CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE
KOMUNISTI NAJ BODO
V PRVIH VRSTAH
Na občinski volilni konferenci Zveze komunistov v Laškem, ki
je bila v ponedeljek in se je je udeležil tudi član CK ZKS Mati-
ja Maležič, s6 obravnavali napake, ki so jih delali v preteklosti
in sprejeli zaključke za izboljšanje svojega dela. Med najvažnej-
še sklepe spadajo:
#	Delo komunistov naj se odvije
med neposrednimi proizvajalci, kjer
se morajo boriti za krepitev sistema
samoupravljanja!
#	Pri naporih za povečanje pro-
duktivnosti je treba razviti več si-
stematičnosti!
#	Nujno je treba izboljšati sta-
jije strokovnih kadrov v občini!
#	V sodelovanju z oličinsko skup.
Ščino bo treba najti ustrezno rešitev
za za]X>slitev delavcev odmirajoče-
fia i-udnika in
#	posvečati več pozornosti kme-
tijski proizvodnji!
#	Urediiti je potiiebno krfLtSčne
razmere na področju zdravstva, šol-
stva in varstva otrok!
Osnovina inaloiga komimnistov n.i, da
■se iborlijo v iimaiiu Zveze ikomuini-
istiov, a'inpaik da se lx)rijo ikot diclav-
oi med delavKn ikot samoupravijalci
ni'ed isaiTiioiiipravljalci. Boriti se mo-
rajo ;za iiajnajpredilejvša stali^šča^ .pre-
vzema tii (ioližnos^i iti nalotffe tier iskr-
beti iza njihovo iZ/ViiSitev^ Tam kjer
ikoiuuinisiti .n.i;so dovolj aktivino sode-
lovali v (k^lu ongainov samoiiipravilja-
nja in niso zahtevali dostedineig-a iz.
,vajainja samoupravnih praviic de-
lavcev, so jcih <lo)godlki prehiteli, kot
je ibil ito primer v tovarni »Volma«.
Preeej so raizpravljalii tudi' o pro-
duktivnosti dela. Ugotovili so, da
jskuišajo nekateri kolek-tivd reševati
,to viprašainje le -z novimi inveisticija-
/niii, me ida ihi. 'prej izkoristile vs« no-
tranje rei25ervie; .predv sem ^rganiiza-
cijo proizvodnje in makisimalni iz-
koriste-k proiizvodnih sredisitev. Ta-
ko s:tan;je se odraža tudli v statutih,
kjer večina gosipodarsikih onganiza-
cij le ibežino (če isip^loh) obravnava to
vpraišanje.
V .zvezi s tf^m je tudi vprašiinje
strokovnih kadrov v občimi poraz-
no. To nam najibolj iluJstrira poda-
tek, da je v sedmih gospodarskih
onganizaicijah z 2.000 delavci, le 24
tehmiiikov im 4 inženirji. V vseh teh
pa iiiamajo nolbenega ipnaivniika, niti
ekonomista!
Obravnavaili ,so tudi kritiično sta-
in je v ruidlniiku Laško, ,ki imia -po zad-
tfijih raziskavah le fe za 7 let zalog.
.Rešitev ibi (bila, če ibi eno večjih
p(xljetij (liskra, Litostroj ...) zigradii-
lo v Lašlkeni tovarno, ki bi lahiko
Ziapoisliila delavce iz judnilka. To bi
^a ta potljetja me predstavijaio ve-
Jiike imvesticije, ker ima rudrtik več
kot millijarido lastnih sredstev.
Bestvo kmetijsike proiztadmje la-
ške občine je, da se je v ^ilav-
,nem ukvarjala s trgoviimo, saj je
(Ustvarila 80% bruto prometa s tr-
.gOvsikiimi posli.
Zdravstvo ih šolstvo je kot v dru-
giih miamj razvitiih ipodročjih tudi v
Laškem v zelo s abih razmerah.
Ravno tako' kritično stanje je tudi
jia i>odročj!U otroškega varstva, saj
je za 4'5tl predišolislkih otrok v otro-
škem virteu prostora le za 70 otriok,
,pa še ti ne mort^jo dobiti v vrtcu
kosiila, ker nimajo kuhinje.
L. St.
dobrodošli
mladi prijatelji
IZ TUZLE, VINKOVCEV IN
ZRENJANINA
Celje je že sinoči isprejclo »voje
mlade'igoste. uch^letže.iue <ies<'lih ju-
ibi.iejiiiiih iger Bralstva im enotno-
st i Zato najprej njiiin t()|i>el po-
,z:drav iin isikroiio dollmKlošiico, V.sean
miadiim š|>ortiiiikom liz Tiizle, Vin-
kovcev iiii Zreiiijaiiiiiia /.eliinio. da Ibi
se v >mestu dh Saviiiiji [io^-iitili kar
/iiajbcilje in <Hln<'.sIi iz ^iijega prijet-
iiie vitlise. Naj tihdi letoš.iije jubilej-
iiie š|M)rt.nie igne mUiidili ljudi štirih
iMH'ist '{U;kaž(>j<). da zna tudi mladi
(ri(«l ((»niti eiio največjih prkloihitev
.|j'iMUke nevoliicije — ihra.tstvo im
eiHilinost jiigoslovanskih -narodov.
Tri (lini, <hI (lane:s pa kIo 21. t. m.
(Se bodo v Celju oidvijale za'nimive
iborlM' na š|>()rtn(Mn iivoljii: ibogat isjx)-
red prireidifev pa lOibsega tudi zaibav.
ni del. akaidemijo ter razstavo iz-
delkov mlaidiiJi umetnikov. Predvi-
den |>a je tirclii izlet v Velenje.
V športiH"m delu telkiinovamja so
doslej iinie'lii največ uspeha mladin-
ci iz Zrenjaiiina. ki iso kar sedem-
krat osvojili prvo ineisto: po enkrat
i}>a ista lamaigali ekipi Tuzle in Celja.
Slavnostina otvoritev liiger je že
za nami. Kaikor ta svečamost, tako
ho 'tudi zaključek prijetnega sreča-
nja Tnlaidliiicev iin miladink štirih
bratskih mest na Trigu petega kon-
gresa. liiii sicer v nedeljo, 21. t. m.
ob. 20. 'UTii.
.'^l^rtni del juibiilejmih iiger >BTat-
stva iin enotnosti« obsega tekmova-
.nja v kolšarki, odilx)jki. rokometu,
■streljanju, plavanju in atletiki.
Pok ro v i:tel j s tvo nad le tioišn j iinui
igrami »Brtttstva in eiiotinosti« je
prev:zx>l preidsedinik Ce.ntralnega ko-
miteja Zveze mladine Jugoslavije,
Toim iisl a.v B aid:o v in a c.
S PLENUMA OKRAJNEGA SVETA SVOBOD V KONJICAH
Razširiti vrste Svobode
Prejšnji teiden so v Sloveniskih
Konjicah n a] plen umi u olkrajne,gasve-
ta SvksIIkkI iin pro!Sve'tnih dru.štev
raz)|)ravljali o delu ongaiiizaeij na
terenu im oibčinskih svetov. Zaini'mi-
vo je, da so dosegli luspehe pred-
vLsem tam. kjor so z idelaivoljnimi
'člaiu.i /in uistre/jiiimli uk.rep'1 znalli
pravilno mismerati kultiuriiio dejav-
nost. Aiualii.za dosedanjega dela ka-
že, da iImmIo v prihodinjem obdoibjai
moraila društva '|M>sve;titi viso skrib
vizigoji in iisiiosa/bljanjn kadrov. Po
nunenju pre<iiseidinika ok najinega od-
igra SZDL Jožeta Marolta il>o treba
vrata kuilturiifih driiištev odpreti na
sitež^aj vistMn delavoljniim tiin s|i>osob-
niim člaiiiom. Prav zato so sklenili,
da ilK>do za 'brtljiše ideilo lizvolilii kad-
rovsko komisijo pri okrajmem sve-
tu SvoIIkkI.
PRIHODNJO SOBOTO V CELJU
SREČANJE MLADINSKIH
AKTIVISTOV
Prihodnjo soboto — 27. junija — bo v Na-
rodnem domu v Celju prvo povojno srečanje
nekdanjih in sedanjih mladinskih družbeno
političnih delavcev. Na prireditev je organi-
zator — občinski odbor Združenja borcev v
sodelovanju z občinskim komitejem Zveze
mladine — povabil nekdanje člane pokrajin-
skih, občinskih, okrajnih, oblastnih komite-
jev našega območja, člane mladinskih komi-
tejev tz povojnih let ter brigadirje delovnih
akcij. Tako pričakujejo, da se bo sobotne
priredUve udeležilo veliko družbeno politič-
nih delavcev, ki bodo razgovora nedvomno
zelo veseli.
Na plenu,mu so (tudi preimenovali
dostMlanji isvet v ok.raj.no izvezo kul-
turnih organiizadij in' daili predlog
za praiimenovanje oibčiTvsIkih svetov.
L. V.
Predlanskim so se sestali v Tuzli
V	DANAŠNJI ŠTEVILKI:
#	Milena Vršnik-Stifter:
Ustavimo se tudi ob teh
problemih
0 Vse za človeka
#	Dvajset let v službi ljudstva
#	Iztrgajmo šosltvo iz začara-
nega kroga
9 Comet — proizvodnja odraz
organizacije dela
#	Trikrat obsojen na smrt
#	Prvi gostje v Veračah
#	Nov dom mladih rudarjev
#	Kje se končuje in kje za-
čenja šmarsko kmetijstvo
V	PRIHODNJI ŠTEVLIKI:
#	Omeh pri nas v gosteh
CELJE, 19. JUNIJA 1964
St. 24 CENA 20 Leto XVI
Glavni urednik RUDI LESNIK
Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC
List izhuja ob petkih. Izdaja in tiska
Cusopisno podjetje »Celj.ski t!sk<. Ured-
ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre-
■su 5, poštni predal 152. Telefon 24-23.
Tekoči račun:	1-1-656. Letna naroč-
nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din.
Inozemstvo 2400.
OD 18. DO 28. JUNIJA
Med 21. in 23. junijem deževje z
ohladitvijo, nato pretežne lejK) vre-
me. Okro^ 27. junija močnejše kra-
jevne nei^itte.
KREPITI SAMOUPRAVLJANJE
ŽE NA VOLILNIH KONFEREN-
CAH OSNOVNIH ORGANIZACIJ
ZVEZE KOMUNISTOV V ŠMARSKI
OBČINI SO V VEČINI PRIMEROV
ANALIZIRALI VZROKE NEKATE-
RIH SLAFOSTI V KOLEKTIVIH IN
OSNOVNIH ORGANIZACIJAH
TER UGOTOVILI, DA BI LE-TEM
MORALI ŽE PREJE POSVETITI
VEC POZORNOSTI. IZHODIŠČE IN
OSNOVA DANAŠNJE KONFEREN-
CE JE BILA OBRAVNAVA VLOGE
ZVEZE KOMUNISTOV KOT IDEJ-
NEGA CINITELJA V NAŠEM
DRUŽBENEM ŽIVLJENJU, KI TE-
MELJI NA NOVEM DRUŽBENEM
IN EKONOMSKEM POLOŽAJU
ČLOVEKA - PROIZVAJALCA,
NJEGOVI SAMOSTOJNOSTI IN
PRAVICI ODLOČANJA.
Referat sekretarja občinskega ko-
ntiiteja Zveze /komunistov MIRKA
ZAVRŠNIKA je nujnost takega ra-
zumevanja vloge Zveze komunistov
v našem družbenem mehanizmu
postavi! v ospredje. Poudaril je, da
gre tu v prvi vrsti za utrjevanje de-
lavskega in družbenega upravlja-
nja, za razširitev materialne baze
samouprave, v zvezi s tem pa je
tesno povezano vprašanje delitve
narodnega dohodka, uporabe inve-
sticijskih sredstev, usmerjanje ka-
drovske politike in razvijanja di'už-
benih služb.
V razpravi se je več diskutantov
dotaknilo tistih problemov, ki so v
tem širokem okviru prizadevanj in
nalog komunistov ,še posel>ej značil-
ne v njihovi občini in, ki terjajo za
pravilno ureditev njihovo kar naj-
širšo angažiranost. Pri tem je izsto-
palo predvsem vprašanje informira-
nosti, obveščanja ter poznavanja
problemov. Kot izhodišče za približ-
no poznavanje stanja jim je služila
pred nedavnim izvršena anketa, ki
je pokazala, da v večini delovnih
organizacij člani ne poznajo delo
upravnih organov.
Ena izmed dosedanjih pomanj-
kljivosti v samoupravljanju je bilo
preslabo obveščanje članov delov-
nih kolektivov. Delovni ljudje .se ne
zadovoljujejo, da jih nekdo le ob-
časno obvešča o tem ali onem, tem-
več hočejo biti o vsem na tekočem
ter pri vsem tudi soodločati. Ta po-
zitivna težnja je prišla do izraza v
delovnih kolektivih zlasti v pripra.
vah na volitve novih organov samo-
upravljanja.
Več komunistov je načelo vpraša-
nje čudnih odno.sov ter razmer v
rogaški steklarni »Boris Kidrič«,
kjer starejši delavci poskušajo uve-
ljavljati cehovske odnose do mla-
dih, kjer niso politične in družbene
organizacije našle skupnega jezika
s proizvajalci pri reorganizacijskem
urejevanju kadrovskih zasedb v
proizvodnji ter obveščanju.
Bogata razprava je osvetila neka-
tere pereče probleme v šmarski ob-
čini, vendar se je omejevala v veči-
ni primerov le na problematiko, ki
je bila nakazana v referatu in osta-
jala na nivoju ugotavljanja stanja
ter nepravilnosti. Ob tem je pro-
blem uresničevanja vmliJne vloge
ZK z obravnavanjem nekaterih ne-
pravilno pojmovanih teženj, brez
načina kako naj komunisti uresni-
čujejo vlogo v pogojih delavske in
družbene samouprave, brez š/irših
nakazovanj kmetijske problematike,
ki je na tem terenu jasna, ostal pre.
malo osvetljen.
Občinska konferenca je izvolila
delegata za 8. kongres ZKJ sekre-
tarja okrajnega komiteja inž. An-
dreja Marinca.
J. S.
V teh dneh so v vseh delovnih
kolektivih celjskega okraja izvolili
nove samoupravne organe. Vsepov-
s(m1 so ta pomemben akt izvedli ze-
lo slavnostno, kajti pred novimi
delavskimi sveti so velike odgovor-
nosti v času uvajanja nove gospo-
darske i>olitike, ki se odražajo v
prehodu od ekstenzivnega na in-
tenzivno gosj^larjenje. Prav to pa
zahteva skrajno smotrnost pri no-
vih investicijah ter privzgojo stroš-
kovnega posluha slednjemu pm-
izvajalcu. Posnetek prikazuje vo-
litve v tovarni emajlirane posode.
STO LET HUMANEGA
DELA
OB OBLETNICI GASILSKE
ORGANIZACIJE
Letos proslavljajo vse jugoslovan-
ske gasilske organizacije 100-letnico
ustanovitve prvega gasilskega dru-
štva pri nas. Točno pred sto leti je
bilo namreč v Varaždinu ustanov-
ljeno prvo gasilsko društvo, ljudi
pa je k temu vzpodbudil katastro-
falni požar, ki je uničil ves takratni
Varaždin. Takoj nato so začeli ga-
silska društva ustanavljati tudi dru-
g(>d po Hrvatifki, gasilci pa so se
začeli zbirati tudi po Sloveniji. Med
prvimi so bila ustanovljena društva
v celjski okolici, saj praznuje šent-
jursko društvo letos že 95. obletnico
svojega obstoja.
Vsako leto pripravijo naše gasil-
ske organizacije v juniju teden po-
žarne varnosti in letos bo imela ta
akcija še posebej slovesno obelež-
je. Kljub temu pa naj bi proslav-
ljanje imelo v glavnem delovni zna-
čaj in v celjskem okraju so se ga-
silci nanj temeljito pripravili. Tako
bodo v teh dneh pregledali in izpo-
P|olnili gasilsko opremo, ustanav-
ljali gasilske trojke, prirejali prak-
tične vaje in predavanja za člane in
ostale prebivalce ter še posebej za
šolsko mladino. Da bi zagotovili do-
volj vode za gašenje požarov, bodo
pregledali dosedanja zajetja, jih
očistili, predvsem pa predvideli
gradnjo novih. Glavna skrb gasilske
zveze in društev v tem tednu pa bo
vključevanje novih članov ter pre-
ventivna vzgoja prebivalstva. Pri-
pravili bodo tudi več prireditev. Ne-
kaj jih je že minilo — to je bilo
tekmovanje za naslov najboljšega
društva v Celju, medtem ko bo v
nedeljo v Šoštanju — tamkajšnje
društvo proslavlja 85. obletnico
ustanovitve — okrajno tekmovanje
industrijskih gasilskih društev za
naslov najboljšega v okraju.
Gasilci celjskega okraja se bodo
udeležili osrednje proslave, ki bo v
nedeljo, 21. junija v Varaždinu pod
pokroviteljstvom tovariša Tita. To
bo največja in hkrati tudi najlepša
manifestacija gasilcev iz vse Jugo-
slavije.	^
Morda bi gasilska društva zasluži-
la včasih več priznanja javnosti.
Njihovo delo je namreč nadvse po-
membno in humano. Gasilci pa so
tudi pomemben člen v verigi priza-
devanj za hitrejši razvoj našega go-
spodarstva.
A. M
Stran 2
CELJSKI TEDNIK
Št. 24 — 19. junija 1964
20 let v službi ljudstva
V počastitev 20-letnice ustanovitve Rdečega križa Slovenije in
dneva krvodajalcev je občinski odbor RK v Celju priredil v soboto
v Narodnem domu svečano proslavo, ki so se je udeležili številni
krvodajalci ter aktivni delavci in člani Rdečega križa. V pestrem
kulturnem programu so sodelovali pionirji druge osnovne šole, ki
so pod vodstvom Edija Goršiča zapeli tri pesmi, nadalje folklorna
skupina šole »Franja Vrunča«, harmonikarski zbor pod vodstvom
Oskarja Leskovška, Baletna skupina, ki jo vodi Sonja Gorjančeva,
in reoitatorji. Ob tej priložnosti se je prvikrat predstavil celjski
javnosti ženski pevski zbor tovarne Toper, k! ima v Juliju Goriču
solidnega dirigenta.
Na svečani proslavi je o Rdečem
križu govorila predsednica občin-
skega odbora Cilka Hojnikova^ o
dnevu krvodajalcev pa bivši dolgo-
letni predsednik Ciril Golouh.
Organizacija Rdečega križa, ki je
bila ustanovljena na pobudo pred-
sedstva Slovenskega narodnoosvo-
bodilnega sveta, Glavnega štaba na-
rodnoosvobodilne vojske in parti-
zanskih odredov Slovenije 18. ju-
nija 1945 v Gradcu v Beli Krajini,
je tako v času vojne kakor do da-
našnjih dni opravila neprecenljivo
delo s tem, da je materialno poma-
gala ljudem, hkrati pa jih tudi
zdravstveno prosvetljevala.
Pomoč v hrani, oblačilih, zdravi-
lih itd. je bila zlasti težišče delova-
nja RK v povojnih letih. Istočasno
je organizacija pomagala ustanav-
ljati kuhinje, namenjene interniran-
cem in borcem, za zdravstveno pro-
sveto prebivalstva pa je prirejala
tečaje prve pomoči, ki jih prireja tu-
di še danes. Njena dejavnost se je
razširila v skrb za reševanje soci-
alnih problemov: boj proti alkoho-
lizmu, nalezljivim boleznim itd.
Brezštevilne so bile akcije organi-
zacije Rdečega križa, ki so izpričale
najvišjo humanistično zavest, zato
je njena dejavnost prerasla v sploš-
no družbeno koristno delo.
Poleg pomoči, ki jo je organiza-
cija nudila šolskim kuhinjam (več
kot 40 milijonov dinarjev samo v
enem šolskem letu), je organizirala
higenske kotičke, zdravstvena pre-
davanja, tečaje in razstave, zbira-
nje zdravilnih zelišč idr., hkrati pa
je vključevala v svoje vrste vedno
nove člane. V občini je 10.000 učen-
cev in dijakov članov RK, skupaj
z njimi pa zajema članstvo skoraj
50 odstotkov občanov.
Leta 1953 je organizacija Rdečega
križa pristopila k zbiranju prosto-
voljnih krvodajalcev, s čimer je kr-
vodajalsko službo postavila na nove
temelje in ji zagotovila vsestranski
razmah. Z neumornim in nesebič-
nim delom je požrtvovalnim delav-
cem RK v terenskih organizacijah
uspelo aktivirati širok krog držav-
ljanov in v njih vzbuditi zavest, da
je darovanje krvi moralna dolžnost
slehernega zdravega človeka, saj kri
rešuje življenja. Tako je lahko kr-
vodajalska služba v devetnajstih le-
tih obstoja le ob razumevanju dr-
žavljanov dosegla uspehe, ki jo u-
vrščajo med najbolj razvite službe
v Evropi.
Široka dejavnost in vse večje na-
loge Rdečega križa na današnji stop-
nji razvoja so postavile to humano
organizacijo na vidno mesto tudi
y mednarodnem merilu — njen de-
lovni program je prerasel program
mednarodnega Rdečega križa. Za-
sluga za to gre v prvi vrsti priza-
devnim aktivistom, v celjski občini
pa konkretno tudi družbenopolitič-
nim organizacijam, ki so njegovo
delovanje tako ali drugače podprle.
Na svečani proslavi te pomembne
obletnice so najzaslužnejšim krvo-
dajalcem podelili 120 srebrnih in
40 zlatih značk ter 18 diplom, za
udeležence pa je občinski odbor RK
priredil zakusko.
BLI2A SE
RUDARSKI PRAZNIK
v Velenju se že pripravljajo za 3.
julij. Z leta v leto svečaneje praznu-
jejo praznik rudarjev in sleherno
leto ob tem dnevu slavijo pomemb-
ne gospodarske zmage. Rudarski
šolski center bo pripravil tradicio-
nalni skok čez kožo in sprejem mla-
dih rudarjev - absolventov tretjega
letnika industrijsko rudarske šole
— med rudarje. Ta sprejem je zla-
sti pomemben sedaj, ko je nastala
prava kriza pomanjkanja rudarjev.
Na dan rudarjev pa bodo v Ve-
lenju predali namenu novo, sodobno
tovarno gospodinjske opreme »Go-
renje«, ki z naglo rastočo proizvod-
njo urspešno rešuje vprašanje za-
poslovanja žena v šaleški dolini.
Za svečano otvoritev že sedaj pri-
pravljajo bogat kulturni program.
Sprejet program
konjiškega sindikalnega
sveta
Člani predsedstva občinskega sin-
dikalnega sveta v Slovenskih Konji-
cah so pred kratkim obravnavali in
sprejeli delovni program za drugo
polovico letošnjega leta^ V njem
so posvetili posebno pozornost pro-
učevanju sistemov nagrajevanja in
delitve dohodka, glede investicij pa
so menili, da bo treba ugotoviti,
katere so v občini res nujne, koliko
pa je takih, ki bi jih lahko za ne-
kaj časa odložili. V program so po-
sebej poudarili tudi pomen izobra-
ževanja in usposabljanja delavcev.
Da bi o tem lahko konkretneje raz-
pravljali, bo sindikalni svet kmalu
sklical posvetovanje o družbeno
ekonomskem in strokovnem izobra-
ževanju.
Dober uspeh konjiške
politične šole
Ob zaključku politične šole pri
delavski univerzi v Slovenskih Ko-
njicah so slušatelji izpolnjevali te-
ste, ki so vključevali vprašanja iti
odgovore iz snovi, ki so jo v šoli
obravnavali. Čeprav je bilo na test-
nih listih vpisanih okoH 30 različnih
vprašanj, je večina slušateljev od-
dala nad 80 odstotkov pravilnih re-
šitev. Člani izpitnih komisij pa so
bili zadovoljni tudi s pismenimi na-
logami slušateljev in njihovimi ust-
nimi zagovori. Zato vodstvo politič-
ne šole meni, da bi bilo p^rav, če bi
tisti, ki imajo pogoje, jeseni nada-
ljevali izpopolnjevanje na drugi
stopnji politične šole.
V. L.
UREDITI JE TREBA SISTEM
neposredne demokracije
Brežice, petek. Na da.našnji cb-
čliinislkii konferenci ZK v Brežicah so
koimiiinisti razpravljali o perečih
.gospodarskih in poiliitionih proble-
mih v komuni, med kateirLmii so po-
Tidairili vipraša-nje demokratičnih
odnosov, vprašanje ,kadrov ter kme.
tijisltva.
Sistem neposreidne demokracije se
pe v!se premalo uveljavlja, kar je
delno krivda pasivnega zadržanja
komuniistov v g-osipodairsikiih ongani-
;^a;ci jah. delno pa še zaistarelih biro-
kiraiskih odnoisov. Na konferenci so
poiidariili problem ii resnice vam j a vo-
dilne vloge ZK in obravmiavala nelka-
tera nepravilna poj.movanja i.n
ipraktične poistopike 'komuinistov, ka-
ko naj komunisti uresinicujejo svojo
vlogo v pogojih deilavislkie in druž-
bene samouprave im krepitve soci-
a'li,stično demokraciije.
V nekaterih delovnih kolektivih
naleti iipravičena tritifea iposaninz-
n,ih delavcev in uislužlbencev na od-
por pri vodilnih Ijuideih. Taiko se
mnogokrat dogaja, da vodstva posa-
meznih delovnih organizacij le •oll>-
veščajo kolrtktiv in orgame saimo-
upravljania o isvojih sklepih.
Na konfeironci so detijlno raz-
pravljali o kadrovski ipr iSlematiki
ter kiPietijistvu. Navajali so primere
iz delovnih organizacij, kjer zaise-
dajo delovna mesta IjiKjje /. neu-
strezno sirotkovno iizobraizlbo. T > sta-
nje sc vsako leto izilx>ljšuje, vcnidar
je na v Zli ic 'temu še pereče, saj je od-
stotek z neuistreziiio strokovno lizoli-
ra/jlM) še v«'j.i |>(>lov,icie. Med raz-
pravo 90 'poudarili i, da se mora vsled
majhn0g:a odstotka obdelovallnih po-
v.ršiin družibeiieiga sektorja in'tenziv-
neje razivijati kooperacijska proiz-
vodnja z individnalmimi kmečkimi
proizvajalci.
Za deleg^ata na 8. konigresu ZKJ so
ji/A^olili 'seikretarja dbčinislkeiga komi-
teja ZKS Sevnica tovariša Jožeta Bo-
goviča.
J. -er
CELJSKA VOLIVNA KONFERENCA
Vse za človeka
v sredo je bila v velikli dvorani
Narodneig'a doma v Celju volilna
kanferenica komunistov oeljsike ko-
mu'ne. Med ištevi'lin'iimi gositi, ,ki »o se
udeležiili tegia ipoirietmibnetga iziboro-
vanja, so bilii tudi član izvrštnoga
komiteja CK ZKJ tovariš Frainc Le.
tslkošek-4Lu(ka, selkreitap občiinisikga !ko-
m.iteja Zveze komumisitov iiz Doiboja
liin ipredisednfi/k oiboiinskelga odllx):ra
Socialiističine zve^e tudi iz tega kra-
ja.
