejmo si najprej, kaj so za nas zanimivega odkrili v psihologiji. Razumljivo je, da se bom na tem mestu lahko le bežno dotaknil posameznih fenomenov in kategorij kompleksne problematike v psihologiji, ki posredno ali neposredno učinkujejo na vsebino, naloge ter didaktično racionalizacijo učnega oz. delovnega procesa pri tehničnem pouku. Približajmo si najprej tiste psihološke kategorije, ki kakorkoli vplivajo na osrednjo dejavnost tehničnega pouka, to je na razvijanje tehnične ustvarjalnosti. V razpravo se nam ponuja problematika, ki velja razvijanju intelektualnih sposobnosti in funkcij. V ZDA in Zahodni Nemčiji so danes v prvem planu razprave o inteligenci, predvsem pa o relativno novi kategoriji, to je o »ustvarjalnem mišljenju« — (SCHOPFE-RISCHES DENKEN). Pri nas je to problematiko razvijal dr. B. Stefanovič pod nazivom »stvara-lačko mišljenje«. V glavnem je bil naslonjen na Wodwortovo eksperimentalno psihologijo — poglavje o »stvaralačkem mišljenju«.
V ZDA je posebno Guilford z velikim teamom raziskal odnos med inteligenco in ustvarjalnim mišljenjem, ki je osnova celotni tehniški ustvarjalnosti: iznajditelj stvu in konstruktorstvu. Prvič so nam na voljo zanesljivi podatki, da je sposobnost ustvarjalnega mišljenja prisotna v vsakem poedincu, toda v različni meri. Torej ustvarjalnost ni le redka lastnost srečnih poedincev, kot so to doslej domnevali. Najvažnejše je pri tem predvsem to, da se da ta sposobnost z ustreznimi pedagoškimi ukrepi tudi razvijati in stopnjevati. V Zahodni Nemčiji ta problem raziskujeta in aplicirata na prakso konkretno v tehničnem pouku Werner Correl in Wolfgang Biester. Posebno Guilfordove raziskave so potrjene z validnimi rezultati kvalitativnih in kvantitativnih merjenj na populacijah, ki so dosegle velikost do 30 tisoč eksperimentirancev. Danes so nam na voljo podatki o inteligen-
Električne instalacije v hiši (vaje v delavnici, osnovna šola v Kočevju)
ci, kvalitativna analiza inteligenčnih reakcij itd. Raziskan je razvoj inteligence, ki ima veliko vrednost pri razvijanju ustvarjalnih sposobnosti. Dokazano je, da je moč razvijati inteligenco s tem, da otroke nenehno postavljamo v nove problemske situacije. Ali ni prav tehnični pouk najbogatejši predmet na novih problemskih situacijah, seveda, če so učne enote artikulirane po fazah ustvarjalnega delovnega ciklusa? Še in še bi lahko našteval slične raziskave v zgoraj naštetih disciplinah, vendar se tu ne moremo izgubljati v detajlih.
Ali nam podatek o razvoju inteligence ne pove, da je moč inteligenco razvijati in stopnjevati že v prvih letih otroškega razvoja in da zumujenega pozneje ne moremo več nadomestiti? Prof. BLOOM — Chicago je dokazal, da lahko pri normalnem štiriletnem otroku z ustreznimi ukrepi razvijemo 50 % celotne inteligenčne zmogljivosti; torej je porast inteligence prvih štirih let enak porastu inteligence ostalih 13 let. Ko pride otrok pri nas v šolo, poseduje že dve tretjini celokupne inteligence, torej nam v času obveznega šolanja ostane samo še ena tretjina razvoja na voljo za razvijanje, če sta ustvarjalno mišljenje in inteligenca vodilna činitelja pri razvijanju človekove ustvarjalnosti (v mislih imam tehniško ustvarjalnost) in če jih je moč razvijati samo v času razvoja, ki doseže svoj zaključek s 17. oz. 18. življenjskim letom, tedaj lahko trdimo, da polagamo temelje tehniški ustvarjalnosti že v osnovni šoli, ne pa na univerzi. Ali se nam ne zdi, da smo pri našem konceptu tehničnega pouka
premalo podkrepili problem rair vijanja tehniške ustvarjalnosti?
V novejšem konceptu bo treba temu problemu posvečati veliko več pozornosti.
Razvijanje duševnih sposobnosti je danes gotovo primarna naloga vseh vzgojno-izobraževal-nih prizadevanj. Mi opažamo danes v celotnem učnem procesu premik od didaktičnega materializma k didaktičnemu formalizmu. Seveda ta premik ni slučajen, prav tako ni stvar mode — povzročile so ga funkcija znanosti v izobraževalnem procesu, nove raziskave v psihologiji in pedagogiki ter didaktična racionalizacija izobraževalnega procesa.
Iz navedenega je razvidno, da ima udeležba znanosti vodilno vlogo pri vsebinski zasnovi in pri racionalizaciji učnega procesa in seveda tudi pri reorganizaciji in reformiranju tehničnega pouka kot predmeta v integriranem učnem procesu.
Po mojem mnenju so za utrditev pozicije tehničnega pouka nujno potrebne raziskave navedenih činiteljev, to pa je seveda teamsko delo razvojnih inštitutov za pedagoška vprašanja. Podal sem na kratko smer razvoja, ki pa je le ena komponenta. Za vsebinsko orientacijo tehničnega pouka je potrebna temeljita sociološka analiza današnje naše samoupravne družbe ter analiza vseh izkušenj, ki smo si jih pridobili v 25-letni učni praksi povojnega šolstva in 10-letni praksi tehničnega pouka. Ob zaključku naj velja parola: ZNANOST TUDI V DIDAKTIČNI PROCES!
Franc Hlupič
Šolstvo potrebuje širši in popolnejši izbor učnih
Mestni odbor Ljudske tehnike Ljubljana je v času prireditev pod naslovom »Tehniška ustvarjalnost mladih« sklical proizvajalce, uvoznike in distributerje učil ter pedagoške delavce na posvet o organizaciji oskrbovanja šol z učnimi pripomočki za tehnični pouk. Posvet je dobil širše dimenzije in je odprl splošno problematiko tega pedagoško in ekonomsko pomembnega področja ter nakazal nekatere rešitve za smotrno ureditev oskrbovanja šol z učili.
Materialni izdatki vseh vrst šol bodo v Sloveniji narasli od 100 milijonov v letu 1969 na okoli 138 milijonov dinarjev v letu 1970. Že doslej šole na domačem tržišču niso mogle nabaviti najpotrebnejšega. Kakšno bo stanje v naslednjih letih ob povečanih sredstvih za učila in opremo na eni strani ter neorganiziranosti proizvodnje in prodaje na drugi strani? V katalogu evropskega združenja za proizvodnjo in prodajo učil je zadnje učilo označeno s številom 19.003. Po izjavi nekega komercialista je naša trgovina založena z 2000 do največ 3000 učnimi pripomočki. Zaradi neurejenosti tega področja zapravljamo težke in šolstvu tako zelo potrebne milijone!
V svetu sta se oblikovali dve organizaciji, ki oblikujeta politiko modernizacije in tehnizacije učnega procesa. Na zahodu poteka iniciativa za tehnični napredek pouka predvsem iz vrst proizvajalcev in trgovcev z učili, ki so združeni v velike poslovne organizacije z lastnimi raziskovalno-'
razvojnimi in drugimi strokovnimi službami. V iskanju profita so preplavile tržišče z najrazličnejšimi in številnimi pripomočki s katerimi je mogoče skrajšati čas učenja, omogočiti učencem, da hitreje dojemajo snov, in.racionalizirati učni proces. Na vzhodu nadomešča tržišče država, ki v svoji centralistični ureditvi preko ministrstev in drugih vladnih institucij daje sredstva za gradnjo tovarn za učila, pa tudi devizna sredstva za potreben uvoz.
V našem družbenem sistemu režima razvoja proizvodnje učil in režima dodeljevanja deviz v te svrhe še nismo uredili. Vsa stvar je prepuščena posameznikom, ki si pomagajo, kakor -tfedo in znajo. Ni slučaj, da so v preteklosti nekatera podjetja, ki so začela uvajati proizvodnjo učil, doživela likvidacijo, ali so še pravočasno preusmerila svojo proizvodnjo. Direktor neke tovarne, ki je s svojimi programi presenetila inozemske proizvajalce na zahodu, je zapisal: »Imamo v programu celo vrsto učil in za vse učne
načrte, nimamo pa materialnih sredstev za njih realizacijo niti na stopnji načrtovanja ali prototipa.«
Danes je položaj tak, da povpraševanje daleč presega ponudbo. Posledice so v stilu naše gospodarske politike. Proizvodnjo novih učil organiziramo po preživelih principih. Vsak bi rad proizvajal vse in v majhnih serijah. Zato so nova učila domače proizvodnje znatno dražja od inozemskih, tudi za dvakrat. Delo je neorganizirano. Na šole prihajajo razni potniki (večkrat ponujajo iste artikle), ki gotovo ne delajo zastonj, če odštejemo stroške, ki izhajajo iz neusklajene organizacije. Podjetja, ki se ukvarjajo s prometom učil, praktično nimajo pedagoško usposobljenih kadrov. V inozemstvu zasedajo odgovorna mesta v takih organizacijah pedagoški, znanstveni in drugi specializirani kadri. Posledice se opazijo tudi na področju trgovine z igračami, kjer se upirajo naši politiki aktivne koeksistence idejno tuji, militaristični vplivi uvoženih predmetov. Posledice so otipljive tudi že v šolstvu, ko so šole kupovale ponujena učila, a so bila kasneje prepovedana kot neustrezna. Sole so plačale, a kdo je odgovarjal?
Vprašanje uvoza, carin in predpisov, ki zadevajo to področje, so poglavje zase. Kolikor je mogoče samo nekatera učila
uvoziti brez carine, pa sedanji režim trgovskega poslovanja tega v večini primerov ne dovoljuje. Podjetja sklepajo pogodbe z inozemskimi tvrdkami vnaprej za trg in ne za določenega potrošnika. Po carinskih predpisih pa za na ta način izpeljane posle skoraj ni mogoče doseči oprostitve carine. Postopek je zapleten in dolgotrajen. Mnogo učil doma ne proizvajamo in jih tudi nikoli ne bomo. Zato jih bo potrebno uvažati. Za uvoz so potrebna devizna sredstva. Danes jih trgovci kupujejo po »prostih cenah«, kar dvigne ceno tudi za 100 %. Naj navedem dva primera. Vsi priporočajo za glasbeni pouk in vadbo pevskih zborov električni harmonij. Lahko bi ga šole kupovale po ca. 800 din. Pri 1000 harmonijih bi prihranili, če bi sistem uredili, samo 900.000 din. Magnetofone bi lahko šole kupovale po približno enaki ceni, a jih plačujejo po 2000 dinarjev in več. Pri 1000 magnetofonih bi prihranili ca. 1,500.000 dinarjev našega skupnega, če povemo zastarelo, državnega, in po novem, samoupravljavskega denarja. Ali bomo dolarje za učila še naprej iskali in licitirali? V čigavo škodo in komu v korist?
Kljub vsemu pa obstajajo skupni interesi in volja proizvajalcev in prodajalcev, da bi se organizirali in na ta način pridobili vse tisto, kar temeljita organizacija prinaša dobrega s se-
boj. Zal zato v preteklosti ni bilo dovolj notranje moči. Že v letu 1966 in 1967 so bili na sekretariatu za prosveto in kulturo sestanki s predstavniki vseh zainteresiranih. Spomladi leta 1967 so bili pretreseni na gospodarsko zbornico SRS, ki bi naj pomagala pri izdelavi statuta in pri drugih organizacijskih težavah. Dobre želje in tehtni predlogi so obtičali v predalih. Nismo še spoznan takrat, kako pomemben del gospodarske dejavnosti in rasti lahko pomeni ta panoga, ki je danes še kako donosna.
Kako torej naprej?
V preteklosti sta izstopala predvsem dva problema:
a)	pomanjkanje domačih in tujih plačilnih sredstev,
b)	pomanjkljiva organizacija ih strokovnost.
Zato bi morali pri saniranja obstoječega stanja zagotoviti rešitev prav teh vprašanj. M® drugimi možnostmi predlagan® ustanovitev združenja proizvaja cev in trgovcev z učili, sainn. upravne skupnosti, ki bi Pov®z.a vala interes gospodarskega^ de^ področja s splošno družbenim-prvi vrsti bi morali tej organih ciji zagotoviti začetna financ sredstva za njen razvoj. Dinars sredstva bi zagotovili z druz ^ nim dogovorom med proizvaja . in trgovci z učili na eni J zastopniki družbene skupn0
St. 6
Problematika višjih kadrovskih šol za izobraževanje
predmetnih učiteljev tehničnega pouka
(Povzetek referata na posvetovanju — 7. marca 1970)
KRONOLOŠKI PREGLED temveč dopušča uvajanje pred-Oddelek za risanje na VIŠJI meta tam, kjer so za to dani “EDAGOŠKI ŠOLI v Ljubljani je pogoji. Kjer ni striktnih zahtev, Postal v letu 1954 dvopredmeten tudi obveznosti odpadejo. Tudi ~~ ročne spretnosti, tesno vezane razmerje 80 % obvezne, osnovne 2 likovnim konceptom prvotno snovi, in 20 % dopolnilne snovi, Nepredmetnega oddelka, z vso ki naj izhaja iz krajevnih razmer, Načilno likovno interpretacijo, v sc določa, z minimalnim znanjem Srnislu obdelovanja in oblikovanja procentnega računa, v škodo enot.
ni**™.-..!-.. - .... 'ovali slu- ne osnove, ki naj bi izenačila
tedenskih razliko med mestno in podeželsko semestrih, šolo, ter bila enako prizadevna
Piaterialov smo posredovali slušateljem v devetih Prah, v vseh štirih
Snovno in programsko je delo m zahtevna pri izobrazbi podežel-slonelo na takratnem programu skih in mestnih otrok.
2a osnovne šole SRS, kjer naj bi
Izkaže se, da je predmet naj-
5rkeme5eni0obHkMi0’pod novim d^jiV z^hTevr^lovn;" prostore, Nenom, ponovno zaživelo.
V letu 1959/60 ustanovljena
Nepredmetna skupina: tehnična Vzgoja-fizika je programsko in
posebno opremo, zadostna sredstva za nakup materiala ter krepko investicijo v nove kadre, ki jih ni, saj je oddelek nastal ob
istočasni obvezni uvedbi predme-
L/LUJ lUgilUUčl, LčUVO V pu-
i„Thnif™ Sl zszj.r**.'*"'*!"
Vcau:„-i-_ t-./-*!* i ------— i&iuuasm oDvezni uveaoi preame-
Veziv Ihi 3 1,ogl?.na;.t‘]ko v P°- ta. Iz te situacije nastaja razplet, vezavi obeh področij, kot v snov- ki ni niti najmanj ^veseijiv!
Post. Vendar da ta skupina le
vrednosti, da sploh nima pogojev, • x i ‘ ^	" da je nepotreben, jih ne stane
'absolventskem ‘>“V	— *« «»• '»« ^
stažu. Leta 1960/61 je razpisana Skupina tehnična vzgoja^-osnove.
Pzike in osnove kemije. Te osno-vs imajo, na sicer enopredmetni lupini, okoli 10 ur tedensko, pocenijo pa solidno bazo za strokovno in tehnično znanje. Ta fkupina da precejšnje število do-Prih učiteljev tehničnega pouka,
'P to ne samo v matičnem oddelku v Ljubljani, temveč tudi v ^kratnem centru za izredni študij v Mariboru; manj uspešna pa ?ta enaka centra v Celju in v ^opru. Leto 1964/65 prinese uki-Pitev VPS in ustanovitev PEDAGOŠKE AKADEMIJE v Ljubljani- PA prevzame delo nekdanje VPŠ in ob tem bistveno spremeni Pvogramske osnove na vseh od-Nlkih. Po analizi zaposlitve di-^iomantov in absolventov našega Oddelka razpiše PA Ljubljana v 'ej jeseni na izrecno priporočilo Republiškega sekretariata za šol-štvo SRS dvopredmetno skupino:
'ehnična vzgoja-fizika, v naslednjem letu pa še alternativo —
(ehnična vzgoja-kemija, ki naj bi Ugotavljali polno zaposlitev di-Momantov obeh skupin. Ti povezavi sta v razpisih za vpis , na Ljubljana vsako leto, do da-Ns. Izjemne kombinacije z likovne vzgojo, zgodovino, srbohrva- Učna enota: obdelovalni stroj za Scino lahko vpisujejo le tisti iz-[ndni slušatelji, ki že poučujejo
'e dvojice predmetov. Tehnično gorično postavljajo. Drugje pred-Vzgojo, kot dopolnilni predmet, metni učitelji naprosjačijo vso ^udirajo na oddelku diplomantke staro opremo, počistijo kletne VGŠ iz Grobelj ter diplomanti prostore in urede delavnice, ki j1- stopnje fakultete za arhitek- jih sanitarna inšpekcija ne bi do-dro, oziroma fakultete za agro- volila niti kot začasne delovne brnijo, ki so v začasnem delov- prostore za odrasle. V zameno za razmerju, kot predmetni uči- material (odpadni seveda) in iztro-elji tehničnega pouka na osem- šeno orodje, ki ga kvalificirani 6tkah.	delavci v industriji ne morejo več
- VPLIV DRUŽBENO-EKONOM- uporabljati, pa popuščajo pri pro-/KlH FAKTORJEV IN PRO- gramu, ki postaja neredko odraz 1’Vetne POLITIKE je opazen v krajevne industrije in pomeni v Programski osnovi za osemletke, 7. in 8. razredu pripravljalko za načinu tretiranja predmeta in bodoči vajeniški kader. Delovna /Idi, ki predmet poučujejo; v po- mesta so nezasedena; prijavljajo l?snem in neodgovornem oprem- se ljudje z nižjo strokovno predenju delavnic ter v številu slu- izobrazbo in brez pedagoške izo-"ateljev. ki so se vpisovali na od- brazbe. Predmet je diskvalifici-'Nek. Zametek vsega predstavlja ran, z njim vred tudi učitelji tega Precej ohlapna osnova učnega na- predmeta. Delavnice so pravi za osemletke, ki ne zahteva, vzor neprimerno opremljenih pro-
pripomočkov
P*ls in drugi možni viri v repu-Nki) ter banke z ostalim delom ?°spodarstva na drugi strani. Ta-i0 združena sredstva naj bi imela ,valiteto brezobrestnih posojil. Iz kreditnega sklada bi nato ?Nženje, na osnovi razpisa, do-pljevalo kredite članom pod ze-C Ugodnimi pogoji, tako za uva-f/dje nove proizvodnje, za razši-'*ev obstoječe, kjer bi se poka-j‘9 potreba za raziskave, za ^iritev prodajnega prostora in >§0. Združenje bi usklajevalo d^grame svojih članov z načrti J>r- zavoda za šolstvo, univerze, j/Jnih inštitutov in drugih služb, t Njalo skupen katalog učil. S s oblikovanimi namenskimi > edstvi bi skrbelo tudi za vklju-jkVanje članov v mednarodno de-t,"ev dela, zastopalo interese tega -Nfočja ob oblikovanju raznih -Opisov ter bilo konsultativni San predstavniških teles.
j— ^ družbenim dogovorom bi °2ali določiti način in višino ? v*zne kvote, ki bi jo združenje m.. Programirane potrebe uvoza s-1* odkupilo. Tako dodeljena •dstva	..... “
štorov (z redkimi izjemami), otroci slede počasnemu, monotehnič-nemu delovnemu in učnemu procesu, ki ima s tehnično miselnostjo in tehnično ustvarjalnostjo čisto pomotoma — le skupen naziv. Ta dejstva vplivajo tudi na vpis: le-ta upada, saj velja, da lahko predmet poučuje prav vsak, ne glede na strokovno in pedagoško sposobnost. Štipendije so vedno manjše in maloštevilnejše — čeprav bi morale biti z ozirom na potrebe po kadru in na socialno strukturo vpisanih (starši so po statističnih izkazih zvečine mali kmetje, delavci, uslužbenci, upokojenci, med njimi je veliko mater samohranilk) — številnejše in v zadosti visokem znesku. Cesto je le regionalni pogoj, stalno bivališče v Ljubljani, vplival na sam vpis, odpadlo pa je veliko sposobnih ljudi, ki niso imeli sredstev za preživljanje. Honorarne zaposlitve so zavirale opravljanje pogojev in često povzročale nezaželene enoletne prekinitve v študiju. Slika je v tem trenutku enako neugodna: če je
fiziko, kemijo, tehnično risanje. Potrebno bo dopolnilno delo z enimi in drugimi, če hočemo graditi na enotni ravni. Šolska praksa po I. in III. semestru je delna pomoč, potrebni pa bodo še številnejši nastopi slušateljev preko vsega leta, saj bodo na ta način spoznali celotni program tudi praktično. Dejstvo, da v vseh panogah gospodarstva poznamo pojem mentor-pripravnik, nas sili v postavljanje premis: ali ni diplomant, še bolj pa absolvent, v težjem položaju, ko po 4—6 praktičnih nastopih prevzame naenkrat več razredov in osamljen snuje most med teorijo in prakso?
DELO
Z IZREDNIMI SLUŠATELJI
Oddelek jim posreduje okoli 55 % predavanj, ki so obvezna za redne slušatelje, ter skoraj 90 % vaj, čeprav ne dobi PA povračila v celoti za vse opravljene obveznosti, v. zvezi z izrednimi. Malenkostni znesek 100 N-din, ki so ga vse do letos plačevali kot samoprispevek za ves čas študija, je v
kovine, delo s konstruktorsko zbirko. (Osnovna šola Danile Kumar, Lj'ubljana)
-“'-vii združenja bi lahko še Ječali. Ob razpisu bi k razpo-s'iiyemu delu za svoje področ-Prispeval čim večji delež last-a deviz, zagotovil strokovnost težnost carinskih olajšav.
^ delovnim načrtom in vpli-lrri strokovnih služb l'i d-^egli, bi uvažali učila, ki jih doma
ne proizvajamo, da bi uvažali učila po prioritetnem redu, ustrezne kvalitetej zagotovili postopnost in odgovarjajoč odnos med vrstami učnih pripomočkov za posamezna prometna področja in primerno ceno.
Vzporedno bi moral teči postopek za verifikacijo osnovnih in preostalega dela srednjih šol. Določiti bi morali minimalne standarde in roke, do katerih naj bi posamezne vrste šol lastno stanje prilagodile verifikacijskim pogojem. Seznami najpotrebnejših učnih pripomočkov so pri izobraževalnih skupnostih za osnovne šole že izdelani. To pa je istočasna konkretna osnova načrta proizvodnje, kooperacije in uvoza.
Uvozniki naj bi postopoma, a najkasneje v pogodbah za leto 1971, spremenili strukturo uvoza učil in igrač. Uvozili naj bi več kompletov sestavljank in več otrokovi razvojni stopnji primernih polizdelkov. Organizacije, ki se nameravajo v prihodnje ukvarjati s proizvodnjo in prometom učil, naj bi takoj s štipendiranjem in drugimi oblikami pridobile potrebno število strokovnih delavcev.
Brez družbene pomoči in stališč najodgovornejših organov do teh nerešenih vprašanj ne bo mogoče kaj bistveneje popraviti sedanje neurejene razmere.
Norbert Jedlovčnik
imelo v prvih letih štipendijo do 50 % slušateljev (štipendirali so jih občinski odbori in Zveza borcev), pa je v tem letu v prvem letniku le troje štipendij (20 %).
Poglejmo še razmerje med vpisanimi, dejansko aktivnimi in diplomanti.
V desetih letih, od 1959/60 do 1969/70, se je na oddelek za tehnično vzgojo vpisalo 262 rednih slušateljev, aktivnih je bilo 176, diplomiralo je 65 slušateljev
ter 225 izrednih slušateljev, od tega 113 aktivnih, diplomiralo pa je 22 slušateljev.
Za primerjavo še podatki za PA Maribor (posredoval jih je profesor Kunstelj: od 1961/62 do 1969/70 vpisanih 108 rednih in 190 izrednih. Število absolventov je skoraj absolutno glede na vpis, pa tudi število diplomantov je na tej skupini izredno visoko.
Razlike med vpisom in dejansko aktivnimi slušatelji so v naslednjem: vpisujejo se slušatelji fakultet, ki niso izpolnili pogojev in tu samo prezimijo, na predavanja in vaje pa sploh ne prihajajo; vpisujejo se, da odlože služenje vojaškega roka ali pa zaradi dostavka v pogodbi (ki jo podpišejo kot začasno nameščeni na osnovnih šolah), ki jih obvezuje v začetek in nadaljevanje strokovnega študija na oddelku. Velik osip, brez dvoma, a osip takih, ki jih nismo nikdar videli na oddelku. Zakaj je tako malo diplom, pa pove naslednji podatek: več kot 25 slušateljev ima že preko 20 izpitov, torej skoraj 2 tretjini; obtičali so: pri fiziki, kemiji, pedagoških predmetih. To so zaostanki, ki jih srečamo pri vsakem absolventu. Ko se zaposlijo, v obilici dela in priprav v prvem letu, ne utegnejo študirati, nato pozabijo na že predelano snov in čakajo, da se bo karkoli spremenilo. Ravno za te bi kazalo najprej urediti pogoje tako, da bi lahko v doglednem času končali svoj študij.