Živiihna razjprava «e je razvila ,na
podlagi iporočila, ki iso ifia delegat i
dolbili že pred konferenco ter na
podlagi referata sekretarja celjske-
ga oibčinlslkega koimiteja itovairiša
Staneta Divjaika. Le-ta je Lriitiično
oceniil marsfflcatere proiblerne v go-
sipoda risltvu in delavskem samou-
praVljainjiu, delegaitje pa so v raz-
pravi rniarsikatero inaičelno .m'itscl še
konikretizirali: Veič o celjski kon-
ferenci ZK bomo poročali i še v na-
sledlajih številikah :našoga lista. V
oll>do(l>ju izadnjih nekaj dni je Ibitlo v
celjisikom okraj'u naimreč več koufe-
reuc, na katerih je l)lilo iz^rečenih
toliko konistniih niLsIi in naipotkov
za deilo kiomai/nifeitov v priliodnjem
oibdoibju, <la je nemogoče :ix>ročati o
Vseh že v tej števillki.
Za delegate 'na osmi konigres ZKJ
iso izvolili: Vilmo Stucin. Bmo Kru-
har. Zorana Žagarja i.n F. Ocvirka.
MLADI O STATUTU MOZIRSKE OBČINE
v nedeljo je občinski komite Zve-
ze mladine Mozirje ob sodelovanju
s celjskim radijem pripravil javno
radijsko oddajo »mladi o statutu
občine Mozirje.« Na oddaji se je po-
merilo pet ekip, ki so pokazale iz-
redno solidno znanje. To je nedvom-
no dober dokaz za to, da mozirska
mladina dobro pozna statut svoje
komune. Prvo mesto so v tekmova-
nju dosegli mladinci iz Okonine,
drugo ekipa iz Solčave, tretje pa
mladinci in mladinke iz Luč. Te tri
ekipe so dobile tudi praktične na-
grade, vsi nastopajoči pa spomin-
ska darila.
POGLED PO SVETU
MARJAN
RAVNIKAR
Ves svetovni tisk piše in ugiba o
obisku Tita na Finskem in njegovem
sestanku s Hruščovom v Leningradu.
Agencije sicer javljajo o razgovorih
v Finski, o prisrčnosti, ki je trajala
ves čas obiska, o enakih pogledih
na svetovno politiko obeh voditeljev,
toda veliko več je govora o sestanku
Tito—Hruščev. V zvezi s tem sestan-
kom dobi človek vtis, kot da~.so bile
vse svetovne agencije smrtno užalje-
ne, ker niso bile pravočasno obvešče-
ne. Opaziti je ne samo presenečenje,
pač pa tudi politiko, ki jo zastopa
posamezna dežela ali grupa, ki fi-
nansira časopis. Tako francoski no-
vinarji pišejo o Titovi iniciativi za
sestanek in to zaradi večje ekonom-
ske povezave, ki da je potrebna Ju-
goslaviji. Ameriški časopisi -»odkri-
vajo <tajno sestanka na ta način,
da pišejo o vlogi Tita pri sporu Ki-
tajska — SSSR v smislu pomirje-
valne akcije. Po njihovem mišljenju
je Tito svetoval Hruščevu. da naj
ne gre v skrajnost. Podobno pišejo
tudi švedski časopisi. Najbolj kon-
fuzni pa so gr.ški novinarji. Zahodno
nemško časopisje seveda prikazuje
sestanek in predsednika Tita kot
najhujšega sovražnika Mao TseTiin-
ga. Tudi kitajski tisk se je razpisal.
Zanj je bil to dogovor nosilcev re-
vizionizma o nadaljenjtm Razbija-
nju svetovnega komunizma. Kratko
malo ^što se babi htilo, to se babi
snilo^. So pa tudi časopisi, ki so pi-
sali o resnični vlogi Jugoslavije v
boju za mir. Tisto pa, česar niso na-
pisali, ampak nehote povedali, je
to, da je bila Titova pot in njegov
sestanek s Hruščovom zanje velikega
pomena. Istočasno je bilo precej po-
tovanj drugih državnikov, veliko se
je razpravljalo o mednarodnih kon-
ferencah, važnih dogodkov je bilo
več kot dovolj, pa kljub temu prav
to potovanje tako zelo okupiralo
.svetovni tisk. Nam je to všeč in radi
bi, da v prihodnje brez sramu in
bolj objektivno pišejo o naših potih.
Vse kar dela Jugoslavija v svoji no-
tranji in zunanji politiki je le v ko-
rist svetovnega miru in Tiaših naro-
dov.
Ko sem omenjal druge važne, do-
godke ne moreni, da ne bi spomnil
našega bralca na grobo odbijanje
Washingtona, ki ga kaže pri odnosu
s Kubo. Dobro voljo Castra, ponu-
janje roke in iskanje kontakta z
ZDA je ostalo brez uspeha. Nasprot-
no! Službeni > IVashington verjetno
pod vplivom volivne psihoze, ki je
ustavarja Goldmater; odločno odbi-
ja vsak sporazum s Kubo. Isti. sena-
tor je omenjal v svojih govorih, da
ne bo trpel kubanski režim, ce bo
izvoljen, in da bo z njim zelo na
kratko obračunal. Prav tako se nor-,
čuje iz koeksistence in trdi, da se
mora hladna vojna ne samo še na-
prej krepiti, pač pa tudi dobiti. Za
Južni Vietnam, kjer je, kakor vse
'kaže, pred vrati ponovni vej-ski m
politični kaos, smatra,	ame-
riška interesna sfera, od koder bo
z malimi atomskimi bombami zaz-
gano vse. kar ovira uničenje severno-
vietnamske vojske. Zares lepe per-
spektive, ki jih ponuja eden od mož-
nih bodočih predsednikov ZDA. Se-
danji ameirški predsednik trdi, da
želi prav njega za nasprotnika. Mi-
sli namreč, da je povprečni ameri-
kanec že toliko politično zrel, da
tako nemogoče ideje, kakor jih ima
senator Goldmater, ne morejo prido-
biti večine. Upajmo, da je tako, kaj-
ti kaj vse lahko stori bolan in vase
zaljubljen človek, preveč dobro ve-
mo.
Na Cipru slej ko prej ostanejo še
nadaljnje tri mesece sile OZN. Ne-
določen rok ni bilo mogoče sprejeti
zaradi pomanjkanja finančnih sred-
stev, katerih je že sedaj zelo malo.
Verjetno se bo rok moral še podalj-
šati, toda upanje je, da bodo sile
OZN vplivale pozitivno na rešitev
ciprskega problema.
Zastopniki držav, ki so prisostvo-
vali svetovni konferenci o trgovini
in ravoju, so začeli podpisovati
skupne resolucije. Prva etapa in mo-
goče najbolj važna, je za nami. Spre-
jeta je tudi resolucija 47 afroazij-
skih držav kot sestavni del ostalih
načrtov. Premaknilo se je. Razlika
sever-jug, ki je latentna nevarnost
za ves svet, se bo kakor vse izgleda
le zmanjšala.
MILENA
VRŠNIK-STIFTAR:
Ustavimo se tudi ob teh problemih
Raizuimljiivo je, da človak majibolj
pozna in živo občuti probleme,
uisipehe in neusipehe na tiistem pod-
ročju, ikjer inaposiredno dela. Da ima
igOispodairstvo ipritmait v sleherni de-
želi — pa na^j ibo ta kjeirkoli — je
ipovspim jasino, isaj ipo osinovmih za-
kioniih elkslistonce človeka driugače
tudi ibiti me ,more. Pri mas simo v
visem ipovojmipim razdobju dobtršetn
del enengije in razjpoložljiveiga zna-
nja iprojieciralii v razvoj materialne
osnove iii isimo kljufb mnogim mepo-
treibnjim i,n kritike vredinim napa-
kam v gosipodainstvu le vellilko ustva-
rili teir v rnnogočom pred rugaičil i
načiim življenja i^n mišljenija iposa-
meziniika i,n celote, v^ivljemje v svetu
se ipn^imika s tako dinamiko, da je
najK^rno dohitevati. iK>seibno, če je
nujno dofiK)lniti toliko zamujene,ga
v preteklosti. Ob vsej tej težnji pa
smo ipreveč raz^rgaili vsak'se!bi
sff>odars.ko in ne>gosjpodaTisko ,ix>droč-
je. mamesto da bi oI)oje hkrati rt>še-
valii kot neizibežno celoto. Prav /.ato
so damcs pred nami množice pro-
blemov, k.i terjajo cinengijo, da jih
rešimo, pa brez sleherne imiproviza-
cfije! Kakšna bo generacija, ki nam
l>o naisllcdila je zadeva nas vseh in
se ta skrb me imore zreduciirati le na
šolnike in na ndkaj Ijiudi v občini
ali okraju. Ne gre le za materialno,
v enaiki meri tudi za mioralno
pomoč. Predsedniikii občin se morejo
z nekaterionli ko<letk'tiri res.aiičuo po-
hvoiliti, ker jiim v nouigocluii rprora-
ču;n'siki situaciji pomalgajo rešiti pre-
neikaitero nallogo. Ce vzamem samo
frajgmeiat iz obsiežnega kompleksa
vprašam j i,n to letošnjo alkcijo iz a
zigraditev šol IL stoipnje v celj^em
okraju, moram uigotiovirti, da so sko-
raj Visa (podjetja v oibčimah Brežice
in Žalcu ter večja podjetja v Sllo-
veiniskih Konj'icah itn Moz.irj'U odgo-
vorno ipodiprila gradnjo ozimoma ra.z-
širitev ,teh išol, da ipa so podjetja v
oistalih oilKiinah do teiga precej
»hladna;. V ofl>č,ilnii Celje, kjer jo
skoncenitirirano mnogo vsastralnske
proizvodnje, se nakaiteri kolektivi
siploh ne iiistav^ljajo ob teh proble-
m.ih. kot da tam zaposleinii niimajo
otrok, ki ibi jiih želeli šolati, čeiratv-
no ima taikšna deloma organizaci-
ja za^po^lenih več sto alii celo tiisoč
im več ljudi. Letos ,simo prišli v sta-
nje, ko ni moigoče t sirednjiih šolah
ce1js.kega okraja moibenega kabineta
več ,s|)remeniti v lUčillmice; oitrok, ki
so 'zaiključiili obvezino .šolo pa je pre-
cej več kot lainii. Ali ne bii raogla
vz^pledu Brežic, kjer lsc je sleherno
podjetje <10 najmanjlšega odizvalo
nasii aikciji, slediti tudi mmotga celj-
ska i}>odjetja, p<>setl>no «e velika, kot
so Železarna Store, >l'n(grad s Elek-
tro Celje, >Merx , Zlatarna ali v
Krškem Tovarna celuloze. Steklar-
na v Rogaški Slatiini itd. Zal ni pro-
stora ZA kompletno li.sltio! V Mariibo-
ni !SO Tsa velilka in večja podjetja
ter vrsta ina-ujiših razumela dolž-
nost, prav tako v okraju Koper, raz-
mere ,za Ljiuibljaiuo mi -niso zmaine.
Kako da ravno Celje tega ne zmore,
^čeravmo ipodatki na Republiški go-
s;podairsiki zibomiicii govorijo, da je
celjisiki okraj do <ianes najmamj Vlo-
žil v strokovno izobraževanje. Tudi
druigod imajo .štipenidiiste, potreibe
po izobraževanju in mekatera pod-
jetja ituidi obveze do sofiinamisliramja
kakišne isipectiailne šole. Akcija je bi-
la kvailitetTio pripravljena. Okrajni
ikomite. 0(kra\Tmii odibor S7DT. im
Okrajmi srtinidliikallm i isivet ier maša
s;ku|pščiina so o tem jasno postavili
vprašanje. Ali naj za nčenje spo-
solbne otrdke, ki bi se radii šolali na
H. stopn jii. pa jiih šole zaradii pomain,j-
kanja prostora odklanjajo, pošlje-
mo na vrata teih podjetlij z vjpraša-
njem, če so ikot ibodooi sitrokovmjaki
resiniono nezažljenl ali morda celo
m^epotrebnli? Positavimo jaivno vpra-
šanje: ali naj začetek gradenj na
išolah II. stioipnje. ker akcija ne uspie-
va, uistaviiino? im kdo naj nosi pri
nas odgovornost iza vse posledice?!
Pa saj ne gre v šolah in kultur-
nih uistanovah samo za denar, gre
zja dostii več. Gre tudi z-.a tiisto po-
trebno pravilno vrednotenje ljudi,.
,ki to(l delajo, za vprašamje tilsteiga
splošnega .pomainjkainja časa ustav-
ljati se ob problemih teh področiij,
za tisto zdoligočuiseno razpoloženje
nekaterih ljudi kadar na sejah,
konferenicah alii ,plenumi.h Pjpreigovo^
jijo o perečih vipraišanjah Solailki,
ikujliturni, socialni pa tudi zidravstve-
ni delavci. Gre za odnos!
Celjs^ki okraj ima svojo štiu)dijisko
knjiižniico v Celju, ki je bila uista-
novljena pred enajstimi leti. Kolek-
tiv te uistanove jo je z veliko za-
vzetostjo 'razvijal vse do danes, ko
je v položaju, da me imore v teh
razimerah im pogojih več dalje. Ali
nii čudno, da določen del ljudi raz-
mišlja o potrebnositi ali nepoitrelbno-
stli te institucije — in to v času, ko
imaimo takišno potrebo ipo izobraže-
vanju kadrov, toliko dijakov v šo-
lah in okoli 800 odraslllih, zaposleinih
ljudi, kii so se ob prvem ipoziivu Cen-
tra za visokošo<lsiko iizdbra že vanje
(priiglasiili, da .bi izredno študirallli na
višjih in viisolkiih šolah. Upaimo, da
bomo knjižnico letos le zgradili do
strehe! ,
Dainaišrtja razjvojna stopnja je za-
htevna. Poleg uspehov mam je na-
dela vrsto malog. Razmišljati mora-
mo mmogo več o pogojih življenja
našli h ljudi in to z večjo skrbjo in
topli no. Ustavimo ,se ob mladlirji, ki
doraišča: o čem razmišlja, kafko živi,
kdo so njeni vzorniki, kako se in-
fiiltrira v njo današnja ciivilizaciija
im kol'i(kšna je razsežnost njemih
kullturnili vreidinot. Vprašajmo se,
koliikšen je naš delež kot ,posamez-
nifea pri tem. Ce ll>orao tod opravili
svojo ddlžnost, bomo opravili veli-
ko!
st. 24 — 19. junija 1964
CELJSKI TEDNIK
Stran 3
Do zime no^i obrati
v Storah
Storska železanna je letos v dru-
gem letu investicijske izgradnje in
irdkoastrulkcije. Trenutno dokonču-
jejo glavne načrte za iposamezne
objekte ter zaključujejo pogodbe
2a domače in uvožene »troje. Opre-
mo ibodo pričeli dobavljati prihod-
nje leto. I^ežišče je torej na gradbe-
nih delih. Montažo livarne za speci-
alne irtine ibodo pričeli ljulija,
montažo vailjarne ipa v avgustu. iC^er
so vse haile iz jeklenih konstrukcij,
ne bodo zašli v .čais-ovno stisiko. Ta-
lko Ibodo novi dbrati livarne za spe-
cijaline litine, 'valjarne in obdelo-
va'linice valjev do aime pod istreho
in ipriipravljeni za siprejem in mon-
tažo oipreime.
J. M.
ZADNJE VESTI
Velenje. V sredo im v četrtek je
v sejni dvorani občinske S'ku'pščline
v Velenju zasedal avozni odl>or si.n-
dilkatov imdiistirije. Poisvetovauje so
namenili i viprašainju nagrajevanja
strokovnih kaidrov v imdiustriji. V
zaidinjem čais'u je biilo vse bolj očit-
no, (la strdkovmi (kadri v poidjetjih
v večini ipriauerov niso bili z visimo
osebnih dohodkov dovolj stiiinuli-
rami!. To, se je odrazilo predvsem
pri racionalizacijah. Prav s korek-
cijo goirnjo meje. iki maj nimva ome-
jitev. v k'dlilkor .nam stroikovn jak v
ipodjetju prištedi miilijone in mili-
jone, bodo strokovni kadri lahiko v
polni meri zaživeli ma delovnem me.-
stu ter s stalnim ;pogflabljanjem or-
ganizacije dela. uvajam jem novostii
ter dioibrim istrošikovnimi 'posluhom
ipositali v maišem igo'^podarjenju tis'ti
6len, ki je doslej bil .marsikje pasi-
ven.
ZABELEŽENO
' AGROSERVIS ŠEMPETER: v novozgrajeni
hali bodo že v junijskih dneh doltončali prvi
domači stroj za obiranje hmelja. Zaenkrat
hala še ni popolnoma dograjena, vendar pa
v njej že vršijo montažo. Podjetje bo pokrilo
domače potrebe po obiralnih strojih za hmelj.
ŽELEZARNA ŠTORE: v prvih petih me-
secih je železarna izvozila za 74 milijonov
deviznih dinariev. V glavnem izvažajo valja-
ne izdelke. Glavna potrošnika vzmetnega
štorskega jekla sta Demokratična republika
Nemčija iii Indija. V analizi tržišča, ki so
ga posredovali samoupravnim organom v pod-
jetju, je bistvena ugotovitev, da bo možno
izvoz povečati z rekonstrukcijo, ki je v teku.
KOSTROJ KONJICE: letos se bo kolektiv
preselil v nove, moderne prostore In prav
tako se boHo letos približali milijardi bruto
produkta. Zrasli so iz remontne delavnice,
danes pa zaposlujejo že okrog 200 delavcev.
Je edino podjetje, ki prolz\'aja usnjarske
stroje pri nas. Skoraj vsi proizvodi gredo v
Izvoz. Na domači trg dado ie dobrih 10 od-
stotkov. Kostroj je podjetje, ki dobavlja
kompletne tovarne usnja Alžiru, Sudanu In
lemcnu.	-že
PROIZVODNJA
ODRAZ ORGAMIZACIJE DELA
V zreškem COMET-u, tovarni umetnih brusov in magnezitnili
izdelkov imajo že od prvega oktobra lani 42-umi delavnik, oziro-
ma prosto soboto. Letos so pričeli s proizvodnjo noviii proizvodov,
ki smo jih do nedavnega uvažali. Sočasno pa so začeli z eksploa-
tacijo belega marmorja izrednih kvalitet.
Z novo proizvodno halo, ki je bila
letos dograjena, so dokončno prešli
z zastarelega, obrtniškega načina
proizvodnje na serijsko. Pri tem so
spremenili in izpolnili tehnološki
proces vezave brusnih sigmentov
ter uvedli magnežitno vezavo, ki je
kvalitetnejša od keramične. Z izpo-
polnitvijo tehnološkega procesa ter
boljšo organizacijo dela so uspeli
pred nedavnim preiti s skupinskih
norm na individualne. S tem so ra-
cionalno izkoristili notranje rezerve
ter dosegli večjo produktivnost.
S sredstvi iz lastnih skladov bodo
v letošnjem letu investirali nabavo
strojne opreme, s katero bodo od-
pravili dosedanji, klasičen način
proizvodnje. Ročno phanje in sti-
skanje bri^nih teles bodo odpravili
z vibratorji ter stiskalnicami. S tem
bodo proizvodnjo močno povečali
V novi, lastni mehanični delavnici,
ki so jo pred kratkim dogradili, bo-
do izdelovali modele ter tako po-
večali asortiman proizvodov. To so
predvsem proizvodi: brusna telesa
za potrebe papirne in celulozne in-
dustrije ter fini brusni sigmenti v
šelak vezavi za potrebe tobačne in-
dustrije in zobozdravništva
Letos so začeli s proizvodnjo v
novem obržitu, obratu nekovin. To
je obrat za proizvodnjo in eksploa-
tacijo belega marmorja ter dolo-
mitne moke, katerih bogata naha-
jališča segajo od Vitanja do Oplot-
nice. Nahajališče je bogato pred-
vsem belega marmorja izrednih kva-
litet. V teku so dela pri odkrivanju
rudnih teles ter grobe eksploatacije.
V letošnjem letu bodo marmor le
grobo izoblikovali — kvadrirali za-
radi pomanjkanja strojne opreme.
Za nadaljnjo obdelavo imajo že
sklenjene pogodbe z ljubljanskim
podjetjem »MINERAL«. Druga de-
javnost obrata nekovin je proizvod-
nja steklarske moke iz dolomita. Le-
te bodo že letos proizvedli okrog
2500 ton.
Reorganizacija dela ter tehnolo-
škega procesa proizvodnje zahteva
kvalificirano delovno silo. Žal je pri-
manjkuje. Zato so letos začeli z last-
nimi seminarji za izobraževanje. V
zimskem času bodo za izobraževa-
nje izkoristili tudi proste sobote.
Podjetje je omogočilo petim štu-
dentom postdiplomski ter izredni
študij. Za izobraževanje kolektiva
bo letos vloženih poldrug milijon
dinarjev.
J. Sever
Direktor »Juteksa« pri otvoritvenem
govoru. — Novi proizvodni prostori.
25. let razvoja
JUTEKSA
V soboto je imel kolektiv podjetja
»Juteks« iz Žalca slavnostni dan.
Praznovali so 25. obletnico podjetja
in ob tej priliki so otvorili nov ob-
rat pripravljainice. Razen tega pa
so bile v dopoldanskem času tudi
volitve v nov delavski svet podjetja.
Podjetje je v povojnem obdobju
doživelo velikanski razvoj. To nam
najbolje pokažejo številke. Leta
1945 je doseglo podjetje bruto pro-
dukt' 44 milijonov dinarjev, leta
1950. že 100 milijonov, letošnji plan
pa predvideva 1,5 miljarde dinarjev
bruto produkta. Tudi površina pro-
izvodnih prostorov se je v zadnjem
času znatno povečala; od 2000 m- v
letu 1945 na današnjih 8.800 m^
Vzporedno se je večalo tudi število
zaposlenih delavcev: od 17 v letu
1945 na 370 v letošnjem letu.
Podjetje se je po letu 1962 uvelja-
vilo na tujem tržišču. Letošnji plan
predvideva za okrog 230 tisoč dolar-
jev izvoza, kar je lep uspeh ob hudi
konkurenci na tujem tržišču.
Slavnostnega zbora delovnega ko-
lektiva so se udeležili predstavniki
občinske skupščine in družbeno po-
litičnih organizacij v Žalcu. Pred-
sednik starega delavskega sveta je
podal poročilo o delu organov
upravljanja ter nakazal nekatere
probleme, s katerimi se bo moral
spoprijeti nov delavski svet.
Nato so odšli gostje in člani ko-
lektiva k novemu obratu, kjer je
imel direktor krajši nagovor o raz-
voju podjetja. Po ogledu obrata so
imeli člani kolektiva zakub.ko in po
njej plesno zabavo.	-jz.
ni MANA REŠITEV
V rudniku Zabukovci so pred dnevi morali omejiti.pro-
izvodnjo premoga. Da so zaprli del revirja, tiči vzrok v ne-
normalnem odlivu delovne sile, ki je našla ugodnejše pogoje
v velenjskem ludniku. Vsekakor je, pomanjkanje rudarjev
boleče za vse rudniške kolektive in tako smo se neizbežno
srečali z delovanjem zakona ekonomike, po katererri je ob-
stoj nerentabilnih podjetij nevzdržen.
O vprašanju smiselnosti izkoriščanja premoga v Zabu-
kovci so pred leti že mnogo govorili — sedaj pa je razvoj
sam privedel do tega stanja.
Zdravi in močni so odšli v Velenje, za ostale pa je bilo
treba nekaj ukreniti. In tako so se sestali predstavniki pod-
jetja s predstavniki okrajnega zavoda za socialno zavaro
vanje ter predstavniki sindikata in Socialistične zveze v
Žalcu. Žensko delovno silo so preusmerili v keramično in-
dustrijo v Liboje ter druge bližnje delovne organizacije,
moškim pa bodo dali možnost prekvalifikacije za njim
ustrezne poklice.
Napredek v obrti in turizmu
šmarsika sknpš.čina je tokrat, k«
čla/nii prejeli i/.čnpivo gradivo, ne-
koliko z zaikasnitvijo olbravnavala
realizacijo družibriieiga plana v letu
in iizvajaiije v prvem čtetrtletjii
letois. Š'ko<la, Kla evidcinca ii.i ilM>lj te.
koča. saj Imio izida j inoraili že osb-
ravnavati polletne re/uit a to. Veii-
(dar iso uigoto.villi, da so lami v .glo-
ibaiai preseigli plaii za 7.1 inedtoin
iko je letošinje četrtletje us}>elo z
20®o- Lan-i je zaiostala edino stek-
Jarska iaduistrija. ker so p(>/;no
vikljnčili nove [)roizv(>dne kapaci-
tete.
V kmetijistvu j<' letos izrtnlno kri-
tično stanje v praišičjereji, kjer so
v treh mes<Kili Uispeii komaj H,6"(>.
Kooiperacija je s!albš<? raizviita, kjnet-
je ipa iso se preuismeriU na vzrejo
pujskov, k,i igretdo 'lx)llj v tiernar. H<>-
igašika .Slatina doživlja dosk-j naj-
ibolj ininožičen tUTiis.tičie(ii (Kbiisk im
^aj je biti ^po št<-vilu gostov rekor-
den v njeni zig<xloviiii. Zadnje dni
opažajo rahlo upadanje in so za-
skrbljeaaii zilas'ti še, ker niso uspeli
urediti nelkaterih komunalnih vpra.
fšanj. Kljuib vsemu pa so y. prvem
četrtletju, ki vpada dalw v pred'se-
zono. urosničilli ,plan za 18,1 "'o. J^te-
vilo tujih nočitev :pa je ipo rasi o v
primerjavi z lanskim) .prvim četrtlet-
jtMU Ikar za 84.4 "o. Odprto (pa je
v|>ra;šainje v<Kle. iker potreibe že pre-
raščat jo zmogljivosti vodovoda, ki iso
ga lUrojevali pr^eid osmiini.i leti. i'o-
selbna skupščimslka kom-isija bo ta-
koj proučiila. kje so raz^lo^ri. <ia je
omajana 20-letna igaranicija. ki jo jf?
^■a.gotavlja'1 takratni elaiborat.
turi/>ma /;natno naipreduje še obrt,
kjer se je zaidnje čase zaposililo za
^''^''"o ljudi. Značilno za šmar-
isko olK-ino je i.š.e to. ida se .prehitro
izmeinjuje delovma sila.
TUDI V ŠENTJURJU
PRODAJALNA KRUHA
v Šentjurju so v torok odprli novo
pax)dajalno, v kateri bodo prodajali
kruh, slaščicoe in brezalkoholne pi-
jače.
PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ŽALCU
KMETIJSTVO NAJBOLJŠE
Na zadnjem plenumu občinskega
sindikalnega sveta v Žalcu šo člani
v razpravi načeli vprašanje delitve
dohodka med širšo družbo in delov-
no organizacijo. Lani je delitev v
občinskem merilu znašala 56:44 v
korist skupnosti, pri čemer je sta-
nje v tekstilni industriji najbolj kri-
tično z razmerjem 69:31. Kljub te-
mu pa je zanimiva ugotovitev, da
hitreje naraščajo sredstva, ki osta-
nejo podjetju, kot sredstva, ki jih
podjetja odvajajo. Prav slednje pa
kaže, da čestokrat kolektivi preveč
enostransko zahtevajo le popravke
delitvenih razmerij, nočejo pa priz-
nati, da imajo »znotraj podjetij še
mnogo neizrabljenih proizvodnih
zmogljivosti.
V razmeroma kratkem času je ko-
lektivom žalske občine uspelo ob-
čutno zmanjšati stanje skorajda po-
lovice zaposlenih s prejemki pod
25 tisoč dinarjev. Tako so lani imeU
43,5 odstotkov takšnih v gospodar-
stvu in 28,8 odstotkov v negospodar-
skih dejavnostih. V aprilu letošnje-
ga leta pa je v gospodarstvu le še
,18,4 odstotke delavcev s prejemki
pod 25 tisoč, v družbenih službah pa
le 13,2 odstotka.
Odraz boljšega stimuhranja pro-
izvajalcev pa se kaže v 30 odstot-
nem preseganju začrtanih nalog za
obdobje januar—april. V največji
meri je dvignilo vrednost proizvod-
nje kmetijstvo žalske komune, ki je
v primerjavi z lanskim letom po-
večalo fizični obseg proizvodnje za
več kot tretjino.
In, prav ob teh uspehih je plenum
bil mnenja, da se morajo rezultati
čimprej odraziti v boljšem standar-
du delovnega človeka.	k j
POVRTNINA ZA IZVOZ
Vrtnars(kii obrat brežiiišike kmetij-
ske zadruige v Catežkiih Toplicah
dosetga vise lepše Ui^pehe. Na pokri-
.tih igiretdah, ki jih po pKrtreibi ogre-
vajo « toiplo vodo iz Toplic, gK>jijo
predvsem {X)(VTtni;ne ter vrtnice.
Posnetek prikazuje delaivko pri
škropljenju j>arad'i/jniikovih nasa-
dov, ki so preolbloženi s »adovi.
Proizvode prodajajo v večje lindu-
sitrlijisike centre, lotos pa je velilk
ded proizvoidnje odkupMo dunajlsko
podjetje.
Pri gojiitvii ktumar so doiscigllii letois
zavildiljivo proizvodnjo.
VSE VEČJI USPEH
Nekdanje krojaško obrtno podjet-
je v Mozirju dosega iz leta v leto
vse večje uspehe. Z obrtnega, ser-
visnega načina dela je začelo proiz-
vajati serijsko otroško in moško
športno konfekcijo. V letošnjem letu
zaposluje podjetje »Elkroj« že pre-
ko šestdeset ljudi.
Z reorganizacijo proizvodnje ter
prekvalifikacijo se je podjetje v so-
razmerno kratkem času ob danih
pogojih uspešno uveljavilo na trži-
šču. Letos so v prvih petih mesecih
realizirali že polovico planirane pro-
izvodnje. Navzlic temu, da podjetje
zaposluje okrog 70 odstotkov pri-
učene delovne sile, so letos večini
proizvodnih artiklov zmanjšali pro-
izvodnji čas in pocenili ter povečali
proizvodnjo.
Proizvodnja trpi zaradi neustrez-
nih prostorov, ki omogočajo popol-
no izkoriščanje notranjih rezerv.
Tesni prostori, ki ne dovoljujejo
normalnega tehnološkega procesa,
skladišča, ki komaj sprejemajo go-
tove proizvode, so činitelji, ki krnijo
še večji vzpon proizvodnje. Podjetje
s svojimi skladi ni zmožno krediti-
rati prepotrebno rekonstrukcijo do-
ločenih oddelkov. Z ustvarjenimi
sredstvi komaj rešuje zamenjavo
starih z modernimi šivalnimi stroji.
Ena od možnosti, da bi v »Elkro-
ju« ustvarili boljše delovne pogoje
in povečali proizvodnjo, je preseli-
tev v dosedanje šolske prostore, ki
bodo izpraznjeni ob dograditvi nove
šole. Zaradi vse večje proizvodnje
in lepih uspehov bi bila to smotrna
rešitev, saj bi s tem omogočili zapo-
slitev še večjemu številu ženske
delovne sile, obenem pa bi podjetju
omogočili večje perspektive.
Stran 4
CELJSKI TEDNIK
Št. 24 — 19. junija 1964
RADEšKA Črpalka
ENA NAJLEPŠIH PRI NAS
v Radečah s« pred dveina
letoma zigradiili siodoibno iIm^-
cinsko čripalko, ki je izjdaj
resnično me Ibi moigli več po-
igrešati. Promet je namreč
tako velik, da včasih stoji
•na iploščadi pred črpaliko' tu-
di po dvajset In več motor-
nih vozil. Na idaiii pride po
gorivo 150 do 200 motornih
vozil. Vendar oipažajo v teh
'dneh, ko je cesta druigieiga
reda med Ziidainiim imostoin
Ln R i nilskim i Toplicami za-
prta za motorni ipromet, ne-
kaj manj vdzdL pre drv sem
kaiinioinov is iprilkolico. Dnev-
no prodajo ipriibližno i.800 do
2.000 litrov igoriva, od tega
veliko ibencina 86, supetr
bencina, ipa tudi olja in me-
šanice. Poleg tega oipravlja-
jo tudi ipolnjenje avtomobil-
isikih zračnic in ostala opra-
vila, ki sodijo v delokrog
sodobne čripalke. Pravijo, da
je radešlka črpalka ema inaj-
lopših med Celjem in Kr-
šlkim.
S košnjo se postavljajo fantje kot strokovnjaki in prepuščajo
sušenje ženam, yendar pa to ob kresu močno ožeja grabljice
STRELSKO TEKMOVANJE
V POČASTITEV
DNEVA BORCA
.Strolisika d'rii/.i,na v Loki
ipri /jidaneini mostu je 'prire-
dila pretelklo nedeljo stre-
Ijainje v ipočastitev dneva
iborca. Streljainja se je ude-
ležiilo desiet člainov im idva
ipionirja. Vemda.r so ibi I i rtv
zultati tekmovainja i[x)vpreč-
ni, i.saj člani izdaj v obdoibju
niijinega diela na ipolju, 'ni-
majo dovolj čaisa za treiiijig.
JE TO PRAV?
Tov. ureidniik!
Vprašiujein v imenu vseh
ipotrošiniikov, ki jim -ni višeč,
da je v isamopostrežni trgo-
vini na Mariborski cesti
strainkam dovoljeno rezati
kruh.
Zanima nais, če obstaja
ikakšen predpis, o higiensiki
■zaščiti, iki dovoljuje, da'
istrainka lahko to delo opra-
vi, ne glede na to, s tkakšni-
ani rokami se tega loti. Ni «e
id<>lgi0 <k1 teg<a, ko srnio .pr^^d-
ilaga'li, naj ibi v peikamie na-
jnestili iblaigajiničar.ke, da bi
[prodajalka ne imela pri isivo.
ijem delu opraviti tudi z de-
jiarjem. Kru'ha namreč ne
moremo oprati kot sadje ali
(Zelenjavo.
Pri tem je važino tudi
iviprašainje poštenosti potroš-
nika, ki mu je to delo zau-
ipano. Kaj raido se zigodi, .da
je del odrezanega kruha, Iki
je ostal na .polici, krajši kot
bi mor^al biti sicer.
Vse kar je iprav, itudi isa-
iHiopostrežba mora imeti svo-
je meje!
D. F. - Celje
Prvi gostje v Veračah
Iz Virštajna smo zavili v
smeri Buč in kmalu smo se
znašli na še nedokončani me-
jaški cesti, ki jo gradijo ko-
ristniki sami. V času zim-
skega počitka so nalomili v
bližnjem kamnolomu 200 ku-
bičnih metrov kamenja, se-
daj pa le-ta kot »surova pre-
proga« že vodi do štirih
kmetij, ki so razvetrene v
rebreh virštanjskega nagu-
banega sveta.
Ustavili smo se pri kmeti-
ji Antona Grobelška. Sneli
smo ga pri precejanju škro-
piva za vinograd. S toplim
pogledom in še toplejšim
stiskom otrdelih dlani nas
je povabil pod jablan, da po-
izkusimo domače belo vino.
—	Anton, vi ste predsednik
delovnega odbora. Povejte
nam, kaj vas je napotilo h
gradnji ceste? sem ga poba-
ral in zlil vase žlahtno kap-
ljico, ki mi je pustila v ustih
otrpel okus, rodne zemlje.
Ja. Poprej je slaba pot
vodila le do naše domačije.
Pa sem odstopil zemljo za
mejaško pot in štirje intere-
senti smo pozimi začeli z de-
lom. Pomagala pa nam je tu-
di krajevna skupnost, ki
nam je plačala prevoz 40
kubičnih metrov kamenja.
Sedaj nimamo preveč časa,
drugače bi cesta že bila goto-
va. No, jeseni bo urejena.
—	Kako pa gre s kmetova-
njem; se splača?
—	Se, toda le s pridnostjo in
štednjo. Imam 5 hektarjev
obdelovalne zemlje in tako
naju z ženo loči zora in ve-
že somrak. Imava dvoje o-
trok — pa nas rešujejo stari
starši.
— Ustvarjate dosti tržnih vi-
škov?
Da. Težava je le s proda-
jo, odkupne cene niso naj-
bolj vzpodbudne, pa tudi
oddaljenost od trga mi vza-
me preveč časa, ta pa je v
kmetijstvu vse. Ce kaj za-
mudim, se mi krepko ma-
ščuje.
—	Ali kaj premišljujete, da
bi pri vas lahko začeli tudi
s turizmom — izletniškim?
—	Vse bolj razmišljam o tem
in upam, da bom uspel. Prvi
pogoj smo že uresničili —
cesto. Prvi gostje pa ste vi.
Edi
V RADEČAH
POPRAVLJAJO
CESTO
Te dni so delavci komu-
nalnega (podjetja v Radečah
Vendarle ipriič6li poipravljati
Igla vino cesto skozi mesito.
Cesta je bila teiga že zares
potrebna, isaj je ibila v izred-
no islalbem stanjiu. Zdaj vse
jame iin razpoke ipoliivajo z
asfaltom, ven/dar kaže, da ibi
ibilo prav, če ibi (prevlekM z
asfaltom kar viso cesto. To-
da iza to zaenkrat ni dovolj
sredstev.
Anton Grobelšek
V VIRŠTANJU
BO V NEDELJO PRAZNIK OBSOTELJA
. Lani so občani Gornjega
Obsotelja sklenili, da l^o
svoj praznik praznovali vsa-
ko leto v drugem kraju. Le-
tošnje praznovanje bo pri-
hodnjo nedeljo v Virštajnu,
medtem ko je bilo lansko v
Podčetrtku.
že navsezgodaj bo v Pod-
četrtku, Olimju, Imenem in
Virštajnu godba na pihala
rogaške steklarne zaigrala
budnico. Ob osmih bo otvo-
ritev razstave izdelkov šol-
skih klubov. Ob devetih bo
svečana seja krajevnih od-
borov SZDL. Ob desetih bo
proslava s kulturnim pro-
gramom pred spominsko
ploščo narodnega heroja Eda
Leskovarja. Ob enajstih pa
bo začetek meddružinskega
strelskega tekmovanja.
Letošnje praznovanje je še
skrbne je pripravljeno kot
lansko. V pripravah so sode-
lovale pod vt^stvom krajev-
nega odbora SZDL vse poli-
tične in družbene organiza-
cije. Program praznovanja
bo obogaten s številnimi pri-
reditvartii.
B.
Trikrat obsojen na smrt
Sključen pod težo škropil-
nice, s potnim obrazom, za-
gorelim od junijskega sonca,
je škropil trto. List za li-
stom, trs za trsom, vsakega
posebej s posebno pozor-
nostjo in ljubeznijo. Utru-
jen od vetra, sonca in trplje-
nja ožgan obraz se je zrcalil
v očeh, ki so mladostno be-
gale po nas. Takšnega smo
srečali, takšen je danes vir-
štajnski borec JANEZ BAH.
Odložil je prazno škropilnico
ter "se vlegel na žaklovino.
»Moram se malo zravnati,«
jc dejal. »Jože„ napolni škro-
pilnico in začni škropiti spo-
dnjo vrsto,« je zavpil 15-let-
nemu sinu, ki mu je prišel
pomagat. Cez nekaj časa je
vstal ter nas povabil v svoje
»kraljestvo«, v zidanico.
»Sem gor sem se umaknil,
da ne bi okužil družine, po;
sebno pa, ker je to najlepši
kraj mojega sveta. Doktor
Hribovšek mi je sicer naro-
čil, da moram takoj v Novo
Celje, toda povejte mi kako!
Kako sedaj, ko je največ de-
la in ko je tukaj najlepše.
Nimam časa. Enkrat so me
že odpisali, tudi oporoko
sem naredil, pa me je po-
zdravil, tudi sedaj ni tako
hudo... Sicer so me pa že
večkrat odpisali.
Prvič v Starem piskru
vendar je tik pred ustfelit-
vijo župan zahteval, naj me
še izprašujejo, ker sem naj-
več vedel. Odpeljali so me
v Maribor. Med večteden-
skimi zasliševanji je prišel
nalog, da se vsi, ki niso pri
aretaciji posedovali orožja,
premeste v taborišča. Odpe-
ljali so nas v Dachau. Sku-
paj s 160 taboriščniki sem
bil dodeljen delovni brigadi,
ki je namesto živine vlekla
plug pri oranju. Šest nas je
bilo vpreženih, eden pa je
vodij plug.
Janez Bah
RAZSTAVA ČRNEGA
RIBEZA V KOZJEM
Na območjiu celjs^kega ok-
raja vse llK)lj večajo ipovr-
ši,ne ril>eizovih nasadov; naj-
več ji)h je na 'poidročju
šiniarsike in šentjuirske dbči-
ne. Načirti za širjenje in olb-
novo IKI so zelo veliki itn
prav zato ibi bilo praiv, da bii
se proizvajalci črneiga riibe-
■za temeiljito iseznaindild s
iprolblemi, ki nastopajo ipri
sam« i obnovi in nakialjnjli
osikribi. Marsikje je še očit-
ino islalbo osk'r'l>ovainje ter
zaščita teh diragoceaih na-
sadov.
V ta namen sedaj že v
tretje ipri-pravljajo razstavo
črnega iriibeza, ki ll>o z-veaa-
,na s jposvetovanjem. Ralz-
stava Im) odprta 28. juinija
v Kozjem. V ipopofldanisikeiin
času pa iboido posvet o pro-
izvodnji črneiga rlilbeza v<wli-
li znani strokovnjaki, iin si-
cer dT. linž. Adamič, inž.
Kačeva in inž. Gosarjeva.
Po treh letih, 13. junija
1945. leta sem se vrnil in zve-
del, da so mi ustrelili ženo.
Ostal sem z otroki sam. Ko
sem si po letih opomogel,
rne je napadla tuberkuloza,
popustili pa so mi tudi živci.
Umaknil sem se sem gor. Tu
mi je najlepše.
Na isto mesto je bil pred
22. leti namenjen tudi Edi
Leskovar, vwidar so ga spo-
daj v gostilni orožniki ustre-
lili. Dobro se še spominjam,
kako sem celo noč prebedel
v nestrpnem pričakovanju.
Zjutraj pa sem videl napite
izdajalske obraze, ki so pili
nagrado, ker so izdali »ban-
dita«. Nočem razmišljati več
o tem, vendar mi dogodki
tistih dni nenehno silijo v
ospredje.«
Nami
PRIPOMOČEK
ZA RAZVOJ ZASAVSKEGA
TURIZMA
Planinci in ljubitelji nara-
ve so že dolgo pogrešali pro-
pagandni zemljevid planin-
skih postojank v Zasavju.
Prejšnji mesec pa smo opa-
zili na peronu železniške po-
staje v Zidanem mostu pre-
gleden zemljevid rek, pla-
ninskih koč, cest in železnic
tega predela. Drug tak zem-
ljevid so postavili na glavni
trg v Radečah. Tako imajo
zdaj ljubitelji narave pred
seboj jasen kažipot vseh za-
savskih postojank od Zagor-
ja do Sevnice in Laškega.
Zemljevida ste nedvomno le-
pa pridobitev za razvoj za-
savskega turizma.
ZAKAJ V ROGAŠKI
SLATINI NI
tujih
Časopisov?
Rogaška Slatina je znana daleč
preko naših meja in tujci se vse
pogosteje ustavljajo v tem našem
zdravilišču. Dnevno biva tu okrog
260 inozemskih gostov, ki pa nimajo
nobene možnosti, da se dnevno in-
formirajo. Turistični delavci Roga-
ške Slatine si že 2 leti prizadevajo,
da bi uredili problem prodaje tujih
časopisov, vendar njihova prizade-
vanja doslej niso obrodila še nobe-
nega uspeha. Res je sicer, da ima
hotel »Slovenski dom« naročene tu-
je časopise za svojo restavracijo,
toda ti časopisi prihajajo iz Ljub-
ljane s 3 do 7-dnevno zamudo in za
tujca niso več zanimivi. Zgodilo se
je celo to, da so koncem februarja
prejeli časopise kar za ves mesec
nazaj ... Tu je vsak komentar od-
več, saj je to več kot slaba rekla-
ma za nadaljnji razvoj tuižzma.
Nič manjši ni problem telefonskih
zvez s tujino. Ni redkost, da tujec
čaka tudi po 6 ur na zvezo z Du-
najem in nič čudnega ni, da glasno
izraža svoje nezadovoljstvo. Treba
bo torej urediti še marsikaj, turi-
stičnim delavcem pa nuditi več po-
moči pri njihovem delu, če hočemo,
da se bo inozemski turizem še bolj
razmahnil.	-č
Izkoriščali bodo
»atomsko vodo«
o »atomskih toplicah« v
Podčetrtku je bilo že veliko
besed. Zdaj je končno izde-
lan tudi že načrt za izkori-
ščanje vode, ki je nedvomno
dokajšnjega pomena. Načrt
predvideva, da bi vodo iz
Podčetrtka napeljali z dalj-
novodi v Rogaško Slatino,
kjer naj bi služila za hidro-
terapijo. Poleg tega pa bi pri
izvirih uredili kopalni bazen,
ki naj bi služil predvsem
turističnim namenom. Ker
je na razpolago že nekaj de-
narja, bodo menda že letos
začeli z vrtanji, ker strokov-
njaki domnevajo, da je v o-
kolici sedanjega izvira še
več nahajališč vode z večjo
koncentracijo radioaktivnih
snovi.
Posnetek prikazuje bazen in kopalce v novem kopališču, ki so ga pretekli teden odprli v
Cateških toplicaoh. Letno kopališče je prvi dograjen objekt čateškega zdraviliško-turistič-
nega centra. V isti izgraditveni fazi bo še izgrajen nov hotel, restavracija in hidro-terapija.
Svečanosti ob otvoroitvi so prisostvovali občinski politični in družbeni delavci
v NEDELJO VSI NA BOHOR
Planinslko društvo Bohor
iz Senovega i1k> v medeljo,
21. junija pri svoji l'ei>i (po-
stojanki na Bohor j II prazno-
valo 10. obletnico ustanovit-
ve drulštva in petletnico
otvoritve planinske [W)sto-
jainke. Najprej bo imel od-
ibor društva .slavinostno sejo,
nato pa ibodo prikazali kraj-
ši kulturni spored. Najlep-
ša točka prireditve bo ne-
dvomino ipodelitev z,naičtk 111
pioinirjem in mladincem za
prehojeno zaisavko planiinsko
pot, ki pelje od Kurnrovca
do Kuma. To ,pot so mladi
ljudje prehodili v rekord-
nem času 'brez kakršniihkoli
inezgod.
Ob ipomoči krške oljčimske
skupščine in nekaterih go-
spodarskih organizacij je
(planinslkemu društvu uspelo
zibrati tudi sredstva, iz kate-
rih 'bodo za vse p<ionirje in
njihove vodiče nalbaivili ena-
ke plain,iin.ske klobučke —
zelene barve, na katere bo-
do priipeli spominske izrnač-
ke. Pogled na 120 enako
oklobučenih glav ilx) ine-
dvomno več kot prijeten.
Bohorčani pričakujejo t
nedeljo velik obisk. Povaibili
so vsa plaininiska društva iz
Slovenije, pa tudi zveste obi-
K/kovalce iz sosednje repub-
like Mrvatsike. Pokrovitelj-
stvo nad slovesnos-tjo Ik)
prevzel inž. Firainc Draigain,
prtxl;8ednik krške olbčSinsIke
skupščine
A. V.
Veurje v loki
pri Zidanem
mostu
v ponedeljelk zvečer je
hudo neuirje v Ijokli hudo
priizaldelo Ivana Biidermaina
v Liscah. Stirela je uidarlila
v injegovo' domačijo, ipošlko-
dovala zeta, ki je utrpel
pretres možgamov, ier iizz'va-
la požar, ki iso ga sovaščani
le s težavo omejili.
Tovariš Bidenma:n je bo-
rec narodnoosvobodiilne voj-
ne — Skoda pa je tem več,
j a ker je iblil zavarovan zia
manjišo visoto.
BLIŽA SE DAN
SAVINJSKIH
RIBIČEV
Tudi v Mozirju je turistič-
na sezona m v ijKrlnem teku.
Priipraivilii iso se tako iza ipre-
hodini kot za stacionarni tu-
rizem, saj je Moziirje kot ina-
lašč za ljudi, ki želijo miru.
Letos bo na raizjKilaigo 110
ležiiišč, medtem ko ilx)ido za
prehrano iposkrtlxili priza-
devi<i igostinski delavci. V
teh ilneh je <)koli<a Mozirja
že jx>lna gostov. Miici^i pri-
hajajo tja ipredv>'('in zaradi
čiste Saviinije — '. li /. • <>, da
v njej lovijo, 'i "!ri ! i '. ma-
menom, da se c'^ ■ i- ' ). V
takem razipo!ožci;ij'a i ; v
Mozirju že začeli iti iirav-
Ijati za dan savnj-k^i r iHi-
čev, ki iga ibodo '-MU/iDvali
12. julija v Mozirju. Organi-
zirali ga ibodo v okviru pri-
reditev flosarskega bala.
st. 24 — 19. junija 1964
CELJSKI TEDNIK
Stran 5
Epizoda nekega srednješolca
Vsak zaključek šolskega leta pri-
nese s seboj kakšno dramo ali dra-
mico ali v skrajnem primeru mar-
sikakšnemu šolarju vsaj vprašanje:
po kateri poti naprej, v življenje!
Opredelitve niso lahke, niti enostav-
ne, odvisne pa so seveda tako od
objektivnih kakor subjektivnih či-
niteljev.
Na skoraj vseh šolah so se uve-
ljavili razmeroma zahtevani spre-
jemni izpiti. Dijaki, ki so se odločili
za srednjo šolo, sicer v večini pri-
merov oviro »preskočijo«, toda zgo-
di se, da marsikoga kasneje uspeh
uspava in že ob prvi redovalni kon-
ferenci nekako zaostane!. V večini
primerov bi dijaki glede na svoje
sposobnosti lahko sledili zahtevam
šole, vendar mnogi izgubijo kritično
presojo in delavnost, ki je za uspeš-
no šolsko delo nujna. Prepustijo se
tako imenovanemu lahkotnemu (ali
tudi lahkemu) življenju in jim šola
posfane samo še težko breme.
V ilustracijo en sam primer iz-
med mnogih primerov. V tem šol-
skem letu je v višjem razredu do-
živel neuspeh dijak, ki je bil sicer
sposoben, prav tako ni imel ne ma-
terialnih ne drugih težav. V primer-
javi z večino je imel solidne pogoje
za učenje. In tudi po naravi je bil,
kot temu pravimo, dober fant. V
preteklosti je bilo sicer nekaj nelju-
bih družinskih doživetij, ki pa nanj
niso bistveno vpUvala. Toda hotel
je biti popolnoma svoboden. V do-
ločenih pogledih se je obvladoval in
ni iskal slabe družbe, ki je za ta leta
tolikanj značilna. Vendar je kljub
temu v ocenah vztrajno stagniral;
postal je lahkomiseln; negativne
ocene ob redovalnih konferencah
zanj očitno niso pomenile slabega
opozorila. Ker. je težko popravljati
zamujeno, tudi on ni imel toliko
moči in volje, da bi pravočasno za-
pustil »potapljajočo se ladjo« in
se oprijel svojega dela. Tako Se
je druga polovica naglo bližala
koncu in v njem se je razraščal ner
kakšen obup. Kajti dobival je šti-
pendi^jo in tako se je zdhj nenado^
ma odprlo vprašanje, kaj bo, če raz-
reda ne bo uspešno zaključil! Kako
se izogniti svoji lastni odgovornosti
pred starši in drugimi in seveda ne
nazadnje pred samim seboj. Pa je
skušal najti rešitev v odločitvi: »V
svet bom šel in se izognil mučnim
vprašanjem.« Kako preprosto! Oditi
v svet. Svet je ogromen, zatorej ni
bojazni, da bi srečal kakega znanca
z nadležnim vprašanjem: kako kaj
v šoli?
še prej je seveda poskušal stvar
popraviti, toda doživel je poraz. Ne-
uspeh ga je toliko bolj »zabolel«,
ker so se njegovi sošolci veselili nad
sadovi svojega dela in toliko priča-
kovanimi počitnicami, ki so prav-
zaprav najlepša nagrada za trud in
prizadevanje. On pa se je podal na
pot, po kateri beži sam pred seboj.
Morda je ta beg sicer zgolj kratka
epizoda, toda morda tudi dolgotraj-
na pot v iskanje življenjske eksi-
stence, v zablode, ki spametujejo
človeka vsaj tedaj, ko je že prepoz-
no.
T. B.
USPEL
PEVSKI KONCERT
V LAŠKEM
v soboto zvečer je imel pevski
zbor društva upokojencev v La-
škem samostojen koncert. Dvorana
»Partizana« je bila polna in paslu-
Šalci so navdušeno pozdravili pev-
ce, ki so pod vodstvom pevovodjc
Julija Gorica peli slovenske umet-
ne, narodne in borbene pesmi.
-jz.
V brežiškem gradu je posebna
ekipa zavoda za spomeniško varstvo
iz Ljubljane že več let restavrirala
freske v viteški dvorani, na stop-
nišču v kapelici. Delo je bilo težav-
no in zamudno, ker mu je omet od-
stopal od lesenega stropa in ga je
bilo treba najprej utrditi ter šele
nato restavrirati freske, ki so iz za-
četka 18. stoletja. Grad je dobil se-
danjo obliko, ko so ga obnovili po
prvem kmečkem uporu leta 1515.
Takrat so namreč kmetje zavzeli
brežiški grad in ga zažgah. Leta 1698
so grad kupili grofje Attemsi.V za-
četku 18. stoletja so dali grad po-
slikati nekemu neznanemu slikarju
iluzijonistu. Sedaj je v drugem nad-
stropju muzej, ki ima zelo lepe zbir-
ke.
Leto dni zavoda
ZA POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV
Ta mesec poteka leto dni od usta-
novitve zavoda za poučevanje tujih
jezikov pri ce]jski gospodarski zbor-
nici. V tem času je uspešno konča-
lo različne tečaje preko 250 slušate-
ljev, ki jim je zavod dal tudi ustrez-
na spričevala. S pomočjo sodobnih
tekstov, filmskih stripov, slik, mag-
netofonskih posnetkov izreke posa-
meznih slušateljev ter poslušanja
orginalnih magnetofonskih trakov
je bilo tečajnikom ornogočeno, da
so hitro osvojili znanje tujih jezi-
kov — angleščine, francoščine, nem-
ščine, italijanščine, ruščine in špan-
ščine.