DELO Z REDNIMI SLUŠATELJI
Tedenska obremenitev, določena z zakonskim določilom, je 30-urna. 10 ur je za tehnično vzgojo, 10 za fiziko ali kemijo 10 za pedagoške in splošne predmete. Za vsako področje brez dvoma premalo, če računamo z različno predizobrazbo vpisanih:	gimna-
zijci in absolventi srednjih strokovnih šol nimajo pedagoških osnov, absolventi pedagoških gimnazij pa premalo obvladajo
letošnjem šolskem letu prevzela PA v svoje breme in s tem pokazala razumevanje za izredne, ki poleg redne službe še študirajo in plačujejo sami prevozne stroške, ko prihajajo na predavanja, oziroma večdnevne seminarje in vaje. Predavanja iz stroke imajo enkrat tedensko (poleg predavanj iz pedagoških predmetov, ki so tudi enkrat do dvakrat tedensko), v zimskem in letnem odmoru pa se zvrsti vsako leto troje strnjenih tečajev, ki trajajo 6—8 dni. Ti tečaji so namenjeni praktičnemu delu, ki obvezno sledi predelani teoriji za posamezna področja.
Problem prostoru je značilen tudi za našo skupino. Precejšnje razdalje med središči posameznih skupin pomenijo drago izgubo že itak skopo odmerjenega časa. Prostori oddelka niso vzor sodobnih delavnic, saj gostujemo v nekdanjih stanovanjskih prosto-rih. Oprema pa se bistveno izboljšuje iz leta v leto. Odkar je kolektiv PA prevzel pred leti prostovoljno zvišanje tedenske norme in se odrekel nastalega pre-sežka v korist opreme in modernizacije pouka, je tudi naš oddelek precej pridobil.
Interna skripta (ca. 450 strani v enem izvodu) so razbremenila redne slušatelje in dejansko omogočila intenzivni študij izrednih slušateljev. Primerna literatura v oddelčni knjižnici in izvlečki iz tuje strokovne literature pa pomenijo popestritev in poglobitev dela. Ob vsem tem lahko ugotavljam naslednje: sistem študija je urejen, delitev na tehnološka področja ter z njimi povezane osnovne obdelave materialov in ločena seminarska področja za fototeh-niko, radiotehniko, modelarstvo, prometno vzgojo in avdiovizualna sredstva so poleg sodobnejše opreme, ki dopušča hitrejše, so-lidnejše in tehnično primernejše delo, in skript, ki prihranijo ure in ure . zapisovanja, privedla do določenih rezultatov: dobili smo čas (kljub skrčenju ur za stroko) za samostojno, ustvarjalno, res tehnično delo. Potrditev tega je bila razstava »Tehniška ustvarjalnost mladih« (od 28. II. do 7. III. 1970), na kateri so sodelovali z izvirnimi učnimi enotami redni in izredni diplomanti, absolventi in slušatelji naše skupine, ki so te ustvarjalne koncepte posredovali tudi v osemletkah in obenem s svojimi i,fencj oblikovali nekaj dragocenih prispevkov. Rezultat
dela na oddelku predstavljajo te enote, ki nimajo nikakršne šablone in kažejo na snovno, pedagoško in didaktično ustvarjalnost. Podeljene nagrade in priznanja pomenijo, da je jedro zdravo in da lahko na teh izkušnjah grade in izpopolnjujejo svoje tehnično ustvarjalne zamisli.
KAKŠNO DELO PREDVIDEVAMO V BODOČE NA ODDELKU
Po analizi Zavoda za šolstvo SRS je v letu 1968 poučevalo tehnični pouk 177 nekvalificiranih učiteljev ali 63 %. Če bi do leta 1972 diplomiralo 106 nekvalificiranih, bi po analizah Zavoda primanjkovalo še vedno 53 kvalificiranih učiteljev. Predvidevanja obeh Akademij pa so celo bolj pesimistična: do leta 1972 naj bi diplomiralo le 60 rednih in 45 izrednih slušateljev, manjkalo bi torej še vedno 114 kvalificiranih učnih moči. Ista slika je pri matematiki in fiziki. Ta podatek kaže na utemeljenost povezave tehnična vzgoja-fizika v naslednjih razpisih. Oddelek lahko v tej situaciji samo nadaljuje š svojim delom s tem, da posreduje čim več predavanj za izredne, da vključi nekdanje redne in izredne slušatelje v intenzivne pripravljalne tečaje v zvezi z opravljanjem zaostalih izpitov ter da enako kot doslej daje pogoste izpitne in diplomske termine. Problemi, ki jih navajam, pa morajo najti svojo rešitev tudi izven ingerenc oddelka in PA Ljubljana:
—	nujna bo preosnova programa za tehnični pouk na osemletkah — v zvezi z njo tudi sprememba v programu oddelka;
—	za novi program je potrebna obvezna osnova, tako v prostorih kot opremi in strojih ter orodju;
—	program bo moral upoštevati tehniko danes in tehniko jutri. zato delo ne more biti obrtniško — konstrukterski elementi, poliizdelki, literatura, logično usmerjene vaje naj omogočijo tehniško ustvarjalnost učiteljev in učencev;
—	učila, avdiovizualno gradivo in še marsikaj bo nujno potrebno pri takem konceptu;
—	snov bo morala obvezno integrirati s področji fizike, kemije in likovne vzgoje, ki naj bi v smeri industrijskega oblikovanja posegla v to tehniško ustvarjalno delo;
—	nastati bo moral delovni team: pedagogi, psihologi, predmetni strokovnjaki PA. svetovalci na Zavodu za šolstvo, strokovnjaki za fiziko, kemijo, matematiko in likovno vzgojo, zastopniki organizacij, ki razvijajo tovrstno amatersko, razširjeno dejavnost (LT in ZPM), bodo morali sodelovati pri načrtovanju sodobnega programa, ki pa ne bi smel biti zgolj deklarativen. Ta program bo moral imeti svoj motto, svoj čredo in svoj dokončni cilj, ki ga
bomo lahko preverjali s testi v posameznih razredih. Ti testi pa bodo. ravno tako kot v že marsikateri državi, del osnove pri poklicnem usmerjanju;
—	ob tem programu naj nastajajo vedno nove teme, oblikovali in preverjali bi jih strokov-njaki-praktiki v naših šolah, z našimi otroki, saj je nelogično, da prenašamo iz tujih vrtov razne predloge, pa čeprav so med vzori in našo dejansko stvarnostjo socialne, družbene, ekonomske in politične divergence;
—	te izkušnje, ki bi nastale v takih pogojih, bi lahko takoj po preverjanju posredovali tudi drugim učiteljem tehničnega pouka, a ne kot vzorce, temveč kot vzpodbudo za njihovo lastno, ustvarjalno delo;
—	pomagati bi morali tistim, ki so obstali v zadnji tretjini naporne poti s časom (torej zmanjšanjem obveznosti ali oprostitvijo dela za določeno obdobje) in denarjem (plača, štipendija);
—	predavatelji na pedagoških gimnazijah, mentorji v amaterskih klubih naj bi bolj kot doslej usmerjali primerne mlade ljudi v nadaljnji študij;
—	tem ljudem bi morali zagotoviti štipendije ali vsaj podpore in posojila, ki bi bila izredno ugodna investicija. Tu bo morala v polni meri pomagati tako RIS, kot tudi TIS-i;
—	potrebujemo dobre vadnič-ne oddelke, opremljene po vseh normativih. Na teh oddelkih bi slušatelji oddelka sodelovali tudi kot člani društva in člani aktiva ter tako laže združevali študijsko in praktično delo;
—	aktivi bi lahko posredovali slušateljem vzorno pripravljene učne ure, stik med študenti in praktiki bi brez dvoma povečal tako znanje kot zanimanje za realne probleme stroke;
—	glede pripravništva: doba študija je kratka — na razširitev v tej situaciji skorajda ne moremo računati. Morda bi pa našli v Ljubljani in bližnji okolici mesta za pripravnike, ki bi v V. in eventualno VI. semestru z nekaj urami tedensko, pod vodstvom mentorjev, prestajali svoj ognjeni krst, pri tem pa vseeno še opravili zadnje izpite in pripravili diplomsko snov. Z zaslužkom, ustvarjenim v tej dobi priprave, bi krili 'problematično leto, ki ga sicer preživotarijo brez štipendije, če pa niso bili štipendisti, se s polno zaposlitvijo še bolj odmaknejo od diplome.
Vzrokov in posledic je veliko več, a prostor je omejen, vendar menim, da bo že teh nekaj misli in informacij potrdilo upravičenost želja v zvezi z nadaljnjim delom in razvojem oddelka in njegovih članov — slušateljev in predavateljev.
Jakiča Accetto, dipl. inž. arh. predstojnik oddelka za tehnično vzgojo na Pedagoški Akademiji v Ljubljani
V svetu se proizvajalci odločajo za izbor učil, ki naravni pojav, nek predmet in drugo učno tvarino predstavijo čim nazorneje, popolneje in privlačno, da bi predstave učencev kar najbolj približali stvarnosti. Danes vam predstavljamo orjaški globus miinchenske založbe IRO. V premeru meri 127,6 cm. obseg ca, 4 m, visok je 1,70 do 1,95 m (možno ga je z ročico prilagoditi višini opazovalca) in izdelan v merilu 1:10 milijonov
O tem, kako zadostiti pravilniku o ocenjevanju učencev
in dijakov in še o čem...
Razmišljanje z vidika pedagoške prakse
Ne bom pisal o ustreznosti ali neustreznosti določila, ki ga je prinesel nov pravilnik o ocenjevanju (Ur. list SRS, štev. 20/69), o tem, kaj storiti v primeru, če več kot ena tretjina učencev (dijakov) piše šolsko nalogo nezadostno. Vzburilo je duhove, upravičeno ali neupravičeno. Nemara je vzburilo duhove predvsem zato, ker se loteva razreševanja po svoje boleče problematike le parcialno.
Spregovoril bi rad o nekaterih drugih določilih istega pravilnika in to nekoliko obširneje. Saj menim, da s temi določili spet silijo v ospredje nekateri že velikokrat izluščeni, poudarjeni, podčrtani, premleti. problemi, ki bi se jih že dalo razrešiti in bi jih že mogli in morali odpraviti. A temu ni tako, kdo ve zakaj?
Naj zdaj preidem k stvari.
Novi pravilnik v 3. odstavku 7. člena določa naslednje:
»Za preverjanje in ocenjevanje učenčevega znanja se uporabljajo različni načini, ki ustrezajo posameznim učnim predmetom. Ti načini so zlasti ustno spraševanje, pismene naloge, praktična dela (izdelki in storitve), lahko Pa tudi učni testi raznih oblik. Noben cd naštetih načinov preizkušanja in ocenjevanja ne sme biti edini vir za oceno.
V 2. odstavku 9. člena pa je zapisano: »V posameznem ocenjevalnem obdobju učitelj najmanj dvakrat preveri in oceni učenčevo znanje.« — A po veljavnem šolskem koledarju ima šolsko leto dve polletji, vsako polletje Pa dve ocenjevalni obdobji.
Trdim, da je v naših današnjih prilikah tem določilom izredno težko zadostiti, ali celo — da se s tem določilom v mnogih primerih sploh ne da zadostiti pedagoško odgovorno, pedagoško neoporečno.
Vsi vemo, da predmetniki za naše šole določajo tudi predmete z dvema, urama tedensko in tudi enourne predmete. V šolah, ki poskusno delajo po petdnevnem delovnem tednu, se je izcimilo še več takih predmetov. Zgoraj citirana določila veljajo tudi za take predmete. In tu se pokažejo težave. Tem določilom bo laže ustreči pri predmetih z večjim številom ur, a le relativno laže, saj je za večje število ur z učnimi načrti predpisana tudi večja količina učne snovi, Na boljšem so le predmeti s predpisanimi šolskimi nalogami, ki imajo običajno tudi več ur.
Treba je podčrtati, da so citirana določila sama po sebi izredno pozitivna. Saj je povsem jasno: čimveč podatkov — ocen ima učitelj na razpolago, tem bolj objektivno ga bo lahko ocenil, in obratno'. Tudi s tem, da učitelj uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja (ustno spraševanje, pismene naloge, učne teste), bo na koncu lahko bolj objektiven, saj bo zavedno ali nezavedno upošteval tudi različne psihofizične učenčeve lastnosti. Objektivnost in neobjektivnost ocenjevanja pa je bistven in permanenten problem vsakega, učitelja in vsake šole, problem, ki ga je treba reševati znova in znova. Saj je že dovolj splošno znano, kako veliko vlogo igra pri ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja — ki je pri nas še zmeraj odločno prevladujoče — ocenjevalčeva subjektivnost. Pedagoške raziskave pa so tudi že nekajkrat prepričljivo dokazale, kako različno oceni npr. pismeno nalogo iz materinščine' skupina različnih, sicer kvalificiranih ocenjevalcev. Subjektivni ostajamo, pa čeprav si še tako prizadevamo biti objektivni. Le da je ta ali oni zaradi večje izkušenosti, pečje zavzetosti, večje tovrstne nadarjenosti večje pravičnosti ali še česa drugega na črti med subjektivnostjo in objektivnostjo bliže tej ali oni. To si, menim, prizna lahko vsak izmed nas. Ce ne, je pretirano zaverovan vase.
Pa ne gre samo za to. Menim, da se ravno pri ocenjevanju učenčevega znanja najtesneje stikata področji izobraževanja in vzgoje. Izjemna občutljivost tega pedagoškega opravila je izpričana v pedagoški literaturi, hitro razvidna pa je tudi že iz.razmeroma kratkih izkušenj vsakega posameznega učitelja. Od tod — iz ocenjevanja — najbrž izvira največ neprijetnih konfliktov med učenci in učitelji, med organizacijami učencev in pedagoškimi kolektivi, med šolo in domom.
Če imam pred očmi vse to. se zdi — ponavljam — da se citiranim določilom pravilnika o ocenjevanju v naših današnjih prilikah v mnogih primerih ne da zadostiti pedagoško neoporečno.
»V naših današnjih prilikah« sem	govoril,	posebno ker gre šele za	oceno vaj, ki jih lahko razrešu-	tivnega tipa niso enako ustrezne	ličdč, Zorman: Testi znanja ^
zapisal in mislil predvsem na	poskus	s petdnevnim delovnim	jejo dijaki tudi doma. Kaj pa	za vse predmete. Popolnoma	njihova uporaba v praksi, ^ ,e
dejstva, da na naših šolah še tednom).	sociolog in nekateri drugi?	zmotno pa je sicer pogostno mne- Ijana 1963; Zorman. Preverj ^
zmeraj močno prevladuje ustno Preprost račun nam spet po- jn kaj naj stori učitelj razpolov- nie> da z nalogami objektivnega	v^oh Ljubljana
preverjanje in ocenjevanje zna- kaže da ima sociolog v tretjem ljene estetske, ki ima še polovico ^ lahko Preverjamo le pozna- ™ učen ^ ^	iD
nja. »V mnogih primerih« sem letniku na razpolago 70 oziroma	ur? In ali ni. 0Cenjevanje vanJe deJ®tev m ^ drugega- poprijeli.
zapisal in mislil zlasti na pred- 60 ur, geograf v tretjem oziroma pri tem predmetu v situaciji ka- halogo, s katero naj bi preverih	razmišlianie o ocenjeva-
mete, ki imajo eno ali dve uri	četrtem	letniku prav tako po 70	kržna je> absurd ki vodi v diame.	h poznavanje dejstev, ki so ali	^ ^deva ob več problemov,
tedensko (na šolah s petdnevnim	oziroma	60 ur. Predavatelj osnov	tralno naspr0ltje tistemu, kar je	mlso v učenčevem spominu, je	^ ^ m že velikokrat iziušče»>,
delovnim tednom dve ah tri ure umetnostne vzgoje pa eno polo- smoter tega predmeta.	sicer m0lg°če razmeroma hitro m podčrtani, prediskutirani po M'
v dekadi). In »pedagoško neopo- vico od 70 oziroma 80 ur po no-	“	. .	’ .	. lahko sestaviti; sestaviti nalogo, gjh zbornicah, na sestankih akt*-
rečno« sem zapisal, pri tem pa vem. V enem ocenjevalnem ob- ^es- kai storiti? Ali naj kar kj naj pojja2e tudi koliko zna vov, strokovnih društev, na zav®" mislil na vso občutljivo proble-	dobju to je v enem četrtletju	lepo molčim°. Pa si mislimo:	učenec misliti, sklepati, aplicirati	du za šolstvo. Samo naštel bi j1*1
rnatiko z ocenjevanjem v zvezi.	ima s’ociol,og na razpoiago 17 do	predpis je eno,, praksa pa drugo?	že prej osvojena spoznanja v novo	nekaj, za zaključek.
^ln	^ 18 ur, oziroma 15 ur, geograf prav Sa.i se zdi. da smo se Jugoslovani situaclj0j pa je dosti težje. Se- Neodložljivo nujno je treba
nih	« kitami ^	Inku, predavatelj enega dela ^ kaT leP° navackh na vec ah stavljanje tabe n^ge je zamu- spet pretresti predmetnike in ^
mn testov, s KSitGrinu p<i Jg spet , . .	r* «	•	nicinj zsvGstno knsitGV različnih _	,	. ,	+ cti rvrrviipiitii	nrpdniGtCTV ^
povezanih vrsta problemov in estetske pa 8 do 9 ur, oziroma zenskih določil!?	den- a ustvarjalen posel, ki tudi ^1ai?X°1|evP^0urPr^“^ebei
bom o tem spregovoril pozneje. 1« ur po novem Vse ob pogoju,	splošno ugodno vpliva, na vse ^ takoiimenov^h »vzgoh;
V nadaljevanju bom operiral	da so vse ure 100% realizirane,	tov oriro^ do naloe obiekt^-	ucltel]evo de3° z ucenci’ kl Ucl'	Slabost pravilnika o ocenjevan]«
s podatki, ki veljajo za gimnazije,	Za nadaljnjo obravnavo smemo	neCT‘a tipa. imenovani pravilnik_	Peda®°ško bogati. A v to	je ravno v tem, da sestavljaj
ker te najbolje poznam.	vzeti podatek 15 učnih ur v enem	zapisal sem že __ jih dopušča ali	smer ne bi več razmišljal.	prav tega očitno niso imeli phg
Ker nimam pri roki podatka redovalnem obdobju, saj je to celo zahteva. Dopušča s tem, ko	-r,,,.,;™	„„	ob Doeoiu	da	zapisali	so določilo«
o povprečnem številu dijakov v maksimum za šole s petdnevnim pravi, da se za preverjanje in	naJ^vel/a kar povprek' 23 ^
oddelku slovenske gimnazije ozi- delovnim tednom in verjetno re- ocenjevanje učenčevega znanja	. a, .	.g	, . „ g	p	predmete.
roma srednje šole sploh, sem alno povprečje realiziranih ur za uporabljajo: ustno preverjanje. nl. edim vir 23 zaključno oceno Ncobhodno nujno je temelji^ skušal priti do tega.podatka teo- šole, ki še delajo po starem in pismene naloge, »lahko pa tudi dijakovega znanja, vnaša upora" revidirati učne načrte, v kateri’’ retično, izhajajoč iz zakona o za vse predmete, ki sta jim dolo- učni testi;« vse to pa s pridržkom, ba takih nalog več pozitivnih je izredno veliko balasta. Ta Pa srednjem šolstvu(Ur. list SR Slo- čeni dve uri tedensko. (Določilo da je treba izbrati načine prever- elementov v učno vzgojni proces. je bistvena ovira tudi za hitrejs« venije, št. 18/67), ki določa, da šolskega koledarja, da se pouk janja, »ki ustrezajo posameznim Nekaj bi jih rad naštel, čeprav je uveljavljanje novih oblik in n>e' more srednja šola obstati, če ima konča, ko je izpolnjeno s pred- predmetom.« Mislim pa, da pra- mnogo tega že znanega. 1) Orno- tod dela, ki naj bi našo šolo P0-v vsakem razredu vsaj dve para- metnikom prepisano število ur. vilnik učne teste tudi zahteva z S°č ajo večjo objektivnost ocenje- tisndle naprej k uresničitvi želi3, lelki — vsaj osem oddelkov torej je z več vidikov problematično)! določilom »da noben od naštetih vanja, s tem da so vsi učenci v naj bi moderna šola predvse/3 (mimogrede: zakon velja že od No in v 15 urah enega redovalne- načinov preizkušanja in ocenje- istih pogojih postavljeni pred naučila učence učiti se. Saj Je leta 1967; kako je v praksi s tem ga obdobja mora sociolog, geo- vanja ne sme biti edini vir za iste probleme, s tem da učitelj to osrednja zahteva časa! določilom!?) in iz normativa o graf, pa če psiholog, učitelj dru- oceno« (najbrž je tu mišljena za- Iahk° 2 vnaprej -sestavljeno oce- In kar se nalog oMeirtivneg3 številu učenčev v oddelku (Ur. gega tujega jezika v posameznih ključna polletna in letna ocena njevalno lestvico ocenjuje bolj tipa tiče: au nj že kar takoj m0:
natančno, s tem da učitelj z več- goge prj zavodu za šolstvo
........•• ««' -•	v	ki° drugje formirati skupine, »
ji sicer ne bi mogel pridobiti, lahko bj se s temi stvarmi permanetri' S oblikuje objektivnejšo . končno no strokovno ukvarjala, svoj3 oc mo. 2) Omogočajo racionalnej- dognanja, predvsem zelo koP' šo izrabo šolskega' časa, saj uči- kretne napotke in tudi praktičn« telj v recimo 15 minutah dobi vzorce pa posredovala aktivori podatke za oceno vseh učencev v učiteljev posameznih predmetov" oddelku; to pa je za naše prilike Izrekel bi tu rad tudi pomisli’ in ne samo za naše — še kako k nekaterim programom semj' važno. 3) Ko učitelj pregleduje in narjev, ki jih organizira pedago®' ocenjuje naloge enega oddelka, ka služba. 2e bežen pogled na/ izredno razvidno ugotovi vrzeli v nje kaže, kako so zamišljeni bo« znanju učencev, kar mu cumogo- ali skoraj samo za strokovno ^ ča in terja od njega, da v nasied- veliko manj ali skoraj nič za P6' njih urah vrzeli polni, ponavlja, dagoško izpopolnjevanje kadrov utrjuje. 4) 2e vpeljana uporaba Pa Je dejstvo, da je predvsem takih nalog uspešno reže Korenine na tem drugem področju defic«-široko razraslemu kampanjskemu Uvajanje skoraj vseh novih učencu in tako^ zagotavlja dija- uk in metod dela, tudi novih na' kom preglednejše in bolj kom- činov ocenjevanja, seveda pl®" pleksno znanje. 5) Ce traja na- stavlja precej dela, ki ga po .sta/ loga povprečno 15 minut in kaže, rem učitelj opravi več ali maPl da je z raznih vidikov dobro, če v razredu, v njegov čas, ki ie ne terja več časa, potem omogoča razlika med učno obveznostjo f1 izredno intenzivno izrabo pre- 42-umo delovno obveznostjo. P8 ostalega časa v tisti učni uri, bo zato najbrž nujno spet razna’,' saj so dijaki tik po nalogi močno šiiti o učiteljevi učni obveznost-dojemljivi zato, da v razgovoru In razmiisliti bi kazalo naVsr-z učiteljem ugotovijo ah so za- zadnje tudi o ustreznosti naš<# stavljene naloge rešili pravilno, sistema ocenjevanja sploh, oziroma kakšna bi morala biti	1	.
pravilna rešitev. Itd.	Bistvo ameriške prednosti, p
se kaže v hitri rasti njene gosp0" Po vsem tem lahko zaključimo,	darske moči, da je v »pospešku'
da je zastavljeni problem ocenje-	j« zapisal Servan Schreiber v
vanja mogoče na nek način raz-	svoji knjigi Ameriško izzivanje,t0
rešiti le s pogumnejšim uvaja-	ie v sposobnosti hitrega prilag3'
njem teh novejših načinov pre-	iania tendencam razvoja, hitri’’
verjainja in ocenjevanja. Takoj	premikov, izredno hitrega aph01'
list SR Slovenije, št. 20/69). Pre-	letnikih, kemik, biolog v drugem	ali pa morda celo ocena vsakega	velja pripomniti — naše izkušnje	ranJa znanstvenih dognanj
prost račun mi je pokazal, da je	letniku, učitelj predvojaške vzgo-	redovalnega obdobja). Kajti glede	®o to pokazale — da so dijaki na	Proizvodno prakso. In še: da
lahko v oddelku I. letnika od 30	je obdelati in utrditi vso učno	na vse povedano dobi lahko geo-	2ačetku sprejeli uvajanje takih	«0 Predvsem stvar modernega
do 45 dijakov, povprečno pa 37.	snov - o skorajda nevzdržni pre-	graf, sociolog, psiholog, kemik	aalog 2 d°'1«'«emm odporom, da	Sašno^oč^rrirv^Dodr^'
V naslednjih letnikih od 18 do 35, obremenjenosti učnih načrtov ni biolog v drugem letniku, učitelj prakse — spretemaio mtose jih našega^ela in tudi v šolstvu-povprečno 26. In na šoli, ki ima	da bi govoril! - hkrati pa mora	predvojaške drugo oceno le z	objektivnega tina povsem narav	°d teoretičnega dognanja do ap;
vsaj osem oddelkov, je povprečno	najmanj dvakrat preveriti in	učnim testom ali pa s pismeno	no sploh jim ne ugovarjajo več-	kkaciie v Praksi je pri nas P?'