Takšne najmodernejše metode po-
uka so učenje izredno olajšale in te-
čajniki so lahko tvarino hitro ob-
vladali. Uspešnost tečajev je zago-
tovilo tudi malo število slušateljev,
saj jih je bilo v vsakem tečaju naj-
več po 14, tako da so lahko profe-
sorji z njimi tiidi individualno de-
lali in snov utrjevali. Tedensko je
vsak tečaj trajal po 6 učnih ur, od
katerih, sta bili dve posvečeni origi-
nalnim tekstom, ki jih govore do-
mačini določene dežele. Vsi tečaji
so trajali po 4 • mesece, bili pa so
začetni, nadaljevalni in konverzacij-
ski. Po dveh tečajih je slušatelj že
zadovoljivo obvladal tuji jezik, se-
veda če je tudi sam ponavljal tva-
rino doma. Vsa skripta so dobili te-
čajniki na zavodu, šolnina pa je zna-
šala 26.000 din in jo je bilo mogoče
plačati v štirih obrokih. Nekaterim
slušateljem so šolnino plačale de-
lovne organizacije.
Na zavodu poučujejo najboljši
lingvisti, ki so te metode proučevali
na podobnih zavodih v Ljubljani,
Mariboru in Zagrebu Zavod je imel
v spomladanskem semestru tudi
svoj oddelek v Velenju, kjer sta bila
dva tečaja angleščine in dva tečaja
nemščine za začetnike. Ob koncu
tega meseca bodo pri zavodu za po-
učevanje tujih jezikov zaključili 13
tečajev, vtem ko bodo z rednim de-
lom pričeli zopet 10. septembra. Ker
vlada za tečaje veliko zanimanje,
zavod pričakuje, da' se bodo inte-
resenti prijavili že ta mesec, da ne
bi bilo v jeseni nepotrebnega na-
vala — spričo pomanjkanja prosto-
rov namreč ne bo mogoče sprejeti
vseh kandidatov.
ETNOGRAFSKA
RAZSTAVA
V SLOVENSKIH KONJICAH
Etnograf^ska razstava »Južno Po-
horje«, ki jo je priredilo konjiško
■turistično društvo ob sodelovanju
Etnografskega muzeja iz Ljubljane,
v okviru prvegfi turističnega tedna,
je med številnimi obiskovalci vzbu-
dila veliRo Kai^imunje^ Bfd je žie
skrajni čas, da se očuvajo običaji,
navade in predmeti ter izročila tega
svojstvenega predela slovenske zem-
Ijev Dandanes ,so v^e Iiolj redke
značilne pohorske kajže — sodobna
civilizacija naglo vdira in spremi-
nja oibraz ntzvetrenih kmetij na
rebrah in globačah južnega Pohor-
ja.
s POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE
Feuerbach L.: Covek i bog I-II. Sarajevo
1962.	S. 24705.
Schaff A.: Idealistične teorije o resnici. Ljub-
ljana 1963. S. 24701.
Jung C. G.: Psihološki tipovi. Beograd 1963.
S. 18495/5.
Metodika vojnonaučnog istraživanja. Beograd
1963.	S. 13335/47.
Priručni poslovni leksikon. Zagreb 1962. C 13.
Arsid D.: SEV. Ekonomska integracija soci-
jalističkih zemalja Beograd 1963. S. 22992/50.
UREJEN SISTEM ŠTIPENDIRANJA
V TEP
#	V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE SISTEMATIČNO UREJAJO
ŠTIPENDIRANJE!
#	V LETOŠNJEM LETU VEC KOT 12 MILIJONOV DINARJEV ZA
ŠTIPENDIJE!
#	55 REDNIH IN 35 IZREDNIH ŠTIPENDISTOV NA SREDNJIH, VIŠ-
JIH IN VISOKIH ŠOLAH!
#	NAJNIŽJA ŠTIPENDIJA NA VIS JIH IN VISOKIH ŠOLAH JE 20
TISOČ, NA SREDNJIH PA 12 TLSOC DINARJEV.
Štipendiranje ureja pravilnik, ki
določa sistem in obhke štipendira-
nja strokovnih kadrov za potrebe
podjetja, štii^ndija fee sestoji iz
stalnega in gibljivega dela. Razen
tega pa lahko dobijo štipendisti že
poseben dodatek, ki je odvisen od
višine štipendije. Ta dodatek ali kre-
dit mora štipendist po končanem
študiju vračati. Ce pa je dokončal
študij z odličnim ali prav dobrim
uspehom oziroma če se je pri delu
v podjetju izkazal, mu lahko kredit
črtajo.
Štipendiste izbira posebna komisi-
ja na podlagi razpisa štipendij. Do
sedaj so razpisali štipendije na pod-
lagi trenutnih potreb po strokovnih
kadrih; za letošnje leto pa priprav-
ljajo analizo, ki bo prikazala po-
trebe po kadrih do leta 1970. Na
podlagi teh potreb bodo p<^tem lah-
ko tudi sistematično planirali izo-
braževanje kadrov. Ker so trenutne
potrebe po strokovnih kadrih velike,
so namenili za štipendiranje pre-
cejšnja sredstva — 12,400.000 dinar-
jev.
Ker so se življenjski stroški v zad-
njem času zelo povečali, so v to-
varni znatno povečali višine 'štipen-
dij. Tako lahko sedaj dobi študent
prvega letnika fakultete 12 tisoč
dinarjev osnovne štipendije od od-
stotkov te ali 7200 dinarjev kredita
in še gibljivi del štipendije, ki je
odvisen od uspeha ter znaša za viš-
je in visoke šole 10, 15 oziroma 10
tisoč dinarjev letno. Tako lahko do-
bi štipendist mesečno preko 20 ti-
soč dinarjev. Razen tega pa daje
podjetje svojim štipendistom tudi
razna skripta in knjige, ki jih rabijo
pri študiju. Lahko pa si izposojajo
tudi različno strokovno literaturo
v tovarniški strokovni knjižnici.
S štipendisti vzdržujejo stalne sti-
ke; največ preko kluba štipendistov
TEP v Ljubljani. V njegovem okvi-
ru prirejajo predavanja in razgovo-
re o problemih v tovarni. Tako so
na zadnjem predavanju obravnavali
statut podjetja. Razen tega pa skli-
cuje izobraževalni center dvakrat
letno FKjsebne sestanke, na katerih
razpravljajo o študijski problema-
tiki. Štipendisti, ki imajo počitniško
prakso, opravljajo le to v podjetju.
V bodoče pa bodo morali biti vsi
vsaj en mesec na praksi v podjetju.
V podjetju dajejo velik poudarek
tudi izrednim študiju in izredni štu-
dentje imajo vse ugodnosti. Tako
dobijo plačani študijski dopust,
dnevnice in povrnejo potne stroške,
če imajo šolo izven Celja, plačano
šolnino, dijaki srednjih šol za od-
rasle pa delajo dnevno le 6 ur, kar
da letno 3 mescce plačanega do-
pusta.
-jz-
ODLICNO OBISKOVANE
FILMSKE PREDSTAVE
Delavska univerza iz Slovenskih
Konjic je za let©šnjo sezono zaklju-
čila predavanje filmskih predstav v
odročnih krajih občine. S tem izo-
braževanjem so pravzaprav začeli
Šele letos pozimi, vendar je oblika
izredno uspela. Vse predstave na
Pohorju — na Resniku in v Skomar
ju — pa ob Konjiški gori, v Tepa-
nju, žicah in pri Jerneju so bile da
obiskane. Prebivalci si namreč
^očno želijo primernega razvedrila
Zato so pri delavski univerzi skleni-
h. da bodo s temi in podobnimi izo-
braževalnimi oblikami nadaljevali
tudi v prihodnji izobraževalni sezo
ni.
V. L.
Iztrgati šolstvo začaranemu krogu
Nedvomno se naše šolstvo nav-
kljub širokim prizadevanjem in do-
kaj dobro začrtanim reformnim ci-
ljem še vedno vrti v začaranem
krOgu nezadovoljenih potreb, gmot-
ne stiske in izredno smelih, upra-
vičenih ciljev, ki jih moremo in mo-
ramo doseči. Morda smo pri naglem
razvoju vse preveč hlastali za ne-
posrednimi proizvodnimi temelji v
gospodarstvu, kjer bi se naj dinarji
čimprej neposredno vračali, ob tem
pa pozabljali na izredno važne vzpo-
redne investicije za kadre, za bolj-
še izobraževalno vzgojno delo v ce-
loti. Vsa leta že opažamo izredne
potrebe, ki jih moramo zadovoljiti
v šolstvu, če hočemo mladim čla-
nom nuditi, kar jim zagotavlja usta-
va, vendar smo kljub nenehnemu
napredku in porastu i/jdatkov za
šolstvo v bistvu krpali samo naj-
nujnejše, ker je vzporedno bilo tudi
vedno več &trok, zlasti še v središ-
čih. Ne gre pa samo za to, kar mo-
ramo zagotavljati po ustavi, gre
prcdv.sem za neodložljive življenjske
potrebe, ki jih naša družba"ne sme
zanemarjati.
Prvi obroč, ki ga že skušamo zlo-
miti, je togo, skoraj stihijsko ne-
urejeno financiranje šol. Poglejmo
samo drugostopenjsko šolstvo, za
katerega skušamo s posebnim skla-
dom zagotoviti vsaj nekaj sred-
stev. Zdaj pa se moramo prepriče-
vati in prositi po gospodarskih or-
ganizacijah, kot prošnjiki za našo
mladino, da bi vendarle sklenile od-
vesti tistih 2,5 o/o. Čudno! Za izobra-
ževanje kadrov je, kot veste doslej
bil predviden znotraj gospodarskih
organizacij 1 %, ki pa ga nobeno
leto niso povsem izkoristili (v celj-
skem okraju okoli 70%).
Danes pa nekateri naenkrat trde, da je za
notranje izobraževanje celo ta višji odstotek
premalo in ne morejo prispevati za srednje
šolstvo, ki ga moramo izvleči iz zagate. Vpra-
šanje je, če samoupravni organi, v katerih
delujejo nedvomno tudi starši prav tistih
otrok, ki bodo prej ali pozneje vpraševali,
kam pojde otrok v šolo, resno pomislijo, ko
je potrebno odločati o teh sredstvih.
Še vedno črpajo okoli 75 Vo sredstev šole
iz proračunov, kar povzroča le formalistično
delovanje skladov, ki so ob prepičlih sred-
stvih samo posredniki. Na drugi strani pa je
materialno stanje šol odvisno od neštetih či-
nltcljev, kjer je prevladoval močan subjek-
tivni faktor, razumevanje, namesto da bi pre-
vladovala izrecno nepristranska merila na
osnovi dobrih proučitev in dokunienticijc.
Tako stanje pa včasih odvrača prosvetne de-
lovne kolektive od poglobljene zavzetosti za
osnovno problematiko in naloge v šoli.
Nedvomno bo v sistemu financi-
ranja potreben odločen premik, kar
se že kaže, da bo realno povečanje
sredstev za šolstvo izdatno. Marsi-
kje po občinah nimajo izdelanih in-
vesticijskih načrtov za šolstvo, po-
sebno dolgoročnejših ne, ker so ti
bili odvisni od stoterih zelo kolcb-
Ijivih odvisnikov.
šole si iščejo samostojno dodatne vire, kar
pa teže uspeva. Nikoli šole niso realizirale
investicijskih načrtov In celjsko srednješol-
stvo je zmoglo to lani komaj za 18 "/o; v ce-
loti pa je lanski plan ustvarjen za 63,1 »/o,
kar pomeni nasproti letu 1962 znaten padec.
Vsekakor se bo materialno stanje za šolstvo
in družbene službe sploh spreminjalo z raz-
vojem občin, vendar bo potrebno zagotoviti
trdnejše vire dohpdkov, temeljito ugotoviti.
vse možnosti notranjih delitvenih premikov,
urediti odnose z gospodarskimi organizacija-
mi in navsezadnje tudi z višjimi družbeno
političnimi skupnostmi, da bodo sodelovale
bolj neposredno in konkretno pri uravna-
vanju situacij, ker smo končno za razvoj mla-
dine globoko In neposredno odgovorni od
družine do širše družbene skupnosti. Morda
bi z nekakimi posebnimi izravnalnimi skladi
vsaj delno lahko urejevali razmere na dolo-
čenih področjih. Vsekakor pa je potrebno
pospešiti vlaganje'v šolstvo, a tudi proučiti
mrežo šolstva ter vlagati tja, kjer je to de-
jansko načrtno. Danes skoraj nihče ne »ve, če
je trenutna mreža poklicnih šol ustrezna in
upravičena, če so te na pravih krajih. Poklic-
na šola naj bo vzajemno s proizvodnjo, kjer je
najboljše urejena.
Drugo ozko grlo, ki ga moramo
sprostiti, pa je vprašanje prosvet-
nih kadrov. Neurejene razmere, ne-
sorazmerna polilika v nagrajevanju
in včasih nerazumevanje, so povzro-
čali mlačnost in občutek zapostav-
ljenosti. Že samo to, da .so enako
kvalificirani delavci v poklicnih šo-
lah prejemali približno za 10% več
sredstev kot v ostalih srednjih šo-
lah, ni najboljše. Seveda, tam je bila
možna stalna primerjava z gospo-
darstvom in večje možnosti za do-
datne vire. Na drugi strani so bili
prosvetni delavci v Velenju, Celju,
Krškem dosti bolj stimulirani, ka-
kor v Šentjurju in v Mozirju. To se
je prav zadnje čase že izboljšalo.
Kadrovska struktura v celjskem okraju ka-
že, da številčno primanjkuje 161 prosvetnih
delavcev, medtem ko glede na sistemizacijo
delovnih mest in izobrazbo ugotavljajo, da
bi bilo že okoli 215 oseb s srednjo izobrazbo
v šol.stvu preveč, a kar 376 z višjo in visoko
premalo. To pomeni, da Združenju centrov
za višje in visoko šolstvo, ki je pričelo v
Celju uspešno delovati, ne bo zmanjkalo dela.
Potrebe po kvalifikaciji zelo rastejo. Teme-
ljito bo potrebno urediti tudi štipendiranje.
Problemov je cela vrsta. O tem so
razpravljali v aktivu kadrovnikov pri
okrajnem komiteju pred dnevi in
nedvomno bodo še drugod. Šolska
reforma ne sme ostati v začaranem
krogu, kjer zaradi večnega refrena
o pomanjkanju sredstev ne bi mogli
hitreje k cilju. Obvezno je treba
zmanjšati osipanje otrok v popolni
osnovni šoli, kjer jih še vedno okoli
40 % zaostaja pred osmim razre-
dom. Množičnost šolanja je izdatno
porasla, pogoji pa ne, zato še lahko
govorimo o dvojnih programih, zah-
tevnejših in manj zahtevnih, kar ne
more ostati. Naš cilj mora biti eno-
izmenični pouk, urejena dodatna
pomoč, ustrezni kadri, sicer kljub
izrednemu trudu šolska reforma ne
more povsem uspeti. V celjskem
okraju še 13% šoloobveznih otrok
ni zajetih v popolno osnovno šola-
nje. Ž boljšimi, stalnejšimi in manj
kolebljivimi viri dohodkov za šol-
stvo pri današnji stopnji gospodar-
skega razvoja lahko že veliko dose-
žemo in to moramo, ker je vsebin-
sko dobro izobraževalno vzgojno de-
lo družbeno nujno. K reševanju te
občutljive problematike pa je po-
trebno pritegniti vse činitelje, širo-
ke delovne množice preko samo-
upravnih organov, ustrezne gospo-
darske inštrumente in ostale.
L.R.
Stran 6
CELJSKI TEDNIK
Št. 24 — 19. junija 1964
Strela povzročila 4 požare
v ponedeljek ipopoldne je udarila
strelia v gospodarsko poslopje Mari-
je Uplaznik v vasi Prel&ko pri Pi-
rešioi. V njem je bilo več toa sena
itt razino ikmetijsko orodje. Požar, ki
ga je zanetila strela, je gospodarsko
poslopje jpopolnoma unfičti'1, razem
tega pa se je ogeinj razširiil še na
šu^o, kjer je bilo več kot 20m'l©sa
in razno orodje. Na oibeh poslopjih
je več kot 7 milijonov dimaijev ško-
de.
Požar se je od tu razširil še na
so»edinje gospodarslko poslopje last
Mihaela L. Tudi to je popolnoma
pogorelo in cenijo da je pri tem
nastala iSkoida piiiibližno 6 milijonov
dinarjev.
Isti dan je udarila strela Se r go-
sipodarsko poslopje last Jožeta Bre-
zovnika v Loikovici pri Šoštanju.
Pogorelo je ostrešje in šikode je za
približno 200 tisoč dfnarjeT.
Strela je zažgala štreno tudi na
stanovanj sld Mši la&t Ivana Vide-
man v Liscah pri SevnicL Na srečo
so domaičini ogenj pogasili in je
šikode le za 500 tisoč dinarjev.
I
POŽAR V KOSTANJEVIŠKf
OPEKARNI
V neidieljo pojKildne je izibrulunijl
požar , v ope'karnli KZ Kositainjevica,
kjer je 'ta dan moki poiseistnik žgal
reč iiisoč opelk. Zaradi mestrotkoivine-
ga kurjenja peči, se je od (prevelike
vročiine vžigalla streha, ki je 'popol-
noma pogorela in znaša škoda okrog
400 tiisoč dinarjev.
JANEZ DEŽELAK
OSEMDESETLETNIK
Letos 10. junija je Deželakov oče
iz Zaloga pri Šempetru v Savinjski
dolini praznoval 80. obletnico rojst-
va. Že v rani mladosti se je spoznal
s trdim delom v graščinskih gozdo-
vih v Jurkloštru, kjer se je pri svo-
jem očetu izučil tesarske obrti. Te-
mu poklicu je ostal zvest vse živ-
ljenje in je bil dober mojster, šte-
vilni mostovi čez Graščino od Jur-
kloštra do Rimskih Toplic in leseni
most čez Savinjo v šmarjeti so nje-
govo delo.
Vojna je tudi od Dcželakovega
očeta terjala krvni davek. Njegov
sin Matevž je še čisto mlad odšel
v partizane in v težki borbi padel
nekje v bližini Črnomlja.
Deželakovemu očetu prisrčno če-
stitajo za velik jubilej vsi sorod-
niki, prijatelji in sovaščani. Želijo
mu še veliko zdravih in srečnih let!
CELJSKI TRG
CENE NIHAJO
Kako imočno vplivarta na cene
pamidiba lin povpraLŠevainje, dolkiaizu-
je na oe'rjis(ki tržniici girah za Iniišče-
nje. V ipreteklieim teidnxi, ko se je
zia stoj.mcanui slkorajdia trlo proda-
jalcev iiega zelenega pridelka, je
bi'l grah po 40 do 80 ,dinar jeiv kilo-
gram, v sredo pa — ko g-a je proda-
jal samo edien, je cena poskočila
na 150 dinarjerv. Niič kaj vesela uigo.
toviitev, kajne?
Novii kromiprr je končno prevla-
dal nad is^arim. Prodajajo ga naip-
reč po 100 dinarjev kiloigraim, kar
je že taka cena, da sli ga lahko
marsikdo pri^ščli. Belb ^lavmato
zolje so v preteklietm tediniu proda-
jali po 80 dinarjev, ohrovt ipa po
180 do 200 dinarjev. S »Olato je pre-
cej 'težav. Zaradi srn,še mamreč ne
>igre v glave« tako kot ibi morala.
Toda ikljulb tem^u j<o pr<id'ajajo po
100 ido 200 dinarjev. Na tiržjnici so v
pretelMem itednu spet iza(belež.ill ne-
kaj novlih ai^tiiklov. Najprej mora-
mo omeniti papriko, če že ne za-
voljo ,po.ra)ennbnosti, pa visaj zaradr
cene — 700 dinarjev kilogram! Do-
bili smio itmdli že prve bretskve, kipa
seveda nitso pocenii. Na tri sto pet-
deset dinarjev jiih čemijo, pa še
preceij izel^ne tso. No, pairai^iižnlik
se je ipocenil, (tako, da 'ga lahiko ku-
pimo za 420 ali 450 dinarjev, kuma-
re pa so se vedlno 'po 2!rO do 280 di-
narjev kiiloigram. Tudi iborovnlic, ja-
god im četšeinj je bilo t teh dneh
kar precej, le češnje so poinekod
že »žive«.
Ko semi tržnega (nadzornika tova-
riša Murka takrat povpraševaila, ika-
ko je kaj zadiovoljeij s sitamjeim m
tržmioi, se je prJtožil izavoiljo Iba-
nam. »Veste«, mi je dejaf, >l'judje
.se nikakor ne morejo navadliti, da
sod'ijo olupki banan v koš za
simeti in ne na tla. Včeraj se je na
enem i^med oluplkov spet popelja-
la im ipadila meka ■sitarejša ženiska.
Padec liti se kaj lalhko končali s kak-
šinim izilotmljenim udom!« Torej —
olupki T koš im ne m a tla!
Kaj je bilo v celjskem
muzeju?
Mno^i bralci so gotovo že
zvedieli, da so pridle na dan
razne nepraTiLnosti malver-
zacije in tatvine v celjskem
mestnem imuzeju. Gre za ma-
terialne neredinosti, za pris'va.
jam je in zasebno odprodajo
posameznih muzejiakih vred-
nosti; od alik, plastiik, starin-
sikiih poeodiioiipodoibnegai. Sum
za ta nered, tatvime in odtu-
jevanje pada na ravnaitelja
muizejo Antoma STUPICO, ki
je svoj vodilni ^položaj moral
zapustiti. Ker pa preiskava se
ni končana in ker o tem že-
limo 'bralce informirati kar se
da točno in podrolbno, smo
sklenili ^počakati na izsledke
te ipreiskave.
S tema, tako v«a j upamo, smo
odgovorili (izjemno) tudi na
dopisnico ainomimnega naroč-
nika, ki nam je zameril, da o
zadevi niismo pisali.
Uredništvo
Prometna
 kronika
NETOVARIŠTVO
NA CESTI
v ponedieljelk zvečer se je t<>žje
telesino poišikiodoval Franc Stropnik
iz Lokovice. Stropnik se je peljali na
mopedu sikupaj fe Antonom Pečekom.
Zaradi viiinjenosti sta med vožnjo v
bližini Šoštanja padla. Pri tem se
je poškodoval le Stropnik, Pečnik
pa je ,po nesipečii poibegrnil in pustil
.poškodovanega tovariša rta cesti.
OTROK SKOČIL NA
CESTO
Pretekli jtorek se je pripetila v
Velenjni,tež j a (prometna nesreča, pri
kateri se je težko telesno oškodo-
val 6-<le'tnd Peter Bukovec, btrok je
stekel preko ceste, ne da bi se pre-
tpri'čal, če je prosta. Ravno tedaj pa
je pripeljal imiimo iz motorniiin kole-
som Ciril Skaza, ki nesireče ni mo-
gel preprečiti iin je zibil otroka po
cesti. Otroka, ki je dobJI težke (po-
šikodibe .po glavi, so prepeljali v celj-
sko balmiismiico.
ZADEL V KOLESARJA
v isolboto izveoer se je na Koroški
cesti v Šoštanju pripetiila težka pro-
metna nesireča. Motorliist Vinko
Stropnik je z onotorniim kolesom za-
del pri srečavanju kolesarja Jožeta
Videmška, ki je peljal ma kolesu
4-(letmega sina. Pri trčenju je vrglo
vsii tri po cesti. UtnpCli so težike te-
lesne poškodbe in ibili' prepeljani v
cerj'sko bolnišnico.
PRED PRAZNIKOM RUDARJEV
Nov dom mladih rudarjev
v Velenju se z leta v leto steka
vse več mladine iz raznih krajev
domovine, številni se po končani ali
nedokončani osnovni šoli odločijo
za rudarski poklic in s tem za nov
dom, novo okolje, nove pogoje. Le-
tos je število mladih šolarjev-rudar-
jev že preseglo število 600 in zato
so hiteli, da jim čimprej dogradijo
nove, dodatne prostore. Pred časom
Je oživel poleg že nekaj let starega
mtemata, nov dom. Te dni pa z vse-
mi silami hitijo, da bi uredili še zu-
nanjo okolico, kajti rudarski praz-
nik je pred durmi. Pa ne le to. Pro-
storov za družbeno življenje je v
Velenju prerhalo, zato so mladim
šolarjem uredili tudi klubske pro
store, ki v ničemer ne zaostajajo za
znanim delavskim klubom.
»Živeti v takih prijetnih pogojih
in uživati vso to skrb, je mamljivo,«
je dejal absolvent, ki bo čez tri s
skokom čez kožo sprejet med rudar-
je. Mlajši, član te skupnosti pa je
glasno mislil, ko je dejal: »Ce bi tem
lepim stenam vdahnili več toplih
besed, bd bil prepričan, da sem pri
materi.«
Slednje besede kažejo žal na" tiste
vrednote, ki jih v hlastanju za ob-
likami pozabljamo.	-ik
SMRT OTROKA POD
KOLESI VOZA
Na stranski cesti v Štorah se je v
četrtek simrtno ponesrečil 5-letni
Andrej Ravnikar iz Štor. Otrok se
je igral s skirojem in zapeljal pod
vprežni voiz, naložen s pe.s.kom. Voz-
nik Ivan Busar je sicer vozilo takoj
zavrl, vendar je prednje kolo vise-
eno za vozilo preko otroka, ki je pa-
del pod kolo. Otroka so takoj pre-
pedjiali v iceljisiko ibolnišnico, kjer pa
je kljuib taikojšnjii pomoči podlegel
pošlkodbaim.
VLAK
POVOZIL KOLESARJA
v isoboto je nepreviidnoist spet ter-
jala svoj davek. Kolesar Fran jo Pu-,
šič (54 let) je čakal na nezavarova-
nem prelazu v Selah pri Bnežiicah,
d)a ibi odpeiljai mimo jiwt(nLšiki vlak,
ki je vozjil iz smeri Brežic, N,i pa
vede!, da se ta na tem mestu s.reču-
je s potiniiškiim vlakom, ki vozi iz
smeri iDdbove. Zato se je itakoj, ko
je vlaik iz Brežic odpeljal mimo,
Tsedel na kolo lin se odpelj^al T>reko
prelaza. Ravno ,tedaj pa je pripeljal
vlak iz nasprotne simerii, Ikir 'je Puči-
oa podri. Zaradi težikih poi§kodlb po
glavi in telesu j,e bil na mestu mr-
tev.
OSUMLJENA, DA STA
UMORILA
SVOJEGA OTROKA
v moči od isrede ma čettrlek je 7.a-
koncema Štefanu lin Magdaleni Ko-
režija iz Kostrivnice umrl 7 meseč-
ni otrok. Zdravm'ik, (ki je otroka
preigledal, je izahteval sodno obd'iik-
cijo, ker je /sumil, da oftrok ni'Ujmrl
naTa(vne simrti. In res je sodni izve-
denec prii obdmjkciiji ugotovil, da je
otrok umrl zaradi davljenja. Zara-
di sumia, da ista umori/la svojega
otroka so zakon)ca priprli.