29 dijakov v vsakem oddelku,	oceniti učenčevo znanje.	nalogo. (Opazovanje, oziroma re-	cefo sami že ugotavljajo njihovo	do?gt’ ned,ournno zamotana >
(Ne bom tu razpravljal o umest-	Kako? — To je tu vprašanje.	zultati učiteljevega opazovanja	pozitivnost, predvsem njihovo	OV™ a‘
nosti zgornjih meja, ki jih pred- Objektivnost ocenjevanja ' je učenca med letom pridejo v po- veči0 objektivnost v primeri s Ko sem malo prej zapisal bese' stavi ja jo številke 35, 37, 45 dija-	bistveno važna Občutljivost	®tev le ob dokončnem zaključiva-	Masi?nirai načini Preverjanja in	* »strašno počasi,« nisem kar ta-
kov. Zanimivo pa bi bilo zvedeti,	problema je izredna. Ob ocenje-	nju ocene).	ocenjevanja.	venskegf orožnika6	tudi
kako je učinkovalo to določilo v	vanju se izobraževanje	in	vzgoja	Ponekod v svetu so ge ugni te_	Tudi učitelji sami se niso kar	z	mislijo, da	bi z uporabo te Pe'
praksi.	Za to šolsko teto ta ze	občutljivo stikata, ocenjevanje je	^ ( j objektivnega tipa) že	?a mah ogreli za te nove postop-	sedne zveze posebej podčrtal res'
moralo držati!)	preizkusni kamen za vzpostavitev	uveliaviU Pri nas smo ke' p08ebn0 še- si takih nalog nost zadeve, ki se je lahko bol.!3
Pnvnrečnn število Hiialrov v ort a!l ohranitev tvormh pedagoških	uveljavili, pri nas smo n;iso prav razIoeno predstavljali, zavemo, če se posebej zapiči®0
o p	ecno število dijakov v od-	odno,SOv med učiteljem	in	oddel-	vse tako kaze — s tem se precej na	ob študiju ustrezne literature, ki	v	pomen teh	dveh besed
°n	•	začetku. Res je, da naloge objek-	jo že imamo na Slovenskem (To-	p e X€n	Qven s pATUR
V celodnevnem bivanja je precej ur namenjenih tudi vzgoji in razvedrilu
delku gimnazije je torej 29. kom
Ogimo d «1 gimnazijski pred- ^ ma„jSa obJeIdi„„t
ocene znanja pri ustnem prever-Predmetov. ki imajo samo dve janju je tudi časovno pogojena, uri tedensko na šolah s šestdnev- Pedagoški eksperimenti so poka-nim delovnim tednom, je več. Se zad. da ie nekako 10 minut ust-več na šolah, ki so prešle na pet- neSa preverjanja tisti optimum,
ki zagotavlja najbolj objektivno
MALENKOSTI
dnevni delovni teden in zato na
oceno. Pa tudi mimo tega nas
___	* „ __ ...._ v vzgoji marsikdaj osupnemo, ki moti sivino, so rjavo, nekoliko da, otroku najbližja Le zakaj 30
nov predmetnik. Ogledali si bomo pedagoška praksa	na srednji šoli	ko nas Preseneti nepričakovano	majavo zapisane besede, z barvno	jo zatajili? Resnično zaradi P°
pobliže le: sociologijo v tretjem uči. d,a se da v	eni dolski uri	ravnanJe mladih ljudi. Le kako, se	kredo na vsaki steni, naravnost	manjkanja denarja? Oh, ne, žara
letniku, ki ima po starem, tj. v spodobno izprašati	in oceniti 4 di-	vprašujemo, ko smo jim vendar	na omet, ki ^označujejo strani	di malenkosti; tako so pač tiskal'
šestdnevnem delovnem tednu dve jake, morda 5, če	so zgovorni a	S,1SJ° .ne^a^ drugega dopovedovali,	neba. V taki učilnici resnično no-	v neki jugoslovanski tiskarni. ^
uri tedensko, po novem, ti. v tudi le 3, če so »jecljavci.« Seve-	^enkrat manjša skrbnost, bena živopisanost ne moti učenče- nikogar ni, ki bi pripisal materi^
petdnevnem delovnem tednu pa da je to pri različnih predmetih E.0^1/1?08^’ brezbrižnost... Pa so ve pozornosti, toda tudi ničesar ni, ski pojem, petdnevnem aeiovnem reanu pa k Iik razligno vendar* če nai moš°ce navidez malenkosti vzrok, kar bi spodbujalo asociacije, utr-	♦
ErSSES	S
ku (dekada — dva zaporedna toviti in preVeriti Mtem z nhm osta^° malenkosti.	ni življenjski prostor?	gosta zavesa pajčevine. Naokol’
ih dm): seoara- ni mogoee opraviti prej kot v Tr	_	_	........ * _	_ kIatPtta ia ,tar?1	p
tedna po pet šolskih dni); geografijo ki ima po starem v vseh io itanStoh, letnikih po dve un tedensko, po
V čednih vitrinah na šolskem Učilnica je razkošno razstavi- zverižen zaboj sredi dvorišča, hodniku je vrsta diplom in pri- šče učil in slik. Od kota do kota še kakšen zmečkan papir ka
novem pa ima v tretjem in četr- Menim, da po vsem tem lahko znanj, ki so jih v dolgih letih do- vise standardni prikazi s področja temno sivino blatne brozge. J.' tem letniku v prvem polletju po	sprejmemo povprečje 10 > minut	bili učenci in učitelji za delo. Ena	spoznavanja družbe in narave,	kaj bi se vznemirjali, navad’
dve uri, v drugem pa po eno uro	ali 4 dijake lahko izprašamo in	med njimi je pritrjena tako, da z	Nekatere slike vise zveriženo po-	smo se na revščino, pa nas ta>
tedensko, oziroma po tri ure v	ocenimo v eni šolski uri. Pa spet	glavo visi k tlom. Likovni stil	strani, kakor bi jih razmajal po-	vsakdanje malenkosti ne m°tlJ
dekadi; pa še estetsko vzgojo, ki	malo računajmo! Ce naj sociolog	najbrž ni, če pa je razobeševalec	nočni veter. Kdo ve, vise morda	več.
je imela in ima po dve uri teden- ali geograf zapiše vsakemu dijaku tako mislil, je to nesmiselno. Ver- vse leto enako, postale so enolič-	*	eir
sko v prvem in drugem letniku, le eno »ustno oceno*, v redoval- jetno je botrovala površnost! na spremljava prostora in ne Berem zapisnik o nadzorn a ker se deli na likovni in glas- nem obdobju, v oddelku, ki ima	*	dražijo več učenčevih čutil. Vidim pregledu šole. Ali bi resnično ®
beni del, dejansko le eno uro te- 29 učencev, bo za to porabil dob- Skoraj nova šola je, kajti de- pa, da so zatajili tudi materino ralo posebej pisati, da bi densko oziroma dve uri v dekadi,	rih 7 šolskih ur ali skoraj 50%	setletna starost zanjo ne pomeni	besedo. Na vsaki sliki z mastnimi	»malenkosti« bilo potrebno v (|
Zaradi tega in še nečesa drugega	časa. ki ga ima na razpolago za	mnogo. Učilniške stene so puščob-	črkami piše na primer: povrče,	ločenem roku odpraviti? Vse
je tu še poseben problem. (Menja-	ves učno-vzgojni proces! Kako	no prazne, samo predsednikova	bilje, ostrvo... Na dveh je pisalo	sem videl, ni važno kje, ^a-se(fl
va predmetnika je bila očitno	naj pride učitelj še do druge	slika visi sivobela na senčni steni,	celo češko. Dobro, naj bo tako,	detel krivico, ker povsod
formalistična, a o tem ne bom	ocene? — Recimo, da geograf z	Potrebne so beleža. Edina stvar*	toda zraven bi morala stati bese-	hodiL	Rudi Les
PROSVETNI DELAVEC
RADIO IN SOLA
Srednja stopnja:
24.	marca ob 9.05 I. program
25.	marca ob 14.05 U. program
UPOR NA PRIMORSKEM
Leta 1930 so bili usitreljeni prvi Srednja stopnja: Slovenci na Bazovici. Sredi tega večnega nemira in večnega upanja se je začela druga svetovna vojna.
Šolska ura, ki govori o Primorski zajema zgodovino od prve svetovne vojne do osvoboditve. Avtorju oddaje, Viktorju Konjarju se je posrečilo tako široko razdobje zajeti v zlito celoto, zgodovinska dogajanja pa popestri še z literarnimi odlomki. Oddajo začne z londonskimi pogajanji, na katerih je bila pokrajina okrog Trsta, Gorice, dolina Soče, Kras, Vipavsko, Postojna, Pivka, vsa Istra in dobršen del Dalmacije dodeljen Italiji.
Mesec dni pozneje, ko je izbruhnila prva svetovnavojna, je avstro-ogrsko poveljstvo poslalo na soško fronto slovenske in hrvaške bataljone, vedoč, da Italijanov ne bodo pustili prek stare meje in da se bodo zato bojevali na življenje in smrt. * 17 * * * 21 * * 24 * * * 28
Res so se tako bojevali in verjeli, da bo vojna kratka in da bodo čez nekaj tednov že doma. Vojna pa se je vlekla. Vse več dežel je stopalo vanjo. Naši ljudje so se borili za svojo zemljo in umirali in upali, da jim potem nihče več ne bo kratil pravic.
Leta 1918, ko je bilo sklenjeno premirje, so italijanske čete brez boja zasedla primorska mesta in vasi. Upali so, da bo mirovna konferenca v Parizu prav odločila. In spet so prišli pod Italijo. Fašizmu so bili Slovenci trn v peti. Prepovedana je bila raba slovenščine.
Višja stopnja:
Septembra leta 1941 je prišlo na Primorsko prvih sedem partizanov. Ljudje so jih povsod sprejemali z navdušenjem, saj so jim dali novo upanje. Naši ljudje, ki so morali služiti italijanski vojski so iz nje uhajali k partizanom. Tem so se pridružili tudi tisti, ki so ostali doma. Po borbah je po mnogih letih tudi ta del naše dežele dočakal svobodo.
Oddaja je namenjena predvsem petim razredom, vendar pa jih bodo z lahkoto sledili tudi četrti razredi, saj je napisana tako plastično, da jih nepoznavanje zgodovine ne bo oviralo pri poslušanju.
24. marca ob 14.05 II. program
26.	marca ob 9.05 I. program
31. marca ob 9.05 L, program 1, aprila ob 14.05 II. program
SODNIK PRED SODIŠČEM
Oddaja, ki jo je za radijsko šolo pripravil Miroslav Košuta govori o mladinskem pisatelju Franu Milanskem.
Večino življenja je prebil v Ljubljani in tu je bil dolga leta mladinski sodnik. S premišljenimi vzgojnimi ukrepi in s toplo besedo je skušal pripeljati nazaj na pravo pot fante in dekleta, ki so prišli navzkriž s postavo. Snov za svojo vzgojno povest Ptički brez gnezda je našel prav tu.
Fran Milčinski, čeprav zelo resen človek, je eden redkih sloven-
PRISTANIŠČE BREZ MORJA
NIŽJA STOPNJA:
27.	in 28. marca:
OČKOVE ZGODBE PO TELEFONU
3. in 4. aprila:
PELJI ME — VLAK 10. in 11. aprila: ABRAKADABRA
17. in 18. aprila:
GLASBENA 24. in 25. aprila:
PRVI MAJ
SREDNJA STOPNJA:
24. in 25. marca:
UPOR NA PRIMORSKEM
31. marca in 1. aprila:
SODNIK PRED SODIŠČEM 7 in 8. aprila NOVA GORICA
14.	in 15. aprila:
OBRAVNAVA TRIZVOKA
21.	in 22. aprila:
NARODNI HEROJ TONE TOMSlC
28.	in 29. aprila:
BAJKE IN PRIPOVEDKE
VIS J A STOPNJA:
24. in 26. marca:
PRISTANIŠČE BREZ MORJA 31. marca in 2. aprila:
NEMIRNO ŽIVLJENJE J. J. ROUSSEAUA 7. in 9. aprila:
ZAČETKI POSVETNE RABE KNJIŽNE SLOVENŠČINE V XVIII. STOLETJU 14. in 16. aprila:
SLOVENSKA NARODNA PRE-BUDNA PESEM V 19. stol.
21. 23. aprila:
SREDNJEVEŠKI SAMOSTAN
IN GRAD
28. in 30. aprila:
ATOMI NIMAJO KLJUK
NENAVADNI POGOVORI
18. in 23. marca:
POVEJ, NE BODI REVA 1. in 6. aprila:
MATJAŽ IN ALENKA
15.	in 20. aprila:
TEKMA
29.	aprila in 4. junija: RAZREDNI PAVLIHA
Zaradi tehničnih ovir smo morali oddajo preložiti in zato komentar znova prilagamo:
V vrsti zgodovinskih oddaj »Živa in mrtva mesta« bo ta govorila o rimskem pristanišču Ostia.
Petindvajset kilometrov od Rima, v neposredni bližini slovitega kopališča Ostia Lido. si je mogoče ogledati ostanke starega pristanišča »večnega mesta«. Ohranjeno je bolje od Pompejev in Herkulanuma, zakaj njegovega konca ni povzročila kakšna katastrofa; polagoma ga je s peskom zasula Tibera in. ga tako ohranila za današnje dni. Propadlo je v pozni antiki, ko je zamrla trgovina v Sredozemlju, torej
Nižja stopnja:
v svojih ohranjenih ostankih odseva ves razvoj Rima od začetkov do konca rimskega imperija.
V	oddaji pa ne gre seveda toliko za opis ostankov antičnega mesta, kolikor za povod, da se ob takem opisu zgoščeno obnovi zgodovina rimskega imperija skozi njegove trgovske in prometne zveze.
V	jedru pa je oddaja — ustrezno naslovu letošnjega zgodovinskega ciklusa — posvečena notranji ureditvi mesta, mestni upravi, družbenim službam itn. Kolikor gre za opise posameznih mestnih predelov pa služijo prikazu družbene diferenciacije rimske družbe — od aristokracije v mestni upravi do pristaniških delavcev — sužnjev.
27. marcaob 14.05 H. program 28. marca ob 9.05 I. program
skih humoristov. Znal je napake in razvade pokazati na tak način, da je zbujal smeli in obenem silil k 'razmišljanju. Objavljal je pod psevdonimom Fridoiin žolna.
Vsi učenci poznajo Butalce, prav gotovo pa ne vedo vsi, kdo jih je napisal. V naši oddaji je kratek pre-res skozi njegovo delo. Avtor je izbral zanimiv prijem, ki oddajo popestri. Pisatelja je namreč postavil pred sodišče in v obliki sodne razprave izvemo vse najvažnejše o pisatelju, vmes pa so na zanimiv način vključeni odlomki iz njegovih del (Butalci, Ptički brez gnezda, Pravljice).
Kot posebno zanimivost pa bi omenila še to, da v oddaji nastopa njegov sin, Frane Milčinski-Ježek, ki igra svojega očeta.
OČKOVE ZGODBE PO TELEFONU
2. aprila bo mednarodni dan otroške knjige. Po vseh deželah, ki so članice Mednarodne zveze za mladinsko književnost, praznujejo 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena za mednarodni dan otroške knjige. Mednarodna zveza za mladinsko književnost želi uresničiti zamisel, da bi čimveč otrok širom sveta bralo iste lepe knjige, da bi jih očarale iste lepe misli iz teh knjig in bi se pozneje kot odrasli ljudje prav zato lažje razumeli. Žal skupnega jezika za mladinske knjige še ni, zato pa si Mednarodna zveza za mladinsko književnost prizadeva iz dneva v dan, da bi bile vse najlepše knjige vseh narodov prevedene v čim več jezikov.
Članica te Mednarodne zveze za mladinsko književnost je tudi Jugoslavija in ta zveza podeljuje vsaki dve leti Andersenovo nagrado piscem najboljših mladinskih del. To nagrado je prejela na primer Sve-dinja Astrid Lindgren, katere junakinjo Piko Nogavičko poznajo otroci številnih dežel. Andersenovo nagrado je prejel tudi Nemec Erieh Kastner za knjigo »Ko sem bil še majhen«, potem francoski pisatelj Reni ^Millot, finska pisateljica To-v-	n in leta 1968. je prejel
r	a svoje knjige namenjene
ot- . nemški' pisatelj James Kruss.
V oddaji »Očkove zgodbe po telefonu« boste poslušali zgodbo o zamorcu Martinu, ki je pekel kolače, katere avtor je prav James Kruss.
Oddajo je pripravila Maja Lev-stik-Povše.
Oddaji bodo gotovo z zanimanjem prisluhnili vsi učenci, saj so že odlomki iz pisateljevih del zanimivi pa tudi režijsko je oddaja izredno lepo uspela.
31. marca ob 14.05 II. program Višja stopnja:	2. aprila ob 9.05 I. program
NEMIRNO ŽIVLJENJE J. J. ROUSSEAUA
Jean-Jacques Rousseau, francoski filozof in pisatelj, je živel od leta 1712 do 1778. Preživel je nemirno mladost in se leta 1742 spoznal v Parizu z eciklopedisti — krogom filozofov, znanstvenikov in umetnikov, ki je s svojimi deli duhovno pripravljal Francijo in Evropo na buržoazno revolucijo, predvsem seveda na francosko revolucijo.
Rousseau je znan predvsem po krilatici »nazaj k naravi«, ki pa jo najpogosteje napačno razlagajo kot zahtevo po vrnitvi v neko naravno stanje. Tako so ga — sovražno — razlagali že njegovi sodobniki enciklopedisti, med njimi Voltaire. V resnici mu ne gre za vrnitev v nekakšno prvotno naravno stanje, temveč za preseženje le-tega v novi, prerojeni meščanski družbi V jedru njegovega dela je zahteva po državljanski, politični in moralni avtonomiji. S tega vidika je treba
v njegovem delu videti predvsem zahtevo po nastanku države, ki bo zagotavljala svojim »podanikom« doživljenjsko svobodo. Njegovo delo, ki je najbolj vplivalo na sodobnike, namreč »Družbene pogodbe«, se začne s stavkam: »Človek se radi svoboden, a je povsod v okovih.« To je hkrati Rousseaujev politični »čredo«.
Das-iravno je večina Rousseauje-vih spisov pod ravnijo njegovih razsvetljenskih sodobnikov, njegova teorija države v »Družbeni pogodbi« daleč presega ideje njegovih sodobnikov in kot taka obvladuje vse revolucionarno obdobje Francije.
V naši oddaji pa gre predvsem za to obdobje, obdobje priprav na francosko revolucijo. To obdobje skušamo približati poslušalcem v pripovedi o »nemirnem življenju« J. J. Rousseauja.
7. aprila ob 14.05 II. program
9.	aprila ob 9.05 I. program
Višja stopnja:
ZAČETKI POSVETNE RABE KNJIŽNE SLOVENŠČINE V XVIII. STOLETJU
1 Nižja stopnja:
PELJI ME
Z najmlajšimi šolarji smo se v jeseni odpravili od doma v šolo. Eni imajo krajšo, drugi daljšo in nekateri celo zelo dolgo pot do šole. Njihov svet se je v kratkem času razširil. Spoznali smo v nekaj mesecih šole že tudi bolj potanko svoj domači kraj, šli smo že na krajši izlet, zdaj, na spomlad pa nas je pot pripeljala še na železniško postajo, odkoder vodijo poti v svet. Saj bi si lahko ogledali tudi avtobusno postajo, vendar je železniška postaja, čeprav starejša, mnogo bolj zanimiva.
Ko je bil Andrej še čisto majhen fantek, mu je oče kupil majhen električni vlakec, ki je veselo žvižgal po okroglih tračnicah, da se ga oba z očkom kar nista mogla dovolj naveseliti.
Zdaj hodi Andrej že v šolo, vendar se s pravim vlakom, s tisto ve-
Srednja stopnja:
Tudi sami bi lahko napisali svoje vtise o mladem mestu — Novi Gorici, svoje spomine in občutja. Pa smo si mislili: čemu? Čemu utrujati pero, ko pa je bilo vse o tem lepem in ljubeznivem mestu že tolikokrat napisano? Prepišimo torej — za primer, članek iz DELA, natisnjen 6. julija 1965: »Utrip novorojenega mesta«.
Pred dvajsetimi leti je bila Nova Gorica samo pojem. Široka magistrala se je začenjala v praznem in se stekala v prazno. Razrita zemlja, blato, stara opekarna »Fmaža«, nekaj hišic in pokopališče — to je bilo vse. Mladinske in frontovske "brigade so gradile in neomajno zaupale v skupni cilj, da bo tu stalo novo mesto. Danes Nova Gorica že živi življenje novega mesta.
Devet let nazaj je stala v Novi Gorici samo občinska zgradba in šest stanovanjskih blokov. Človek je imel vtis, da je to mesto nekakšna umetna tvorba, ki ne bo nikoli prav zaživelo.
Zdaj se je Nova Gorica presenetljivo spremenila. Zrasle so nove, sodobne stanovanjske zgradbe, nove ■ulice, zrasla so drevesa v parkih in vse mesto se kopa v zelenju in rožah. Po ulicah in okrog hiš je živo. Danes ima mesto že 8500 prebivalcev, in vsak dan jih je več. Maloobmejni promet je odprl meje in tako srečuješ na cestah ljudi in avtomobile stare Gorice. Mesto dobiva značilen, samosvoj utrip.
Prebivalci Nove Gorice so prišli iz vseh vetrov. Največ se jih je priselilo iz območja občine. Po številu priseljenih sledijo Ajdovščina, Ljubljana, Tolmin, Italija, Koper in obalne občine, Idrija in končno Maribor ter Murska Sobota.
Če izvzamemo Solkan, ki je postal del novega mesta, Nova Gorica skoraj nima starih prebivalcev. Zadnja leta je prišlo v mesto veliko izobražencev: inženirjev, ekonomistov, zdravnikov in profesorjev. Večinoma so to mladi ljudje. Povsod po uradih in ustanovah srečuješ mlade obraze.
Prebivalci, ki so prišli iz vseh vetrov, še niso med seboj povezani. Se vedno so si precej tuji. Družbeno življenje komaj tli. Sociološka raziskava kaže, da tri četrtine pre-
— VLAK
liko pošastjo, ki drvi po tračnicah čez ravnine in skozi gore, čez mostove in mimo vasi še ni vozil. Marsikje je sicer že bdi, veliko krajev je videl, a vedno se je vozil le z avtom. V avto Sedeš in se odpelješ, kadar te je volja, greš in se vrneš, kadar sam hočeš. Z vlakom pa ni tako. Vlaki vozijo po. voznem redu. Odpeljejo ob vnaprej določeni uri in se natanko ob določenem času vračajo. Če prideš prepozno na postajo, te vlak ne čaka, pusti te na cedilu.
Andrej si je vožnje z vlakom že zelo želel. To bo čisto posebno doživetje. Očetu ni bilo dosti do vožnje z vlakom, stric Tomaž pa se je takoj navdušil. In tu se pravzaprav naša zgodba začne. Zvedeli boste, kako sta se stric Tomaž in Andrej odpeljala z vlakom na morje in kaj vse^sta med potjo doživela.
Oddajo je napisal Viktor Konjar.
7. aprila ob 9.05 I. program 8. aprila ob 44.05 II. program
bival cev preživlja svoj prosti čas v ozkem krogu družine in se počutijo družbeno osamljene. Vsaka četrta družina sploh nima nobenih stano-vanjskih in družabnih stikov z drugimi družinami.
Na novih zgradbah v mestu se vzdigujejo neštete televizijske antene, ki lovijo kar tri TV programe. Vsak večer se prižge v stanovanjih 2500 televizijskih sprejemnikov. Skoraj na vsakega četrtega odraslega prebivalca pride avtomobil. Tak osebni standard najbrž pogojuje dejstvo, da v Novi Gorici živijo predvsem visoko kvalificirani ljudje in da je živahno razvit maloobmejni promet. Vendar vse kaže, da zgolj osebni standard še ne pomeni popolnega zadovoljstva. Večina mladih strokovnjakov, s katerimi smo govorili, pogreša v Novi Gorici več kulturnega, družabnega življenja.
Ljudje s podeželja pravijo, da imajo Novogoričani vse na krožniku: dobijo novo stanovanje, okolico in ceste jim ureja komunalno podjetje, komunala vzorno skrbi za parke in nasade, skratka, s skupnimi zadevami nimajo takih skrbi, kot jih imajo' manjši kraji, kjer kljub pripravljenosti ne morejo urediti niti najnujnejših krajevnih potreb.