Oba zakonc-a sta bila vdana a1-
kohotliu in (pogosto pijama. V takem
stanju sita se tudi večkrat prepirala
ter pretepalla. Dejanja do sedaj še
nisita prianala. Kasneje, ko llx) de-
janje razjasnjeno, bomo o temi še
poročali,	-jz
Umrl nam je naiš zilati a tek,
stari a(tek 'in mož
albert fonda
USLUŽBENEC
Poigreb dragega pojkojnika
bo v soboto, 20. junija 1964
oib 16. uri na mestmem poko-
pališču v Celju.
Žalujoči: žena Antonija,
otroci: Sašo z žemo
Ilediviko, Alberta,
Marija, Tonči,
Romam, vnuk
Henri in ositalo
soroclisivo.
OB ZAKLJUČKU PETEGA LETNIKA POLITIČNE ŠOLE V CELJU:
S SOLIDNIM ZNANJEM
V USPEŠNO PRAKSO
Obč-inska jM>litičiia šola v Celju,
katere 'peti letniik je pred tednom
uisipešno izakljuoiilo 109 slušateljev
petih oddelkov, je ena najibolj
(Uspešnih oblik '{K>litičnega izobra-
ževanja kadrov v celjski obSinli.
Delavska univerza je v sodelovanju
(S političnimi organi,zacijami v obči-
mi lusjpela v zadnjih i>etili letih obo-
rožiti z dokaj oll)sež;niin teoretionim
jin praktičnim znanjem preiko 500
absolventov, od tega, nekaj nad 300
čHainov zveze komunistov, ali nad
10 odstotkov vseh člainov ZK v oib-
oini.
Poliitična šola je iz leta v leto iz-
popollnj'e\'ala tudi ,svoj vsebinski
[>rogria(m, kakor tudi metode pouka.
Xot lami, tako je tudi letois šola upo-
ralbila sistem razidelitve po s,7)eciali-
ziramih odidielkib. Program je bil
(razdeljen v itri, oziroma štiri osmov-
ina ipodročja. Uvodoma so slušateljii
olxlela.li nekaj splosniih pojmov o
psihologiji in metodah {Jella, učenja
in ratziiskovalinega dela. Sledil je
ciklus predavanj s področja politič-
ne ekonomije, delavsikega giibanja,
sociologije in miarksizma. Tretji
del, ki je bili specializiran za vsak
oddelek poselbej, je vseboval sodo(b-
jio prolblematiko iz gospodarstva,
druH>eno-polii!t,iične uredlitve,. to^edr
narodnega delavs,kega giibanja da-
nes lin vzporedno s lem vrsto pro-
blemov in vprašanj iz ipolitičnega,
gospodarskega in kulturnega življe-
nja v oibčiini. Že lani preizkušen si-
stem tiiUKskega dela se je tndi letos
izredno dobro obnesel. Razdeljeni v
skupine, takoi(menovame time. so.
stlušatelji analixiralfi okoli i (trideset
poglavitnejiših proiblemov s področ-
ja igois;poda.rstva, družibeufih služlb,
samoupravljanja, dela ipoli-tiioniLh or-
g^aniizacij itd. To iziredno konkretno
delo, pri katerem isO' slušateljti upo-
ralbilli svoije pridoMjeno znanje, se
spozmaili z metodiami odkrivanja
vzrokov razinlih pojavov, njih anali-
zo (in nakazali rešitve problemov,
iinua taid!i pralktično korist, ki prese-
ga ožje mallojge išole. Mnoge timske
naloge (bodo lahko slinžile kot izda-
ten priipomoček pri komkretnem re-
.ševanju problemov na najrazlienej-
šiiih področjih našega političnega
življenlja.
Tak sistem ipos rečen ega povezova-
n ja teorije s prakso bo občliinska po-
litična šdla brez dvoma ohranila še
v prihodnje. Sprememlbe naj bi se
odvijale le v smeri ntrjevanja Sn
^glabljanja takega sistema, v pi-
ljenje TiSielbime in izipopolnjevanje
jnet^ do podrobmostS.
Vsi, ki so pripomUogli k takemu
uispehn, od vodstva šole, prek pre-
dara+eljiev, šolskega odlbora ,in De-
lavivke uaiTenr7.c, so gi iia3>TiaU oi>ilo
Skušenj, ki jih je vredno ohraniti
in razvijati
Ker pa ismo že ipri ugotaviljanju
uspeha, ki gotovo ni majhen, ne
simeuDo miimo nekaterih pomanjMjti-
vosti. Petisto ahsoilventov poliitične
šole ni majhna stvar in ugodne po-
sledice ;so vLdfue ipovsod. Vendar ko-
rist, ki ibi se ilahko v praksi nnani-
feihiraltei iin ibi ibila enakovredna
uspehu šole, ;je žal manjša. Manjša
je predvsem (zaradli 'naslednjih vziro-
kbv:
9 Kadrovanje v to šolo še vedno
šepa. Tudi letos je pri začetnem (te-
stu, v prvih dneh ipouka in med po-
ukom odpadlo okoli 50 slliiišateljev,
ki niso mogli slediti, ki niso imeli
interesa in ki so bili (poslani v šolo
na silo.
#	Šola raiz)polaga s prešiihkim
materialnitm fiondom nionih pripo-
močkov, s prešDbkim iziborom pre^-
vateljjev, ki Ibi bili dolbri teoretski in
praktlikl. Šola nima (ustreznih pro-
storov, (ki ibi omoigočaili tudii uspeš-
nejše grupno delo itd.
#	Naipc^led je tu še vprašanje
kadrovanja ipo opravljeni .šoli. Ko-
lektivi, ipOlitične origanizacije 5n
drugi orgami ipozabtljajo albso'lvente,
jih ne v^ključmjejo in jim tako kra-
tijo imožnoisti nadaljnjega razvoja v
pmktiiGnem delu.
#	Manjka pa tudi zavesti med
shiišatelji, da je v išoli osvojeno
znanje zgolj osnova, da je odlskočnia
deska za oisvajanje nadaljnjih enanj
in spoznanj, da je treba indiivlidiual-
no štuilirati, obnavljati in dopolnje-
vati znanje, zlasti še z vedno novi-
mi in prakitičtiimii iizisledki naše
dj^uTibeao-poUtičiDe prakse.
GIBANJE PREBIVALSTVA
VELENJE
v preteklem tednu ni bilo rojstev.
POROČILI SO SE:
Valentin Stopar, delavec iz Skornega in
Antonija Hriberšek, krojaška pomočnica iz
Raven. Vinko Veissenbach, kovač iz Prelske
in Marija Plešnik, bolniška strežnica iz Pes-
jega. Jože Hrastnik, železničar iz Slatine i.i
Magdalena T^nšek, kmetovalka iz Rečice ob
Paki. Anton Potočnik, mizarski pomočnik iz
Podgore in Matilda Dobnik, gospo^nja iz
Velikega vrha. Slavko Glasečnik, mizar iz
Skornega in Marija Naraks, delavka iz Raven.
Martin Rogelšek, gozdni delavec iz Zavodnj«
in Romana Volar, kuharica iz Šentvida. Franc
Kregar, steklar iz Velike Rodne in Marija
Lipičnik, bolniška strežnica iz Topolšice.
UMRLI SO:
Franc Jelen, kmet iz Lokovice (65). Franc
Mikek, upokojenec iz Šoštanja (58). Jožefa
Radoslovnik, prevžitkarica iz Skornega (79).
Marija Ocepek, prevžitkarica iz Podgorja
(88). Franc Jurko, vomški invalid iz Paškega
Kozjaka (68). Marija Rahten; družinska upo-
kojenka iz Plešivca (75).
ŠENTJUR PRI CELJU
v preteklem tednu so se rodili 2 deklici
in 2 dečka. Porok ni bilo.
UMRLI SO:
Jožef Gaber, kmetovalec iz Jazbin (72).
Adolf Križnik, otrok iz Rifnika (10).
LAŠKO
v preteklem tednu je bila rojena 1 deklica.
POROČILI SO SE:
Franc Kolar, železničar iz Prožinske vasi in
Marija Golouh, navijalka iz Debrega.
UMRLI SO:
Martin Maček, rudar iz Rečice (45). Toma!
Stare, upokojenec iz Laškega (72). Ivan Ma-
toh, upokojenec iz Vrha nad Laškim (72).
Marija Deželak, roj. Reifl, ^podinja iz Ha-
rij (76). Uršula Plevnik, roj. Lindic, upoko-
jenim iz Stnnca (66).
CELJE
V	preteklem tednu se je rodilo 27 deklic in
20 dečkov.
POROČILI so SE:
Jernej Centrih, pismonoša in Mihaela Povh,
delavka, oba iz Pečovnika. Miloš Alič, tehnič-
ni kapetan iz Zagreba in Marija Straus, go-
spodinja iz Celja. Alojz Leskovšek, štualent
sociologije in Silva Uzar, tkalka, oba iz Celja.
Frančišek Hribar, železniški uslužbenec iz
Pavle vasi in Marija Cokan, gospodinja iz
Laz. Bogomir Pohar, ključavničar iz Obrežja
in Danica Stjepovič, uslužbenka iz Boštanja.
UMRLI SO:
Ana Jelovšek, delavka iz Šentjanža nad Sto-
rami (18). Marija Škedelj, upokojenka iz
Celja (74). Drago Pečečnik, vzdrževan iz Pre-
kope (10). Anton Petelinšek, kmetovalec iz
Učence (85). Marta Ivačič, otrok iz Lastniča
(4 mes.). Branko Grešak, vzdrževan iz Brez-
nega (1 dan). Janko Kranjc, učitelj iz Celja
(37). Vera Kumelj, vzdrževana iz Lgga pri
iirastniku (3 mesece). Andrej Ravnikar, vzdr-
ževan iz Stor (5).
BREŽICE
V	preteklem tednu sta se rodili 2 deklici in
2 dečka.
' POROČILI SO SE:
Stanko Kordič, invalidski upokojenec iz
Čateža ob Savi in Paviovič Vida, višja medi-
cinska sestra iz Čateža ob Savi. Stanislav
Matjašič, gradbeni laborant iz Brežic in Ter-
likar Adalberta, delavka iz Brežic. Peter Gun-
delj, aviomehanik in Olga Ferenčak, poljedel-
ka, oba iz Čateža ob Savi. Miladin Kneževič,
študent in Jelenko Gabrijela, uslužbenka, oba
iz Brežic.
UMRLI SO:	^
Frančiška Kenda, soc. podpiranka iz Zapre-
šiča (72). Ivanka Pš^ničnik, soc. podpiranka
iz Bojsnega (56). Terezija Grame, prevžitka-
rica IZ Vet. Maienc (84).
st. 24 — 19. junija 1964
CELJSKI TEDNIK
Stran 7
OBJAVE IN OGLASI...
KOMPAS OBVEŠČA
delovni kolektivi - organizacuei
KOMPAS CELJE Vam nudi ra Vaje Izlete
po Jugoslaviji Izredno ugodno ceno prevoza
i modernim turistično opremljenim 43 sedež-
nim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni
prevoženega kilometra 220 din. Naprošamo
za predčasne rezervacljel
VABIMO VAS NA LZLETE:
1.	TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni
tzlet za delovne kolektive In organizacije.
Cena 9.500 din.
2.	AŽURNA OBALA — 6 dnevnl avtobusni
blet v septembru; ogled Milana, Torina in
Genove; prijave do 12. Julija.
3.	TOKIO — 12-dnevnl Izlet s posebnim
letalom na olimpijske Igre v oktobru; pri-
jave do 1. avgusta.
4.	NEW YORK — 11-dnevnl Izlet s poseb-
nlm letalom na svetovno razstavo; odiiod iz
LJubljane 20. Julija in 24. avgusta.
5.	PO SOVJETSKI ZVEZI — 14-dnevno po-
tovanje z vlakom; prijave do 5. Julija.
6.	DOLOMITI — GENOVA — FIRENCE; —
5-dnevno avtobusno potovanje v septembru.
Prijave do 1. avgusta.
7.	INDUSTRIJSKI VELESEJEM V BER-
LIN. 6-dnevno avtobusno potovanje v drugI
polovici septembra. Prijave do 1. avgusta.
8.	5 DNI PO DOLOMITIH! Avtobusni Izlet
v juliju. Prijave do 20. junija.
9.	SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno
avtobusno potovanje za delovne kolektive in
Koroške borce.
10.	PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni
Izlet.
11.	SLOVENSKE GORICE TRAKOŠCAN —
dvodnevni izlet z avtobusom.
12.	PLITVICKA JEZERA — CRIKVENICA
— RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet
13.	PO ISTRI — dvodnevni avtobusni Izlet.
14.	PO DOLENJSKI IN BELOKRAJINI dvo-
dnevni Izleti z avtobusom.
15.	PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA
PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni
Izleti.
16.	V KUMROVEC — enodnevni avtobusni
izleti.
Pred vsakim Izletom obiščite podjetje
KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv-
na potovanja In Izlete po Jugoslaviji in v
inozemstvo z modernimi turističnimi avto-
busi, z rednimi In posebnimi vlaki, ladjami
obalne in rečne pIovl>e in posebnimi letali.
KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst
vozovnic za železniški, letalski in pomorsicl
promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča-
su nabave potnih listov, vizumov ter menja
tuja plačilna sredstva in sprejema depozite.
KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro-
metne in turistične informacije, prodaja raz-
glednice, zemljevide, spominske fiiatellstlčne
znamke Itd. Pred vsakim potovanjem se po-
svetujte v poslovalnici.
Se priporoča KOMPAS CEUE
Tomšičev trg 1 — tel. 23-50
# SLU2BE
Sprejmem takoj gospodinjsko pomočnico k
tričlanski družini. Plača 10.000 din. Inž. Mi-
lan Zupančič, Celje, Drapšinova 17.
Sprejmemo gospodinjsko pomočnico k štiri-
članski družini. Plačam dobro. Naslov v
upravi lista.
Za kuhinjska dela in molžo, sprejmem upo-
kojenko ali dekleta. Nudim stanovanje in
hrano. Plača po dogovoru. Naslov v upravi
lista.
IZLETNIK
Vabimo vas na naše izlete:
1.	ZCRICH-LONDON-PARIS-MUNCHEN
•-dnevno potovanje z vlakom;
2.	CARIGRAD-SOFIJA
8-dnevno	potovanje z vlakom;
3.	FIRENZE-RIM-NEAPELJ-CAPRI-BE-
NETKE-TRST
9-dncvno	potovanje z vlakom;
4.	PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILA-
NO
9-dnevno potovanje z vlakom;
5.	KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - po-
tovanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal-
ni in jedilni vagon) — avion;
14-dnevno potovanje;
6.	ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI
9-dnevno potovanje;
?. BUDIMPEŠTA
2-dnevno potovanje z avtobusom;
8.	DUNAJ — svetovna cvetlična razstava
5 in 4-dnevna potovanja z avtobusom;
9.	GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za ma-
turante vseh šol;
1«. TRST in BENETKE
stalni 1 in večdnevni izleti z avtobusi;
11.	KOROŠKA
1 in večdnevni izleti z avtobusi;
12.	PO GORENJSKI-PRIMORSKI
2-dnevni izleti z avtobusom za kolektive;
15. PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobu.
^om za kolektive;
14.	PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobu-
som za kolektive;
15.	PO DOLENJSKI — dvodnevni izlet z
•vtobnsom za kolektive.
I
IZLETNIK VAM NUDI:
—	organizacijo izletov in prevozov stro-
*ovnili ekskurzij z modernimi turističnimi
•vtobnsi po domovini in v inozemstvo;
—	posredujemo vam nabavo potnih listov
tujih vizumov v najkrajšem času;
—	vršimo menjavo valut;
, — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih
V* na JAT avionih, rezervacijah za letni od-
<iih;
. — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in
Jn*oslavije. turistične karte Slovenije ter
avtobusne m železniške vozne rede.
Poslovne prostore imamo v Celju na Tito-
*em trgu, številka 5 pri Avtobusni postaJL
Telefon 28-41, poštni predal 142.
priporočano za cenjena naročila.
ULBTNIK CKLJI
#	KUPIM
Rabljeno moško kolo kupim. Goršek, Hotov-
Ije 102.
Vseljivo hišo, ali manjSe posestvo v bližini
centra, kupim. Prevžitek ni ovira. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »Lepa prilika«.
Dobro ohranjen osebni avto »Taunos« M 17,
Opel Reckord, kupim. V poStev pridejo tu-
di druge novejše znamke. Ponudbe z naved-
bo cene in opisa vozila pošljite na upravo
lista pod šifro »Gotovina«.
#	PRODAM
Stanovanje: sobo in kuhinjo, rapid opeko 7a
strop, veliko uto, prodam. Ostalo po dogo-
voru. Teharska cesta 50-1.
Kravo mlekarico (sveže mleko), prodam. Na-
slov v upravi lista.
Zaradi selitve prodam ugodno rabljeno češ-
njevo spalnico. Vprašati na naslov: Celje,
Lisce 15.
Kuhinjsko kredenco in dobro ohranjen glo-
bok italijanski otroški voziček, prodam
ugodno. Naslov v upravi lista.
Klavirsko harmoniko — 80 basno »Hohner«,
prodam. Nasov v upravi lista.
Enodružinsko hišo z vrtom v Celju, prodam,
na Mariborski 222. Cena 3,000.000 din.
Kmečki mlin z^enofaznim motorjem, gradijeni
les in psa bernardinca, prodam. Naslov v
upravi lista.
Takoj vseljivo novo, popolnoma dograjeno hi-
šico in 16 ar vrta prodam. Cena 1,900.000
din. Plačljivo takoj v gotovini. Ogled v po-
poldanskih urah v Sp. Ložnici pri Žalcu 53.
Novo švedsko kuhinjo, prodam. Cena 65.000
din. V račun vzamem dobro ohranjeno žen-
sko kolo. Koštomaj, Laško 15.
#	TURIZEM
ODPRTA KOPALIŠČA
Celjska turistična zveza sporoča, da so že
odprta kopališča v Rimskih Toplicah, v Celju
In v Rogaški Slatini.
CENE DOPUSTOV V ZG. SAV. DOLINI
Tudi letos veljajo za dopust v Mozirju, Gor-
njem gradu, Ljubnem, v Lučah in Solčavi iz-
redno ugodne cene. Ležišča v zasebnih sobah
stanejo od 300 do 350 dinarjev, cene penslo-
nov pa so od 1.200 din navzgor. Podrobne In-
formacije so na voljo pri turističnih društvih
omenjenih krajev.
20. IN 21. JUNIJA V SLOVENSKE KONJICE
kjer bo pri ribnikih družabna prireditev
imenovana pojedina postrv. Do 21. Junija Je
v Konjicah odprta tudi etnografska razstava.
#	KINO
KINO »SVOBODA« ŠEMPETER
20. in 21. junija 1964 - »ŠERIFOV SIN« -
ameriški barvni film
24.	junija 1964 — »RANDEVU« — italijansko
francoski filih
25.	junija 1964 — »DOVOUENJE ZA IZ-
HOD« — ruski film
KINO SEVNICA
Od 20. do 21. junija 1964 — »NAJUUBŠI
UCENEC« — ameriški film
#	GLEDALIŠČE
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
Petek, 19. junija 1964 ob 20. url: Alexandre
Rivemale: REZERVIST. Gostovanje v Gri-
žah.
Soboto, 20. junija 1964 ob 19.30: Jerome Kil-
ty: DRAGI LAŽNIVEC, Sobotni abonma In
izven.
Nedelja, 21. junija 1964 ob 15.30: Jerome Kil-
ty: DRAGI LAŽNIVEC. Nedeljski popoldan-
ski abonma in izven. Vstopnic Je še dovolj
na razpolago.
Torek, 23. junija 1964 ob 19.30: Jerome Kllty:
DRAGI LAŽNIVEC. Torkov abonma in iz-
ven.
Sobota, 20. junija 1964 ob 19.30: Jerome KII-
Kllty: DRAGI LAŽNIVEC, Abonma za de-
lovne organizacije in izven. Vstopnic vseh
vrst je še dovolj na razpolago.
Nedelja, 28. junija 1964 ob 15. url: Sean
0'Casey: SENCA PRAVEGA MOžA. Gosto-
vanje v Vidmu ob ščavnici.
Nedelja, 28. junija 1964 ob 20. url: Sean
0'Casey: SENCA PRAVEGA MOŽA. Gosto-
vanje v Gornji Radgoni.
•	STANOVANJA
Dvosobno stanovanje v Celju zamenjam za
enako. Naslov v upravi lista.
Sprejmem sostanovalca. Naslov v upravi lista.
Iščem stanovanje, po možnosti s hrano, za
dva dijaka. Ponudlx;: Ropotar, Mozirje, Ob-
činska skupščina.
Iščem sobo in kuhinjo, lahko tudi večje sta-
novanje, v okolici Celja aH Žalca. Najemni-
no plačam za dve leti naprej. Ponudbe po-
šljite na upravo ista pod šifro »Dogovor«.
Opremljeno sobo oddam dvema solidnima
osebama proti vplačilu najemnine za eno
leto naprej. Naslov v upwi lista.
•	RAZNO
Iščem večjo vsoto posojila. Usluga — stano-
vanje. Naslov v upravi lista.
Realitetna agencija Maribor, poslovalnica
Ptuj, sprejme v prodajo večje število mo-
tornih koles. Zaželeno je, da jih prodajalci
vskladiščijo v poslovalnici v Ptuju, vsak pe-
tek in soboto od 6. do 14. ure.
Iščem inštruktorja za matematiko. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »Srednja šola«.
Pridni in zdravi upokojenki nudim brezplač-
no stanovanje in hrano za 1—2 meseca v
lepem kraju blizu postaje (lep sadni vrt),
za pomoč pri gospodinjstvu, starejši ženi
s hčerko. Naslov v upravi lista.
2,40 g zlata za zobe prodam. Naslov v upra-
vi lista.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 20. do 27. junija 1964
Bojan Koželj, veterinar,
Celje, Kocenova 2-II
(pri Hotel Evropa)
Telefon 25-67
OGLAŠUJTE
V CELJSKI
TEDNIK
Razpisna komisija »Pekarna« Laško,
razpisuje po 78. členu temeljnega za-
kona o organih upravljanja v delovnih
organizacijah delvno mesto
UPRAVNIKA
Pogoj: visoko kvalificirani delavec v
pekarski stroki z najmanj ^-letno
prakso.
Ponudbe s priloženimi dokazili o iz-
polnjevanju zahtevanih pogojev vložite
do 1. 7. 1964 pri razpisni komisiji
»Pekarne« Laško.
DS podjetja »ELEKTROINšTALACIJE«, CEUE, Zidanškova
ulica 7 razpisuje prosto delovno mesto
Kvalificiranega elektromehanika
Pogoji: a) odslužen vojaški rok,
b) vešč previjanja vseh vrst elektromotorjev.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
OBVESTILO
SKUPŠČINA OBČINE CELJE, uprava za dohodke obvešča vse
davčne zavezance od samostojnih poklicev in premoženja, da so
po 83. členu uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev. 22/61)
razgrnjeni na vpogled predlogi davčnih osnov (promet in čisti
, dohodek) za zavezance, ki bodo obdayčeni po preteku leta (za
1963. leto).
Predlogi davčnih osnov bodo na vpogled pri upravi za dohod-
ke Skupščine občine Celje, Gregorčičeva ulica štev. 6/II. nadstrop-
je levo od 19. 6. do 28. 6. 1964. leta.
SKUPSCINA OBČINE CEUE
Uprava za dohodke
DRUGO VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
KOMUNALNA BANKA CELJE 8 podnifnlco CEUSKO MESTNO
HRANILNICO In ekipozitorami objavlja dnigo veliko nagradno
ir«banj«
V poitev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do
30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to
vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki
bodo vložili najmanj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali za dobo
3 do 12 mesecev.
Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna
hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah,
Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici.
Nagrade:
1 MOPED
1 TELEVIZOR
1 ŠIVALNI STROJ
1 HLADILNIK
1 SESALEC
2rebanje bo dne 10. julija 1964, izid žrebanja pa bo objavljen
v časopisih Večer in Celjski tednik.
Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove
vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %.
VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN
SKUPNOSTI!
KOMUNALNA BANKA CELJE
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV »VOLNA« LAŠKO
proda
naslednja osnovna sredstva:
—	11 ELEKTROMOTORJEV različnih jakosti od 1,1 kW do 10 kW,
različnih izvedb, vsi v izpravnem stanju
—	SKOBELNA MIZA, manjša
—	2 ANALITSKI TEHTNICI, gbe v dobrem stanju
—	Ojačevalec zvoka, manjše izdelave
—	GRAMOFON
—	RADIO APARAT znamke »Lorenc«, potreben i^pravila
—	RADIO-AVTO znamke »Piano« v dobrem stanju
—	KLAVIR, v dobrem stanju
—	HARMONIKA, klavirska v neizpravnem stanju
—	BOBEN, v neizpravnem stanju
—	TEHTNICA 500 kg, izpravna
—	TEHTNICA 100 kg, dobra
—	LESENA ROČNA STATEV
—	2 ŠTEDILNIKA, EMAJLIRANA, rabljena
—	BENCINSKI MOTOR »TAM« — Pionir, potreben generalnega
popravila
—	80.000 kom. GRANITNIH KOCK v velikosti 80 x 80 x 80 mm.
—	MIZA, dolga, potrebna popravila
Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo vsak
dan od 6. do 14. ure v podjetju »Volna« Laško.
Prednost pri nakupu imajo organizacije družbenega sektorja.
Vsa osnovna sredstva, ki bodo 30. junija 1964 ne bodo prodana
organizacijam družbene^ sektorja, se bodo po tem datumu pro-
dala zasebnikom.
Stran 8
CELJSKI TEDNIK
Št. 24 — 19. junija 1964
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Dve prvi in drugo mesto
ZA MLADINCE KLADIVARJA
škoda, da je mlajše mladince Kla-
divarja jspremljala smola, sicer bi
lahko v naslovu napisali — tri prva
mesta za mlade tekmovalce celjskega
Kladivarja. Tako pa so mladi atleti
AD Kladivarja osvojiil v finalu ekip-
nega prvenstva Slovenije dve prvi
in eno drugo mesto. Naslov najbolj-
ših ekip v Sloveniji so si priborili
starejši mladinci in mladinke, dočim
so mlajši mladinci zaostali za mari-
borskim branikom za 207 točk.
Med starejšimi mladinci velja na
prvem mestu omeniti Piliha,. ki je
pri skoku ob palici dosegel z rezul-
tatom 406 cm nov državni mladinski
rekord. Med ostalimi, ki so na tem
mitingu osvojili prvo mesto, so bili:
Dorn v metu kladiva s 51.51 metra,
Henigman pri skoku v daljino s 637
cm, Gajšek pri metu diska s 44.92
metra ter tekači v štafeti 4 krat 100
metrov s časom 45.9 sekunde.
Pri mladinkah je prvo mesto osvo-
jila le Kelčeva pri skoku v višino z
odličnimi 150 cm.
Vtem ko so starejši mladinci in
mladinke nastopili v Ljubljani, so
mlajši mladinci startali v Trbovljah.
Tu je dvojno zmago pobral Kunej in
to pri skoku v daljino s 578 cm ter
v teku na 100 m čez ovire s 14.3 se-
kunde. Na najvišjo stopnico se je
povzpel tudi Medvešek, ki pri skoku
višino premagal 180 cm ter Colarič,
ki je zmagal v teku na tisoč metrov
s 2:45.0.
Krelj v akciji... (foto Slavko Kokot)
ATLETI V LJUBLJANI
Jutri, v soboto ter v nedeljo, 21.
tega meseca bo v Ljubljani finale
ekipnega prvenstva Slovenije v atle-
tiki za člane in članice. Članom in
članicam celjskega Kladivarja lahko
že v naprej čestitamo za prvi mesti,
saj bi se morale zgoditi neverjetne
reči, da bi bili ekipi ob najvišja na-
slova.
ODBOJKA
v- tekmovanju vzhodne skupine
druge republiške lige je mariborska
ekipa ELKE premagala celjski Par-
tizan s 3:0.
Ženska ekipa celjskega Partizana
je nastopila v Brestanici ter odigra-
la zadnji prvenstveni tekmi proti
Ljubljani in Mariboru. Obe tekmi
so izgubile Celjanke z rezultatom
3:0.
KOŠARKA
v tekmovanju vzhodne skupine
druge slovenske lige so bili doseže-
ni naslednji rezultati: Rudar (Tr-
bovlje)— Slov. Konjice 82:51, Žalec
—Celje 72:48
Od celjskih ekip so Žalčani tre-
nutno na četrtem, Konjičani na še-
stem, Celjani pa na sedmem mestu.
KOMENTAR
ZATIŠJE
PRED KONCEM
Se dva zavrtljaja in tudi v slovenski
nogomclni ligi bodo znani vsi računi.
Zaradi že zdavnaj oddanega prvega
mesta Kladivarju, je tiniš izgubil na
mikavnosti. Dejstvo je namreč samo
eno — v samem vrhu ne more priti
več do sprememb.
V	trinajstem kolu spomladanskega
dela tekmovanja je od treh ccljskih
ligaških e.-iajstoric nastopila samo eki-
pa Celja, ki je v Ljubljani izgubila
tekmo proti istoimenskemu moštvu
3 : 2. Olimp je brez borbe in zatorej
z rezultatom 3 : O prcjjustil točki lju-
bljanski Svobodi. Kladivar je bil to-
krat prost.
Na lestvici vodi slej ko prej Kladi-
var, ki ima 35 točk, osmo je Celje z
20, zadnji pa Olimp s sedmimi pika-
mi.
V	predzadnjem kolu bomo v Celju
gledali tekmo domačih tekmecev Kla-
divarja in Olimpa. V jesenskem sre-
čanju je zmagal Kladivar z 2 : 0. Celj-
ski železničarji pa bodo odpotovali v
Novo Gorico, kjer bodo imeli težko
delo; to tudi zavoljo tega, ker so se
domačini pripravili, da se oddolžijo
za lanski katastrofalni poraz 8 : 0.
USPEH
ČESTITKA
še n.ifkoli ise ni okoli ig^rišča
celjskega Partizaina zbrailo to-
liko ljudi, kot minulo nedeljo.
Pravijo, da je ibilo več ikot ti-
soč ipairov oči, iki so spremlja-
le otlLočilno tetkimo meid roko-
metnima ekipaima brežiškeiga
Partizana ter železničarskega
moštva Celja. Zdaj je šlo ne
samo za iprvo mesfto v vizhod,ni
skupi/ni druge reipuibliške liige,
anarveč tudi za stolček v prvi
islovensiki rcikoimetni ligi.
Povod za takšen oibisk je
il>ii tu; bilo .pa je tudi dosti
liTuipa, ki so (ga ,pwzročali
lx)(b,ni, zvonci iin trobila... pa
it ud i zahriipana grla, Ikfso zdaj
navijala za eno, potem zopet
iza druigo ®^tr|an. Zatradi ipo-
memibnosti ln ptsihoze, ki je
iprevzela iigrailoe, tekma ni bi-
a lepa. Sicer pa, zdaj ni šJo
iza ilepoto, temveč edinole za
(gole. Pri tem pa so 'bili Celja-
ni luisipešnejši od svojih (bre-
žiških iteikmecev. Z rezoiltatom
in ztmaigo 8:5 ,so si Celjani
zatgotovili prvo mesto v druigi
lin prostor v prvi slovenski
Tokometni ligi.
To je vseikakor lep športni
/uisipeh. Zato tudi maša oeistitka
IZ željo, da ibi ise v družibi naj-
bol jših slovenskih rolkoanietnih
niošrtev dobrjo anašli, ,pa ne na
repu, temveč na Ibolj solidnih
tleh!	— an
ŠEST GABRSKIH EKIP
PIONIRJEV NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU
Vest je sicer zakasnela, toda na-
vzlic temu je prav, če zapišemo, da
je imel gabrski Partizan na nedav-
nem republiškem prvenstvu v gim-
nastiki najštevilnejšo ekipo — vsega
skupaj šest vrst, kar kaže, da so v
tej celjski partizanski organizaciji
po.svetili največjo pozornost vzgoji
najmlajših.
V skupini starejših pionirjev je
gabrska ekipa zasedla sedmo, vrsta
Partizana Celje-mesto deveto, pio-
nirji iz Braslovč pa štirinajsto me-
sto. Med posamezniki je bil Gabrčan
Gregi 21., tekmovalca mestnega dru-
štva Zupane in Mesaric pa 25. ozi-
roma 26.
Med mlajšimi pionirji je prva
vrsta gabrskega Partizana "osvojila
četrto, druga pa petnajsto mesto.
Pri posameznikih je bil Marinček
četrti, Lorger šestnajsti, šprajc pa
dvajseti.
Bolj kot fantje so se izkazale pio-
nirke, saj so Gabrčanke zasedle v
višjem razredu prvo mesto, kot po-
sameznice pa so se uveljavile tako-
le: 4. Lazički, 5. Jakše in 8. šrot.
V nižjem razredu za pionirke je
prva vrsta iz Gaberij osvojila tretje,
druga pa štirinajsto mesto. Med po-
sameznicami je bila Centrihova še-
sta, V. šrot osma, Gračnerjeva ter
Solnjičeva pa sta zasedli 24. do 26.
mesto.
KAMNIK - CELJE 2 :1
V	prvem srečanju slovenske teni-
ške lige je druga ekipa Kamnika
odpravila moštvo HDK Celje z 2:1.
Celjana (Klemene in Godnik) sta
edino točko osvojila v igri dvojic.
V	nadaljevanju tekmovanja se bo-
do Celjani srečali z ekipo ljubljan-
skega Akademika, ki je premagala
Kamnik II s 3:0.
PIKULA — 16.33 m V KROGLI
Tudi mednarodni atletski miting
v Mariboru se je končal s popolno
afirmacijo celjskih atletov. Med ude-
leženci se je najbolj izkazal Pikula,
ki je z metom krogle 16.33 metra do-
segel nov republiški rekord. Medtem,
ko je Vivod preskočil »le« 195 cm, je
Ajdič premagal 100-metrsko progo v
odličnem času 10.8 sekund. Tudi
Vravnik je dosegel dober rezultat v
metu diska — 48.75 metra.
Pri ženskah sta znova prednjačili
Stamejčičeva in Lubejeva. Tako je
Lubejeva pretekla 100 metrov v času
12.0 in dosegla osebni rekord. In če
sodimo po rezultatih, sta Stamejčiče-
va ter Lubejeva znova naskakovali
državni rekord pri skoku v daljino.
Prva je tokrat dosegla 594, druga pa
592 cm. Odlično.
4
FINALE S CELJANI IN BREZ NJIH
Od petka pa do nedelje sta bila v
Celju in Zagrebu polfinalna turnirja
za državno prvenstvo v hokeju na
travi. Celjski turnir bi lahko ime-
novali tudi državno prvenstvo v ma-
lem, saj sta na njem nastopili poleg
ostalih renomirani ekipi BASKA iz
Beograda (prvak Srbije) ter zagreb-
škega Jedinstva, ki že dolga leta bra-
ni naslov državnega prvaka. Celja-
ni se v tej konkurenci niso plasirali
med najboljši ekipi, ki sta si prido-
bili pravico do sodelovanja v finalu
državnega prvenstva. Navzlic temu
je ekipa HDK Celja zapustila ugcH
den vtis, saj je npr. proti najboljši
ekipi v državi izgubila z najtesnej-
šim rezultatom 1:0.
Tekme, v katerih so nastopili Ce-
ljani, so se končale takole: BASK—
HDK Celje 3:0, Jedinstvo—HDK Ce-
lje 1:0 ter Marathon (Zagreb)—HDK
Celje 3:1.
Na celjskem polfinalu je zmagalo
Jedinstvo s šestimi točkami, 2.
BASK 4, 3. Marathon 2 in 4. HDK
Celje brez točke.
Glede na izid drugega polfinalne-
ga turnirja v Zagrebu, bodo na za-
ključnem turnirju za naslov držav-
nega prvaka sodelovala tri zagreb-
ška moštva: Jedinstvo, Concordia
in Mladost ter prvak Srbije, BASK.
Vtem ko bo moški finale držav-
nega prvenstva brez celjske ekipe,
pa bodo v finalu mladinskega držav-
nega prvenstva nastopili tudi mladi
igralci HDK Celja. Turnir z udelež-
bo šestih moštev se je začel v Za-
grebu že včeraj, končal pa se bo
v nedeljo. Celjani bodo igrali v dru-
gi skupini, kjer bo nastopilo še dru-
go in četrto moštvo hrvaškega pr-
venstva.
ROKOMETAŠI GRIŽ
GREDO NAPREJ
Te dni se je končalo letošnje
okrajno rokometno prvenstvo, na
-itaterem je sodelovalo devet moštev.
Zaradi finančnih težav, zadnja kola
niso bila popolna, saj so mnoga mo-
štva predajala tekme brez borbe.
Kljub temu je tekmovanje v celoti
uspelo; na koncu so si najboljše me-
sto priborili rokometaši Partizana
iz Griž, ki so s tem postali tudi čla-
ni druge republiške oziroma štajer-
ske cone. Tudi drugoplasirana eki-
pa iz štor ima vse pogoje, da se
uvrsti v štajersko consko rokomet-
no ligo. Pot do tja bo vodila preko
kvalifikacij ali pa celo kar avtoma-
tično, odvisno od odločitve drugo-
plasiranega moštva mariborskega
okrajnega tekmovanja.
Končni vrstni red ekip v okrajni
ligi: 1. Griže 28, 2. Kovinar Štore 26,
3. šoštanj 17, 4. Celje B 16, 5. Parti-
zan Celje B 16, 6. Žalec 13, 7. Ve-
lenje B 13, 8. Laško 9 ter 9. Zidani
most 6 točk.
ZABELEŽENO
Go.si>odarska zbornica Celje: Odi-
delek za blagovni promet, turizem,
obrt in konni.nailo pri go-spatlarski
zibomici v Celju je včeraj slkliical
posivet predstavnikov peikanskili
podjetiij. Problem oskrbe s krivhom
je vse ^Ij ipereč, 'poselbej še v ča-
su tuiristiene sezone. Talko želi go-
S(})odarslka zborniica s tem posveitom
(Ugotoviti, v koijiiko so »naše pekaTne
pripravljene nu sezono.
UBILA JO JE STRELA
V ponedelijeik n^poldne jc udarila
strela v s'tainoviaiij(s,ko iluišo Jažeta
Hribernik v	Rečici pni Mo-
zirju. Udarila je v dimnik, šinila po
njem v isiviinjisiko kuhi'njo Ln sikoz-i
vrata v izemljo. IVi vratih pa je rav-
no takrat isltala Marija Klemše, ki je
tam vedniila. Strela jo je tako po-
.šikodovala, da je bila na mestu mrt-
va.
RADIO C E LJ E
v tednu od 22. do vključno 28. junija bo
imel celjski radio (na srednjem valu 202 met-
ra) neslednji program:
Vsak delavnik je celjska kronika ob 17.00,
obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35,
zabavna glasba in reklame pa ob 17.45. Osta-
le oddaje se bodo zvrstile takole:
ponedeljek, 22. junija: 17.15 — poje Marja-
na Deržaj, 17.25 — športni pregled;
torek, 23. junija: 17.15 — mladinska odda-
ja, ki jo je pripravila mladina iz Vinkovcev;
sreda, 24. junija: 17.15 — dvajset minut or-
kestralne glasbe; ,
četrtek, 25. junija: 17.15 — klavirske sklad-
be, 17.25 — radijska univerza;
petek, 26. junija: 17.15 — naši zbori pojb;
sobota, 27. junija: 17.15 — za prijeten ko-
nec tedna;
nedelja, 28. junija: 12.00 — pogovor s po-
slušalci, 12.10 — obvestila; 12.15 — naši po-
slušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — za-
bavni orkestri in reklame, 12.45 — Danica
Frece: Srečanje na Borlu (spomini interni-
rancev).
SLOVO OD TOVARIŠA
Janka Kranjca
v soboto 13. junija so prebivalci
Aljaževega hriba, Teharij in Štor po-
spremili na zadnjo pot zasluženega
kulturnega in družbeno političnega de-
lavca učitelja Janka Kranjca.
Zahrbtna bolezen Je pretrgala nit
bogatega življenja mlademu pedagogu,
ki mu Je bilo samo 37 let, sredi po-
žrtvovalnega dela na šoli v Teharjih,
kjer je zadnja leta služboval in delal
v družbeno političnih organizacijah
krajevne skupnosti Aljažev hrib. Zelo
nas je razžalostlla vest, da Janka ne
bo več med nas. Vedeli smo, da Je
bil .zadnje tri tedne v Jbolnlšnici.
Spremljali smo poročila, ki so nam
dajala upanje, da se bo stanje popra-
vilo in pričakovali smo njegov povra-
tek v našo sredino. Zato nas Je v če-
trtek v zgodnjih jutranjih urah še to-
liko bolj prizadela žalostna vest na
katero nismo računali.
Zelo mlad v času okupacije Je bil
zaradi socialne ln nacionalne pripad-
nosti izključen iz šole. Po osvoboditvi
se je odločil za poklic prosvetnega de-
lavca in vse svoje fizične in umske
moči dal za vzgojo najmlajšega rodu.
Udeležil se Je delovnih akcij pri Iz-
gradnji slovenske Goriške. Napredna
družbeno politična zavest ga Je pripe-
ljala v članstvo SKOJ in 1949 v član-
stvo Zveze komunistov. Poleg rednega
dela na teharski šoli je našel vedno
čas za delo v komisiji stanovanjska
vprašanja prosvetnih delavcev, za delo
v Zvezi sindikatov ln ne nazadnje tu-
di v organizaciji SZDL.
Tovariš Janko Je bil gostoljuben,
duhovit ln z razvitim posluhom za
glas množic, zato nj čudno, da so ga
volivci izbrali za predsednika krajev-
ne organizacije SZDL Aljažev hrib.
Njegova smrt pomeni za vse občane
terena veliko izgubo, kajti odšel je
tovariš, ki Je bil na terenu prav za-
radi svoje skromnosti ln skrbi za 'Ju-
di priljubljen. ZK je izgubila svojega
iskrenega ln delovnega člana, šola
sposobnega pedagoga, a družina skrb-
nega očeta ln mcv^a.
Osnovna šola v Grižah bo te dni
dobila vodovod. In ne le, da bodo
šolarji s tem pridobili boljše higien-
ske pogfoje — vodovod jim je v ve-
liko priznanje, kajti glavnino ze-
meljskih del pri kopanju jarka za
vodovod so opravili šolarji skupno
s prosvetnimi delavci. S prostovolj-
nim delom so tako šoli prihranili
del sredstev, obenem pa ob delovni
vzgoji pridobili čut do skupnih ak-
cij.
Uspeh mladinskega nogometa
Vzporedno s tekmovanjem v obeh
skupinah okrajne nogometne lige
so se v prijateljskih tekmah sreče-
vale tudi mladinske enajstorice. To
ni bil prvenstveni boj, temveč veli-
ko bolj propagandno tekmovanje;
tekme, ki naj vzbudijo pri mladini
zanimanje za nogomet.
Tekmovanje je začelo šest moštev,
spomladi letos pa se je tej skupini
pridružila še ekipa jnladih nogo-
metašev iz Šmartna. Srečanja mla-
dih nogometašev iz najrazličnejših
krajev celjskega okraja so zmeraj
vzbujala veliko pozornost. To so bile
zanimive tekme na dokaj lepi teh-
nični ravni. Zato ni naključje, da so
mnogi mladinci postali tudi stalni
igralci članskih ekip.
Ob zaključku tekmovanja je bila
sestavljena lestvica, ki pa ne daje
prave slike, saj so nekatera moštva
SEDEM NOVIH
REPUBLIŠKIH
SODNIKOV
Na pobudo jjodzveze nogometnih
sodnikov v Celju je pred dnevi se-
dem kandidatov opravilo izpit za
republiškega nogometnega sodnika,
in sicer: Cerjavič, Bukovec, Romih,
Fink, Pertinač, Pavlič in Zorko.
Zdaj čaka bodoče republiške nogo-
metne sodnike samo še praktična
preizkušnja.
Po vsem tem bomo imeli v celj-
skem okraju osem republiških nogo-
metnih sodnikov, poleg Hajsingerja
še teb sedem.
odigrala enajst, druga pa devet in
celo šest tekem, kot je to primer za
Šmartno, četudi lestvica ne govori
o prvaku, niti o moštvu, ki bi si z
osvojitvijo prvega mesta priborilo
prostor v višji legi, jo objavljamo
v njenih glavnih obrisih: 1. Velenje
10 tekem, 16 točk, razlika v golih
36:14, 2. Gotovlje 11—14—27:21, 3.
Polzela 11—9—18:32. 4. šoštanj 9—
8—21:20: 5. Žalec 10—726:25, 6. Vran-
sko 9—7—18:28 in 7. Šmartno 6—5
12:17.
Uspeh, ki je bil dosežen s^o tako
imenovano prostovoljno mladinsko
ligo opozarja, da bi kazalo v pri-
hodnje uveljaviti pravi prvenstveni
boj mladinskih moštev, predvsem
pa tistih društev, katerih članske
garniture nastopajo v okrajni ligi.
VELENJE
OKRAJNI PRVAK
S povratno tekmo med velenjskimi
in konjiškimi nogometaši, v nedeljo
v Velenju, se je končala letošnja
okrajna nogometna liga. Zmagi 4:1 v
Konjicah so velenjski nogometaši do-
dali še eno, saj so v povratni tekmi
na igrišču ob Velenjskem jezeru, od-
pravili Konjičane z visokim izidom
9:0 (3:0).
S tem so Velenjčani osvojili na-
slov prvaka okrajne nogometne lige
ter pravico do sodelovanja v kvali-
fikacijah za vstop v slovensko nogo-
metno ligo. Velenjčani bodo v tej
preizkušnji nastopili že v nedeljo,
21. tega meseca.
st. 24 — 19. junija 1964
CELJSKI TEDNIK
Stran 9
ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA —
4
KAMEDŠIRO IN SINOVI
Iši-san je v letaku zahteval isto kot je go-
voril med delavci. Kamedširo je prišel ginjen
domov in pripovedoval:
—	Ko so mi prebrali besede, ki jih je napisal
Iši-san, sem bil vesel vsakega posojenega dolar-
ja... Vse kaže, da bomo vse kar smo zahtevali
tudi dobili. —
Toda Joriko ni bila tako navdušena. Rekla
je, da bo boljše, če se pripravita na hude čase,
ki jih sluti... Istega dne se je začela stavka
plantažnih delavcev.
Havajska gospoda je reagirala. Toda kako?
VVild VVhip Hoxworth, predsednik združenja
havajskih plantažnih posestnikov je govoril iz
srca, ko je rohnel:
—	Prismojeni ruski bolševizem. Ta stavka
japonskih prišlekov je naperjena proti ameri-
kanski svobodi! —
Tudi »Meil«, honolulski časopis se je razsrdil
nad predrznostjo in imenoval stavko za »orga-
niziran poizkus, da bi havajski otoki postali del
japonskega imperija«.
Po šestih mesecih je stavka propadla. Tudi
japonski konzul je stavkajoče ostro posvaril in
obsojal. Beda in skrbi so revne plantažne de-
lavce prisilile k pokorščini. Spet so na Havajih
pridelovali trs in sladkor po najnižjih mezdah
kar jih je poznala bogata Amerika.
Kamedširo, ki so ga med stavko pregnali iz
borne kajže, tudi po šestih mesecih ni več dobil
dela na plantažah. Bil je na črnem spisku, kajti
znal je ravnati z dinamitom in je podpiral agi-
tatorje kakršen je bil tisti predrzen in nesra-
men Iši-san.
Naposled je Kamedširo staknil v H*onolulu
majhno hišo v kateri je mrgolelo podgan. Najel
jo je za deset let in tu so prišli na svet še trije
Sakavvagovi sinovi. Kamedširo je prevzel kakr-
šno koli delo in tudi Joriko je pomagala, prala
je po hišah perilo. Ker ni našel drugega, je Ka-
medširova glavna zaposlitev bila in ostala tista
najnižja med najnižjimi: po polnoči je praznil
straniščne jame vse do zore. Otroci v okolici,
katerih starši so imeli vsaj malo boljše in lepše
delo, so dražili Kamedširove sinove in hčer s
tem, da so očeta imenovali za »kralja sekretar-
jev«.
Navzlic vsemu, predvsem pa brezupni bedi
sta »sekretar« in njegova pogumna žena bila
trdno odločena, da bosta vsem petim otrokom
nudila popolno izobrazbo; dvanajst let osnovne
šole, štiri leta univerze v Honolulu in tri leta
kje na visoki šoli v združenih državah. Stroški
za to bi znašali najmanj tridesettisoč dolarjev.
Toda ko sta se že odločila, sta to tudi hotela,
čeprav sta dostikrat pustila žlice in paličice za
riž kar suhe ob skledi.
Vsako jutro je pet Kamedširovih paglavcev
drobilo pot v šolo. Zanje je bila šola velika pu-
stolovščina in vsi so se odlično izkazali. Zlasti
Raiko, najstarejša, ki je želela postati učiteljica,
je bila za vzor. Prvih šest let je bila v svojern
razredu najboljša v angleščini, zgodovini in ri-
sanju. Štirje fantje pa so bili precej razborita
bratovščina začenši pri Goru in Tadau, ki sta
bila bistra in krepka ter obetala prepsti očeta
vsaj za peden če ne več. Tudi Minoru in šigeo
nista zaostajala. Bila sta sicer manjša, bolj na-
sedena. Vsi štirje pa so znali bolje kot beli
fantje zadeti steklenico nataknjeno na plot, vre-
či kamen najdlje in teči, kot bi jih vragi podili.
V.sak dan po končani šoli so vsi štirje Ka-
medširovi fantje zbezljali v šintoistični tempelj,
kjer so jim kmalu otrpnile mišice od sedenja
na petah med triurnim poukom. V tej japonski
šoli jim je zlovoljen menih vtepal znanje bolj
s palico kot s knjigo. Vedno znova je pridigal:
— V Nipponu ni takih porednih paglavcev
kot ste tukaj. Tam imajo vsaj spoštovanje. Se-
dite vsaj spodobno in mirno, Sakagavva Goro! —
Ostre besede je domala vselej spremljala
debela bambusova palica, ki se upognjenim
hrbtom ni prav nič prilegla.
Pravo vzgojo je živahna petorica dobivala v
domači hiši. V kolibi^ komaj dovolj veliki za
enega človeka, je bilo vse čisto in na svojem
mestu. Nič ni smelo ležati na tleh, vsako zrnce
riža je moral vsak sproti pobrisati. Obleke so
bile urejene in obešene. Kdor se ni vsaj enkrat
na dan pošteno okopal, je veljal za brezupnega
barbara, nič boljšega od Kitajca. Vse te vrline
jim ie s svojevrstno milino vcepljala Joriko.
Oče pa je na svoj podmladek vplival drugače.
Sledi njegove vzgoje niso bile tako očitne, bile
so pač drugačne narave. Kamedširo je živel živ-
ljenje najstrožje konvencionalnosti. Njegov svet
je bil z ostro mejo razdeljen na dobro in zlo.
Dobro je bilo; ljubiti domovino, če je treba
tudi junaško umreti, predpostavljene in starše
spoštovati, si pridobiti znanje in izobrazbo. Sla-
bo pa je bilo: krasti, igrati na srečo, ugovarjati
in z raztrganimi hlačami hoditi domov. Bil je
strog vzgojitelj, čeprav je le redkokdaj udaril.
Res v njihovi majhni kolibi dostikrat ni bilo kaj
jesti — ljubezni v njej ni nikoli manjkalo.
Na Havajih otrok niso ločili po šolah. Vsi
.so hodili v šolo skupaj, tako beli, japonski, ki-
tajski in polinezijski otroci. Kolikor so se že
učitelji trudili, jim vendar ni uspelo preprečiti,
da bi otroci ne brbljali pidgin-english. To je bilo
neka strahotno zmaličena angleščina, ki je pre-
nekateremu onemogočila študij na višjih šo-
lah, zlasti pa v združenih državah. Zaradi tega
so belci vztrajali, naj bi na otokih bilo vsaj
nekaj šol, kjer bi bila brezhibna angleščina prvi
pogoj.
V	Honolulu je bila to šola, ki je nosila ime
predsednika Jeffersona. Poslopje bilo najlepše
med šolskimi stavbami v mestu, imelo je bogato
knjižnico ter seveda najboljše učitelje. Skratka;
otroci, ki so obiskovali to šolo, so dobili naj-
boljšo izobrazbo na otoku, poleg še ene šole,
ki pa je bila zaprtega tipa in so jo obiskovali le
otroci lastnikov plantaž in visokih državnih
uradnikov.
Čeprav Jeffersonova šola ni delala razlik
med barvo kože, so belci tudi tu bili v večini.
Starši skratka niso radi videli, da bi v njej bilo
preveč azijcev. Toda v.sako leto je nekaj japon-
skih dijakov prestalo preizkušnjo pred komi-
sijo. Zato je Kamedširo zabičal svojim smrkav-
cem:
—	Ste videli? Drugi niso znali angleščine.
Morate se je naučiti. —
Od tistega dne je Kamedširo pošiljal vsako
nedeljo svojo malo četico v bližnjo katoliško
cerkev da bi s prižnice poslušali res dobro an-
gleščino. Staknil je po vsem Honolulu sleherno
predavanje, ki je obetalo dobro govorjeno an-
gleščino in ki je seveda bilo brezplačno. Vselej
je bil oče z otroci in pazil, da so res poslušali,
čeprav je sam komaj kako besedo razumel, S
časom sta Reiko in Goro govorila angleško brez
vsake napake.
V	šintoističnem templju so se Sakagawci
učili čisto japonščino s pomočjo bambusove pa-
lice. Doma so govorili hirošimsko narečje ali
pa tisti strašni »pidgin«. V katoliški cerkvi in v
predavalnicah so poslušali dobro angleščino, pa
si z njo niso mogli pomagati, kajti v osnovni
šoli so jih sošolci zmerjali z »domišljavimi opi-
cami« če ne bi govorili običajni »pidgin-english«.
S presenetljivo otroško prilagodljivostjo so se
Sakagawci gibali v teh različnih jezikovnih kra-
Ijavstvih, jih združevali ter razdruževali hkrati.
Ko je bila Reiko-čan stara dvanajst let, je
dolgonogo in črnooko dekle stopalo korak za oče-
tom v Jeffersonovo šolo. Poleg spričevala, ki je
imelo same odlične, je morala položiti ust meno
preizkušnjo. Res ni bilo v spričevalu prav nič
slabega, kar zadeva ocerte, toda bilo je nekaj
drugega... Poklic očeta: čistilec stranišč.