Očitek občanov iz drugih manjših krajev je torej po svoje upravičen. Čeprav so ponosni na Novo Gorico, ki postaja njihovo središče, jih ta razlika peče. Tudi na občinski skupščini so nam povedali, da so že sklenili nameniti v prihodnje več sredstev za podeželje in pustiti središče malo ob kraju.
Pred leti si v Novi Gorici samo tu in tam srečal otroka. Zdaj odmeva njih vrišč po parkih in igriščih med novimi poslopji. Raste nov rod, ki bo imel svoje korenine v tem mestu, rod, ki bo s skupnimi igrami, s šolanjem na istih šolah, z mladostno ljubeznijo, s sanjami in skupnimi cilji ustvaril novo povezanost — povezanost, kakršna je družila mladinske brigade, ki so udarile temelje temu sončnemu mestu na Goriškem.
18. stoletje je za razvoj slovenske knjižne besede pomembno iz več razlogov. V prvi vrsti je čutiti že kmalu po začetku stoletja upoštevanje različnih socialnih plasti slovenskega prebivalstva. Če so bila prejšnja besedila — pridige ali pobožna premišljevanja — namenjena vsaj kolikor toliko izobraženemu bralcu, je zdaj več besedil namenjenih tudi preprostim ljudem. Ker ni šol, pisci skrbijo, da bi knjiga bralcem ne bila tuja, ko bi segel po njej (Gutsmann 1777), hkrati pa si prizadevajo, da bi ne bila kot vsakdanja govorica, narečje. Deloma tudi zaradi tega je to čas, v katerem kranjsko knjižno izročilo ni več samo (ker ni bilo institucij, ki bi slovensko ozemlje politično povezovale, tudi ni moglo prevladati): v knjigo prodre prekmursko narečje, med Korošci se širijo bolj ali manj narečna dela bukovnikov, Štajerci dobijo prve knjige, od katerih se uveljavijo nazadnje tiste, ki so naslonjene na izročilo narečno obarvane.
Nižja stopnja:
Povedali vam bomo zgodbo š čudnim naslovom: Abrakadabra — da lobo.. Zgodba bo pripovedovala o otrocih s povodnim bivolom. Pravzaprav bo to zgodbo pripovedovala mati svojim otrokom, zgodbo, ki jo je nekoč sama doživela.
Bil je vroč poletni dan. Mama, ki je bila takrat še deklica, je svoje šolske naloge že zgodaj opravila. Da ne bi bila doma napoti, je stekla s knjigo pripovedk in z nekaj orehi na prosto ter si v visoki stepni travi uredila gnezdece. Trava je bila tako visoka, da ji je segala čez glavo. Napravila si je prijeten prostorček, tako, da si je poteptala travo, in ko je tam sedla, je videla lahko ven, nje pa ni mogel nihče videti. Brala je pravljice Tisoč in ena noč, predvsem tisto o Aladinu in čudežni
Srednja stopnja:
Za osnovo k obravnavanju tri-zvoka bo služila že obravnavana snov o durovi in molovl lestvici. Ob slušnih predstavah teh lestvic ne bo težko razlikovati pripadajočih tri-zvokov, ki jih bomo najprej obravnavali le slušno (trizvok zveni trdo, mehko). Za tem jih bomo spoznavali
Višja stopnja:
V tej radijski šolski uri bomo obravnavali glasbeno življenje na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja v obdobju čitalnic, ki je imelo z ozirom na politične in gospodarske razmere predvsem narodno pre-
če bi seveda ostalo samo pri tem, namreč pri knjigah za preproste ljudi, bi morali govoriti o zamenjavi bralcev. Toda upoštevati je treba, da se je cerkveno slovstvo tiste vrste, ki smo jo omenili v baročnem obdobju, nadaljevalo, barok je izzvenel v baročni klasicizem; še v začetku XIX. stoletja je izšla vrsta knjig različnih pridigarjev, dela so vredna pozornosti predvsem zaradi svoje jezikovne' zrelosti in slogovne urejenosti.
To pa je tudi čas, ko se knjižni jezik razvije tudi za laično rabo. Najprej so bili to prevodi cesarskih patentov, potem šolski učbeniki in poljudna strokovna dela, prvi časopis. Ob tem so Pisanice, prvi slovenski zbornik poezije in proti koncu stoletja prva dva slovenska dramska teksta.
Vse to kaže, da je bilo 18. stoletje za nas nadvse razgiban čas, tako politično, kakor gospodarsko in kulturno.
Ta vprašanja bodo predmet oddaje.
10.	aprila ob 14.05 II. program .1. aprila ob 9.05 I. program
svetilki. Zaželela si je, da bi imela čudežno svetilko. Podrgnila bi jo in si zaželela nekaj lepega in bi se ji izpolnilo.
Ležala je na hrbtu in žmerila v sonce. Hrustala je orehe, božala travo in se včasih ogledala po svojem gnezdu.
Veste, vse to je bilo na Kitajskem. In ko je mama, takrat še majhna deklica, našla majhen, zelo lep obtrušen kamen, ki sicer ni bil pravi čarobni kamen, se je zgodba razpletla. Prišel je povodni bivol, ki je nosil na hrbtu Velikega brata in Malo sestro.
Zgodbo, ki jo boste poslušali, je po povesti Pearl S. Buckove, Otroci s povodnim bivolom, napisala Joža Zagorc.
14. aprila ob 9.05 I. program 15. aprila ob 14.05 II, program
in gradili zavestno na vseh stopnjah lestvic, poseben poudarek pa bomo dali funkcionalno najpomembnejšim, to je trizvokom na toniki, dominanti, subdominanti in sedmi stopnji. Ob tem bomo tudi ponovili snov o intervalih: posebno terci (veliki, mali) in kvinti (čisto, zvečani, zmanjšani).
14. aprila ob 14.05 II. program
16.	aprila ob 9.05 I. program
budni značaj. Srečali se bomo z zborovskimi skladbami nekaterih takratnih najpomembnejših skladateljev in ob njih spoznavali razvoj in pomen glasbene kulture na Slovenskem.
NOVA GORICA
ABRAKADABRA
OBRAVNAVA TRIZVOKA
SLOVENSKA NARODNA PREBUDNA PESEM V 19. STOLETJU
Srednja stopnja:
21. aprila ob 9.05 I. program
22.	aprila ob 14.05 II. program Srednja stopnja:
NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ
BAJKE IN PRIPOVEDKE
V počastitev praznika Osvobodilne fronte smo pripravili oddajo o Tonetu Tomšiču.
Spomladi leta 1941, ko so se jugoslovanski narodi pod vodstvom tovariša Tita in Komunistične partije uprli zavojevalcem, so postala nekatera mesta pravo žarišče narodnega odpora. Srce narodnega odpora pri nas je postala Ljubljana. Vsi zavedni Slovenci so se vključili v vrste OF. Na delu so bili terenci, obveščevalci, sabotažne skupine, skrivne tiskarne in še marsikaj. >
Okupator je bil nad močno organizirano in razpredeno tajno organizacijo najprej začuden, potem pa je vsakogar, ki se mu je zdel sumljiv zaprl ali poslal v koncentracijska taborišča. Duša OF v Ljubljani je bil Tone Tomšič. Skrbel je za vse, predvsem pa za partizanske tiskarne, ciklostil ne oddelke, za radijsko postajo Kričač, za izdelovanje ponarejenih listin, za organizacijo zvez in javk in za nabavno službo. Pri svojem delu je bil zelo previden, s svojimi sodelavci se je sestajal na ulici v mesitnem vrvežu ali pa kje daleč na robu mesta. Razdeljeval je ljudem naloge in svetoval, kako se lahko delo najbolje opravi... Stanovanja ni imel stalnega in tudi ime si je spremenil. Živel je pod imenom Ivan Pevec, partizani pa so ga poznali pod imenom Gašper.
Italijanska tajna policija in Ge-stapo sta ga ujela decembra 1941.
Višja stopnja:
leta. Nekatere voditelje OF in med njimi tudi Toneta Tomšiča je izdala Greta. Bila je važna kurirka OF, vendar pa, ko so jo prijeli, ni prenesla mučenja in je izdala.
Istočasno kot Toneta Tomšiča so prijeli tudi njegovo ženo Vido, ki je bila pri njem na obisku. Toneta Tomšiča so mučili po zaporih v Ljubljani, Radovljici in v Begunjah, pa ni izdal ključa, po katerem bi se dalo prebrati njegove zapiske, ki so jih našli pri njem doma. Čeprav je bil izmučen do smrti, je še mislil na beg. Toda usodna smola je preprečila vse reševalne poskuse.
Sredi maja leta 1942 je bila v nabito polni dvorani razprava zoper Toneta Tomšiča, Vido Tomšičevo, Miho Marinka in še nekatere druge člane Osvobodilne fronte. Vojaško sodišče je Toneta Tomšiča obsodilo na smrt z ustrelitvijo, vse druge pa na dolge zaporne kazini. 21. maja, zgodaj zjutraj so pazniki odpeljali Toneta v Gramozno jamo. Do osvoboditve so mu Ljubljančani nosili na grob cvetje, zdaj pa počiva v grobnici Narodnih herojev pod napisom Otona Zupančiča, ki resnič-neje od vsega izpoveduje njegovo usodo.
Oddajo o Tonetu Tomšiču je pripravil Zvone Kržišnik in pri tem porabil velik del gradiva in nekatere citate dobesedno iz Tomšičeve biografije, ki jo je napisala Alenka Nedog.
21. aprila ob 14.05 II. program
23.	aprila ob 9.05 I. program
Otrok rad prebira pesmi, uganke, pravljice, pripovedke, pregovore. Ali so bile pravljice in pripovedke v začetku namenjene otrokom?
Kaj nam hrani narodno pesništvo, kakšno sporočilo nam posreduje? To je sporočilo tisočih let, ki se ni nikoli pretrgalo, saj se je prenašalo iz roda v rod in se ohranilo do današnjih dni.
Pregovori, uganke, pesmi, pravljice in pripovedke so nastale med preprostimi ljudmi. Imena narodnih pesnikov niso znana. Številni pripovedovalci so zgodbam marsikaj dodali ali jih po svoje spremenili, tako da pripovedovana zgodba ni več izraz enega samega ljudskega umetnika. V narodnem pesništvu opisuje vsak narod sam sebe in podrobno slika svoj značaj in svoje življenje.
Višja stopnja:
To je glavna misel naše oddaje. Avtorica Milena Ogorelčeva je v oddaji nanizala nekaj narodnih pripovedi: bajko o soncu in Nasti, pesem o kralju Matjažu, štajersko pripovedko o kralju Matjažu in koroško pripovedko o kralju Matjažu.
Naše junaške pesmi in pripovedke spominjajo na zgodovinske dogodke, ki pa jih omejuje čas, zato pripisujejo enemu samemu junaku dejanja vseh njegovih vrstnikov ali pa vse njegove dobe. Tak junak je izraz vseh teženj in želja tistega časa.
To se zrcali v pripovedkah o kralju Matjažu. In tako vzoren junak seveda ne sme umreti, zato v pravljici Matjaž ni umrl, ampak le spi v gori.
28. aprila ob 14.05 II. program
30.	aprila ob 9.05 I, program
ATOM! NIMAJO KLJUK
Naslov oddaje je vzet iz dela nemškega teoretskega fizika Heisenberga. Avtor v njem pripoveduje, kako se mu je ob branju Platona nenadoma zazdela nenavadna, smešna in celo neumna takrat veljavna predstava atoma, v kateri so bile valence zamišljene kot nekakšne kljuke.
Werner Heisenberg pravi, da so se iz tega njegovega spoznanja — takrat je bil maturant — pozneje razvila njegova pomembna dela iz ato-
mistike. Ta njegova trditev se ujema s trditvami mnogih pomembnih fizikov, da so namreč najpomembnejša odkritja, ki so v temeljih spremenila predstave o svetu, v bistvu preprosta in da jih je tako mogoče tudi razložiti.
V naši oddaji smo zbrali nekaj takih pomembnih odkritij in razlag njihovih avtorjev z namenom, da bi poslušalcem posredovali nekaj tistega, kar imenujemo podoba sveta moderne fizike.
SREDNJEVEŠKI SAMOSTAN IN GRAD
Oddaja iz vrste zgodovinskih oddaj je — kot nekatere prejšnje — zasnovana kot kronika namišljenega kronista, v tem primeru samostanskega pisarja.
Predpostavka te zasnove je domneva, da je treba poslušalcem dejstva nekega zgodovinskega obdobja prikazati kar se da nazorno. Zato so v oddaji zbrani in sestavi jeni odlomki resničnih srednjeveških kronik, le da jih fiktivni pisec združuje v smiselno celoto in da jih komentira z neko vednostjo, ki je v tistem času ni mogel imeti.
Nižja stopnja:
PRVI
Težko je dopovedati otroku, šolarju prvega ali drugega razreda, kaj pomeni 1. maj — praznik delavskega ljudstva vsega sveta.
V tej oddaji bomo to skušali razložiti z resnično zgodbo, ki je v bistvu preprosta pripoved očeta sinu, ko ga pelje prvič za 1. maj na Rožnik.
S katerekoli strani pogledaš Rožnik, je nanj speljanih veliko poti. Skoraj od vsake hiše pelje stezica v hrib, skozi gozd prav do Cankarjevega vrha. Na strmi vzpetini je cerkvica, kakor da nima z Rožnikom prav nič skupnega. Na ravnici pred cerkvijo je nizka gostilna in v tej hiši je živel nekdaj Ivan Cankar. Ob hiši je velik skedenj, tja je prišel za 1. maj Ludvikov oče, ko je bil še prav tak deček, kot je zdaj Ludvik.
Oče se spominja: pred gostilno in ob skednju so stali možje, kadili cigarete, ki so se drobno svetlikale
Kakor je bila v teh kronikah navada, se pisec predvsem spominja katastrofičnih dogodkov, ki so vgrajeni v temelje družbenega sistema, kateremu pripada. Potem pa pripoveduje o vsakdanjem življenju in s to pripovedjo razkriva delovanje srednjeveških ustanov. Predvsem seveda samostana; le-ta je v srednjem veku edini ohranjal kulturno in znanstveno izročilo in iz njega so izšle vse poznejše šolske in kulturne ustanove.
Skozi kronistovo pripoved pa se seveda razkrivajo tudi družbeni odnosi fevdalnega reda.
24. aprila ob 14.05 II. program 25. aprila ob 9.05 I. program
MAJ
v jutranjem mraku in pokašljevali, nekoliko zaradi cigaretnega dima, lahko pa tudi od megle, ki se je v prvem svitu dvigala proti Rožniku. Prav vsi pa so imeli — kakor on sam — v gumbnicah rdeče trakove.
Tistega 1. maja ni nič kaj dosti razumel, od takrat naprej pa je hodil vsako leto na to tiho zborovanje, namesto očeta, ki je bil v zaporu.
Spominja se oče in pripoveduje Ludviku o naslednjih praznikih 1. maja. Bili so zelo različni: bilo je leto, ko so prišli žandarji, in bilo je leto, ko je prišel celo mojster, bilo je leto, ko je prišel igralec in končno leto, ko so prišli Italijani in postavili na Rožniku topove.
Te različne praznike 1. maja in še današnje povrhu je povezal v zgodbo Herman Škofič.
Zgodba je primerna nižjim razredom osemletke. ____________ _
18. marca ob 9.05 I. program Nenavadni pogovori:	23. marca ob 14.05 II. program
POVEJ, NE BODI REVA!
V prejšnjih časih je veljalo za nedostojno in neprimerno, če je učenec ugovarjal učitelju ali vzgojitelju. Učiteljeva avtoriteta je bila zaščitena in. nedotakljiva, učencem je bila privzgojena pokorščina, spoštovanje starejšega; ni bilo zaželjeno, da bi učenec kritično presojal učitelja, zato tudi ni smel odkrito izražati svojega mnenja.
Pod vplivom splošnih sprememb pa se spreminjajo tudi medsebojni odnosi. Med učiteljem in učencem, med staršem in otrokom se uveljavljajo bolj sproščeni in demokratični odnosi.
Na te razlike pa se ne prilagajamo vsi enako hitro, zato so še velike razlike v pojmovanju, kakšen naj bo učitelj v odnosu do učenca in obratno. Nekateri učitelji hitreje sprejemajo novosti sodobnega časa in zato tudi učencem dopuščajo več svobode in tolerantnosti, drugi pa se krčevito držijo starega in se bojijo izgubiti avtoriteto, zato ne dovolijo kritične presoje njihovih trditev. Tretji pa so negotovi in ne vedo, kako bi ravnali, zato včasih popuščajo, drugič pa spet zavračajo upravičene pomisleke.
Učenci sorazmerno hitreje sprejemajo pridobitve sodobnega časa, ki jim omogoča svobodnejši nastop. V odnosu mladih je več sproščenosti pa tudi drznosti, kljubovalnosti in aigresivnosti. Neenotnost odraslih glede tega, kakšno svobodo dopuščajo mladim do oblikovanja različnih taktik učencev v odnosu do učite-
lja. Nekateri si ne upajo povedati svojega mnenja tudi takrat, ko imajo prav, drugi pa iščejo najmanjšo priložnost, da bi lahko ugovarjali.
V naši oddaji bo govora o tem, ko učitelj predava o neki afriški državi. Ker je podatke jemal iz starih zapiskov in enciklopedij, ki se ne ujemajo več s sedanjim stanjem, pride v razredu do konflikta. Učenec o tej državi namreč več ve, ker njegov oče dela tam in mu o vsem piše. Tega pa si ne upa povedati na glas, ker se boji, da bo zato dobil nezadostno, ker bo ugovarjal. Sošolec ga do naslednje zemljepisne ure le prepriča rekoč, ne upaš sd povedati, reva.
Tega, da ga imajo za revo, pa ne more preboleti in zato res pove. Učitelju seveda to ni prav in šele razredničarka, ki je v svojih odnosih do učencev tolerantnejša, razjasni in uredi ta konflikt, da se za učence in za učitelja lepo razreši.
Namen te oddaje je dati učencem osnovno orientacijo o tem, kdaj in kako naj zastopajo svoje mnenje, če to ni v skladu s trditvijo učitelja ali vzgojitelja. Razbremeniti učence pretiranega strahu pred učiteljevo avtoriteto in jih opozoriti na spoštljiv odnos do njega, spodbuditi tiste, ki se boje povedati svoje mnenje in zavreti tiste, ki neobjektivno ugovarjajo. Nadalje opozoriti učitelja na toleranten odnos do kritičnih trditev svojih učencev in spodbuditi učence ih učitelje k razmišljanju o svojem ravnanju in k medsebojnemu dialogu. Sinopsis za oddajo je pripravil Zoran Jelenc, oddajo pa je napisal Viktor Konjar.
MATJAŽ IN ALENKA
(Z bratom ravnajo starši drugače kot z menoj)
V naši kulturi obstajajo razlike Se pogosbneje pa prihaja do kon-med vzgojo fanta in dekleta že od fliktov med starši, sinom in hčerjo
prvega leta otrokovega življenja dalje. Lastnosti kot so napadalnost, grobost, svojeglavost, trmavost, starši mnogo manj obsojajo pri dečku kot pri deklici. Od fanta se celo pričakuje, da si bo znal, če bo treba, tudi s fizično silo izboriti svoje pravice. Pričakovanja glede deklice so povsem drugačna: starši želijo in upajo, da bo ljubka, pridna, mirna, ubogljiva, ljubezniva, mila, vedno pripravljena pomagati staršem. Iz različnih predstav o tem kakšen naj bi bil deček in kakšna deklica, izvirajo tudi razlike v vzgojnih prijemih. V obdobju doraščanja se razlike y vzgojnih vzorcih med obema spoloma kažejo predvsem na področju samostojnosti in svoboščin, ki jih starši dopuščajo otrokom in glede zahtev po pomoči v gospodinjstvu. Praviloma uživajo fantje več svoboščin kot dekleta, dalj časa smejo izostajati od doma, več se smejo družiti z vrstniki, starši manj bdijo nad izborom prijateljev, ipd. Razlika v vzgojnem pristopu glede samostojnosti in svobode v obdobju predpubertete in pubertete, je delno pogojena v bioloških razlikah med fantom in dekletom.
zaradi razdelitve gospodinjskega dela. V mnogih družinah velja še vedno načelo, da mora ženska skrbeti za gospodinjstvo ne glede na to, če ima še druge službene dolžnosti. Od deklice se v taki družini pričakuje, da bo voljno sprejela opravljanje gospodinjskih del kot del svoje ženske vloge, medtem ko se od fanta zahteva znatno manj pomoči pri gospodinjskih delih. Razumljivo je, da dekle, ki jo šola in drugo socialno okolje obravnava glede šolske storilnosti enakopravno kot fanta, težko prenaša tako diskriminacijo in se upira. Modemi čas je prinesel velike spremembe v organizaciji družine in. razdelitvi dela med moškim in žensko. Te spremembe narekujejo drugačne vzgojne pristope do otrok glede pomoči v gospodinjskem delu in enakomerno nalaganje dolžnosti sinu in hčeri.
Z oddajo »Matjaž in Alenka« bomo v — nenavadnih pogovorih — skušali šolarjem osvetliti težave, ki jih doživljajo, učitelje in starše, ki bodo to oddajo poslušali pa napotiti k razmišljanju o vzgoji.
29. aprila ob 9.05 I. program Nenavadni pogovori:	4. maja ob 14.05 II. program
ALI »ODRASLI« DELAJO KOT GOVORIJO
V predpuberteti in puberteti pride do krize v odnosih med otroci in odraslimi. Otroci, ki postajajo odrasli. začutijo možno težnjo po samostojnosti in se začnejo upirati zahtevam in željam odraslih. Otrok se začenja čutiti bolj enakega odraslim in bolj sposobnega, da ravna po svoje. neodvisno od odraslih in samostojno. Tačas namreč ne postaja enak odraslim le po postavi ampak tudi po različnih duševnih sposobnostih.
Zlasti se močno razvije sposobnost abstraktnega, hkrati pa tudi psihološkega mišljenja, ki mu začenja omogočiti vpogled v mišljenje in čustvovanje odraslih.
Mladostnik postaja sposoben kritičnega presojanja dejanj, čustev in hotenj odraslih, zato pa tudi zahtev, zapovedi in prepovedi, ki jih postavljajo njemu. Postaja torej sposoben
z razumom razlikovati, katere zahteve, zapovedi in prepovedi, ki mu jih dajejo odrasli, so razumno utemeljene in upravičene, katere pa ne. Razlikovati začenja tudi to, katere zahteve, pravila in obveznosti veljajo za vse ljudi in se jih tudi vsi odrasli držijo, katere pa skušajo nalagati le njemu, sami pa se jih ne držijo. To zlasti velja za vrsto etičnih načel, ki jih sicer marsikdo priznava, ven« dar se jim v svojem ravnanju izogiba.
Vzgojiteljeva avtoriteta v veliki meri zavisi od tega, s kolikšno doslednostjo se sam drži načel, ki jih oznanja. Mladostnik jih bo pripravljen sprejemati le tedaj, če bo v svojem vzgojitelju videl avtoriteto.
Ni pa dovolj, da so zahteve vzgojitelja do pubertetnika same po sebi razumne in vrednostno dovolj utemeljene. Mladostnik se bo vselej
S Komisija za volitve in imenovanja pri skupšični
l OBČINE MOZIRJE
<	razpisuje
C
S na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah za- ^ ? kona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69) delovno s mesto
<	RAVNATELJA
^	OSNOVNE ŠOLE	LUČE
i	Pogoji: da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole,
>	določene po zakonu o	osnovni šoli in ima vsaj 5 let
s	vzgojne izobraževalne	prakse
s Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
s Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 2,00 din, ter ,■ s priložijo: življenjepis, dokazila o strokovnosti in vzgojno- s Z izobraževalni praksi na naslov:	S
<	Komisija za voiitve in imenovanja pri Skupščini občine Mo-
>	zirje.	<
vprašal, koliko te zahteve sam vzgojitelj jemlje resno. Avtoriteta odraslega — ona prava, racionalna in moralna — splava po vodi, če mladostnik vidi, da ga silijo k nečemu, česar sami ne jemljejo resno. S tem pa odrasli izgubi možnost pozitivno vplivati na mladostnikovo vedenje in prepričanje.
Namen oddaje je pokazati učencem, da odrasli pogosto res drugače delajo kot govorijo in jim povedati, da ni pametno takim verjeti. Ver-
jamejo in zaupajo naj besedam tistih odraslih, ki tudi delajo tako kot govorijo.
Nadalje skuša oddaja pokazati mlademu človeku, naj krmilo svojega življenja poskuša jemati v lastne roke, pri čemer naj se ravna po svojem čutu kaj je dobro in kaj prav in po zgledu tistih ljudi, ki se svojih načel tudi držijo.
Sinopsis za oddajo je pripravil Janez Svetina, oddaja pa je namenjena višjim razredom osemletke.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
ODDELEK ZA PRODAJO ŠOLAM
išče za šolsko leto 1970/71
— sodelavca, učitelja, predmetnega učitelja ali profesorja za prodajo knjig in periodike
na osnovnih šolah, vzgojno varstvenih zavodih in šolah II. stopnje izven Ljubljane na območju občin: Cerknica, Idrija, Kamnik, Domžale, Kočevje, Logatec, Vrhnika, Grosuplje in Ribnica Sprejemamo v službo za nedoločen čas. Pogoj: dolgoletna pedagoška praksa — zaželeno na vodilnih delovnih mestih in lastno motorno vozilo. Osebni dohodki po pogodbi. Ponudbe sprejema kadrovska služba založbe, Ljubljana, Titova 3 do 5. aprila 1970.
i
i
♦
♦
♦
♦
♦
♦
❖
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
o
♦
❖
♦
'turistično 'transportni
L«IIIBL«lANATnOVAC.32.TaEFON3l1<St IN3IUSZ	biro
vabi prosvetne delavce, njihove svojce in prijatelje na
•	PRVOMAJSKI IZLET od 30. 4. do 6. 5. t. I.
V	PARIZ
po izredno ugodni ceni 97,00 N-din za petdnevno bivanje ▼ Francoski metropoli. Udobno in hitro potovanje po železnici e ležalniki. Ogledi mesta: Eifflov stolp, Louvre, Versailles, Montmartre itd.
Dalje prirejamo za 1. maj še naslednje izlete:
•	CARIGRAD—SOFIJA od 25. 4. do 2. 5.
•	NA CVETLIČNO RAZSTAVO
V	HOLANDIJO od 28. 4. do 4. 5.
•	RIM—NEAPELJ—POMPEJI od 30. 4. do 5. 5.
!
!
t
<»
<s>
v*
♦
o
o
♦
#
#
♦
♦
♦
♦
Zahtevajte podrobne programe v naših poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Zadnji rok prijave je 21 dni pred pričetkom potovanja.
Vabimo vas, da letujete v našem aranžmaju v Poreču ali Puli, na zadarskem področju ter na kaštelanski ali makarski rivieri.
Po ugodnih cenah vam nudimo penzion v hotelu ali bivanje privatno s prehrano v restavraciji.
Turistično transportni biro, Ljubljana, Titova 32, Maribor, Partizanska 50 in Celje. Titov trg 3.
S POSVETOVANJA O PODALJŠANEM BIVANJU UČENČEV V OSNOVNI ŠOLI (II)
ODDELKI S CELODNEVNIM POUKOM V OSNOVNI ŠOLI ŠPANSKO V ZAGREBU
Med šolami, ki razvijajo celodnevni pouk, je tudi osnovna šola Špnsko v predmestju Zagreba, ki se zelo hitro urbanizira. Z dotokom novega prebivalstva pa nastajajo tudi mnogi socialni in vzgojni problemi, ki jih mora reševati šola. Že pred 6 leti je začela z obliko podaljšanega bivanja in s kombiniranimi oddelki. Da bi se izognili težavam in bolj sistematično razvijali otroke, ki so potrebni družbenega varstva, so prešli na višjo obliko — celodnevnega pouka, za sedaj le v I. in II. razredu. Če bodo imeli prostor, bodo v naslednjih letih razširili dejavnost še na ostale razrede. V teh oddelkih delajo mlade učiteljice z nekajletno pedagoško prakso, ki so dobre pedagoginje in zavzete za iskanje novih oblik pri vzgoji in izobraževanju.
Na letošnjem posvetovanju o celodnevnem bivanju dne 10. II. sta v Zagrebu poročali o svojem delu učiteljici Blaženka Mlinaričeva in Mira Botinčanova. Iz njunih referatov povzemamo nekaj misli in izkušenj.
Učiteljica Blaženka Mlinaričeva dela kot učiteljica in vodja oddelka I. razreda. Poročala je,, kako razvija kulturne, delovne in druge pozitivne navade pri svojih učencih.
V	celodnevnem pouku se prepletajo pouk, učenje in vzgoja v ožjem smislu. Ko smo sprejeli. otroka v celodnevno bivanje (v nadaljnjem besedilu CB), smo s tem prevzeli nase tudi velik del roditeljskih vzgojnih dolžnosti. Učitelj, ki vodi oddelek, mora imeti rad otroke take, kakršni so, spoštovati mora njihovo osebnost, skrbeti za njihovo zdravje in telesni razVoj, jim nesebično pomagati in s tem zbuditi zaupanje, ki je pogoj za vsako vzgojno vplivanje. Delati mora po načelu, ki ga je izrazil Komensky: »Nihče ne more biti učitelj, če ne ravna z otrokom kakor oče.-«
V	CB je mnogo več priložnosti, da se z učenci zbliža, vzpostavi prisrčen in prijateljski stik, ne da bi jih sentimentalno razvajal. Bolj kot pri klasičnem pouku se tu izkaže učiteljeva pedagoška sposobnost in spretnost. In le od tega je odvisna njegova avtoriteta in uspeh pri vzgojnem delu.
Letos sem dobila veliko otrok iz socialno in kulturno zaostalega okolja, ki niso imeli najosnovnejših higienskih in delovnih navad. Bili so vzgojno zapuščeni, kazali so nevrotske motnje, bili so agresivni do součencev ali pa zaprti vase in prestrašeni.
Najprej sem posnela anamneze o razvoju teh otrok in to v sodelovanju s starši, terensko socialno službo, šolskim zdravnikom in pedagogom. Ugotovili smo motnje in zavore v otrokovem čustvenem življenju in v motoriki. Preizkusili smo tudi, kakšne pojme in predstave so prinesli s seboj v šolo.
Posebno sem bila pozorna na njihove že utrjene razvade. Napravila sem si vzgojni načrt: katere razvade moram pri posameznem otroku odpraviti, katere oblikovati, katere dopolniti in po katerih stopnjevati, s kakšnimi metodami.
Prvi korak je bil pogovor z učenci o našem skupnem domu, kar nam je bilo najbližje: kako ga moramo urediti, da nam bo prijetno bivališče in kakšni mo-
ramo biti, da bo lepo in čisto. Postavili smo si drobne vsakodnevne naloge: skrbeti za higieno telesa in obleke, za red in čistočo v garderobi, v sanitarijah, v omarah, v torbicah, pod klopmi, v učilnici, v jedilnici, na igrišču.
Tudi najbolj razvajeni in nerodni...
Začeli smo delati. Že prve tedne sem pritegnila učence in jim razdelila naloge, da so dan za dnem preverjali izpolnjevanje nalog in s posebnimi znaki zapisovali ugotovitve na grafikone. Učence smo motivirali z nagradami, ob koncu tedna z nekim drugim znakom, na primer s cvetico, ki si jo je učenec sam izbral. Vsi dežurni tega tedna pa so tudi dobili oceno za svojo skrb in pozornost.
Učili smo se urejati torbice, šiliti svinčnike, uporabljati sanitarije, odlagati smeti v koš, umivati roke, za seboj pospravljati. Čez nekaj tednov so se že sami trudili, da so prišli v šolo urejeni in čisti, da si niso umazali obleke pri igri in jedi. Počasne in nespretne smo motivirali s tekmovanjem, da so se navadili hitreje oblačiti, obuvati in urejati garderobo.
K redu pa sem morala navajati tudi tiste učence, ki živijo v dobrih materialnih razmerah, pa so razvajeni in se niso podrejali prizadevanju oddelka in sklepom naše skupnosti. Odličen učenec, na primer, ki doma nikoli ne naredi ničesar sam, je pri risanju polil vodo po parketu. Moral je pobrisati in podrgniti tla. To je bil zanj velik pretres. Toda — ker to vsi delamo, je moral tud; on. Šlo je zelo težko, z jokom in nejevoljo, končno je pa le odrgnil parket. Takih učencev je bilo še
nekaj, pa smo jih s skupnimi močmi pripravili do dela.
Navidezno so to malenkosti, toda za razvoj otrokove osebnosti so bistvenega pomena.
Učenec Branko je slaboviden, pozabljiv, občutljiv in jokav otrok, ki dolgo časa ni bil zmožen skrbeti za svoje reči. Živel je na deželi pri babici, ki je zanj vse delala in ga celo hranila. Naenkrat pa je moral skrbeti zase sam. To je bil zanj pravi živčni šok. Začela sem z vajami oblačenja. Tekmoval je s sošolci, kdo se bo prej obul, napravil, pospravil po mizi, toda bil je vedno zadnji in kar naprej ponavljal iste napake. Začela sem ga zadrževati za 10 minut po končanem delu, da sva sama pospravljala igralni kotiček, kjer se je rad zadrževal. Vsako igračko je moral dati na določeno mesto. Počasi je postajal malo hitrejši, bolj skrben in reden in po 3 mesecih se je že sam lotil domače naloge. Vsi smo se z njim vred tega razveselili. Branko je postal samozavesten. Osebnost se mu je doslej že precej spremenila. Vključil se je v redno delo.
Otroci so se navadili samopostrežbe pri jedi in uporabljati ves pribor. Tekmujejo: kdo bo lepše sedel, tiho in dostojno jedel in vse pojedel. Za vsak najmanjši dosežek jih pohvalim, če le pokažejo dobro voljo, da bi se obvladali.
Dežurni učenci skrbijo za red v prostorih in v kotičku igrač, za cvetje, slike na stenah, za lepo razvrščene risbe in druge izdelke. Med seboj tekmujejo in se vnaprej pripravljajo, kaj bodo preuredili, ko bo prišla vrsta nanje. Tako se že v I. razredu učijo samoupravljati: se podrejati, pa tudi voditi, odločati, ukrepati,
Kontrolne naloge v šolski praksi
Z izvajanjem pravilnika o ocenjevanju učencev, v katerem se zahteva, da ima sleherni učenec v vsakem ocenjevalnem obdobju najmanj 2 oceni, se vse bolj uveljavlja v višjih razredih osnovnih, posebno pa srednjih šol, praksa, da si učitelji pomagajo s kontrolnimi nalogami za pridobivanje ocen. Ta način preverjanja znanja pogosto povzroča konfliktne situacije, ker ni v skladu z določilom predpisa, da smejo učenci pisati na teden največ dve šolski nalogi, na dan pa ne več kot eno, o datumih pa morajo biti obveščeni najmanj tri dni prej. Na osnovi teh ugotovitev je očitno, da učitelji niso seznanjeni z didaktičnim namenom kontrolnih nalog. V interesu pouka pa je, da smo si o tem na jasnem.
Kratke kontrolne naloge 'so didaktični instrument v učnem procesu, s katerim učitelj ugotavlja sproti ali pa po obravnavanem zaokroženem poglavju, kako so učenci učivo razumeli. Analiza teh izdelkov je velikega pomena za učitelja samega, ker mu pokaže, kako je opravil svoje delo v razredu. Takih kontrolk ne ocenimo, lahko pa jih ovrednotimo, dobljeni pokazatelji pa koristijo učitelju za orientacijo pri njegovem nadaljnjem delu. Pedagoško utemeljene so le tiste kontrolne naloge, s katerimi preverjamo, kako so učenci novo snov osvojili in kako poznajo osnovne elemente učiva. Absurdne pa so take naloge zlasti pri narativnih predmetih, ko učitelj preverja znanje s tem, da posreduje temo in jo
učenci na dolgo opisujejo. S tako prakso popolnoma razvrednotimo didaktični pomen in pedagoško funkcijo kontrolnih nalog.
Pismeni načini za preverjanje znanja, mimo šolskih nalog ali testov, morajo biti taki, da učence postavijo v aktiven odnos do učiva in učitelju v tej obliki pokažejo znanje učencev. Zato morajo biti naloge oblikovane tako, da bomo v njih zahtevali: pojasni, ugotovi, oceni, opiši, primerjaj, presodi in podobno. Prav posebno je na mestu kontrolna naloga pred šolsko nalogo, s katero učitelj preverja, kako so učenci pripravljeni in če je potrebno utrditi še kakšno poglavje. Hkrati mu pokaže, kako naj oblikuje naloge in kakšne bi naj bile po svoji zahtevnosti. S takim načinom dela bi redko prišli v konflikt z določilom, da moramo šolsko nalogo ponoviti, če jo je pisalo negativno več kakor 30 % učencev.
Res je, da imajo pismene oblike preverjanja znanja mnoge prednosti, kljub temu pa ne smejo biti edini način za ocenjevanje. Kadarkoli se namerno odločimo za pismeno preverjanje znanja, ravnajmo tako, kot bi pisali šolsko nalogo. S seboj v razred pa vzemimo papir, da ne bodo morali učenci trgati liste iz zvezkov. Slednja zahteva je v skladu z vzgojnimi nalogami šole.
(Če bo vsebina članka prispevala k pravilnejši rabi kontrolnih nalog, potem je bil dosežen njegov namen.)
Branimir Lorenčič
opozarjati, nagrajevati in odgovarjati za svoje delo.
Včasih so potrebne tudi kazni, na primer:. če otrok iz nepazljivosti ali nalašč uniči igračo, mora prinesti novo; če jo kvari, mu jo odvzamemo in se ne more dalje igrati, če ne upošteva pravil igre, ga začasno izključimo iz nje, in podobno. To so pedagoške kazni. S temi vzgajamo učence, da se obvladujejo, potrudijo in za stvari odgovarjajo. Kaznujemo skupaj, premišljeno, pravično in takoj, da se ne pozabijo okoliščine. Krivdo moramo ugotoviti natančno in kazen učencu utemeljiti. Na tak način navajam učence na objektivnost pri presojanju, na preudarnost, pravičnost in jih odvajam od tega, da bi bili pri kaznovanju maščevalni.
Nujno potrebna: dnevni in tedenski delovni red
Učencem moram širiti obzorje in jih naučiti različnih življenjskih navad, na primer: kako potrkamo na vrata, vstopimo v sobo, hodimo in se izogibamo po pločniku, damo prednost starejšim, se snidemo, poslavljamo. Sli smo kupovat v trgovino, v mlekarno, obiskali smo tržnico, železniško postajo, pošto, kupovali smo vozovnice, učili se vožnje s tramvajem, pogovarjali smo se po telefonu, vadili smo se orientacije na cesti itd. Mnogo tega sam pouk ne more opraviti.
Za pomlad sem pripravila program krajših izletov v soboto, česar se vsi veselimo. Obiskali bomo tudi bolj oddaljene trgovine in ulice, obrtne delavnice in kulturne ustanove. Otroci dobivajo širše obzorje in različne intelektualne spodbude.
Za načrtno delo in utrjevanje raznih navad je nujno potreben dnevni in tedenski delovni red. Učenci imajo tak razpored dela, razvedrila in počitka prikazan grafično in v raznih barvah. Skupno se trudimo, da dnevni in tedenski plan izvršimo, zlasti pa, da ne izgubljamo časa. Če je potrebno, ga tudi spremenimo. Neprestano pa evidentiramo, ali smo se od prejšnjega tedna popravili in v čem.
MI!!lll!HII!!lll!!lll!!ll!!![|l!!nnill!ll!!llll!ll!l!lll!!!l!lll!!!llll!llll!W!!IIMIill!!M
Knjižna zbirka »SINJI GALEB«
za otroke od 9. do 15. leta NAJNOVEJŠI KNJIGI ZBIRKE:
ANTON INGOLIČ:
DEKLICA IZ CHICAGA
Trinajstletna Kitty pride s svojim dedom iz Amerike, da bi obiskala dedov rojstni kraj na Dolenjskem. Zdi se ji, da doživlja nov pravljični svet v podeželskem miru in nepokvarjenosti narave, kar je vse tako različno od hrupne Amerike. Mladi bralci, ki so imeli radi Ingoličevo povest »Tajno društvo P GO, bodo radi segli tudi po tej knjigi.
LEOPOLD SUHODOLČAN:
RUMENA PODMORNICA
Povest obravnava problem odnosov med mladimi in starimi. Uporniška skupina mladih v Rumeni podmornici, ki jo vodi Žiga, se rodi zaradi otopelosti in samozadovoljstva odraslih v trgu, ki mislijo, da so storili vse, če so svojim otrokom dali obleko in kruha. Otroci si želijo njihove ljubezni in pozornosti. Žigova skupina spravi na noge ves trg, ob tem pa tudi spozna, da bo morala zavihati rokave tudi sama, kajti odrasli ji ne bodo na krožniku prinesli »boljšega sveta«.
Zbirka »SINJI GALEB« za šolsko leto 1969/70 obsega naslednje knjige:
Vladimir Čerkez: BREZA MED STRELSKIMI JARKI (že izšlo)
Erich Kastner: DVOJČICI (že izšlo)
Leopold Suhodolčan: RUMENA PODMORNICA (že izšlo) Anton Ingolič: DEKLICA IZ CHICAGA (že izšlo)
Klara Ascher-Pinkop: ZVEZDNI OTROCI Vidoe Podgorec: BELI CIGANČEK Dragan Božič: RDEČI KONJ Miroslav Antič: KODER PLAVIH LAS
Naročniška cena je 48 dinarjev za broširane in 80 dinarjev za kartonirane knjige.
Knjige naročite lahko preko šolskih poverjenikov in zastopnikov ali direktno pri oddelku za prodajo šolam.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3
Učenje organiziramo vedno ob IllIIIMIIIIlIIIIIIIIIIII*^^^^^
»Doli v kraju sama zase...«
(Iz dnevnika mlade učiteljice)
14. septembra
Želela sem spoznati starše otrok, se povezati z njimi in jih Prositi, naj mi pomagajo pri Učno-vzgojnem delu. Zato sem se kljub nezaupanju vase odločila, da bom sklicala razredni roditeljski sestanek. Ko sem to omenila upravitelju, mi je delal, da to nima smisla, da v teh krajih na sestanek nihče ne pride, da se starši za šolo ne za-himajo in da s tem samo čas izgubljam.
Vprašala sem ga, če mi do-voli, da poskusim sama, morda Pii bo le uspelo nekaj ljudi dobiti skupaj. Prepustil mi je zadevo, jaz pa sem starše vljudno Povabila na sestanek in se zadela nanj pripravljati. V zvezkih z učiteljišča sem poiskala Predavanje prof. Šiliha: »O roditeljskih sestankih«. Izpisala ®em si najvažnejše, šla na sprehod med njive ter ponavljala to, kar naj bi povedala staršem.
Umirjena in brez bojazni *em pričakala nedeljo z eno sa-
mo veliko željo, da bi si starše pridobila. Mi bodo pomagali? Bo naše skupno delo .rodilo uspeh?
17. septembra
Srečna sem! Svet se mi zdi lep in življenje vredno življenja! Pri vseh težavah le vidim napredek, čeprav je na sestanek prišlo le 15 staršev od 36. Se Jaka je doma zahteval, da mu podpišejo obvestilo, čeprav ga nikoli prej ni niti pokazal. To mi je povedala njegova mama. Koliko mi to pomeni!
Lepo sem se pogovarjala s starši. Z zaupanjem so zrli vame, čeprav sem se sama sebi zdela zelo mlada. Edina boljša obleka, ki je bila živo pisana (posuta z rdečim makom, pšeničnim klasjem in plavieami) me je delala še mlajšo. A v razgovor s starši sem dala svoje srce. Čutila sem, da sem uspela. Bili so mi prijatelji, ko so odhajali, ter mi povedali, da me imajo otroci radi.
27. septembra
Hvala vam, moji mali za ta dan. Še zdaj vidim vaše obrazke in žive oči ko zavzeto pojete: »Doli v kraju sama zase, ena lepa roža rase...« To je bila najljubša pesem našega razreda. Sonce je sijalo skozi okna. Učilnica se mi je zdela topla in domača in vi dobri. Pod vplivom tc pesmi sem vam rekla: »Poglejte otroci, kako lepo je v razredu, če ste dobri. Tu smo vsi ena družina in šola je naš drugi dom. Napravimo si ta dom lep, topel in res domač, kjer se bomo vsi imeli radi.«
Še smo peli in govorila sem jim o slovenski pesmi, o ljubezni do slovenskega jezika, želela sem jih navdušiti, kot je znal nas navdušiti profesor slovenščine na Učiteljišču.
Očke so jim žarele, srca so bila odprta. Morda pa vse besede le ne padejo na nerodovitna tla.	Marija
določenem času, da se utrdijo razni mehanizmi. Pomaga nam stenska ura, ki nas opozarja, da imamo omejen čas. Obenem se navajamo uporabljati tehnično sredstvo, brez katerega ni sodobnega življenja. Da je mogoče vsem učencem opraviti nalogo v planiranem času, dobivajo pri pouku diferencirane naloge glede na sposobnosti. Za učenje in naloge imajo na voljo 50—60 minut. Ostali čas pa imamo za različne vzgojne in svobodne dejavnosti: likovne, glasbene, telesno-vzgojne, lutkovne igre in drama-matizacije, ročne spretnosti, dežurstva, prehrano,, igranje itd.
V začetku je bila disciplina pri učenju hud problem. Morala sem preprečevati razposajenost in nekontrolirane izpade motečih otrok. Ker tedaj še nisem mogla pričakovati kaj drugega, sem jih enostavno podrejala obvezni disciplini. Ne da bi prizadela njihovo osebnost, sem zahtevala, da se primemo obnašajo.
Ob tem sem vzporedno iskala spodbude. Iz papirja sem naredila voz, lokomotivo, ladjo, čoln in na njih prikazala imena učencev v več različicah. Nediscipliniranega učenca smo za kazen skupno odstranili, da se ni mogel več peljati z nami, dokler se ne bo v določeni stvari popravil. To sredstvo je nekaj časa učinkovalo, potem pa sem morala iskati spet nove oblike.
Učimo se navadno v učilnici. Kdaj pa kdaj se zgodi, da je zasedena in si moramo iskati prostor na hodniku, ali zunaj, kjer Ihnko berejo, računajo, pa tudi rišejo in modelirajo. Miza jim je deščica na kolenih, stolček pa štor. Tako se privajajo, da se bodo znašli tudi v izrednih situacijah.
Na tej stopnji se učenci v CB čustveno navežejo na učitelja. Bolj kot z razumom dojamejo s čustvom, kdo jih ima kljub zahtevnosti rad, kdo se jim tudi iz ljubezni posveča in ob kom se lahko ^izživijo.
Naša naloga je naučiti jih, da yidijo in doživijo okoli sebe, kaj I® .t>o, dobro in vredno in raz-hkujejo od nevrednega. Pritegniti im moramo k temu, da vzljubijo šolo in šolsko delo.
9elodnevno in podaljšano bi-van;e mora dati otroku toplino, zavetje, razumevanje razvojnih težav in strokovno pomoč v razvoju njihove osebnosti.
Blaženka Mlinarič, učiteljica v osnovni
Priredila- ^ Spansko’ Zagreb
Tončka Metelko
DELO DRUŠTVA ZA POMOČ DUŠEVNO NEZADOSTNO RAZVITIM OSEBAM V VELENJU
Prostorska stiska v velenjski posebni šoli
Letošnjega maja bo dve leti, odkar je začelo delovati velenjsko Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Lahko rečemo, da je bilo delo društva v tem obdobju zelo uspešno. Poskušali so reševati najtežje probleme duševno nezadostno razvitih oseb (zaposlovanje!), zbirali sredstva za neposredno materialno pomoč, rabljeno obleko, obutev in drugo. S predsednikom občine Nestlom Zgankom je sklicalo društvo sejo kadrovskih referentov, ki delajo v večjih delovnih organizacijah. Na seji so govorili o zaposlovanju duševno prizadete mladine. Videti je bilo, da se tudi v delovnih organizacijah precej zanimajo za to mladino in da so pripravljeni poskrbeti za njeno zaposlitev — toda obljube doslej le niso bile povsem uresničene. Nekaj te mladine, ki je končala posebno osnovno šolo, so gicer zaposlili, medtem ko so drugi še vedno brez dela. Ker izhajajo te osebe povečini iz socialno šibkih družin, jim je društvo pomagalo tudi materialno.
V letih 1968/69 so zbrali precej rabljene obleke in obutve ter jo razdelili najpotrebnejšim učencem velenjske posebne osnovne šole. Ker je na terenu precej duševno prizadetih oseb, ki niso sposobne za šolanje v posebni šoli, občina pa nima denarja za plačevanje njihove oskrbe v ustreznih domovih, je zbralo društvo tudi zanje nekaj denarja. Tako je nudilo velenjsko društvo v letu 1969 prizadetim osebam neposredno pomoč (v vrednosti 300 din), učencem v posebni šoli pa je kupilo grafoskop.
Na zadnji seji so si člani upravnega odbora društva ogledali prostore posebne osnovne šole in ugotovili, da le-ti ne ustrezajo učnijn in vzgojno pedagoškim normativom. Obširno poročilo o problemih te šole so poslali v razpravo velenjski občinski skupščini.
O problemih velenjske posebne osnovne šole je govorila na seji društva tudi predsednica sveta posebne osnovne šole Marija Zajc. Med drugim je dejala: —
Ko smo zgradbo preuredili v šolo in jo opremili, smo povabili tudi prof. Marijana Pavčiča in predstavnika republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Mileta Hudiča. Oba sta izrekla priznanje občinski skupščini, staršem in učiteljskemu kolektivu za pridobitev zgradbe, hkrati pa poudarila, naj bo pouk v tej stavbi le začasna rešitev — saj prostori ne ustrezajo vzgojnopedagoškim in higienskim zahtevam. Menila sta, da je dolžnost nas vseh, da začnemo razmišljati o novih, ustreznih, večjih prostorih ...