Izpitna komisija je strmela nad dekletovo
angleščino, toda ena izmed učiteljic je rešila
čast šole z nasmehom na ustnicah:
—	Ti deklica, govoriš preveč dobro, zato se
nam zdi, da si se naučila na pamet... —
Nihče ni protestiral.
Drago Kumer:
KANGLICA
MLEKA
Vas je zajela novica:
V DOBRIN JI VELJA IJTER
MLEKA STO DIN!
»Mar smo mi po preigankt
^priplavali?« se je razhudil
kmet Oihe, ki zna svojo robo
najbolje prodati, .'^aj kroii o
njem govorica:
Oihe vrže v zrak gnilo hru-
ško, nastavi slamnik in van]
pade zlato jabolko!
In prav ta Ožbe dela po
Blatni vasi največ zdrahe. Med
tednom teka od kmeta da
kmeta, v nedeljo gre dvakrat
v cerkev in tam nadleguje so-
sede z novico, ki jo je prinesel
iz Dobrin je vasi.
»Gospodarji, gospodinje, ra-
čunajmo mleko po sto din!«
»Za božjo voljo!« so zgri-
mali oni, ki jim je tudi dela-
vec vrasel v srce. »Mleko je
vendar osnovna hrana!«
Ožbe je krilil z dolgimi ro-
kami.
»Jaz imam osnovnega davka
sto jurjev, občina pa mi ga
primaže še trišto! Kaj pa je
to? In ko je treba plačati, se
nihče od občinskih ne potrka
na srce: Ožbe, daj samo dve-
sto jurjev, dovolj bo zate. Fi-
go, še več ti ga našijejo!«
Nekateri so se te ogreli za
Ožbetov predlog in z njim
vred dvignili glas.
»Ljudje, pamet v roke, saj
nismo Judje!« se je zopersta-
vil kmet Dobrotnik,^ ki velja
še danes za čistega, srčnega
kmeta.
Ožbe pa je gnal svojo. O
tem, da bi prodajal liter mle-
ka še naprej po šestdeset, še
slišati ni mami. Zbral je vse
svoje pristaše in v soboto zve-
čer navalil na Dobrotnikovo
dvorišče.
»Dobrotnik, ti si zgaga, ti
nisi kmet!« je začel Ožbe, dru-
Bi pa so potegnili za njim.
dobrotnik pa je dvignil žulja-
vo roko.
»Ožbe, na domačem dvori-
šču stojim, tu jaz govorim!
Tisto, kar si ti prinesel iz Do-
brinje vasi, je laž. Tudi tam
prodajajo mleko po šestdeset
din. Samo trije so ga nastavili
po osemdeset. In ti bi ga rad
dvignil na sto. Sram ti naj
bo!«
»Jasno,« pravi Ožbe. »Liter
vina stane štiristo din. Do-
brotnik, vzemi možgane v ro-
ke in preračunaj. Pri mleku
imamo naravnost zgubo. No,
kar računaji«
Zdaj se je pojavil na Do-
brotnikovem dvorišču Plenkov
Matiček. V roki je držal kan-
glico mleka. Ožbe je pograbil
kanglo in hotel mleko zliti po
dvorišču. Kakor strela z jas-
nega je udarilo iz desetoro
grl.
»Stoj, to je sramota!«
Ožbe se je ozrl po dvorišču.
Začutil je, da je ostal sam.
Tudi tisti, ki so prišli z njim,
so dvignili roko. Zbegano je
gledal po Dobrotnikovem dvo-
rišču.
»Ljudje, kaj ste res čisto ob
pamet?«
»Vrni mleko otroku!«
»Kaj?!« so zažarele Ožbeto-
ve oči. »Nikoli!«
Zlil je mleko sredi dvorišča
in ves nesrečen odšel. Mali
Matiček pa je zajokal.
»Stric, zdaj pa nimam mle-
ka ...«
Dobrotnik je prijel Matička,
pobral kanglico in šla sta v
kuhinjo. Tam je Dobrotnik na
ves glas dejal.
»žena, natoči mu mleka,
polno kanglico. Naj vedo, da
Dobrotnik ne živi od judeže-
vih grošev.«
Dobrotnica je natočila zvr-
hano kanglico mleka, odreza-
la velik kos rženjaka in dala
fantičku.
»Na, pa mamo lepo pozdra-
vi.«
Ožbe pa je šel naravnost
oštarijo in se ga na jezo po-
šteno nalil. Na Dobrotnikovo
dvorišče pa še pogledal ni.
Mleko je zvišal na osemdeset.
K sreči ima le dve stranki in
še ti se bosta verjetno kmalu
spametovali.
Stran 10
CELJSKI TEDNIK
Št. 24 — 19. junija 1964
Kje se končuje in kje začenja'
ŠMARSKO KMETIJSTVO
Kmetijska zadruga Šmarje pri
Jelšah pokriva z dvanajstimi eko-
nofnskimi enotami ter tremi samo-
stojnimi obrati področje tinskega,
kozjanskega, šmarskega, rogaškega
ter spodnjega in zgornjega Obso-
telja. Trenutno ima okrog 1000 ha po-
vršin, od tega 569 obdelovalnih, pri
čemer prednjačijo travniki (316 ha)
in rodni plantažni nasadi (95 ha). To
predstavlja le dobre tri odstotke,
vseh površin in tako ima šmarska
občina v slovenskim merilu naj-
ma:nj obdelovalne zemlje v družbe-
ni proizvodnji. Letos bodo dokupili
okrog 100 ha, do 1970. leta, pa bodo
predvidoma povečali ta odstotek na
račun sodobnih plantažnih nasadov
za okrog 1200 ha (500 ha jabqlčnih
nasadov, 500 ha ribezovih nasadov
ter okrog 160 ha za obnovo vinogra-
dov).
Ta perspektivni plan kaže, da je
šmarska kmetijska zadruga usmer-
jena k čim smotrnejšemu izkorišča-
nju naravnih pogojev za sadjarstvo.
V tem najdemo smiselnost investi-
cijskih naložb za izgradnjo moder-
nih obratov tovarne sadnih sokov
— SAD-SOK v Mestinju.
Že iStos bodo vložili okrog 40 mi-
lijonov dinarjcA^ za ureditev plantaž-
nih nasadov, in sicer za nizkodebel-
ni plantažni nasad Skrbnik 11,6 mili-
jonov, za ribczove nasade v Kozjem
in Kndžcu' pri Rogaški Slatini 23
milijonov dinarjev ter za investicij-
sko v/držcvanje nizkodebclncga ria-
.^ada v Rogatcu 6,5 milijonov dinar-
'jev; poslednji bo v polni rodnosti že
prihodnje leto.
Zaradi prevelikih anuitet (posle-
dice kratkoročnih kreditov) in pre-
šibke lastne udeležbe letos ne bodo
nadaljevali s kompleksiranjem na-
sada škrbnik, prav tako pa zaradi
navedenega odpade pretežni del in-
vesticijskih vlaganj za opremo in
podobno.	«
Ze vrsto let opažamo, da v šmar-
ski kmetijski zadrugi zapostavljajo
vprašanje živinoreje, čeprav je ta
predel izredno prikladen za vzrejo
živine. Ta problem je vezan na sy<>
jevrstno politiko bančnega krediti-
ranja, kajti zadnja leta zadruga ni
imela na razpolago sredstev za na-
kup zemljišč, ni pa bilo sredstev
Ha i/.gradnjo hlevov (pri tem pa se
poraja dvom, ali so zadruge ob kam-
panjskem večanju travniških povr-
šin pravilno prikazovale bankam —
s strokovno izdelanimi elaborati —
potrebo po dodatnih kreditih). Šol-
ski primer nesmotrnih gradenj hle-
vov je »akropolsko stebrišče« v Le-
^ičnem, (ki čudovito klubuje vreme-
nu in času), kjer ni niti krme, niti
živinske baze, medtem ko na Imen-
skem polju ne vedo kam z 260
tonami sena. Že lani so seno pro-
dajali zasebnim kmetom (nedvomno
bolje, kakor da bi propadlo), letos
pa so v resni zagati, kam vskladiš-
čiti dobri dve tretjini krme.
Primerjava praznih živinskih sto-
jišč v bližini industrijskih centrov
in neizkoriščene krmne baze z moč-
nim živinorejskim zaledjem sama
zase ostro osvetljuje nelogičriost
kompleksnejšega reševanja živino-
rtjje. To je v času opaznega pada-
nja staleža plemenske živine in po-^
manjkanje pitane žvine za trg vse-
kakor kamen spotike. Čeprav je
težnja po plantažnih nasadih v
šmarskem predelu upravičena, po-
sebno, če jo gledamo skozi prizmo
industrijskega načina obdelovanja,
in s tem najvišjega možnega narod-
nega dohodka, (ki je lahko večji kot
v katerikoli veji industrije), pa je
prav tako upravičena bojazen, da
bo plantažni akciji nujno sledila na
tem področju živinorejska (ki je
pogojena zaradi kritičnega stanja),
ter bo tako v naslednjih letih bilan-
ca 6beh najvažnejših kmetijskih
dejavnosti šmarske zadruge: polovi-
čarstvo. Že laičen vpogled kaže pre-
nagljenost širokega odkupa na
Imenskem polju., Zaenkrat bi ob
boljši kooperaciji z zasebnimi kmeti
vsekakor smotrneje izkoristili te ve-
like travniške površine.
Ob lanskoletni izpopolnitvi plana
pitanja in izvoza živine ugotovimo
30-odstotno odstopanje realizacije,
pri čemer navajajo v kmetijski za-
drugi kot vzrok neurejene odkupne
cene in izredno poostren kriterij ka-
kovostnih pitancev. Od predvidenih
1000 ton so dosegli 707 ton; od tega
v lastnih pitališčih 916 komadov ali
399 ton in v kooperaciji 665 koma-
dov ali preko tristo ton. Cene neka-
kovostne živine so prebile uradne
cene za kakovostno živino — posle-
dica pa je premija kooperantom
(za kritje razlike). Pri tem sb se
posluževali »novega« načina tehta-
nja. Obšli so uradno tehtanje ži^e
teže, stehtali izplen s pogojem naj-
višjega možnega izplena (55—56 "/o)
kar ima za posledico uradno dovo-
ljeno premijo. V odkupu pa so pre-
segli planska predvidevanja, čeprav
pni 3.576 komadih izražamo Ijojazen,
da so le-ti kar na treh mestih vknji-
ženi kot proizvodno blago. (V tem
primeru gre za znano prekupčeva-
nje z živino, kar čestokrat vnaša
zmedo in ustvarja neresnično sliko
živinorejskie proizvodnje. Pitanec s
500 kilogrami roma od zasebnega
proizvajalca preko kmetijske zadru-
ge do izvoznega podjetja — v zbir-
nih poročilih taisti pitanec nastopa
trikrat kot lastni proizvod.)
Velike neizkoriščene možnosti za
pitanje in večanje staleža plemen-
ske živine so predvsem v slabo za-
stavljenem operacijskem odnosu z
zasebniki. Sodeč po kadrovski sesta-
vi (28 kmetijskih tehnikov, 2 inže-
nirja agronomije) bi lahko šli v več-
jo širino živinorejskega proizvod-
nega sodelovanja. Toda inženirja
sta v upravi, odmaknjena od pro-
izvodnje, ostali kvalificiran kader
pa je preobremenjen z lastno pro-
izvodnjo. Zato letošnji plan koope-
racije za živinorejo navzlic spre-
membam odkupnih cen ne kaže
. bistvenih premikov navzgor. Še tež-
je pa je proizvajalcem kmetijske
zadruge razumljivo to, da na štiri
proizvajalce potrebujejo enega
uslužbenca, kar vsekakor bremeni
^'^no pridelkov in nepotrebno viša
upravne stroške. Le-ti imajo še dru-
gačno ozadje, O tem sicer neradi
govore, zato posredujemo sliko ne-
katerih mandatnih kazni s strani
tržne in sanitarne inšpekcije.
Odkup jajc na tujem odkupnem
področju (550 tisoč din), neustrezna
kakovost ter nespoštovanje JUS
norm proizvodov SAD-SOK (visoka
mandatna kazen ter zavrnitev več-
jih količin zdravju škodljivih sokov).-
Podoben primer je s proizvodi eko-
nomske enote KZ Šmarje—Mesni-
na. Nekateri proizvodi vsebujejo
celo do 20 "/o''več vlage kot je do-
voljeno. Slednje pri občutljivih ce-
nah mesnih izdelkov ne aromatizira
zgolj nestrokovnost (kot je razvid-
mo iz zagovora), medtem ko je pri
izdelavi sadnih sokov nestrokovnost
in do nedavnega odklanjanje sode-
lovanja s strokovnimi inštituti ver-
jetna. Vsekakor pa izgovor na ne-
strokovnost ne more in ne sme biti
opravičilo slabe kakovosti izdelkov,
še manj, če nestrokovnost gre na
račun nepojasnjenih upravnih stro-
škov, ki letno z miljoni neupraviče-
no bremenijo ekonomske enote in
jim njihovo utemeljeno proizvodno
aktivo spreminjajo v pasivo.
Res je, da se je večina kmetijskih
zadrug znašla v pogojih, ki so jih
vodile k »poroki« s trgovino in s
tem v zvezi k neštetim izigravanjem
zakonskih- določil. Na ta način se
je osiromašila tako lastna kot ko-
operacij ska proizvodnja. S korek-
cijo nezdravega številčnega razmer-
ja med proizvajalci in uslužbenci,
z večjim vključevanjem strokovne-
ga kadra v lastno proizvodnjo in
pogodbeno sodelovanje z zasebniki,
s smotrnejšimi investicijskimi vla-
ganji (z osnovo specifičnih pogojev
območja — v tem primeru stojišča
za živino na Imenskem polju) ter
z racionalnejšim izkoriščanjem
strojnega parka bo tudi kmetijski
zadrugi v Šmarju pri Jelšah uspelo
ne le izboljšati standard kmetijske-
ga proizvajalca, temveč doseči tisto
vlogo, ki jo mora odigrati pri širje-
nju in večanju družbene proizvod-
nje.
Slike in tekst: Janez Sever
Jože Klančnik
VELIKO SE JE ŽE PISALO O
VLOGI IN NAMENU KMETIJSKIH
ZADRUG, KI SO V DANIH POGO-
JIH ZASLE S PRAVEGA TIRA —
SE PRAVI TJA, KAMOR PO SVOJI
OSNOVNI DEJAVNOSTI NE BI
SMELE. PRINAŠAMO TOREJ SE
EN PRISPEVEK, KI NAJ OSVETLI
ZAČARANI KROG, KATERI JE PO
VSEM VIDEZU PODOBEN ZNAME-
NITEMU PREHODU KAMELE SKO
ZI SIVANKINO UHO.
Valoviti svet šmarske občine je
najbolj prikladen za živinorejo, sad-
jarstvo in vinogrradništvo. Letošnji
investicijski načrt daje prednost sad-
jarstvu, navzlic nerazčiščenemu pro-
blem« živinoreje. Od predvidenih 260
milijonov dinarjev investicij bodo le-
tos uresničili le slabo tretjino in še
od tega bo vložena glavnina v plan-
tažne nasade.
Spravljanje sena na Imenskem polju
Stebrišče v Lesičnem (zgoraj) neizkoriščeni strojni park na Imenskein polju (spodaj)
prva	1
partizanska\
misija ^
DR. SERGIJE MAKlEDO
Tov. Vida Ton|šič je s še nekaj tovarišicami
ostala v zapoi^ cel mesec po prihodu zi»-
veznikov. Selerna ntervcncijo naše c!ciOi'»-
cije pri i;aveznikih jim je uprava kuiuil:
niče odprla vrata v svobodo. Bilo je več
takšnili primerov. Krivda za to je pogosto
tičala v brezdušnem birokratskem odnosu
taboriščne uprave, ki nI hotela izpustiti
zapornikov, dokler »pristojno sodišče« ne
odloči. Se večkrat je bila to posledica de-
javnosti fašističnih funkcionarjev, ki so
upali, da se bo vrnil Mussolini.
Osvobojeni tovariši so si prizadevali, da
bi se po najkrajši poti vrnili v domovino.
Neposredno po kapitulaciji se jih je veliko
število prebilo čez severno Italijo v Slo-
venijo in Istro. Tisti, ki so bili v srednji
in južni Italiji, so bežali proti .ladranske-
niu morju v upanju, da bodo že kako prišli
do naše obale. Priliv proti of»ali je bil po-
lebno močan v začetku oktobra, ko se je
ustavila fronta na Apenlnih. Prav v tem
času se je med tovariši v Italiji razširila
vest, da je v pristanišče Bari priplula par-
tizanska ladja. Tedaj je prišlo do pravega
preseljevanja Jugoslovanov proti Bariju. Ko
je »Bakar« prlspdl v Italijo, je bilo v tabo-
rišču Carbonar v Bariju nekaj sto Jugoslo-
vanov, dva tedna pozneje jih je bilo že dva
tisoč.
Položaj naših tovarišev v tem sprejem-
nem taborišču je bil zelo slab. Tu so bili
tudi četniki Iz Like in Dalmaciie, ki so
pribežali sem po kapitulaciji. Zavezniški
oficirji ne samo, da jim niso pobrali orož-
ja, pač pa so jim dopustili, da so v tabo-
rišču »skrbeli za red«. Četniki so to iz-
koristili in izvajali nad bivšimi interniran-
cl in zaporniki pravi teror. Hkrati so kra-
ljevski oficirji, ki so med tem prišli iz
Kaira, pričeli kampanjo za »jugoslovansko
ligo«. Prirejali so javne mitinge, grozili in
s pomočjo oboroženih četnikov ter na vse
mogoče načine terorizirali naše ljudi. Hkra-
ti je bila n^šim ljudem prepovedana vsa-
ki'Sna družbenio politična aktivnost in pro-
paganda. Pod takšnimi pogoji je bila bor-
ba proti oboroženim četnikom v taborišču
zelo težka. Toda ob nenehnem večanju šte-
vila naših tovarišev iz ostalih krajev Ita-
lije se je menjal odnos moči v našo korist.
V taborišču so ustanovili partijsko orga-
nizacijo, izvolili komite in pričeli s fron-
talnim bojem proti četnikom.
Taboriščni komite je razvil široko poli-
tično aktivnost, glavni poudarek borbe pa
je bil v tem trenutku koncentriran na pri-
zadevanje, da bi politično vplivali na tako
imeuovane nevtralce in omahljivce, da se
pod pritiskom četniških groženj ne bi pri-
javili za »jugoslovansko ligo«.
Podoben je bil položaj tudi v Tarantu,
kjer je sprva obstajalo manjše taborišče,
ki so ga pozneje priključili barijskemu.
Prihod »Bakra« v Bari je bil izrednega
pomena za nadaljnji razvoj razmer v tabo-
rišču. Naši taboriščniki so spočetka dobe-
sedno oblegali cBakar«. To je bilo zanje
kot srečanje z domovino po tolikih težkih
mesecih, prebitih po zaporih. Se danes se
jih spominjam, kako so, po odredbi zavez-
niških oblasti, ki je prepovedovala vstop
v pristanišče, stali po cele ure in skozi
pristaniško ograjo gledali tovariše parti-
zane. Taboriščni komite se je takoj povezal
z nami in od tistega časa so bile vse naše
akcije v taborišču koordi:iiranc.
PLEBISCIT V TABORIŠČU:
KATASTROFA ZA CETNIKE
Se ko sem bil v Brindisiju, sem spoznal
Macfarianda in žalostne razmere v tabo-
rišču, posebej pa sem protestiral, ker so
okupatorjevim hlapcem četnikom pustili
orožje, da so terorizirali poštene Jugoslo-
vane. Macfarlandu je bilo vse to neprijetno,
vendar je iskal opravičilo v delikutnosti v
odnosu na izdajalsko vlado. Toda kljub te-
mu je pristal, da bi četnike izločili kot
stražarje, kar je prineslo določeno olajša-
nje, vendar četniške provokacijc niso pre-
nehale. Zaslugo za to je bilo pripisati ta-
boriščni upravi, ki je četnike ob vsaki pri-
ložnosti podpirala, vtem ko našim ljudem
nI bila niti najmanj naklonjena. Kraljevi
oficirji so v vsem tem času svobodno pri-
hajali v taborišče in prirejali mitinge, med-
tem ko je bil tovarišem z »Bakra« vstop
prepovedan. V času našega bivanja v Al-
žiru je našim tovarišem samo enkrat uspelo
ilegalno priti v taborišče. Ko je nekoč
prišel v taborišče odposlanec kraljeve vla-
de, letalski polkovnik Radovič, da bi pro-
pagiral »jugoslovansko legijo«, je nekdo od
našili tovarišev predlagal, da bi prešteli ti-
ste, ki so za legijo in one, ki so za narod-
noosvobodilno gibanje.
5t. 24—19. junija 1964
ctSLJSKI TEDNIK
SM It
KAKO JE Z ODKUPOM
Steklene embalaže
Tovariš urednik!
Ker bi morali vi vedeti, vas pro-
sim, da mi odgovorite:
Pri vsaki hiši se kopičijo zaloge
steklenih kozarcev bd marmelade
in meda ter druga steklenina, za
katero ne vemo kam bi jo prodali.
Trgovine jih namreč ne sprejemajo
nazaj. Po drugi strani pa se stalno
govori in piše, da primanjkuje
steklene embalaže. Zato prosim, da
mi sporočite, kaj naj naredimo s
temi kozarci. Ali naj jih najprej raz-
bijemo in potem prodamo »Odpadu«
kot steklo, ali pa naj naredimo kaj
drugega. Svetujte!
Anton Bonač, Celje
Kot je razvidno iz sledečih izjav
je na našem področju veliko po-
manjkanje steklenic. Za kozarce ni-
smo mogli zvedeti, ker na našem
področju ni tovarne ali podjetja, ki
bi jih uporabljalo. Verjetno pa pri-
manjkuje tudi take embalaže. Pod-
jetja so se morala orientirati na zu-
nanje tržišče, da bi si nabavila do-
volj embalaže, pri tem pa je vpra-
šanje, kdaj jo bodo lahko dobila.
Verjetno šele jeseni, ko bo sezona
mimo. Pri tem pa marsikomu leži
doma v kleteh precej steklenic, ki
se mu jih po 10 dinarjev ne splača
nositi na »Dinos«. Po kleteh leže ne-
šteti milijoni (dvojni), ki bi lahko
znatno ublažili krizo na tržišču s
stekleno embalažo:
Upravnik celjske poslovalnice »Di-
nosa« Jože Mirnik nam je povedal
tole:
»Mi odkupujemo steklenice po 10
dinarjev komad. Kozarcev za mar-
melado in podobne embalaže pa ne
odkupujemo, ker ni do sedaj nihče
povprašal po tovrstni embalaži. Od-
kupujemo jih kot steklo in sicer po
12 dinarjev za kilogram, če so celi
ali pa razbiti.«
Prodajni referent v nalivalnici
Rogaška Slatina Bruna Resnik pa
nam je dejala:
»V letošnjem letu bi potrebovali
okrog 3 milijone steklenic. Dobili
pa smo jih dosedaj le 300 tisoč. Po-
trebujemo jih še 2,7 milijona.«
Prodajni referent v Pivovarni La-
ško Ciril Knez nam je povedal:
»V letošnjem letu bi potrebovali
še 700 tisoč steklenic za pivo. Cena
ene steklenice pa je od 62 do 64 di-
narjev za komad«.
ŠE O DIMNIKARJIH
Tovariš urednik!
V eni prejšnjih številk »Celjskega
tednika« sem brala članek o pomanj-
kljivih obiskih dimnikarjev. Tudi z
nami, tu na Gmajni, se isto godi.
že od lanskega novembra nas ni
obiskal noben dimnikar, čeprav jih
pričakujemo vsak dan. Tako mo-
ramo dimnike čistiti sami, vendar,
razumljivo, tega dela tie moremo ta-
ko strokovno opraviti kot za to
opravilo izučeni ljudje.
Nekako bi že razumeli, če bi bila
naša vas nekje visoko v hribih. To-
da do nje je vendarle mogoče priti
z vsakim prevoznim sredstvom. Dim-
nikarja smo sicer že nekajkrat sre-
čali, vendar se pri nas doma ni
ustavil. Tako sklepam, da sicer mor-
da očisti nekaj dimnikov ob cesti,
za druge se pa ne zmeni, čeprav
šteje vas 42 hiš. To pa prav gotovo
ni v redu!
štefi šterk, Gmajna 24,
p. Raka pri Krškem
BESEDA OBČANOV
POZDRAV IZ BEOGRADA
Tudi v ta oddaljeni Beograd
prihaja vsako soboto vaš 4ist,
na katerega sem žc dalj časa
naročen. Vsako soboto ga ne-
strpno dočakam, saj zveni v
njem mnogo novih stvari, ki
se godijo v Celju in drugje
Pripričan sem, da je še mno-
go fantov, ki služijo vojaški
rok pa niso naročniki Celjske-
ga tednika. Zato jim pripore^
čam, da se nanj naročijo. Kaj-
ti tako obširnega »pisma« z
novicami ne more napisati
nihče.
Ob koncu želiva pozdraviti
vse domače, sorodnike in
znance
Jože Leva iz Frankolovega
in Vili Podergajs iz Konjic
POZOR, JAMA!
Na koncu Kovinarske ulice zavije
cesta v Delavsko ulico. Cesta je na
tem mestu zelo zožena.
Prav na vogalu obeh ulic je odprt
jašek, ki je 50 cm širok in nekako
90 cm globok, nepokrit in že nekako
nekaj dni v tem stanju.
Torej pozor! Čuvajmo se sami, če
že Cestna uprava ali Komunalno
podjetje nočeta
Franc Arnšek
če bi imeli primernejšo dvorano
Predzadnjo nedeljo so prebivalci va-
sice vrh nad Laškim doživeli pri-
jetno presenečenje. Domače prosvet-
no društvo je namreč uprizorilo ve-
seloigro »Tri sestre«. Po predstavi,
ki je zelo dobro uspela, je pevski
zbor pod vodstvom Fabijana Krivo-
nog zapel nekaj domačih narodnih
pesmi.
Uprizoritev veseloigre je od igral-
cev terjala nedvomno veliko požrt-
vovalnost, saj so po celodnevnem
delu doma na kmetijah ob večerih
hiteli še v šolo, kjer so z upravite-
ljem šole tovarišem Dragom Cepu-
šem študirali veseloigro. Vsi ti nji-
hovi napori so bili poplačani, ko se
je pri predstavi zbralo zelo veliko
hvaležnih glodalcev.
Prebivalci Vrha nad Laškim si že-
lijo še več takih prireditev. To bi
bilo tudi mogoče, če bi imeli vsaj
malo boljšo kulturno dvorano. Se-
danji prostor je namreč neprime-
ren, poleg tega pa še odločno pre-
majhen za vse prireditve željne obi-
skovalce. Prebivalci Vrha sc zdaj
vprašujejo, kje je material, ki ga je
za gradnjo kulturnega doma dala
tekstilna tovarna »Volna« iz La-
škega? Alojz Jesih, Gahrovlje 5,
TOV^IS UREDNIK! ^
V nedeljo, 7. Junija, sem po gozdni cesti
vozil naložen tovornjak z Boiiorja proti Koz-
jemu. Na ozkem, strmem cestišču sta ml
pripeljala nasproti dva osebna avtomobila,
zato sem se umaknil na skrajni desni rob
cestišča. Iz vozil so izstopili potniki, med
njimi tudi živinozdravnik Anton Sok Iz Kozja,
ki mi Je zatrjeval, da bi se tudi on umaknil,
vendar ima slabe zavore. Nato me Je začel
neupravičeno zmerjati, češ kaj tukaj delam
In da nisem vedel, da se bodo oni pripeljali.
Začel mi je celo groziti, češ bomo že videli
kdo bo potegnil krajši konec. Mene kot
enako upravičenega korlstnika ceste Je nje-
gov žaljiv postopek začudil.
Franc Jug, Lesično
NEUSMILJENI VOZNIK
Tovariš urednik!
Prav neverjetno je, kako neusmi-
ljeni so včasih ljudje. Tako sem bila
tudi v nedeljo, 6. junija, priča do-
godku, ki me je močno pretresel.
Ta dan okrog pol treh popoldne je
vozil po cesti iz Mozirja proti Na-
zarju voznik vprcžncga voza. Verjet-
no se je vračal iz šmartnega ob Pa-
ki, kamor je prej peljal les. Ne vem,
kaj se mu je konj zameril, da je
tako udrihal po njem. Z eno roko
je držal vajeti, vlekel konja nazaj,
z drugo pa ga je pretepal kot nor.
Ne razumeni, zakaj mu tega po-
četja ni preprečil voznik, ki je pe-
ljal za njim, saj bi to lahko storil.
Morda se ga je bal, .ali pa je bilo
pretepanje všeč tudi njemu, saj se
je ves čas smejal.
Ne vem, kako dolgo je neusmilje-
ni prizor še trajal, saj sta imela
voznika pred seboj še dolgo pot.
Morda pa so možu le pojenjale^o-
či, preden sta prispela domov,""
Marica Kal ser,
Mozirje 188
Zaračunano neopravljeno delo
Imam motorno kolo in pred krat-
kim sem potreboval zanj nekaj re-
zervnih delov. Napotil sem se v tr-
govino, da bi jih tam kupil. V trgo-
vini pa so mi povedali, da jih lahKo
dobim v servisu Avto Celje v Vrt-
niški ulici. Napotil sem se v servis.
Dejali so fni, naj pripeljem motor
k njim, pa ga bodo popravili in za-
menjali, kar je treba. Vzel sem si
dopust, da sem lahko odšel na ser-
vis dopoldne. Ob prihodu v delav-
nico pa mi je eden vodilnih delav-
cev dejal, da nimajo časa, da bi po-
pravili motor, temveč si ga lahko
popravim sam — oni pa mi bodo
dali potreben material. Zavihal sem
rokave in začel delati. Delal sem
polnih šest ur. Na pomoč mi je za
kratek čas prišel tudi omenjeni de-
lavec. Pri motorju se ni mudil niti
eno uro. Zato sem se tem bolj za-
čudil, ko sem pregledal račun in
ugotovil, da so mi pKjleg materiala
zaračunali še 4275 dinarjev za oprav-
ljeno delo.	Milan Bračun,
Slov. Konjice, Obrtniška 4
VLJUDNOST PA TAKA!
Tovariš urednik!
Prijeten izlet je meni in prijatelju
precej zagrenil dogodek, ki se nama
je pripetil v Celju na bencinski čr-
palki ob Ljubljanski cesti.
Uslužbenec naju je vprašal, kaj
želiva in znanec je odgovoril, da pet
procentno mešanico. Tedaj pa se je
tovariš pri črpalki hudo razjezil, češ,
da bi to morala povedati že prej,
preden je vključil črpalko. S tem
se »kvari črpalka in le kdo jo bo
kar naprej popravljal«. Dalo bi se za-
devo pač lepo, prijazno urediti, saj
končno nisva storila nič hudega. Go-
riva pa na tej črpalki prav gotovo
ne bova več kupovala,
Milan Kakner,
Gornja vas 26, Grobelno
v nedeljo dopoldne je bila na le-
tališču v Levcu svečana otvoritev
dvanajstega državnega prvenstva v
jadralnem letenju. Pred hangarjem
se je v soncu lesketala »zračna flo-
ta«, kakršne v Celju ni videti pogo-
sto, Predsednik celjskega aero-kluba
tovariš Stane Divjak je pozdravil
goste in tekmovalce, nato pa je kra-
tek vzpodbuden nagovor imel še
predsednik letalske zveze Jugoslavi-
je general Ljubomir Curgaš. Tek-
movalce je pozdravil in jim zaželel
dobrodošlico, pr-edvsem pa dobre
tekmovalne uspehe te prireditve
predsednik okrajne skupščine tova-
riš Peter Šprajc.
Ko je nato iz zvočnikov izzvenela
himna in je bila državna zastava
dvignjena na jambor, je bila otvo-
ritev končana. Nad mestom je za-
okrožila trojka motornih letai; eno
z zastavo, dve pa sta vlekli jadralni
letali. To je bil tudi znak začetka
tekmovanja in pozdrav mestu —
gostitelju.
žal je popoldne bilo nebo zaprto
in tekmovanje, ki se ga udeležuje
trideset najboljših iz dvajsetih ju-
goslovanskih klubov, se ni moglo
začeti. Vreme, ki sicer streže posev-
kom, Je na začetku ponagajalo pri-
reditvi. Ponedeljek in tordk je lilo
in kaže da se bo, če se vreme iz-
boljša, tekmovanje lahko začelo šele
v sredini tedna, ker jc letališče »raz-
močeno«, Prireditelji še niso obu-
pali in nimajo zakaj. Držimo se opti-
mističnega reka: Konec dober, vse
dobro!
MOJ NAJBOLJŠI
PRIJATELJ
Srečal sem ga po naključju. Celj-
ski tednik je držal v rokah in
skrbno prebital. Andrej Dupelnik iz
Konjiške vasi pri Slovenskih Konji-
cah.
Ali radi prebirate naš list?
Pa še kako. če ga ne bi, potem ne
bi bil naročen nanj. Ta mi je,
po pravici povedano najboljši prija-
telj, ki me vsak teden obišče in mi
v hišo prinese obilico novic in raz-
vedrila.
Kaj ste po poklicu?
Upokojenec žc od leta 1939, Po-
l^ojnino imam sicer bolj skromno,
J^omaj 13 tisoč dobim na mesec, pa
^»loram biti kar zadovoljen.
F. Jurač
6
.... ob (Jvajseti obletnici
organov varnostne službe.
stop,.. NACRTI "KOMANDANTA"
JURJA - PREKRIŽANI ... stop
...po resničnih dogodkih.,,
stop ...v l«tu 1946... Sftop
priredil in zapisal J^K.
Dosedanja vsebina: Spomladi leta 1946 sta
kaznjenca Milan in Brkač pobegnila in se skri-
vala pri svojih somišljenikih, ki so vroče želeli
vrnitev na staro. Najprej sta hotela zbežati cez
mejo, ker pa se je ta načrt zamotal in ker je
Milan videl v »križarjih« konkurenco za pre-
stiž, se je odločil ostati.
v veliki kmečki izbi je bila petrolejka, pri-
vita, da je svetloba le slabotno osvetljevala
obraze okoli mize. Okna so bila zastrta. Ženske
so pospravile sklede in žlice ter voščile moškim
lahko noč.
Gospodar se je čohljal po pleši, se odkrehal
in povzel:
—	Potem, kakor pravite, nam bodo vse po-
brali... Ne morem verjeti. Saj bodo morali
jesti. Kdo bo pa kaj prideloval?
Milan se je zvito nasmehnil in nadaljeval:
—	O, saj boste morali delati. Še komesarji
vam bodo z bikovkami stali za hrbti. Toda de-
lali boste v drugih krajih, drugi pa na vašem
gruntu. No, saj ne bo prišlo do tega. Ce že ni,
pa bo vsak čas počilo. Angleži in Amerikanci
bodo napovedali Rusom in vsem drugim ko-
munističnim državam vojno.
—	Pravijo, da bodo v jeseni klicali k voja-
kom. Mi vsi trije bomo morali iti, je starejši
sin namignil na oba brata.
—	Kdor bo šel, se ne bo nikoli vrnil. Nezane-
sljive bodo poslali v Rusijo, da bi se tam tolkli,
če ne bodo hoteli, jih bo čakala Sibirija ali pa
svinec... je povzdignil glas Milan.
—	Kdo bi si mislil? Saj so bili partizani več-
krat tu. Niso se mi zdeli takšni, je dvomil go-
spodar.
—	Komunisti so takšni, vsi partizani pa niso
bili komunisti, oče. Treba jih je pobiti, preden
bodo oni nm, Oai ali pa mil —
Brkač je razprl oči ko je videl kako so Mi-
lanove besede vžgale. Starega je kar upognilo.
Starejši sin je udaril po mizi rekoč:
—	Gospod že ve, šolan je, sam je bil pri par-
tizanih. Jaz ne bom šel nikamor, če me pokli-
čejo. Dosti mi je bilo Rusije in vojne na tujem.
Oba mlajša brata sta mu pritrjevala. Milan pa
je pomežiknil Brkaču, nato pa dejal:
—	Kdor bo zdaj kaj storil, mu bodo zavez-
niki hvaležni in kralj Peter tudi. Tudi doma
za pečjo ne boste mogli biti... Imate res skrito
orožje?
Go.spodar in starejši brat sta vprašujoče
pogledala najmlajšega, ki je buljil v tla. Potem
je starejši priznal:
—	Hja, če že veste... Res smo pobrali ne-
kaj pušk in	ko so m ustaši skoei vos...
Tudi en mitraljez je menda na podstrešju zi-
danice pod deskami..,
Pretekla sta teden ali dva. V osamljeni kme-
tiji, kakšni dve uri nad mestom so imeli sle-
herni večer goste, pa tudi čez dan je kateri od
sinov smuknil s culo v hosto. Gospodinja je
bila že v skrbeh, saj je vsak dan kuhala kot ob
žetvi ali mlačvi.
Neko nedeljsko popoldne je bila v gozdiču
za zidanico zbrana peščica moških. Majolka je
krožila od ust do ust. Milan je sedel na štoru
in razlagal:
—	Zaenkrat enote ne bomo širili. Zbirali
bomo orožje in si zapomnili ljudi, ki jih bomo
mobilizirali, ko bo prišel ^as. Naša enoita bo
bataljon. Imela bo tri čete, vsaka četa bo imela
ime po svojem komandantu. Tudi jaz bom spre-
menil ime. Ker sem ušel na Jurjevo, bom »Jur«
in bataljon naj ima ime »Jurjev bataljon«. Tudi
uniforme si bomo oskrbeli. Na kapah bomo
imeli slovens»ko trobojnico, na rokavih pa tri-
kotnik z napisom »AKL«, kar je kratica za anti-
komunistično ligo. Komandirji in komandanti
bodo imeli čine...
—	Kaj bomo počeli, Milan?, je vprašal eden
od treh bratov.
—	Slišal sem, da so nedaleč od tu križarji.
Se bomo i^vezali?
—	Kdaj bomo začeli. Ko bodo naši udarili
čez mejo, ko bodo Amerikanci napadli Ruse?
Milan je vstal in se podbočil z rokami. Brzo-
strelka mu je bingljala na nasedenih plečih,
ko se je širokoustil:
—	Najprej moramo dobiti zvezo z našimi
čez mejo. Vsak čas jo bomo imeli in tudi navo-
dila. Potem bomo napadli planinsko kočo, da
bomo dobili denar. S križarji se bom povezal.
Sk«5»aj bomo napadli skladišče orožja... Če
bodo hoteli potem z nami, dobro, če ne, jim
bom dokazal, da sem na tem področju koman-
da jeiz...
Stran 12
CELJSKI TEDNIK
Št. 24 — 19. junija 1964
Fant z zlato harmoniko
Beseda je o petintrideset-
letnem Slavku Avseniku, go-
renjskem fantu iz Begunj.
Zaposlil se je kot kvalifici-
ran delavec v tekstilni tovar-
ni v Savljah. Pred desetimi
leti so ga povabili na Radio
Ljubljana, kjer so potrebo-
vali temperamentnega har-
monikarja. V neki sceni ra-
dijske oddaje o romantiki
na slovenski vasi, je Slavko
prvič raztegnil mehove svo-
je harmonike ... čudovit u-
speh! Radijski poslušalci so
znova in znova zahtevali Av-
senika. Bolj natančno! Slav-
ko in njegov brat Vilko sta
takoj »sestavila« Gorenjski
kvartet. Vilko in Slavko Av-
senik, Franc Ogrizek in
Franc Košir ter pevca Dana
Filipič in Franc Koren ...
Sloves doma je posredoval
povabilo v tujino. Krog pri-
jateljev veselih viž gorenj-
skih pesmi, valčkov in polk
je zvalovil. Prek radia, gra-
mofonskih plošč in koncert-
nih gostovanj skoraj po vsej
Evropi (Avstriji, Italiji, obeh
Nemčijah, Švici, Franciji) so
odmevale gorenjske viže tja
v Ameriko in Avstralijo. V
Berlinu so na primer Avse-
niki nastopili pred množico
80.000 gledalcev in poslušal-
cev, Na Dunaju — sami so
priredili celovečerni koncert
— je Avsenikom ploskalo
140.000 Dunajčanov.
Od kod ta uspeh? Po vsem
svetu dandanes triumfira
družbeni in tehnični napre-
dek. Sredi skoraj strahotne-
ga tempa nenehne mehaniza-
cije pa vabijo Avseniki na
planine, v gore. Domačnost,
preprosto veselje, pesem in
ples. Neustavljivo jim mno-
gi in mnogi sledijo, tja pod
Roblek, kjer (vsaj v mislih)
pomlajeni zavriskajo in se
zavrte.
Nedavno je prejel ansam-
bel Avsenikov povabilo v
Hamburg. Znova so posneli
gramofonsko ploščo: »Ru-
darjem«, »Na Golici«, »V
Dvorski vasi«, »Na 'Smoku-
ški planini«, »Kadar bom
vandral«, »Na Gorjancih«,
»O, jej, k'mam težko glavo«,
»Čiri - bi - bela - Mare - moja«,
»Tam, kjer murke cveto«,
»Skozi vas«, »V moji čumna-
ti«, »Na svatbi«, »Iz vinskih
goric« ter »žalostna dekli-
ca«.
Plošča je bila — prva za
prvim milijonom prodanih
Avsenikovih plošč! Svetovna
firma »Telefunken« je izde-
lala Avsenikom kot znak pri-
znanja (in kajpak tudi hva-
ležnosti) zlato milijonsko
ploščo z Avsenikovimi viža-
mi.
Sedanji sestav ansambla:
Slavko Avsenik — harmoni-
ka; Franc Košir — trobenta;
Albin Rudan — klarinet; Mik
Soss — kontrabas in bari-
ton; Leo Ponikvar — kitara;
pevca Ema Prodnik in Franc
Koren ter vodja ansambla
in aranžer Vilko Avsenik.
Zlato ploščo je Avsenikom
izročil — med bleščečo pro-
slavo 14. maja 1964 — v
Hamburgu, direktor »Tele-
funken«, Artur Walzenegger,
(na sliki).	^
Avseniki so prejeli naroči-
lo za 10 serijskih filmov. Tuv'
di doma se je Slavku Avse»
niku izpolnil sen iz mladih
dni — maja letos ga je dru-
štvo skladateljev Slovenije
sprejelo med člane.
V teh dneh bodo slavili 10^
obletnico v ožjem krogu do-
ma v Begunjah na Gorenj-
skem. Pa še to na uho! Slav-
ko Avsenik je bil odličen
smučar — skakalec, celo v
državni reprezentanci je bil.
Zdaj tudi še smuča, vendar
zase, denimo — hobi-
VSE ZA LEPOTO
Ob koncu lanskega leta je
praški kozmetični inštitut
slavil petletnico obstoja. V
tem času ga je obiskalo 280
tisoč ljudi, kirurgi pa so o-
pravili 2.600 operacij. Usluge
je treba sicer plačati, vendar
so te v primerjavi s cenami
drugod po svetu tako poceni,
da plačajo tujci za operacijo
v praškem inštitutu skupaj
z avionsko karto in bivan-
jem v Pragi dosti manj kot
bi plačali za samo operacijo
doma.
In za kaj je vladalo naj-
večje zanimanje? Za masažo
lica, odstranjevanje dlak,
bradavic, peg in por. Tu o-
pravljajo razen tega medi-
cinsko gimnastiko, masa^
teles, negujejo lase, plastič-
no operirajo lica itd.
VLJUDNO
Charles Dickens je bil s
svojimi posli zelo prizanes-
ljiv. Ko mu je kuharica pri-
nesla nekoč na mizo maka-
rone, je našel v njih njen las.
»Uršula,« ji je rekel. »Ni-
kar ne bodite žalostni, če bo-
ste opazili, da vam manjka
kak las. Našel sem ga med
makaroni.«
RAVNO NAROBE
Ko je bil angleški pesnik
Morris v Parizu, je večino
časa presedel v restavraciji
Eiffelovega stolpa. Maurice
Chevalier mu je rekel: »Saj
ste čisto zaljubljeni v naš
Eiffelov stolp!«
»Zaljubljen? Ha! Ta re-
stavracija je edini prostor v
Parizu, kjer nimaš nenehno
pred nosom tega prekletega
stolva!«
Za spretne in pogumne
Ko bomo letos spet z zavistjo opazovali na morju »pe-
tičnike«, ki si lahko privoščijo smučanje na vodi in obču-
dovali njihovo spretnost (ali pa se smejali nerodam), je
dobro vedeti kaj več o tem športu.
Najprej namreč niso bile vodne smučke, temveč sanke.
Havajski domačini, predvsem plemenski poglavarji, so pred
stoletjem jahali valove na zašiljenih plohih. Za tak šport,
ki ga posnemajo Američani ob obali Tihega oceana, ni treba
veliko denarja, saj motorni čoln sploh ni potreben. Potreb-
na je le spretnost, da se »sankač« prebije skozi greben ve-
likega vala, zdrsne pb vodni strmini v globel in naskoči
nov val. Treba pa je seveda tudi precej poguma, kajti valovi
so visoki tudi po deset metrov.
To danes zmorejo le	najbolj gibčni športniki, medtem*
ko so ta šport počenjali	havajski velikaši, ki so, kot pravi
izročilo, tehtali tudi po	150 kilogramov, če so hoteli kaj
veljati.
Kako je umrl Ivan Grozni
Sovjetski znanstveniki so
pred nedavnim postavili do;-
mnevo, da je Ivan Grozni
umrl zaradi zastrupitve in
ne naravne smrti, kot so
predpostavljali doslej. Razen
tega so tudi ugotovili, da je
umrl 18 marca 1584 in ne 19.
marca istega leta, kot nava-
jajo zgodovinski učbeniki.
Znanstveniki so prišli do
tega spoznanja, ko so pre-
nesli posmrtne ostanke ce-
sarja iz njegovega sarkofaga
v Arhangelski katedrali v
Kremlju v univerzitetni labo-
ratorij, da bi jih raziskali.
Ko so sarkofag odprli, so
našli v njem zapis, na kate-
rem je bil zabeležen datum
smrti 18. marec, medtem ko
so kemijske analize pokaza-
le, da je bilo v carjevih or-
ganih več živega srebra kot
je to normalno. Primer bodo
raziskovali dalje, da bi ugo-
tovili, če ni bila nemara prav
ta čezmerna doza vzrok smr-
ti.
Znano je, da je Ivan Groz-
ni v času smrti bolehal, zato
je možna tudi domneva, da
je bila zastruj^itev rezultat
zdravljenja z živosrebrnimi
preparati, ki jih je v tistem
času poznala medicina. Toda
ne izključujejo tudi možno-
sti, da bi bil car nasilno za-
strupljen. Znanstveniki so
opazili, da carjeve roke niso
bile prekrižane na prsih, kar
je bil v tistem času običaj
pri pokopu pravoslavnih, pač
pa je bila desna roka pri-
vzdignjena, kakor da se je
z njo hotel braniti.
Sovjetski časopis Ogonek,
ki posreduje te izsledke, tu-
di piše, da so znanstveniki
poskušali z različnimi meto-
dami razložiti položaj car-
jeve desne roke. Prva pred-
postavka ^vori za nasilje v
času smrti, druga pa dopu-
šča možnost, da je bila roka
skrčena že v zadnjih dnevih
njegovega življenja. Doslej
so menili, da je Ivan Grozni
umrl za srčno kapjo — ko
jč z nekim dvorjanom igral
šah. Prav tako velja mnenje,
da je bolehal za doslej še ne-
pojasnjeno boleznijo, ob ka-
teri je njegovo telo nenor-
malno zatekalo.
Skupaj s posmrtnimi o-
stanki Ivana Groznega so
prenesli v univerzitetni in-
štitut tudi posmrtne ostanke
njegovih dveh sinov — Iva-
na in Teodorja. Kemijska
analiza posmrtnih ostankov
Teodorja je pokazala, da so
bile v njegovem organizmu
-^revelike količine arzena,
kar tudi kaže na možnost za-
strupitve. Teodor je nasledil
Ivana Groznega in je umrl
1598. leta. V preteklosti so
bili zgodovinarji, ki so me-
nili, da je Teodorja zastru-
pil Boris Godunov, ki ga je
nasledil.
DVA AFORIZMA
Nihče še ni zrasel zato,
ker so ga vlekli za ušesa.
Kadar človek ne nese alko-
hola, alkohol nese človeka.
KJ VBSKI ZNAK
v Ameriki je toliko klu-
bov, da jih razen Galuppove-
ga instituta ne more nihče
sešteti. Člani teh desettiso-
čev klubov imajo razne po-
sebnosti. Nekateri iz snobiz-
ma jedo mravlje, drugi se
oblečeni kopljejo v pivu,
tretji se združujejo zaradi
»rogov« itd. So klubi, ki ima-
jo za svoj znak živo opico
in kdo ve kaj vse še. Naj-
manj prismojeno, čeravno
čudno znamenje, nosijo pri
padniki kluba, iz katerega je
tudi veselo dekle na naši sli-
ki, To je klub stremuhov.
Njihov znak je žaba, ki »tu-
di daleč skoči«. Žabica na
dekletovem čelu je zlata in
ima vdelane oči iz dragega
kamenja.
LASER - NENAVADNA IZNAJDBA
Laser, ki so ga prvikrat preizku-
sili 1960. leta, je pravzaprav znan-
stveno tehniška novost. Pomeni pred-
vsem kratico za Light Amplification
by Stimulated Emission of Radia-
tion ali na kratko — naprava 7a
centrirano emitiranje svetlobe. Nje-
gov osrednji del je kristal sintetič-
nega rubina, to je rožnata prozor-
na paličica, dolga vsega 5 centimet-
rov in debela 5 milimetrov. Na
enem koncu je površina posrebrena
v povsem neprozomo ogledalce, na
drugem koncu pa delno prozorna.
Kristal je nameščen v mali komori
iz ogledal skupaj s posebno močno
žarnico. Komora je zaprta, ogleda-
la znotraj koncentrirajo svetlobo v
kristal, pred katerega polprozornim
sprednjim delom je odprtina. Se-
veda mora biti kristal obdelan z
natančnostjo valovne dolžine svet-
lobe, razen tega se sme minimalno
notranje raztezati, kromovi atomi
morajo biti enakomerno porazde-
ljeni, površine ogledal brezhibne,
komora točno izdelana in žarnica
zelo močna.
Ko žarnica zagori, dobijo kro-
movi atomi določeno energijo in se
tako povzpnejo na višjo energetsko
stopnjo. To je seveda kratkotrajno.
Atomi se takoj vrnejo v prvotni
položaj, se osvobodijo odvišne ener-
gije, ki jo sprostijo v obliki žarkov
rdeče svetlobe, žarek izbi je iz kri-
stala skozi polprepustno ogledalce,
kar traja samo delec milisekunde.
Gre za tako imenovani rdeči
»blisk«, katerega pomen in možno-
sti uporabe so fantastični. Žarek
je zelo »tanek« — premera komaj
tisočega dela milimetra in koncen-
trira energijo v taki meri, da na
mestu, kamor udari, ustvari tem-
peraturo od 5 do 10.000 stopinj.
Energija, skoncentrirana na en kva-
dratni centimeter, znese 100 mega-
vatov, kar pomeni moč ogromnega
turbogeneratorja! Žarek laserja v
tisočlnki sekunde dobesedno »izpa-
ri« najtrši material.
In kako daleč lahko laser »vržec
žarek?
Na Zemlji bi bilo to težko izme-
riti, ker je okrogla. Toda maja 1962
je uspelo poslati žarek celo na Me-
sec in so še na Zemlji ujeli nje-
gov refleks. (Pri tem je bilo napra-
vo mogoče spraviti v aktovko).
Praktična koristi laserja so pred-
vsem v obdelovanju, prebijanju In
rezanju najtrših materialov, v da-
ljinskem prenosu informacij. Laser
lahko izpopolni radijske zveze koz-
iničnih ladij. Ena sama taka napra-
va bi teoretično lahko prenašala
10.000 televizijskih programov, og-
romni laser pa bi lahko energijo
sončnih baterij prenašal z Meseca
na Zemljo.
Dojenček in ropar
3
Med tatovi so tudi specialisti, ki imajo
svoj stil. Edinburški policiji je povzročal
glavobol neznan storilec, ki je napadal ma-
tere v parkih in osamljenih ulicah. Storilec je
vedno napadel mlade matere, ki so vozile
svoje otroke na sprehod. Imel je dober nos
in izbiral take žrtve, ki so obetale dober plen.
Redkokdaj se je zmotil in napadel služkinjo
ali vzgojiteljico. Izbiral je premožne žene„
Kje na samem je planil k ženi, ji iztrgal
torbico, nakit ali kaj podobnega in izginil.
žene, ki so v prvem strahu mislile le na
otroka, niso pazile na zunanjost storilca, pa
tudi mnogo prepozno so iskale pomoč. Zelo
pretkan dolgoprstnež ...
Willie je bil takrat že kriminalni komisar.
Tuhtal je, kako bi izkoristil navade in stil
nevarnega storilca. Naposled je našel srečno
misel...
«
... Mlada žena je peljala otroški voziček
■po belih stezicah edinburškega parka. Vse
bolj se je oddaljevala od središča h kraju,
kjer park postaja že pravcati gozd. že teden
dni je ob isti uri peljala voziče)c po tej poti.
Bila je elegantna žena. Zlatnina se ji je ble-
ščala na zapestjih, prstih, okoli vratu in v
ušesih. Zajetna torbica ji je bingljala z ko-
molca .. Nenadoma je postala nemima. Že
nekaj časa ji je sledil moški. Stopila je hi-
treje, hitreje je stopil tudi neznanec. Na
stezi med gostim grmičevjem je tujec planil
v tek, dohitel mlado ženo in stegnil roke,
da bi jo zgrabil. V tem hipu pa je iz vozička
planil — dojenček.
Da, dojenček. Toda to je bil mali Willie
z dojenčkovo kapico na glavi. Pravijo, da je
Heraklej kot dojenček zadavil dve strupeni
kači. Verjamemo antični povesti, toda na-
padalec iz Edinburga bo vse življenje pomnil
roke »dojenčka Willia«, saj bi mu kmalu
pošla sapa.
Willie je dal okrepiti kolesa in nosilno
konstrukcijo otroškega vozička. Našemil je
svojo strojepisko v bogato damo in se dal
voziti po »lovišču« neznanega storilca. Spet
je Willieva majhna postava pokazala pred-
nost pred stasitimi Bobbyji.
PRIHODNJIČ: WILLIE ZMAGA V
MARATONSKEM TEKU