In dalje: — Poglejmo samo, kako so opremljene učilnice! Za primer vzemimo učilnico, ki meri 17,2 kvadratna metra. V njej je 17 učencev (skoraj odraslih šesto-šolcev) in seveda učiteljica. Poleg tega je v učilnici še 10 klopi, 18 stolov, prenosna tabla, peč in zaboj, medtem ko je za omaro zmanjkalo prostora ... Predstavljajte si torej razred, v katerem pride na učenca manj kot 0,5 kvadratnih metrov površine. Prav gotovo si lahko zamislite, kakšen je zrak v takem prostoru in kako se počutijo v njem učenci in učitelj že po prvi uri pouka. Naj povem še to, da je pouk pri nas v dveh izmenah; med eno in drugo izmeno pa so v istem prostoru še učenci, ki čakajo na avtobuse, ali krožki, pevske vaje in podobno.
Ko pridejo učenci v šolo, se' preobujejo in slečejo na hodnikih, ker ti niso ogrevani, sta obleka in obutev po končanem pouku prav tako mokri in mrzli kot ob prihodu v šolo. Hodniki so majhni in ozki, zato ostajajo učenci ves čas — med poukom in v odmorih — v učilnicah, čeprav vemo, da bi se morali sprostiti in razgibati vsaj na hodnikih, če že ne morejo na dvorišče.
Ker povzročajo neustrezne razmere vsako leto več problemov, je gotovo, da učiteljski kolektiv komaj čaka na predvideno adaptacijo zgradbe. Sprašujemo pa se, če se bo z adaptacijo povečala tudi kvadratura učilnic.
Dragica Kresnik

Čutimo pomanjkanje
SPECIALNIH METODIK
7, majhno zamudo objavljamo razgovor s pedagoškim svetovalcem Ivanom Andoljškom ob
njegovem življenjskem jubileju
60-lSof?e^emozttePSVo2 \ ^vo^Stega ufiteljišča iz res v nekakšni krizi iz objektiv- Pisali ste tudi o spolni vzgoji katerih živiienisWh	w rf' 1 1,951/52 ^ 3ublleJ razvese- mh in subjektivnih razlogov,
se noiniidiii* 1	bl llle ne le s. Prekrasnim darilcem, Eden izmed vzrokov je v tem,
Vsekakor narrvr-,!	tud> s prijetnim večerom, da je v Ljubljani tudi zveza pe-
dobi otroštva ia^ L «8^1 oK Naj Se ;|im tu zahvaIim-	dagoških društev SRS, je klub
najpomembneišdh Rodil sem ce Številnejših predavanj po šo- pedagogov in so različni zavodi Hrovači ki ie znan^kot^i^fnl lah’ na deIavskih univerzah, pri (zavod za šolstvo SRS, pedagoški vSIa 'ježikosl^ slntifava P^^m društvu se konraj še inštitut idr.); povsod pa delajo Skrabca 3v kmečki hi«;811	spominjam s prijetnimi občutki, včasih isti ljudje. Drugi vzrok je
~	’	*	Največ sil sem vsekakor žrtvo- v sorazmerno naglem razvoju pe-	,	.	- -^---- — —„ -------------------
Kazmere so bile skoro dozore- val nekdanjemu novomeškemu dagoških ved z vse večjo specia- v ; let0 ani Rasn€Je dru- jim običajno povzroča težave, ditev obravnavane glagolske ob-e za 1. svetovno vojno. Življe- učiteljišču. Že 1. 1946 je bil nam- lizacijo, ki zahteva skupinsko de-	Sicer pa je spolna vzgo- Učitelj se veseli uspeha, hkrati like. Normira besedni red v stay-
"do trdo.	Zemlja v rib- reč največ po zaslugi pok. Jožeta	1° Pri raziskovalnem delu. Vča-	ia še zmeraj problem, čeprav	pa spoznava razkorak med svo-	ku (oziroma stavčni	ritem), t&-
nisrvi dolini ni radodarna.	Zamii^nn	prosveto	so opravljali skromno raziš-	smo dobili nekaj dobrih domačih	Jimi spoznanji o metodi učenja in	navija in razširja	besedišč« ter
prt I. let-	kovanje vsaj posamezni člani pe-	del in prevodov. O knjigi Kako	učbeniki, ki jih ima na razpola-	osvobaja govorne	sposobnosti
imkaišnii	dagoških društev, danes ie to na-	«i nHč^i na na	go ali so mu celo oredoisani. Slo-	učenca.
Valter Braz: Nemški glagol z vajami
Jezik je navada — ne samo »Nemški glagol z vajami" j« znanje! To je ugotovitev, do ka- priročnik oziroma pomočnik uči-tere se prej ali slej dokoplje vsak telju in učencu pri obravnavanju učitelj tujega jezika, ki se iz le- ali ponavljanju katere koli gla" ta v leto peha za učni uspeh svo- golske oblike. Učiteljeve razlage jih učencev. Vsako leto znova se se ne dotika. Tudi se ne oslanja
na katerikoli osnovni učbenik, pa
:aKsm kvizi iz oojeKtiv- risali ste tudi o spolni vzgoji učenčev. vsaKO lero znova se se ne aotiKa. iucn se ne osianj«* subjektivnih razlogov, (i 1953)- kako gledate na ta prob trud* zmanjšati razliko med tem, na katerikoli osnovni učbenik, pa
siovom Kako si prišel na svet? uči, bi najtočneje odgovoril: po prepušča, kot rečeno, učitelju).
Čeprav je izšla moja brošura sv°ii- Kajb z leti je prišel do Nato pa posameznim glagolom Jasna pota mladini med prvimi sP°znanja, kako učenci najhitre- naniza celo vrsto primerov v živ-te vrste m-i7nam Ha hi hiia ie dol°čeno poglavje osvoje, kje ijenjsko smiselnih stavkih. Pri P.	,	.	navadno delajo napake in kaj tem pa doseže več kot samo utr-
e leto dm kasneje dru- jjm običajno povzroča težave, ditev obravnavane glagolske ob-
.v, . . .. . ;	——“j— . .*..	““j.j/v./ z,asiu^i j/L>j\. juzeia Ir* pri raziskovalnem delu. Vča
msKi dolini m radodarna, zasluž- Zamljena, referenta za prosveto s'h so opravljali skromno raziš- —----------- -----------------------------------j. „	_____ ...-----
a ni	bilo;	zato	otroci	številnih	pri	OLO	Novo	mesto,	odprt	I.	let-	kovanje vsaj posamezni člani pe-	del in prevodov. O knjigi	Kako	učbeniki,	ki jih ima na razpola-	osvobaj..
ruzm	nismo	bili	ne	presiti	ne	nik, ki	je	bil	podrejen	tamkajšnji	dagoških društev, danes je to na-	si prišel na svet pa sodim	da ie	go ali 50	mu cel°	predpisani. Slo-	učenca.
čina dSirinmeHa	Ve" gimnaziji\ razrednik nisem lop inštituta, kar je edino pra- mn.ogo prekasno zamašila'občut- 7®”“ imamo vfliko odličnih me- Naj še povemo, da je avtor V
a družin gnetla po dveh pro- samo poučeval, ampak opravljal vilno- Verjetno pa bi morala bi- _	,	,	, .,	todikov in pedagogov, malo pa predgovoru sugeriral način udo-
štorih in otroške zdravstvene	P	J ti prav pedagoška društva vez ^	vzg°3<? v o^ostvu, ijudl ki bi 7nali ta dognanja teo- rite prWnikf ter tako tadi ^
bll°’ •le.^neusmilje-	- —	med inštitutom in prakso. Ne gre utetam'vzbujl neS plmriletev" retižno °sve}!.1jti- Tud.i1,s?. ae.mo: uvedenemu učitelju olajšal delo.
prezreti tudi tega, da so precej	slikanica s teksti se kljub	uvo-	rerrl0 Pohvaliti z	najboljšimi ali	Prav tukaj	pa	ponovno	vidimo
sttko^rSli. UŠteVPreVZeIi	du_kar lama^onula zl^ti	milj	™!™	njegovo življenjste	izkušenost	in
službe ni bilo, je smrt neusmilje-no kosila in so ji bili kos samo naj odpornejši otroci.
Otroško zavest so mi oblikovali: priroda, tedaj še idilični in konservativni vaški milje, slo-vensko leposlovje in pripovedi vaščanov. Inteligentna mati je namreč poskrbela, da se je ob zimskih večerih redno bralo, če le ni bilo preje. Ob preji pa so mi netile domišljijo pravljice, bajke in vse mogoče zgodbe vasovalcev.
Osnovno šolo sem obiskoval že med vojno, ko je bil pouk v privatnih hišah. Le-ta je bil vse prej kot zanimiv, pa tudi palica je pela posebno pri nemogočem lepopisju. S šolskimi izleti se mi je razširilo obzorje do Turjaka in Muljave, v srednji šoli pa s peš hojo do Sušaka. Oj, ti mladi rod! Koliko si danes na boljšem! In, ali nisi nekoliko nehvaležen?
Ker denarja za študij ni bilo, sem šel dalje po cenejši poti: nižja srednja šola in učiteljišče z zaprto potjo na univerzo. Učite-
Kljub naglemu razvoju pedagoških ved pa je treba poudariti, da je premalo storjenega za specialne metodike, ki bi bile po-«	trebne tako pedagoškim sveto-
I	valcem kot praktikom.
Zaradi vse večje specializacije je nastalo. tudi več strokovnih društev: andragoško društvo, dru-
izobraženim staršem da bi jo da-	Tc>	Predvsem ^ spoštovanje do človeka-učitelja in
i&ssrz&sssas	s
večJ1 narod-	predlagajo in hočejo na ta način
seveda tudi od odnosov med za-
Pri pouku nemščine je poleg doseči, da učitelj sam ugotovi
konci. Slabost knjižice ie tudi ta, v,Pri., Pouku ---------- o- o ------------. —• ——j ™*.. ---------------
da je tako v sliki kot v besedi učbenikov še mnogo problemov, vrednost te, na videz tako drob-vendarle preveč poudarjen bio- 80 h*1 učitelji prisiljeni reše- cene brošure. Kajti, dokler delca
---------- v.iuotvu, vuu- loški vidik, premalo pa antropo- vati> kakor vedo_ in znajo. No- nismo aktivno vključili v naš
štvo industrijskih predagogov,	loški. Tudi	ob njej velja poudari-	b?n — P® naj bo še	tako sodoben	pouk, toliko časa ne vidimo nje-
psihologov ipd. Res pa je tudi to,	ti, da spolni pouk še ni spolna	učbenik —_ jih	ne	more odpra-	gove prave vrednosti. Potem pa
da v vzgojno-izobraževalni pra-	vzgoja.	Vltl. ce učitelj	ne	vloži v delo	se nam naenkrat pokaže v vsem
ksi ne delajo samo pedagogi, ara- -v „n •	•	... . ,	svojih lastnih dognanj in opa- svojem bogastvu oblik in možnih
pak tudi kadri drugih profilov	živili3'i13,	Zatc> P3 80 nekatere rešitve variacij, ki bodo naš pouk pope-
(vzgojne svetovalnice, poklicne	.,„1 a „	jll?-SRS ,niate svoje	vedno sodobne,	vedno učinkov!-	strile, povrednotile ter ga rešile
svetovalnice, zovodi za socialno	podro®je . katero. ^ te, če izhajajo iz prakse in izku- nevarne suhoparnosti.
Hjairv	^ j- \	v sektorju za izobraze- šeni. Čenrav nimairv namizna r<a« _
Prof. Ivan Andoljšek
prav vse posle. Ministrstvo prosvete je bilo izsiljeni letnik uki-
v skupščinah občin in drugod o teh vprašanjih.
Skratka: razmere so se od ustanovitve pedagoških društev bistveno spremenile; zato bi bilo tre-
odraslih.
svetovalnice, zovodi za socialno n^i ' „	_.	------ v	^	m i^tvu-
SkVbl mSUte Scfnt vanje ter^lfh iTIicer ^ ^ SI/Sene^oMe^n^ k uporabi priročnika se nam renu povezovati, da bi enotno na- 7C>^'idtehh:lŠklh ^ d-7fih šo1 23 Pouka določenega jezika v šoli ali ^	pojavila misel, če bi
stopali vsaj tedaj kadar se odloči ^P^ratvo, za družbene službe drugod) celovito, kot naj bi to	vsaj v enem stavku nakazal
v skimšMnnh nh«n in	n ln za drzavno pravo.	bila naloga uradno osvojenega rešitev naloge, ki jo postavlja. To-
~____-	....... , učbenika	da ce preberemo uvod, bomo vi-
f..a^CDanSU*I7a'jU1 Ando,.Jsku žeh	‘	deli, da avtor tudi tukaj prepušča
tudi Prosvetni delavec še mnogo . Brazov »Nemški glagol z va- učitelju nroste roke J P P zadovoljnih in plodnih let! jami« predstavlja tako rešitev, ki
Hište ^ni^r^,20- Ue,tf nilTlJl948”prie učitlmšče sZ veno spremenile; zato bi bilo tre-	(Vprašanja D Ham) je Primema ^ vsak razred (na Pripomba, ki je morda pomelepimo	v 5 J)greIa ^tenovilo kit im^en zavte ba le-tem ustrezno spremeniti ,	P J Ham) določeni stopnji) in vsakega uči- membnejša, je ta, da je avtor pri
ffT	SSd, M Jih objav- r;	£: Od dodane pa° Sc«.” Ua^pri
feti- zatoPs^m^fWf w fakU^‘ semJ slišal dl niso slabi u&fiSif ^ v raznih listih in revijah, je	anaUza otrokovega opazova- dagoga in metodika, ki zavrača branju značilna. Kot rečeno pa je
S;»i stud" jo SVSS*- - okSiS S i pbSJi "‘“■v? •*•«-»># »■*- & Stz.vrmjTsp z*'*«'"*'***"»’-
a.jah i„ teUjo ob^uk"	^ odmislim okrog 70 j	'Sj
m sem diplomo plačal s kronič- clankov, me bodo najbrže preži-	„ a'* jez .a’ kako
no boleznijo.	veli vsaj trije teksti*, ker so mi	v s™*st™n-
Na srednjih šolah sem naj- odvzeli največ zraka in sonca. S* ^remenU^ ^ ^ Z^W dlje poučeval v Novem mestu BUl ste med ustanovitelji peda.	•	, ,. ,
(1939-1960), odtlej pa sem delal Sodega aktiva v Novem mestu	^	? Je “^nska
na zavodu za proučevanje izo- — ^ menite o delu sedanjega	razvila’. ,pa 23
“7Tv“ai“”e' “rT^VTi
SR^1, 3 zavodu za šolstvo SRS. Na pobudo pok. tov. Zemlja- izvršni odbor zveze ned a soški h Med okupacijo sem okusil ita- na in pedag. svet. Draga Von- društev sklenil da bo izdal me-hjanski zapor in vse dobrote kon- čine smo ustanovili v Novem me- todiko slovenskega jezika Sore-centracijskih taborišč.	stu 1. 1947 pedagoški aktiv s pri- jel sem poglavje o bramiu Ko
Ah bi nam na kratko našteli bližno istimi nalogami, kot jih Lm bil Siliti kra^ Igod^
ye imelo pedagoško društvo, ki vinski uvod v tematiko branja,
}€- £?-° .ustaaovl]enJ° k 1947 v sem sprevidel, da je treba tu te-Ljubljam; zato se je novomeški meljiteje zaoriti. Tako je nasta-
---	aktiv samo preimenoval v peda- la kniiea Naš začetni nouk in
Vse prej kot lahko, zato bom goško društvo, ki je bilo včlanje- učtenikf zanj Menda pa ta ni samo poskusil. O dolgoletni pe- no v zvezo pedagoških društev bila edili ^Irok te metodika S dagoski praksi slišim zdaj hvalo, LRS. Društvu sem predsedoval do izšla	’ metodlka ra
zdaj grajo, nekajkrat pa sem bil 1. 1960.	0'	n.	j,
noltr^lkl11 n”0 iskrene hYaI^‘ .. Liubliansko pedagoško dru- so za tisti čas, ko so nastali, ver-osti. Tako npr. so me učenke štvo je z drugimi vred trenutno jetno dosegli namen.
voisal ‘šiViidH*	Ob vraksi sem	vee	ki obravnavajo mla- lrs na Bledu ro.hiiaT,, vsaK balast ter 56 omejuje na os- učiteljeva svoboda glavno nace-
cii,h ' h— •V Ce ekre« 7«	f**** *» «* »-►	*-***? 2!*»" {Sto JSSm"Z £ »
urejenost.	ci stavke berejo ali poslušajo za
učiteljem in jih potem postavijo v predpisano obliko.
Brazov »Nemški glagol z vajami« je izdala In založila delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani, Miklošičeva 26 ter ga je tam tudi možno dobiti. Cena je 6,00 din.
Prof. Ludvik Jevšenak
stvari, ki so bile v tem vašem prizadevanju na vzgojno-izobra-ževalnem področju dovolj pomembne?
‘✓VVVVNA./'
DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA
vabi k sodelovanju
••s toSL-r
profesorje germaniste in romaniste, ki imajo veselje do poučevanja odraslih
Zglasite se osebno na Miklošičevi cesti 26 v dopoldanskem času.
Pri šolskem delu z učenci še vedno premalo poudarjamo moment cilja.
O
Kako naj izboljšamo kvaliteto učenčevega samostojnega dela pri učenju? Izboljšanje je odvisno predvsem od kvalitete šolske ure, ker se učenec prav pri učitelju nauči, kako naj dela.
Socialni položaj, pamet in rasa
Povzetek iz revije »Sundy Times«, Weekly review, 1. in 8. febr. 1970, napisal prof. Bryan
Silcock, priredil prof. Jože Trček
Danes ni več sporno, da je mogoče s preskusi ugotoviti razlike v inteligentnosti, med ljudmi različnih socialnih slojev. V Veliki Britaniji so npr. ti poskusi pokazali, da so otroci iz srednjih socialnih slojev mnogo bolj inteligentni kot otroci ročnih delavcev. Prav tako so tudi v ZDA ugotovili višjo inteligentnost med belimi otroki kakor med črnimi. Ob vsem tem pa se moramo vprašati: zakaj?
Pristaši dominantne vrednosti okolja so že pred dvema stoletjema dokazovali, da so vsi otroci ob rojstvu enako inteligentni. Ta teorija, ki jo je prvi postavil znani francoski filozof Helvetius, je dobila svojo ekstremno smer v stališčih ameriškega psihologa Watsona, ki je dejal: »Dajte mi pol ducata zdravih novorojenčkov, da jih bom vzgajal, in zagotavljam vam, da bodo postali karkoli želite: zdravniki, pravniki, umetniki, inženirji, krojači, berači ali tatovi.«
Priznati moramo, da ima Wat-son deloma prav. Za mnoge, na primer za tiste, ki zahtevajo liberalne šolske reforme ali humano kaznovalno politiko, je tako mnenje nujna komponenta prepričanja. Če je na primer nekdo postal kriminalec samo zaradi slabega vpliva okolja, potem je to dejstvo zelo pomembno za način obravnavanja kriminala.
Izredna čustvenost, ki je vedno prisotna, se je zlasti pokazala ob sugestiji, ki jo je izrazil lord Snow. namreč da je mogoče veliko židovsko moč razlagati kot rezultat posledice fizične selekcije. Minister za šolstvo g. Shont
je takoj označil to idejo kot reminiscenco Goebbelsove filozofije.
Snowove misli so vsekakor napačne. Če pa nekdo upošteva tudi moč selekcijskega pritiska, kakršnega so bili deležni Židje več tisoč let, potem ni ta misel nič bolj absurdna kot hipoteza, da bo delo povzročilo nadaljnjo selekcijo ljudi.
Čeravno so pristaši dominantne vrednosti vpliva okolja na razvoj inteligen tnosti zmagovali 200 let, pa pristaši dominantne vrednosti dednosti zaradi tega niso propadli. Med laiki najdemo še vedno mnogo takih, ki trdijo, da dokazujejo dominantno vrednost dednosti že sama plemena (rase). Znanstveno je nastopila teorija dednosti z izidom knjige F. Galtona »Rojeni genij«. Avtor zatrjuje, da določa intelektivme sposobnosti najbolj notranji potencial, ki je deden. Današnji pristaši dednosti sicer ne delajo več takih napak, toda njihov eksponent g. Burt pa še vedno trdi, da je vpliv dednosti na stopnjo inteligentnosti 90-odstoten.
Na tem področju dominirajo ponavadi matematični argumenti, kljub temu pa sta dve novejši odkritji brez matematičnih operacij pokazali bolj otipljivo vrednost dednosti za človekovo socialno ponašanje. Odkritji sta rezultat ogromnih znanstvenih naporov pri raziskovanju vloge človekovih kromosomov (snov, ki jo najdemo v vsakem telesu' in je nosilec dednosti). Prvo odkritje se nanaša na pojav kriminala, drugo pa na fizično rast in sposobnosti.
Pri večini moških so našli dva
kromosoma, ki sta odločilna za človekov spol. Ta dva kromosoma sta tudi vzrok, da je človek moškega spola. Pri nekaterih moških so našli še dodaten kromosom. Zanimivo je, da ima presenetljivo visok odstotek moških, zaprtih'zaradi kriminala, prav ta dodaten kromosom. To je doslej vsekakor ena najbolj dramatičnih ugotovitev povezave med dednostjo in človekovim socialnim ponašanjem.
Druga abnormnbst, znana kot Turnerjev sindrom, je redkejša. Ljudje, ki imajo to bolezen, pa nimajo enega od omenjenih dveh kromosomov. Take osebe so anatomsko ženske, neplodne in ponavadi ne večje od pet čevljev (okrog 150 cm). Ti ljudje so sicer intelektivno normalni, nimajo pa normalne sposobnosti prostorske percepcije. Ta sposobnost je ponavadi zelo močno prizadeta.
Zagovorniki dednosti sb bili še posebno glasni ob rezultatih poskusov humane izobraževalne politike. V Veliki Britaniji so na primer uvedli vrsto kompenzacijskih učnih programov. Upali so, da bodo s tem dosegli izboljšanje učnih uspehov tistih otrok, ki živijo v neprivilegiranem okolju. Hkrati so uvedli tudi predšolsko varstvo in upali, da bodo tako še v predšolskem obdobju zapolnili vrzel v vzgoji teh otrok.
Prezgodaj je, da bi že danes ocenjevali ta britanski poskus. Gotovo pa je, da podobni poskusi v ZDA, kjer so porabili ogromno denarja za kompenzacijske učne programe, niso ohrabrujoči. Komisija za državljanske pravice je namreč ob koncu ugotovila, da ni noben program pokazal poseb-
nega napredka otrok, vključenih v to dejavnost.
Morda je bil program slabo zasnovan, toda — če je intelekt v resnici močneje determiniran dedno, tega ni mogoče razvozlati samo z manipulacijo vpliva okolja.
Mera, do katere je intelekt dedno pogojen, pa je zelo pomembna za daljše načrtovanje inteligentnosti kot celote. Mračne napovedi preteklih desetletij, namreč, da grozi narodom permanenten upad celotne inteligentnosti zato, ker se razmnožujejo^ neuki ljudje hitreje kot izobraženi, so danes samo še pre-klost. Ne glede na to, ali gre nacionalna raven IQ navzgor ali navzdol, pa se je danes potreba po splošnem dvigu nacionalne inteligentnosti močno povečala.
Demonstrativna ali merljiva inteligentnost je kvaliteta, po kateri, bodo vedno bolj povpraševale industrijske organizacije. Že sedaj imamo razne sekcije populacij, katerih člani težko dobijo zaposlitev zaradi pomanjkanja sposobnosti. Ta pojav bo vedno pogostejši in aktualnejši vse dotlej, dokler se ne bo znatno dvignila celotna raven sposobnosti nekega naroda.
Pomembno je, da je ameriška zveza za mentalno retardacijo nedavno revidirala svojo definicijo mentalne podnormale. Sprejela je novo merilo: mejo duševne prizadetosti je dvignila za 15 točk. S tem je opredelila popolnoma novo populacijo duševne retardiranosti, saj spadajo v kategorijo duševno prizadetih vsi, ki imajo IQ 85 in manj. Znana ameriška psihologa Harry in Margaret Harloiv trdita, da nima današnji človek nič ali le malce več kot minimum sposobnosti, potrebne za obvladanje današnje civilizacije.
In končno: koliko vemo o inteligentnosti;? Mnoge definicije
izginejo, še preden dobijo eksaktni besedni pomen. Beseda inteligenca je bila najprej uporabljena v začetku našega stoletja kot tehnično psihološki termin, kasneje pa je zelo hitro privzela nove vsebinske odtenke. Tako je njen pomen danes že zelo nejasen.
Poznamo zelo preprosto definicijo, ki nam v praksi precej pomaga, to je, da je inteligenca tisto, kar merijo inteligenčni testi. Gotovo je, da le-ti v resnici nekaj merijo. Različni testi, uporabljeni za isto osebo, dajo — če so dobro izvedeni — skoraj iste rezultate. Vprašanje pa je, če je tisto, kar merijo testi, v resnici to, kar pojmujejo ljudje pod »inteligenco«, to je, dnevna duševna sposobnost.
Rezultati inteligenčnih testov se v življenju pogosto ujemajo s tistim, čemur pravijo učitelji bistrost. Testi resnično ocenujejo sposobnosti spoznavanja odnosov in sposobnost uporabe teh spoznav v novih situacijah.
Inteligenčni testi sb nadalje dobra usmeritev za napovedi uspehov v akademskem študiju. Zelo malo gimnazijcev ima IQ manjši od 115 in zelo molo univerzitetnih študentov manjšega od 125. Ugotovljeno pa je tudi, da imajo tisti študenti, ki končajo prvo stopnjo, višji IQ kot oni, ki končujejo drugo. Povezanost med IQ in uspehom se v tem primeru torej pretrga, prav to pa se zgodi tudi pri ocenjevanju povezanosti med IQ in socialnim ekonomskim položajem.
C. Burt je napravil diagram povprečja IQ za različne vrste zaposlitve. Čeprav je skrajni pristaš dednosti, bo mogel njegovim trditvam le malokdo uspešno nasprotovati. Ugotovil je, da imajo ljudje visokih akademskih poklicev povprečen IQ 150, prav takega pa imajo tudi najvišji dr-
žavni funkcionarji. Drugi državni uradniki, tehnična inteligenca ter eksekutivci imajo IQ 132, visoko kvalificirani 117, kvalificirani 109, polkvalificirani 98, nekvalificirani 87 in občasno zaposleni 82.
To so seveda povprečja, v vsaki skupini pa je velika razlika med posamezniki. Prav lahko ima delavec v skladišču višji IQ kot na primer direktor v eksekutivni uniformi. ■
Najbolj nas zanima povezanost med rezultati na testu in uspehi v življenju. Če na primer ugotovimo, da imajo poslovno uspešni ljudje visoko inteligentnost, sklepamo, da je povezanost med IQ in uspehom v življenju pomembna. Toda: če pokažejo testi, da visoki IQ ni posebno pogost med ljudmi, ki imajo poslovne uspehe (v primerjavi s splošno populacijo), lahko trdimo, da med visoko inteligentnostjo in poslovnim uspehom ni posebne povezave.
Ugotovitev, da ni velike povezave med IQ in uspehom v življenju, je nedvomno zelo po-membna za starše in učitelje. Inteligentnost (IQ) je v resnici le možnost, medtem ko je življenjska uresničitev uspeha enako odvisna od vztrajnosti, nevrotičnosti, očarljivosti ali celo od fizične vzdržljivosti. Vse to namreč lahko prav tako odločujoče vpliva na uspeh kakor inteligentnost. _
Poudariti pa velja naslednje: če so na primer vztrajnost, nevrotičnost in podobni dejavnik* pri več osebah enako intenzivni bo prav gotovo tisti, ki ima najvišji IQ, najbolj uspel pri inte' lektivnih nalogah.
Eden od vzrokov, zakaj ne moremo rezultatov, ki jih dajejo lesti. strogo upoštevati, je tudi to, da testi ne merijo natančno. ln' teligenčna lestvica je le rezulta metode primerjanja razlik v majhnem razponu, razlik h1®0
VESELE URE — ZA SMEH IN ZABAVO	t	T	^ "r"^ TT T ~IT T "W*
Niko Kuret: Za smeh in zabavo ^	^ M L D U C1L1
Novi letnik revije Ciciban bo imel 15 številk
Državna založba Slovenije je bolj kot drugje, ravno preko na- ska ZEMLJEVIDA EVROPE in izdala pred kratkim v koproduk- ših tal.	JUGOSLAVIJE; prireditelji in
ciji z založbo Učila v Zagrebu Pri isti založbi smo dobili se- založnik so ponovno dokazali ZGODOVINSKI ATLAS v sloven- daj v slovenščini tudi nova sten- kvaliteto v opravljenem delu. skem jeziku. Atlas obsega na 66 straneh preko 170 zemljevidov oz. detajliranih kart v zelo čistem in preglednem barvnem tisku, tako da se dajo v velikem delu uporabiti tudi na osnovnih šolah s pomočjo episkopa kot projekcije na steno oz. platno.
Po vsebini zajemajo zemljevidi Založniški svet Mladinske da bo v novem šolskem letu lz-geografsko-politične, gospodarske knjige je na zadnji seji imenoval hajal CICIBAN vsake tri tedne, in kulturne spremembe od najsta- nov uredniški odbor revije Cl- to se pravi, da bo vsak naročnik rejših časov vse do danes, s po- CIBAN.	prejel v novem šolskem letu 15
sebnim ozirom na Evropo, jugo- Že prihodnji dan se je sestal številk te priljubljene revije, slovanske pokrajine in naš slo- novi uredniški odbor (sestavlajo Izhajal bo še naprej na 32 venski prostor.	ga Branka Jurca, Kristina Bren- straneh. Cena posamezne števil-
Atlas, ki je neobhodno potre- kova, Vlasta Zagorski, Ivan Biz- ke bo ostala 1,50 din, ben pripomoček pri pouku zgo- jak, Jože Snoj, Leopold Suhadol- Založba Mladinska knjiga in dovine, bo dobrodošel hkrati vsa- čan, Ela Peroci, Mira Voglar, uredniški odbor CICIBANA bosta komur, ki se želi orientirati v pe- Slavko Kranjc, Ivan Seljak, Mar- s tem prav gotovo ustregla otroštvih zemljepisno-zgodovinskih tina Šircelj, Marjana Kobe, Janez kom in staršem, ki si CICIBANA premikih, kakršni so potekali še Bitenc in Božo Kos) in sklenili, še želijo.
KULTURNE RAZGLEDNICE IZ SZ (IR)
Francoise "sagan? Cudovm'oblaki, poifčn ™ saf^Srijo^^žgane^i-az-	Štirimotorno reaktivno letalo obnoviti nekdanjo podobo mesta, ne stolpnice in stanovanjske blo- dvomno Tretjakovska galerija,
Romam založba Lipa, Koper, v pre- £ibalne' £ .s o /dr«	? S-Je \treh urah popeljalo iz ki so ga seveda močno razširili, ke, celi kompleksi so zrasli tam, kjer hranijo izredno bogato zbir-
vouu Maksa Veselka »e roman^odob- "duševno soroJčanfe ČWJa	U^b,na Edin° stavba, kjer so se so- kjer je dopuščal prostor in urba- ko likovnih del ruskih in sovjet-
Ze sam naslov nam pove, da je kalnic in iger z žogo, preko raz-to knjigo, ki naj natrese med otro- nih čarovnij in računov, ki zahte-ke, v družino, med tabornike in vajo že nekaj šolskega znanja, do sploh v družbo doma ali kjerkoli težjih iger kot je šah. Ob koncu je v planinski koči ure sproščenosti, dodal igre, ki se jih lahko igra smeha, veselja in zabave.	otrok ali odrasel človek sam. Res-
Pisec Niko Kuret je skrbno nično, tudi odrasel Človek je vča-zbral in izbral najrazličnejše igre sih prav potreben sproščenja na in igrice, za spretne roke, igre s takšen zabaven način. Cisto na kocko, skrivalnice, številčne igre, koncu pa so rešitve, da lahko pri čarovnije, uganke in pesmice iz- nekaterih igrah kontroliramo naše števanke. Razporedil jih je v rešitve.
knjigi po dojemljivosti otroka za- Pisec pa nam tudi pomaga, ka-čenši od zgodnjih mesecev, ko se ko si pripravimo razne predmete starši igrajo z otrokom tisto staro za igro. Natančno jih opiše, na-in vedno živo »Biba leze, biba zorno prikaže z risbami — v knji-ni...« in preko slepih miši, ska- gi je zelo veliko risb pa tudi za-
MED NOVIMI KNJIGAMI
pisanih not. — V besedi prikaže sam potek igre, npr. perjanko (badminton), hodulje; zelo natančno opiše npr. šah, halmo in damo. Dve dobri strani sta za-
lo slovensko-italijanski slovar, izdala bavmh m domiselnih predlogov sa je Cankarjeva založba, v prikupni za odkup kazni, ki jih dobijo žepni obliki, na 445 straneh, z uvod- udeleženci ori isri za eloho
MPrvSU"rTe%a VslTe1 SrVSsoasagS°zabav-glagoli) bo slovarček koristno poma- ne — potrebne so; zdravniki vedo
Je^Ta^h	^
ime avtorja Jamči za kakovostni izbor vredna za duševni razvoj otroka besedišča in njegovo obdelavo.
ne francoske pisateljice, ki je svoj-
K-TSK ZttJfČ
nSfVoTnfamč ki‘ih prtnUajo^H	cejš^Stn^Jofmka^li ^	’	^rMno^Skli^^a bližnjem	trgo^f bS^Sploh^nu-	je^Tta	Ju Jv^Jmet-
sebojni odnosi, zlasti v ljubezni.	Raslega nor barvna vrtavka za	o- tu1,p°tekal°	^Ijenje kakor da	Mamajevem kurganu pa je spo-	je modernistično	smer	v	sovjet- niška dela,	in	to predvsem	neaka-
Maxence van der Meersch: Telo in rasiega, npr. oarvna vrtavka, za-	ni nikoli prav tu potekala odlo-	menik zmaee obsežna	knmnnzi-	c kom	prarlhon istim Po	ooini	rlemckn hoto* rw4=H
fiusa. Roman v dveh knjigah, izdala carane kroglice ali igre z vrvico,	čilna in ena naisrditeiših bitk za	oiio	age’ . ^zna	KomPozi	skem	gradbeništvu. Po	vojni	demska, hoteč podati galerijsko
založba Lipa Koper. Branje spet iz Nekaterim pa botruie kemiia in sttaiinmLa	S - “ a T ?ja z z300501!! m heroizmom pri- zgrajena univerza Lomonosova — zbirko ruske nacionalne šole. Za-
l:r ien,ia..od»ravnlk°vd vfndar ‘okrat fizika npr da smemeniš rdečo	mnVolg°6rad & danes	^ ® vojni obleganega	mesta in	arhitekti Cernišev, Rudnev,	Abro-	nimale so jih slike -uporne tri-
JruMni^icatere’ irosanfe^mki^e0 vsak vrtnico v^Jno LP™o£ SSe	^ Kot Te Predal "eden oTvo-'	S° od^no^rJ^	k,'pov jfe	™	- še kaže znamenja na-	najstorice«, ki je nastopila proti
s,1* i^chrhm ef«	sarasre Tiz&
s^^a^rs.-ssa.Ts	st s	tsrriirriiri sag* »-arv Ktcmiiu v kar,CT x,x •*>•
Idu Mimi Malenšek)	ni	, 01 raznin °Ptičnih prevar zbira-	II. svetovne vojne, blizu pa bi	menda drusi naivečii na svetu	zeraAh- tol cm
, temveč zahtevno	in	lec m pozabil.	zgradili novo	mesto. Sovjetski	S me^U je Sk Js Jme-'	tudfdJugL
vredno branje.
projektanti so se odločili docela nikom revoludjMn^ večnim og- " “Tujci Jn domačini, ki pridejo Pridobitvam?, "isgl3Je^bilo^okSi
.... *........... l' 1 ^ "n *.....................* 'Si, & '7, 'M r,' “Ur tv	I
vima brzostrelkama. Vodička je čem trgu v dvajsetih 'letih. N J galeriji so dela Iz XI. stoletja, sli-povedaia, da je posebna čast za verjetno dolga kolona ljudi stoji ke Andreja Rubljeva, pa do por-piomrje ako smejo stati na straži: v vrstah, ki se vije ob kremelj- tretnih del XVII. stoletja in nepremično stojita, po desetih mi-	zidovih in čez park pod umetnikov XIX. stoletja, kot so
nutah ju bosta zamenjala druga Kremljem. Tu so zbrane skupine v- G- Perov, F. A. Vasiljev, I. E. pionirja z brzostrelkama. Tu kolhoznikov, delavcev Iz raznih ReP>n. v- I- Surikov, N. A. Jaro-imajo tudi imeniten planetarij, ki krajev SZ, pa tuje skupine in ženko, V. A. Serov idr. Posebej spominja na miinchnske^ Vol- razni delegati. Domačini čakajo 50 zbrani socialistični realisti od ga pa je prijetno osvežujoča, če- tudi do šest ur, tujcem je precej I- I- Brodskega do Gerasimova, prav m ravno čista — industrije prikrajšano čakanje. Že pred Laktionova in drugih. Nekatere je tod veliko.	mavzolejem preneha pogovor škarje imajo očitno še v de-
Kakor je vožnja do Moskve med čakajočimi, tiho in počasi se P°jjb. dolgotrajna spričo razdalje, pa je P°mika	skozi vhod, ljudje Za ljubitelje klasičnega baleta
udobna zaradi spalnikov	se PrePustIlo prermšljanju. Po- je bilo posebno doživetje pred-
,	'	doba velikega sovjetskega vodi- stava »Spartaka« v Velikim gle-
Potem ko je Napoleon moral za- telja in revolucionarja je nena- dališču, kjer so kot gostje nasto-pdštiti Moskvo, so 1813 osnovali vadno živa. Za Leninovim mavzo- pili uzbekistanski umetniki; v posebno komisijo, ki je pri obnovi lejom pa so razvrščeni grobovi loži je bil navzoč tudi A. Hača-mesta bistveno spremenila izgled revolucionarjev in državnikov; turjan. Vstopnice so bile že nekaj Moskve. V klasicističnem slogu med njimi je najti tudi tuja ime- dni poprej razprodane in so ljudje nastalo znamenito Veliko gle- na iz različnih predelov sveta. jo pred gledališčem vpraševali dališče 1821. (Boljšoj teatr), na Blizu Rdečega trga in Vasilija zanje, mmmimm R.<?e^.trgu 80 P°stavili sporne- Blaženega, ki so ga restavrirali. Ko je mednarodni spalnik dr-mk Mininu in Polarskeimi, k mo- je novi hotel Svet — največji v vel iz Moskve proti Beogradu so
.numentalnosti težijo tudi privat- Evropi, s 6000 ležišči, z modernim živahni pogovori udeležencev
ne zgradbe. Tako podobo imajo izgledom in z vsem komfortom. ekskurzije nizali doživetia in za-danasnja Akademija znanosti da- Nekateri hitijo na stalno razstavo pažanja. Očitno pa je bdo da bi L' J T? Sl°1t’ ^u' sovjetskega gospodarstva, kjer je kljub osemnajstdnevnemu tuii-zej likovnih umetnosti A. S. Pu- mogoče videti tudi kabine sovjet- stičnemu ogledovanju še marsi-
križ,Vdr- PLVatnJinte-esi 80 se 8kih vesoljcev’ drugi hitij° v ene- kdo rad videl to7nono v Moskv* vrv A “Fban!s.ti^.1IT11 v vsem §a izmed stotih in več muzejev v ali Leningradu, v Kijevu, vendar 0 eklektjClzT v aFT Moskvi, tretji iščejo po knjigar- je čas potekel. Vsakemu pa so čIsMa ^ •SagK-ttUdl -V kasne]šl nah leposlovne ali praktične knji- ostale zapisane turistične razgled-
Poslopje Tretjakovske galerije v Leningradu
čas,. Med pridobitvami zadnjega ge, ali drugod spominke, desetletja pa se da videti moder- Ena osrednjih galerij je
Slani vrste, ki ji pravimo »homo sapiens«.
Psihologi so poskušali ugotoviti povezanost med inteligent-hostjo in fizičnimi značilnostmi ljudi, kot npr. obsegom možgan
toda vse doslej brez uspeha. Nastala pa je že druga smer raziskovanja, ki napoveduje spodbudne rezultate. Ko sprejmejo hiožgani nekega čutila dražljaj, Proizvedejo električne valove, katerih hitrost je mogoče meriti, verjetno je, da je neka povezava bled IQ in hitrostjo električnih valov v možganih. Ce je to res, Potem tudi nismo več daleč do notranjega eksaktnejšega načina tPerjenja inteligentnosti.
Problem uporabe testov je tubi v tem, ker jih lahko uporabimo le pri nekaterih ljudeh. Vzemimo tale grob primer: testi, ki vključujejo pismene odgovore, tavorizirajo otroke srednjega in višjega socialnega sloja. Pri teh ?trocih je namreč raba svinčnika ki papirja nekaj vsakdanjega. •Podtem ko pri delavskih otrocih
vedno taKo. Test, ki zahteva okrnovalno ozračje, prav lahko Napačno izmeri inteligentnost pri-Padnika nekega afriškega pleme-ka, kjer imajo ljudje individu-k no tekmovanje za nekaj, kar je kevredno civilizacije.
, Medtem ko čakamo na dovr-e,ie teste, pa so dosegli psihologi Sromen napredek pri uporabljala metod testov z različnimi mo-,‘f i kači jami. Spoznali so tudi ne-atera nova dejstva o Inteligenci.
, vojčki se na primer nagibljejo , nekoliko nižji inteligentnosti k j drugi otroci, otroci iz števil-‘*Jšlh družin pa k nižji inteli-^jkfnosti kot otroci iz maloSte-tau h družin in podobno. Prav ako tudi ugotavljajo razloček v utellgentnosti med drugim otro-,0rn in prvorojencem. Pravijo, da i® Prvorojenec inteligentnejši od vkpgega otroka. In dalje: visoki
in kratkovidni ljudje so v povprečju bolj inteligentni kakor drugi. Vse te povezave pa so vendarle zelo rahle in nezanesljive, tako da na njihovi podlagi prav gotovo ni mogoče napovedovati posamezniku prihodnost.
Ti pojavi so — kakor smo že poudarili — veljavni le v povprečju — toda še pri teh je lahko vpliv okolja odločilen. Prvorojenci so gotovo deležni več pozornosti in nege, zaradi česar lahko tudi bolj napredujejo. Kljub temu pa celo najbolj vneti zagovorniki dominantne vrednosti vpliva okolja priznavajo pomen dednosti za človekovo inteligentnost. To dokazuje na primer že veliko genijev, ki so doraščali v zelo slabih kulturnih razmerah. Spomnimo naj npr. na slovitega astronoma Keplerja, čigar oče je bil čuvaj in kronični alkoholik. Taki primeri dokazujejo, da pomena dednosti torej le ni mogoče zanikati.
Genetičnost pa lahko včasih tudi odpove. Vemo za primer, ko je imela gluha mati svojo hčer do šestega leta skrito v podstrešni, sobici. Ko so jo odkrili, je bil njen IQ okrog 30. Po nekaj letih življenja v normalnem okolju pa je deklica toliko napredovala, da je lahko obiskovala šolo s svojimi vrstniki.
Toda tudi taki izjemni primeri ne pomenijo mnogo pri opredeljevanju vrednosti dednosti in okolja za celotno populacijo. Lahko bi napravili idealen poskus, če bi imeli na voljo dovolj genetično povsem istih otrok v zelo različnem okolju (inteligenčne razlike bi bile tako izključno rezultat vpliva okolja) ali pa, da bi imeli dovolj otrok v povsem enakih okoliščinah in da bi bile vse ugotovljene razlike le rezultat dednosti. Toda tak poskus se zdi povsem nemogoč zunaj meja neke
izjemne totalitarne države — z močjo umazanih genetikov.
Definicija pravi, da so enojajčni dvojčki identični, Včasih so taki dvojčki ločeni že zgodaj. O tem imamo doslej štiri Študije, in sicer dve v Veliki Britaniji, eno v ZDA in eno na Danskem. Vse te študije so pokazale, da so bili dvojčki inteligenčno ves čas zelo enaki. Razlike so bile mnogo manjše kakor med nedvojčki, ki živijo skupaj. Nadalje so ugotovili veliko podobnost med inteligentnostjo otrok v zavetiščih: in njihovimi starši, čeprav tl otroci navadno nikdar niso videli svojih staršev.
Posvojenčki nam rabijo kot nadaljnji vir informacij. Tudi ti so po svoji inteligentnosti bliže svojim pravim staršem kakor posvojiteljem.
Zato, da bi točno izmerili dejavnik okolja, so napravili v ZDA poskuse tako, da so upoštevali vse tiste vplive, za katere so psihologi menili, da imajo dominantno vrednost. Najboljše tovrstne študije so bile Uonierjene na proučevanje posvojenih otrok, kjer Je dednost glede na posvojitelje eleminirana. Kljub temu so našli med okoljem in IQ teh otrok tako majhno skladnost, kakršne niso pričakovali. Povezanost je bila namreč precej manjša od povezanosti oziroma inteligenčne podobnosti med dvojčki, ki so rasli v različnih okoljih.
Tisti, ki povsem zanikajo pomen dednosti, so torej izgubili bitko. Težave pa nastanejo, kadar hočejo zagovorniki dednosti natančneje opredeliti vrednost enega in drugega dejavnika. V obeh taborih je mogoče najti večje vrzeli. Pojav je pomemben šeie tedaj, če pokažejo različni pristopi enak rezultat, česar pa doslej še nismo dosegli.
Ko je lani prof. Jensen iz Kalifornije objavil svojo radikalno
in obširno študijo v »Haenvardsk Educational rewiew«, je v sklepih navedel, da imamo vse več dokazov za to, da je inteligenca 80-odstotno pogojena z dednostjo. Četudi bi sprejeli njegovo trditev kot točno, pa ne more imeti splošnega pomena. Njegova študija velja namreč za ljudi, na katerih so opravili merjenja, to pa so belci v Evropi in ZDA. To pa pomeni, da ni nujno, da velja tudi za Indijce v Indiji, za Kitajce v Singapuru ali za črnce v ZDA. Študija je poleg tega aplicirana na sedanjost; v daljšem obdobju pa se utegne marsikaj spremeniti.
Študije o dvojčkih veljajo še vedno za najboljši primer, ker je mogoče ločiti tisto, kar je ded-no od vpliva okolja. Žal pa mislijo službe, ki se ukvarjajo s posvojitvami otrok, da se zavest socialne pripadnosti deduje. Ponavadi iščejo posvojitelje enakega socialnega porekla, kot so otroci: c® .1® otrok delavskih staršev, iščejo delavske posvojitelje itd.
Naslednji problem je vpraša-nle, metodoloških obdelav račun-sluh podatkov, ki jih dajejo testi. Jensnovih 80 % dednosti je prav gotovo natančno izvedenih, kljub temu pa je 5 pg^,- jz chichaške univerze ponovil Jensnov poskus *am° matematično; našel je le . "Odstotno povezanost med inteligentnostjo in dednostjo. Res pa je, da je Fehr izpeljal svoj dokaz bolj na matematični virtuoznosti Kot na striktni objektivnosti. Tega tudi sam ne zanika, kajti njegov namen je bil dokazati, da so Pn takih vprašanjih potrebni mnogo bolj zapleteni izračuni.
Ostaja nam še medsebojna interakcija obeh dejavnikov. V res-mci gre za en sam proces inter-?.kclJe* ki je pogoj za rast inte-ngence. Vemo za zelo subtilne interakcije, katerih aktivnost je zeio težko meriti in izračunavati.
Bister otrok pritegne na primer več pozornosti učitelja in staršev, kar povečuje tudi spodbudnost.
Zapletenost in konfuznost problema je lepo ilustriral prof. Thoday iz Cambridga z naslednjo pripovedjo: — Na Sardiniji je živel težaški delavec, ki je imel tri otroke. Nekoč je bila letina zelo slaba. Otroci so se igrali in med drugim tudi rabutali na bližnjem fižolovem nasadu. Nenadoma je eden od otrok zbolel. Postalo mu je tako slabo, da ni mogel zbežati, ko se je pojavila policija, ki je podila otroke z njive, posajene s fižolom. Fašistično razpoloženi policaj je fanta tako pretepel, da je le-ta za vedno zasovražil pošteno družbo. Pridružil se je banditnim tolpam na Sardiniji. Njegova kriminalna kariera pa se je kaj kmalu končala: fanta so ujeli in obesili.
Sociolog, ki je ta primer poznal, ga je razložil takole: — Materialno pomanjkanje in brutalnost policije sta neoosredni vzrok za fantov propad. Ce bi imel deček vsaj kosilo v šoli zastonj, se kaj takega ne bi nikoli pripetilo.
Drugi, ki je zagovarjal dednost, pa je pojasnjeval takole: — Očitno je, da je fant bolehal zaradi znane bolezni, ki povzroča, da postane fižol strupen. Vzrok temu tragičnemu koncu so otrokovi geni. Kljub temu pa do nesreče ne bi prišlo, če bi dobival otrok kosilo v šoli.
Interakcije so torej novo področje tega problema. Negotovosti so še posebno velike ob konfrontaciji emocionalnosti in problema dedenosti ter okolja.
Ni dvoma, da razlike obstajajo. Kolikšne so, je odvisno od tega, koliko so socialni sloji natančno definirani. Na splošno velja mnenje, da je ta razlika za 15 točk IQ.
Omenjena razlika je prav gotovo deloma rezultat stimulativ-
nice vtisov in spominov.
(Konec)
nega okolja, pomembna pa je nedvomno tudi genetična komponenta Razlika je namreč natančno ekvivalentna razliki med gimnazijsko in drugo mladino.
Poznamo pa tudi pojav nenehnega prehajanja iz enega socialnega sloja v drugega. Zdi se, da si prizadevajo bistri ljudje iz nižjih slojev napredovati v višje, zabiti pa nasprotno. Ni dvoma, da je pri tem prehajanju soudeležen dejavnik inteligence.
V tem kontekstu torej ljudje sami — zaradi dednih lastnosti — povzročajo koncentracijo v različnih socialnih slojih. Po mnenju C. O. Carterja kaže vsak sociolog, ki o tem dvomi, več bistrosti kot razsodnosti. Vprašanje pa je, ali poteka tako sortiranje ljudi v tolikšni meri, da že opredeljujejo še nerojene razlike v IQ socialnih slojev ljudi. Podatek iz otroških zavetišč nam zopet pove, da se nagibljejo otroci, ki žive v enakem okolju, k višji' inteligentnosti, če so starši iz višjih socialnih slojev. To je torej podatek, ki govori v prid hipotezi o sortiranju ljudi.
Imamo sicer še nekatere druge pokazatelje, vendar je teh še vedno premalo za nek trdnejši sklep. Zavedati se moramo, da je inte-ligentnostna razlika med posameznimi sloji mnogo premajhna, da bi lahko napovedovali posameznemu primeru kakršnokoli prihodnost. Sedanje ugotovitve veljajo le za veliko število skupaj.
Preden povemo nekaj več o povezanosti med stopnjo inteligentnosti in socialnimi sloji, pa se moramo zaustaviti ob vprašanju inteligentnosti različnih ras. Čeprav gre tu za močan emocionalni delavnik, pa je problem emocionalnosti mnogo manjši kot problem povezave IQ v različnih rasah.
(Nadaljevanje prihodnjič) j
PISMO IZ SRBIJE
UČITELJI, PREDIVI ETNI UČITELJ!, PROFESORJI IN RAVNATELJI!
Pri uresničevanju vzgojnih in izobrazbenih smotrov vseh učnih predmetov od tretjega razreda osnovne šole dalje je vas nepogrešljiv zaveznik slovenska enciklope-distična barvna, revija za mlade
PIONIR
prva in najcenejša slovenska in jugoslovanska poljudnoznanstvena revija nastaja iz naših potreb in streže potrebam učencev in učiteljev po vsej Jugoslaviji. Zato prejema revija
PIONIR
vsak dan številna priznanja mladih bralcev in prosvetnih delavcev. Revija
PIONIR
je bila zato odlikovana z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki.
V 8. številki, ki stane samo 1,50 dinarja, izidejo naslednji bogato ilustrirani prispevki:
® Odlikovanje PIONIRJU z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki
@ Djerdapska soteska — najlepša v Evropi # Lepenski vir — dolgo potovanje v preteklost © Strune milo se glasite ...
(§ Slikarjeva paleta, stensko slikarstvo © Vaša Pelagic — prijatelj mladine in napredka @ Melodrama
@ Srečanje Conrada in Beana s Surveyorjem 3 © Aparature Apolla 13 na Luni © Gottfried Angust Burger: Lažnivi Kljukec ali...
® Deseta pomorska zgodba: Drugo potovanje na Mesec
® Živali se učijo
© Srečanje s starim in novim Barom @ Z ljubljanske razstave karikatur »Brez besed«
@ Pionirjeva pošta
Dogodivščine Mihca Pihca @ Spominski koledar @ April — mali traven © Uganke in šport
NE POZABITE,
revija PJONSR je vaš nepogrešljiv zaveznik, zato jo toplo priporočite vsem svojim učencem in dosegli boste še boljše vzgojne in izobrazbene uspehe.
Naročila sprejemajo poverjeniki Mladinske knjige na vaši šo!i.
Odlična ocena šestih številk revije Pionir
Daleč bi prišel, če bi analiziral vse članke, ki so mi ugajali: Vse
Povsem slučajno mi je prišel Takoj na začetku opozori nase Članki iz te rubrike so za zgled,
v roke- 6. zvezek poljudnoznan- rubrika »MOJA DOMOVINA JU- kako moramo širiti in dopolnje- __________________________, ...........______ .
stvene revije za mlade »PIONIR«. GOSLAVIJA«. Teme v tej rubri- vati pouk tega predmeta; s tem to moraš videti, predvsem pa paz-Zaradi vsebine, načina pisanja ki na izreden način seznanjajo postaja ne samo dostopnejši, Ijivo prebirati. Morda bi lahko na-in tehnične opreme sem kupil vse mladega bralca z raznimi deli dr- ampak tudi zelo zanimiv. Vemo prejšnje zvezke letnika 1969/1970. žave. Opisi krajev so zelo spret- pa, da lahko pouk zgodovine, na-To kar pišem zdaj, pišem nai- ?° Povfzani v celoto, ki je ozna- polnjen s suhimi dejstvi, datumi več zato, ker bi hotel še s kom čena z imenom rubrike. Naj na ve- in letnicami, pogosto postane deliti navdušenje nad izhajanjem c*em PITmer; Tema je »Drava, Do- mladim tudi dolgočasen, takega časopisa za mlade. V po- nsva, Neretva« torej tri reke iz	Druge stalne rubrike obravna-
nlavi nairazličneiše nlaže ne samo treh naših republik. Pazite, kak-	JJIU8e STalne 1UDnKe nravna
plavi najrazličnejše plaže ne samo ren1e prehod od opisovanfa Dra-' v^0 teme skoraj z v tako imenovanem zabavnem ti- sel1 'e P\elluu ua opisovanja ura
sku za mlade (ki si prisvaja cek vzgojne in znanstveno-poljudni
koncu tudi S toJeT Dor£	biologi ja. me-
ve ria opisovanje Donave: .. - »Ta ^ in	današnjega
naša velika reka hiti po svoji mladega rodu (književnost, sodob-
vedel bogato ilustrirani dogodek stoletja »Človek na Luni«, ali zanimivo pojasnjevanje številčnih sistemov v matematiki, ali nazadnje reportažo iz NOV »Spomenik na Matič-poljani«, ki me je tako z besedilom kot s sliko zelo pritegnila.
Seveda bi se dala kaka stvar tudi kritizirati. Toda iskreno po-
znanstveno-poljudne	še	v latern ni ni dogodki, tuje države, materna-	Krmznau- ,ioaa ^Kreno pu-
iak tudi v ustreznem ftrugl k s,e	v kater° se na ... f.	J . h;nl’n„iia rnf,. vedano: presenečen sem nad tem
tisku, ir
strokovnem, tehničnem »PIONIR« Mladinske knjige Ljubljane izjemno mesto.
vi...« ...»Toda številne naše reke niso usmerjene kot Donava k tujemu morju, marveč teko v
^Vsakomur ki vsaj' malo pozna naše Jadransko morje. Ena izmed težave^ m Stroške okoli opreme ta- takih je hercegovska reka Neret-
kega. časopisa v treh jezikih (slovenščini, srbohrvaščini v latinici in srbohrvaščini v cirilici), bo takoj jasna vrednost te pionirske akcije. Celo bežen pregled časopisa ga bo še močneje prepričal o tem.
hanika, astronomija, glasba, kovna umetnost, film itd.).
Nato sledijo »Pionirska pošta« s prispevki pionirjev — dopisnikov, »Spominska koledarja«, prvi
va ...« (prehod od opisovanja Do- s podatki iz svetovne
nave na opisovanje Neretve). Jas- zgodovine, drugi iz naše zgodovino je izražena težnja, da se zemljepisno okolje obdela kot ljudska naselbina ter kot osnova bratstva in enotnosti.
časopisom in tega preprosto ne morem narediti. Zdaj se lahko zavzamem zgolj za naslednje: berite ta časopis in ko boste spoznali, da je postal vaš, ga kritizirajte, če se vam kaj zdi narobe in pri-družbene zadevajte si za njegovo izpopol-
Vsebina revije je izpolnjena, z Taisto občutimo tudi v rubriki
ne in »Pionirski koledar« z opisom vsakega meseca in z raznimi podatki za vsak letni čas.
Na koncu je še zabavni kotiček s pazljivo izbranimi križanka-
nitev.
To, kar je pri tem časopisu še posebno vredno, je poleg izredno navdihjeno obdelane vsebine posameznih tem še izredna grafična in likovna obdelava. Brez pretiravanja je mogoče reči, da je v tej vrsti tiska na visoki, svetovni
I dobro premišljeno shemo stalnih 0 ^ernak zgodovine. Starejši bo- mi (ena je vselej v angleščini), re- ^ v^^ ^	lla	avctuvu
I rubrik. Očitno je, da obstaja letni do presenečeni, ko bodo prebrali busi, nalogami s področja zanimi- ravni^Posamezne barvne fotogra-: načrt glavnih tem, ki vnaprej zel° dokumentiran članek »OROZ- ve matematike, s humorjem, fije*so naravnost mojstrsko renro-; jamči kakovost vseh izdaj enega JE IZ SLOVENIJE ZA SRBSKE majhnim športnim leksikonom ducirane.
| Ista-	VSTAJNIKE« (Ignacij Voje). idr.	Dragoljub Jovanovič, Beograd
PO SVETU
Temeljite spremembe visokošolskega sistema
Povsod v svetu^ so začeli v mnogo hitreje kot število študen- poredili takole: zmanjšal se je ri v obstoječih ustanovah in na-zadnjih letih razmišljati o napa- tov.	odstotek študentov medicine in daljnjo razvejanost študija, ki bi
k.ah visokošolskega izobraževanja ^Mednarodna primerjava tudi prava, nekoliko manj pa odstotek trajal od pet do devet let — ne-in o tem, kakšna je vloga tega iz- kaže, da vpis na visoke šole sploh študentov tehnike. Zmerno sta se koliko bolj ali manj samostojnih obrazevanja v sodobni družbi, ni odvisen od ekonomskega raz- povečala odstotka študentov, ki in zelo povezanih ciklusih, vzpo-Pioučevanje problematike visoko- voja. Zanimivo je, da so med dr- so .vpisali družbene vede in »či- redno ustavljanje rednega in iz-šolskega izobraževanja v medna- žavami, v katerih se je število ste« znanosti, zelo pa se je po- rednega študija ter dopisnega štu-roonem merilu obeta, da bo mo- študentov najbolj povečalo, tudi večal odstotek študentov književ- dija, ki se začne takoj po končani goce ugotoviti, kaj je v sedsnjern tiste, v katerih je vrednost bruto nosti.	srednji šoli ali mnogo kasneje. V
razvoju visokega šolstva bolj ali proizvoda na prebivalca relativ- Nekateri od teh pojavov niso takem sistemu »strukturalne di-manj naključje in posledica ha- no nizka (npr. Grčija, Jugoslavija preveč presenetljivi, posebno, kar verzifikacije« torej niso samo in-cionalmh razmer. (V tem članku in Turčija) in one, v katerih je zadeva zmanjšanje odstotka štu- stitucije mednarodnega pomena, ^lavnen?J?10UC^are^.P'a ^vah- ta vrednost visoka, npr. Švedska dentov medicine in prava. Nasta- katerih namen je formirati pred-ti ta ti vnem vidiku novejšega^ raz- in Kanada. V nasprotju s tem pa le in razvile so se nove panoge, vsem nova znanja, temveč pred-voja visokošolskega izobraževa- je to število razmeroma majhno kar je delno ali relativno zmanj- vsem ustanove, ki si prizadevajo, v	- .. v ekonomsko zelo razvitih drža- šalo pomen tradicionalnih prevla- da bi usposobile slušatelje za po-
/JP ° . državah, članicah vah, kot npr. v Švici in Veliki dujočih posebnih strok. Razvoj ložaje na srednji ravni izobrazbe OkCD (Organizacije za ekonom- Britaniji, pa tudi v manj razvi- družbenih in čistih ved je v mno- —- v industriji in upravi, s o sodeiovanje in razvoj, kamor tih — v Irski in Španijh To po- gih državah celo manjši kot so Povsod ugotavljajo — hkrati spadajo skoraj vse zahodnoevrop- meni, da pravzaprav ni odvis- predvidevali. Zmanjšani odstotek z ekspanzijo univerzitetnih usta-ske države, Jugoslavija, Severna nosti med razvojem visokega šol- študentov tehnike in hitro nara- nov*— tudi ekspanzijo tega iz-
dletih	nn1^ g?spodarsklm razy^em. ščanje števila študentov književ- venuniverzitetnega področja ožje-
se je v letih od 1950/51 do 1985/66 Odstotek povečanega števila nosti so najbrž tendence ki ne ea izobražpv-min« katprim nai število študentov v teh državah vpisanih študentov tudi ni odvi-	-	■	•	’ - ■ ,ne Sa izobraževanja, s katerim naj
zelo povečalo. V dveh od teh dr- sen od vrste in oblike organiza-. žav se je povečalo za štirikrat, V cije visokošolskega izobraževanja štirih se je potrojilo, v štirinaj- niti od pogojev , za vpis na uni-stih podvojilo, samo v dveh dr- verzo.
žavah pa ni bilo doseženo niti Preseneča tudi ugotovitev, da v »yei1Ki, veel.nl
100 % povečanje. V tem obdobju vpliva naraščanje prebivalstva na	ov’ kl , ,	;	aninppnp
se je povečalo število študentov vpis precej manj kot smo mislili studlla> al1 P3 Sa ne dokončajo v	.
vsako leto poprečno od 4 do 10 %, doslej. V nekaterih državah so skoraj prav toliko ali še bolj, pa celo zabeležili, da je študentov se je povečalo število študentov vedno več, čeprav je starostna
ustrezajo temu, kar so predvide- bi razrešili nekatere dosedanje vali načrtovalci.	probleme. V nekaterih državah se
izvenuniverzitetne ustanove raz-Vse več »večnih« Študentov vijajo celo hitreje kot univerzitet-
V veliki večini držav je šte- ne- Vendar pa imajo slušatelji ob ne dokončajo vPisu na izvenuniverzitetne usta-
pomisleke. Imajo jih za ustanove, v katerih si lahko pridobijo le srednjo raven izobrazbe — bile naj bi torej most
predpisanem roku, precej večje, kot je bilo pred desetimi leti. Ta pojav je značilen, toda ne
sektor^u ^kupi.naku:s’tr.eznaza vpis v visoke število°študentov^ nafhitrele m- šolskemu
na poti k tradicionalnemu visoko-
število
rašča.
izobraževanju.
Univerze ostajajo še vedno mi-
visokega izobraževanja.	šole, vedno manjša.
MKi	Sili
V ^ '1?50/S?.’ 1955 60 ščapje števila dijakov, ki se vpi-1960/65 stagniralo ah pa se ,je šujejo na visoke šole.
^ času ekspanzi- Razyoj visokoSolskega lzobra_ okrožn i	študentov za ževanja ustreza do]oeenB} notranji
8	/0'	. :■ c- in, spontani dinamiki sodobnega
Zakaj vse več Študentov? sistema visokošolskega izobraže-
zelo težki — tako da bi te usta-značilen predvsem za univerze, nove predstavljale samo nekakš-manj pa za neuniverzitetni sektor no srednjo raven izobrazbe — ali visokošolskega izobraževanja. Pa nuj bi bil ta prehod lahak. V
tem primeru bi postale izvenuniverzitetne ustanove samo. nepopolno sredstvo selekcije za vpis na univerzo. Tolikšno razkošje pa
vedno ni lasno kot •	‘ v ““ visoke šole sovpada z'doto- šolskega izobraževanja, kakršne- ^zvenuniverzRetn^^ustanove011^
■^t^k111 '^n,0’ katen s? yzr.okl čenimi socialnimi silami, katerim Sa so v preteklosti sprejeli v ve- postale tako rekoč orimavlialni-
"eg^ LbTafeVanrEnrSTu-' 86 ni m0g°ee UStavljati'	** ^ ^ - namelto cL to nSe S-
dij v okviru mednarodnih primer- Povsod v svet_u- razen v ZDA,	(LneTverjetno TvTto- n° in .krajŠe višje izobraževan.ie.
jav omogoča, da že sedaj lahko so pravzaprav šele na zace ku ^spotdfe števdnih študJntSi usn}erjen° k usPosablianTa za izoblikuiemo nekatere domneve pob do množičnega visokošolske- . sponke stevimin študentom, prakso_ izooiiKujemo nekatere domneve... izobraževa n ia	Olede na to ia sal ne izpolnjuje	številnih novih	. T . ,	, ,	,	,T. ,
Lahko trdimo, da se je odsto-	f. lzo°razevanJa-	Glede na to je zajltev in D0treh	mm-tor:	NaD bo kakorkoli.	Ni dvoma,
c študentov, vpisanih na viso- vjsokošolsko izobraževanje za vse	da je kljub slabotnim poskusom
Kljub mnogim raziskavam Še
vanja in družbe. Naval študentov
Tradicionalna univerza — kamen spotike
V sistemu enotnega visoko-
tek študentov, vpisanih na viso- ^okosoisko izo Draže vanje za vse zadovoljitf viso,k’ošolskoJ Tpbraže košolske zavode, nrecei nnveeal ah. za vecmo prebivalstva zelo	vlsoKoSOlsko izobraze
košolske zavode, precej povečal ,, ,. tudi zato, ker se je povečalo šte- oddaljen cdp vilo vpisanih žena. Leta 1950/51	„ ...
je bito od vpisanih študentov 20	Književnost mikavnega
od tehnike
iiiiniii
IIIIBtll!!

odstotkov študentk, in sicer v sedmih državah, članicah OECD, Hitremu razvoju visokošolske- sokošolskih zavodov. Vanje se medtem ko so v letu 1965/66 do- ga izobraževanja botruje skoraj lahko vpisujejo študenti, ki jih segli ta odstotek v 17 državah, povsod v svetu tudi izbor posa- »stara« univerza ni mogla spre-Razen v dveh oziroma treh drža- meznih študijskih področij. Vpis jeti. Diferenciacija omogoča ustavah je naraščalo število študentk v študijske skupine bi lahko raz- navijanje novih raznovrstnih sme-
vanje.	dosedanjih rešitev na vidiku te-
Izhod iz tega naj bi bila dife- ,meJJita sprememba starega viso-renciacija visokošolskega izobra- k°solskega sistema. Spremenila ževanja, ki omogoča ustanavlja- aa^ ®e 7n,e, ye'°*na^ struk-
nje novih izvenuniverzitetnih vi- !ura visokošolskega izobraževanja,
temveč tudi vsebina in načrti, metode, pedagoški odnosi in uprav-
ljanje visokošolskih zavodov.
(Iz revije
»Obrazovanje i kultura«)
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
VPRAŠANJE:
Vzgojno varstveni zavod sprašuje, če je določba njihovega statuta zakonita, ker določa, da si morajo vzgojiteljice najpozneje do 27. 12. 1972 pridobiti zahtevano izobrazbo (kot je določena z zakonom) oziroma, če lahko vnesejo določilo v statut, da delovna skupnost prizna kvalifikacijo takim vzgojiteljicam, čeprav nimajo ustrezne šolske izobrazbe (imajo le enoletno vzgojiteljsko šolo brez kakršnihkoli poznejših izpitov).
ODGOVOR:
Določba statuta vzgojno varstvenega zavoda glede zahteve po pri-doAttr/i izobrazbe je pravilna, saj samo ponavlja določila zakona o pridobivanju z zakonom zahtevane izobrazbe v z zakonom določenem roku, tj. do 27. 12. 1972. Nezakonito pa bi b-^o določilo statuta, s katerim bi delovna.skupnost zavoda priznala kvalifikacijo — izobrazbo. Izobrazbo lahko pridobi delavec le na šolah (določene so z zakonom) in le te šole smejo izdajati splošno veljavna spričevala o stopnji izobrazbe. Delovna skupnost vzgojnega zavoda torej v nobenem primeru ne more z določili statuta priznavati šolske izobrazbe.
VPRAŠANJE:
V. P. navaja, da je bila v šolskem letu 1965/66 sprejeta v delovno razmerje za nedoločen čas, čeprav je končala le klasično gimnazijo. Po izidu zakona o osnovni šoli pa je dobila od šole odločbo, po kateri ji preneha delovno razmerje z 31. 8. 1970, ker nima ustrezne strokovne izobrazbe. Sprašuje se, če ima pravico do petletnega roka za pridobitev izobrazbe.
ODGOVOR:
Zakon o osnovni šoli je začel veljati 29. 3. 1965, torej pred tem, ko vas je šola sprejela v delovno razmerje za nedoločen čas. Ker niste izpolnjevali pogoja strokovne izobrazbe, bi vas morala šola sprejeti v delovno razmerje za določen čas (seveda, če ni bilo drugih kandidatov, ki bi izpolnjevali pogoj izobrazbe). Po določilih 97. člena zakona o osnovni šoli imajo pravico do petletnega roka, tj. do 27. 12. 1972 vsi tisti učitelji, ki so bili v delovnem razmerju za nedoločen čas ob uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 40/67), ki pa je začel veljati 27. 12. 1967. Ker ste torej tudi vi bili ob uveljavitvi zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o osnovni šoli. (Ur. 1. SRS, št. 40/67) v delovnem razmerju za nedoločen čas, imate pravico do petletnega roka. Zato ugovarjajte zoper odločbo o prenehanju dela oziroma se obrnite na odvetniško pisarno sindikatov v Ljubljani za pomoč pri vložitvi tožbe.
VPRAŠANJE:
I. K. sprašuje, ali ima učitelj,, ki je diplomiral na odelku pedagoške akademija za razredni pouk, pravico poučevati vse predmete v 5. razredu, razen tujega jezika, dalje ali je v 5. razredu osnovne šole še vedno razredni pouk, kjer temeljne predmete poučuje razrednik oziroma predmetni pouk.
Zanima še še, če lahko šola razpiše delovno mesto na predmetni stopnji in vzame učno obvezo učitelju v 5. razredu, ki je bil sprejet za nedoločen čas že pred 10. leti ter če mora tak učitelj z diplomo za poučevanje razrednega pouka pridobiti še diplomo za poučevanje na predmetni stopnji v 6. razredu?
ODGOVOR:
Po določilu 28. člena zakona o osnovni šoli mora biti organiziran pouk v šoli tako, da poučuje v prvih štirih- razredih praviloma vse
predmete en učitelj (razredni pouk), v višjih razredih pa poučujejo posamezne predmete oziroma skupine predmetov učitelji, usposobljeni za predmetni pouk; zaradi olajšanja prehoda na predmetni pouk poučujejo v petem razredu samo nekatere predmete oziroma skupine predmetov posebni učitelji.
IPo 61. členu citiranega zakona pa so lahko učitelji za razredni pouk tisti, ki So končali učiteljišče ali skupino za razredni pouk pedagoške akademije; za predmetni pouk pa tisti, ki so končali višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo itd.
Iz navedenih določil je torej raz-, vidno, da sme učitelj/ki je diplomiral na pedagoški akademiji skupino za razredni pouk, poučevati v prvih štirih razredih osnovne šole vse predmete, v vseh višjih razredih pa ne, ker smejo poučevati posamezne predmete oziroma skupine predmetov le učitelji, usposobljeni za predmetni pouk. Ce torej hočete poučevati na predmetni stopnji, morate uspešno končati višjo pedagoško šolo, pedagoško akade-mijo, skupino za predmetni pouk ipd. Sola lahko učitelja, ki je usposobljen za razredni pouk, predmetni na delo v prve štiri razrede in razpiše delovno mesto na predmetni •stopnji, lahko pa od delavca zahteva, da si v petletnem roku pridobi ustrezno stopnjo izobrazbe in dotlej poučuje na predmetni stopnji.
VPRAŠANJE
L. M. navaja, da živi mož na posestvu svoje matere, dva mladoletna otroka pa pri njej. Ker mož živi na posestvu, je mati brez otroškega dodatka, čeprav nima od posestva moževe matere nobenih dohodkov in sama vzdržuje oba otroka. Otroka sta sicer zavarovana po materi, mož pa ima kmečko zavarovanje, zato pa tudi večje dajatve ob uveljavljanju zadravstve-nega varstva. Zanima jo, če bi lahko uveljavila zdravstveno zavarovanje za moža kot zavarovanje družinskega člana iz naslova svojega zavarovanja?
ODGOVOR:
Po določilu 3. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Ur. 1. SFRJ, št. 2/68 — prečiščeno besedilo) se smatrajo za kmete tudi člani gospodinjstva kmetov, ki jih kmetje vzdržujejo. Zato tudi ima vaš mož kmečko zavarovanje po svoji materi, ker živi z njo v skupnem gospodinjstvu. Da bi lahko uveljavili svojo željo in dosegli zavarovanje po sebi tudi za moža, se obrnite na komunalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, podružnico v Kočevju, kjer boste dobili točna navodila in po-
jasnila, ali je takšno zavarovanje dopustno in kaj je treba priložiti k takemu zahtevku.
Janko Brunet dipl. pravnik
Maturanti
Vsi maturantje mariborskega učiteljišča iz leta 1949/50 se zberemo ob 20-letnici mature 6. junija IS1*3 ob 18. uri v železničarskem domu na ^Pohorju. Prijavo in prispevek N-din 100 pošljite do 10. maja na naslov Vlado Šuster, Maribor, Razvanjska 66, p. Hoče.
PROSVETNI DELAVEC
List Izdaja republiški odbor i Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS.
zhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana*
Poljanska 6-II, telefon 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 telefon 22-284.
Poštni predal: 355-VH.
Letna naročnina: 12 din za P0' sameznike, za šole In druge ustanove 30 din.
St. tek. računa: 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica.