Katolišk cerkven list.
Teva) A'<
V Ljubljani 2/, veličin« tramu /NoT.

l'obo£ne narodne pesmi.
(Nabral v Verhniški okolici, nekoliko poravnal in nu poskušajo dal 1». II ic i tiger).
Nrt»čn KVflc maše.
I,ezi. leži ravno polje. Čez polje bela ste*a gre. Po stezi pobeo fr«' vesel, Ni lepe pesmice je pel. ■Marija ga je srečala Prijazno je vprašala ga. ..Zakaj si. pohec, tak vesel. Kaj lepe pesmice »i pel V" ..Zakaj bi je* vesel ne bil. Ker siio pri sveti masi bil. Sim v «i u It u vidil Jezusa. Premiliga Zvelicarja. silit vidil pet njegovih ran, In prehodeno ilesnu »tran. Pri sveti maši vsaki cus llaruje Jexu» se za nas. On je milosiniga serca. Kar prosimo. vse rad nam da*4. Prosimo ga «.t sveti raj. Ti. mili Jezus, nam ga daj!
Se nehieri sadovi mlsl/onshlga dela O. l4ombardn.
kruj u. kjer ne jo O, I.omburd s svojim prijullum O. Humette-tum ustavil. ho je reklu Ikuruks. kterigu je tudi pozneje večkrat obiskoval, Oiuerzuilu ui njegova gorečnost tudi potem, koje bil kutoliško družbo v Kuru osnoval in tamkcj cerkev naredil: temuč, kailur je bilo lo mogoče jc poiskul novib rodov jim luč evangelija pokuzati ter jih sveti veri pridobiti.
V imenovunim k ru j i pu je siunovul nek Indijan, po imenu Suni, ue ravno prebistriga umu, pa je rad misijonarja poslušal, kadar je od potrebo odrešenja, od lložje sodbe, od večuigu življenju in zveličanju govoril in drugo resnice kristjaustva ruzlagul. Večkrat ga je obiskul v Kuru iu zlo jo častil upostoljskiga možu; vender ui hotiu biti ura njegove sreče; vedno se je še branil sveti kerst sprejeti, ukoruvim je vedno uuuke premišljeval iu si jih globoko v seree vtisnil.
Pred nekoliko čusain se je ta Indijanec podul v zlo divje kruje, kjer so poprej njegovi prededju stanovali iu svoje pokopališa imeli.
Spet je enkral sel milijonu r zgubljenih iskal. ler se je tudi namenil nckigu bolnika obiskali, ki je (t do 7 ur bodii dulječ siunovul. Previdnost Hožja gu je peljala memo bujlic, v v te rib so veči del sprcobernjeuci stanovali, ki jih je ou večne pogube rešil. Zugleduvši ga, so urno krog njega zbrani ter gu vprašajo, kam du gre. Pove jim svoj numen. de gre nekoga njih bolnih bratov obiskat.
Ti išeš v dalji, česar ti blizo ne manjka, mu odgo-
vore- tvoj prijutcl Sani, ki nu..... pol milje ml tod Ntuuuje.
je na smertni postelji. Ali bi ne bilo boljši, njega obiskati? Osupiijeii je bil apostoljski mož in rud gre tje, le pota nc zna.
Ponudile sle se dve ludijiiiiki, sormliiici bolnika, ga tje spremili. Illižnju pol je biiu čez močvirne kraje, kjei je bilo hičevje tako visoko, de bi se jezdic ne bil nič vuu vidil. ludijunki sle šle naprej ler ga/, uarejule, de je mogel O. I.omburd iti, iu kmulo so bili \ bajtici, kjer je bolnik ležal,
kukor ga je Suni /ugledal, je veselja sklical: Zdravo, bulia ( oee I! vedil sim, de bmles iluusi prisi l; v so imč se mi jt otl tebe suujalo iu zdelo se mi je, de si me kerstil. Zu-gotovljule sle t). I.omburila tudi njegova muti iu zena, de jc vso noč od njega govoril iu terdil, de Im misijonar kukor dausi k njemu prišel. Mož lložji se je pohitel, krr ni bilo dolgo udlašati.
Sani je bil dosti v veri podmen, zalo ga je bilo le treba se zu prejemu svetiga kcistu pripravili, kteriga je s pravo pobožnostjo sprejel in drugi dau je v naročji misijonarju dušo llogti zročil ter šel v večno radost, ktero mujt gnada tega zakramenta podelilu.
kmalo potem je možu aposloljskimu žalost napravila
*.....ri l.udoviku Turappo-ta, nuj imciiiltiišigu poglavarja tega
iitdijaiiskiga rodit iu pervigu, ki se je k katoliški veri spre-ubernil.
Mož je hil hribine gluve. popoluamu pmlučeii v res-nieuh svete vere. Od njega se je O. I.omburd uuučil pri-pravnib iu krepkih besed, svete skrivnosti v jeziku indijuu-skim učili. Izgled je hil vsilil spreoheriijcniui. Skorej v*uk dun je hil pri sveti masi. Zvečer jc združil v se svoje iu jim je glasno molil.
ko je vidil. de ui več pomoči, sc je pripravljal z vso v danost jo v Hoga nu smert, iu sprejel je sv. zukrameiite zu popotnico v večnost s tako pobožnostjo, tle so hili v »i giujcui, ki su pri njegovi smerti bili. ker sim zu dobro spoznul, pravi iiiisijunur, preden mu zukrumeni za umirajoče podelim, še enkral poterditl vero iu vse lložje resnice, mu uutuuku pouuv ljuui vse člene svete vere iu ou odgovarja z močno besedo , de vse veruje: „Verujem vse! iu šc vedno je kuj pristuvll, kurje še Imlj njegovo nepremakljivo vero dokazovalo. V lakih mislih in poln ljubezni do Hogu jc sklenil svoje zemeljsko življenje.
ku sim njegovo stureji hčer tolažil zavolj zgube oče-la. mi odgovori, dc je bil mulo poprej vse skupaj poklical jim svojo zadnjo voljo ra/.odeti: „.lez bom umeri, jim je govoril, in umeri bom kristjan. Pomagajte mi hvaliti llogu zu usmiljenje! Pervi poglavarjev sim, kleri je misijonarje dobro sprejel. Vi veste, de so me drugi za to vedno cer-lili iu ohrekovuli: lo pu meni ui bilo mar, iu nisim se bal. jih sovražnike imeli. Posnemajte me; spoznavajte misijonarje kakor svoje očete v kristusti. zaupajte jim in varujte sr. de jih vaše gerdo zudcižauje nc Im piimoialo vu» zapustiti"
Zlo me je ginila iu smert; ker bil je moj sturi prijatel. kteriga sim zavoljo njegove gorečnosti ilo svete vere posebno ljubil. Ilil mi je ban are in jez njemu; to je razno bratov in sester naj lerdnejl združenje pri Intlijunib.
Kur smo mogli smo pogreb lepo napravili. Meč iu pugla\ar»ko palico tžezlo) so položili nu trugo, stirji oblust-niki su nosili, in skorej vsi spreubernjeni linlijuuci so gu spremljali \ eerkev, kjer smo gu sreili cerkve pokopuli. Dolžan sim mu bil to čust skazati. ker on se je delu cerkve naj bolj vilcležil. - V ravno tem pismu pripoveduje tu misijonar od smerti množili družili spreuberiijenib Indijanov . kterili smeri je živa priča lložje gnade.
Pri vsib teli težavah je pu mož Božji rajsko veselje oheulil. ktero popoluumu v živali mu je v nebesih prihranjeno in radoval se bo vse večne čase.
MBraznili srefe Uvmianv pri hriror-vih Koptih.
\posiidjski misijonar O. Šivani, kleri je kople k pravi veri preobračal iu je veliko kopiovskili duhovnov in druzih ljudi spreobernil. pripoveduje veliko zuameuiliiiga o sturili spominkih v Kgiplu. ko je v Kgiptu priprav niga čusu pričakoval. je bil nazoe. ko so Kopti imenovani praznik praznovali. po kierim se lahko razsodi, kuko globoko zabredli so li nesrečni ljudje. **)
Svetnica s pravim imcnuin Dumiauu. ker lako se uuj-de zapisano v koptiskih iu urubskih zapisnikih mučeiiikuv, je bila edina lici dezclniga poglavarja .liisia v Karauiii. Hila je abiisinja siirdcseiih nun iu Dioklcciuii jo je z njenimi lo-vaisicami ravno lam ukazal mučili, kjer su zduj razvaline njeniga samostanu, osemnajst iga prosenca je bila mučena; n je praznik in zcguanjc nje cerkve pa se obhaja I s. vel. travna, koplje si o tej mucenici pruv čudne reči pripovedujejo.
Terdijo namreč, uar svelejsi devica iu kraljica vsili mucenic pride veckrul v lelu iz nebes, spremljuiiu od svetu Ifemianc. ter se ljudem prikaze; naj ocilneji pa se prikazuje mesca vel. travna, kadar je praznik lc svetnice. Tega si pa lic puste po nobeni ceni odreči.
In res je nekaj, kar oudolne ljudi slepi, kur se pa po naravnih zakonih prav lahko razjasni.
V časih se vidijo sence ua zidu v cerkvi. Iu lo jc lakole:
Prav blizo cerkve proti zahodu je kladez | šlerua ) nu inailiin višini, kamor ljudje po vodo hodijo. Solnčni žarki vse le ljudi obsevajo in njih podobe se pokuziijcjo uu zidu
) kopije >o r^ipiov»ki l'.v lihiani. Kviili je liil opal \ Niainhiilu icr »c je spremi vojskoval /. Nestorjem. I'a prcvzelcn je liil /|o. ler *e je zlo uceiiiga mislil. pa ni liil. \ ojskoval se je /. Nestorjem o zlogu „nalora je enaka oselii". /alo pa so mislili \e-sionjani: ker sle il\e naduri v krisiusu. mora oii tmli ilve oselii imeli. Kviih je ravno na robe terdil: ker ima Krisnis le eno ••tIhi. i lita tiiili /alo le eno naturo. Ilio-kor. pairijarli \le»an-ilriski je Kvtiha vatel \ svoje val'»lvn, in skoraj ves Kgiplje bil "j•"Sovmisli, se poilej ko Ja je zbirališč v Kaleeilnnu preklicalo. Ju-iin II , Tiberi in Hauriri mi si na v>o moč prizadevali ie krivoverstva spreoberniti. ko •»■ jim ne hil neki menili. Jakob. v»e reci »pil /mešal in ljudi na »vojn Hran spravil, ker je prav ..j»Ho mrl in hr»rila mu je gladko lekla. Skrivši je hil v skola |.o»\rrcn in sam je skrivni se veliko drii7.ih posvetil. Tako mi ea»ili. de so »i njegovi spoznovavci v Sirii in fcgiplu ime Jakobiiot prilastili. in v«e druge katoliški veri zveste ostale, melliile imenovali. Saraeeni pa so jim rekli kopije, kar je po-krajsaiia beseda: .. Jakobiije**. Podlaga njih vere je katoliška, ker imajo zakramente. praznujejo svetnike. der/.c posle ild.. samo de imajo se velik« družili navad, kterili katoliška eerkev nc more terpeli. in ver.i njih je z mnogimi marni oskrunjena, so tedaj ločenci in kri v »vere j, za ktere mi katoličani Boja pri»ercno prosimo, dc bi sc v katoliško eerkev povernili. \ zemimo tedaj oiUihmal ludi koptr v svoje molitve, dc hi se na prošnjo >larije llevire z nami vred Verni«»i sc v sv Cerkev — nebt-«kiga veselja v deležih imeli.
v cerkvi, kteru ni ravno preveč sviila. Ko le podobe Koplje zagledajo, začno veselja in čudenju vpili: lilejle! kuj svetnikov iz nebes prihuja iu nun obiskujejo!
Vaj čudniši pu je, de razne barve oblačil teh ljudi, ki zunej okoli kladezu hodijo, se tudi na zidu kapele vidijo, in če so sami moški na tistim mestu, se sume moške podobe ludi v cerkvi uu zidu vidijo, ljudje pa začno vpiti iu svetnike iz nebes pozdruvljuti. Ce imu zeleno oblačilo, je gotovo sveti Juri, če rudeč, je uiučenik Menus, ee je plavo. sveti Viktor.
To pa izvira od tod, ker so iiuvajciii, svetnike s takimi oblačili doma mulane vidili iu mislijo, tle so v resnici tudi tuke oblačila imeli iu jih še imujo v nebesih. Ce pu kdo pri kladezi vodo zlije, se vidi ravno luko na zidu, kukor bi bil plajš iu ljudstvo nevadno kriči: l.ejte, lejte kru-Ijieo nebes v svojim belim plajšu. XI res, vpijejo Vrabci, to je sveta (Jciniaiiu, z obrazi tlu pokrivajo, iu ker so raznih misel, veselo kliče, pojti iu vriskajo, de je joj.
Tuko neumno sc vedejo, tle jih ui moč brez usmiljenja gledali.
(I. Šivani pri leni prazniku pričujoč, pravi o leni sledeče: Smehu se nisim mogel zileržuli. viditi loliko neumnosti; uli iieumiiu lahkovernost ubozih. slepih Koptov me je v serce zbadala. ker slepci slepce tamkej vodijo. I'pal pu sc nisim govorili, ker nevarno hi bilo govorili o neumnostih ljudstvu, ki je bilo luko rekoč brezumnih presoilkov pijano. Turci in Arabci, kleri so tudi rudovedui bili Iu pruzilik vidili. so jim drugo iu boljši zdruvilo dali. kakor bi jim gu bil jez smel dati. Zupcrii so jim nuiurec okence, skoz kie-liga jc solnee sijalo in lumljeiie žarke otl oseb pri kladezu stoječih na zid nieiulo, iu uuenkrul so vsi svemiki iu svetnice zginile.
Okrog ccrkve, kicra v pruv lepi iu prijazni pluujuvi lezi. so hili ze osem dni poprej šotori narejeni, pod kicriiui je bila velika množica krisijunov in muhiiineduiiov. Xu-niesinik tleželuigu poglavarju je (udi prišel z vojaki obdan, tle hi red ohrunil. Urez prciiebku so lelela. koze iu jagnjetu klali. Vse baže jedi so bile nu prtuluj. Vino iu zgu-nje seje ločilo, po igri in plesu ui bilo trehu poprušcvali, samo legu ni bilo nikjer, kar hi bilo ruzodevolo, tle sc obhaja cerkveni praznik.
Duhovni Koptov, kteri so iz vsih bližnjih sel skupuj privreli, so mislili Ic uu veselje; krog so leluli, dobro jedli in pili in meni (tuli prigovurjuli, nuj jim bom pajdaš.
Ker je bilo meni ležeče, pruvi nu dulje niisijonur. ž njimi prijuznimii biti, tle bi me tudi njih ljudstvo ruji imelo in de sim smel iii, kamor sini bolel jih učil, sim se jih tleržul ter ž njimi jedel. Imel pu sim ravno tukuj priložnost, jih linij na lunko spoznali iu jim včusili kuko zusoljeno u njih ueiimiiosiih povedali. V nekim drugim pismu pripoveduje O. Šivani o nevednosti koptovskih duhovnikov.
Knkrut se pogovarja iu misijonar z nekim višjim kop-lovskigu saniostunu. Pogovor je bil o veri. I.ej, pravi misijonar, pozno je žc in jez še nisim večernic molil, zuto niorum iii. \u lo mu odgovori koplovski menili: Ali ne v oš, de zdaj molili je prepovedano? Zakaj? Vpraša misijonar, ker ravno v li uri hudobni duhovi svoje molitve opravljajo, odgovori kopi. Zdaj so nehesu zaperte, in ludi sploh nc spodobi sc v taki slabi družbi iluhoviium molili. Cez pol ure se bodo nebesa odperle in pekel se bo zupcrl, potlej bova skupaj molilu in Hog nuji Im uslišui.
kako more vender muz tolike učenosti lo verjeti? Kje sle kedaj brali, de tmli peklenski duhovi llogu molijo? In kako se vjemu vuša misel z besedami svetiga l.uku : de uto-runio brez nehunja moliti? Po tem lukem so bili, prečista Devicu Marija iu apusteljni v družbi peklenskih duhov, ko so cele noči premolili? I.ej, iu kaj pravi sveti Pavel o lej reči, prebivuvcc Ktcza opominjajoč: do nuj vedno in povsod molijo.
Spoznal je krivoverski moz neumnost svojiga odgovora
(er je rekel: Dobro Hpoznuin, tle si učenejši ml mene, prišel bom h®m v Kuiro o lej reei h tubo pomenil ne. Striišno rud bi jim bil o tej priložnosti kaj povedal o njih zmotuh, pa no bili bolj voljni /.galije piti, kakor mene poslušati.
Vender sim z nekterimi govoril, kteri ho bili še pri pnnieti. in dokuzul nim jim, de no spoznuli, de ne v nekterih rečeh /1«» motijo in de je v njih ceremonijah ravno t.diko neumnosti kolikor krivovernlva. Pruv so mi dajali in obetali, me v Kairu obiskat priti, kamor vsako leto hodijo. Ako mi llog du pastirje spreoberniti, bodo tudi šle ovčice rudo voljno v hlev zveličanja.
Praznik je bil IU. vel. travna končan. Šotore ho po-derli iu vse je šlo /. dncvuin vred Tudi jez sim odrinil iu zvečer prišel s svojimi spremljevovci v llersal Kucssuru. To je vas, v kleri je majhna cerkvica. Prehivavci te vasi ler-dijo, de se v tej cerkvi svete liemiane svetniki in svetnice še bolj pogostemu in lepši prikuzujeju. Sabo sim imel inlu-digu Kopta, ki je bil že katoliške vere. Dokazati jim je hotel, de lo nič čeznaruvnigu ni. pa ga niso krivoverci hotli poslušati iu kmalo hi jo bil nktlpil.
JmvvHH »viwvuUe r krteerlm letiuu.
.\eklere okrajne nu Francoskim, zlasti pa mesto V i-e n n e so bile nad ."»0 let skorej vsako leto ud velikih in vedno novih slisk uudleguvaiic. Skorej tlau na dan so bili potresi, požari so naj lepši stanovanju pokončevali iu divje zveri so bile lako obilne iu tolikuuj prederzno. de so se brez ni rabil pri svitlim dnevu v mesto prilepale. Nuj veči sinili pa je ljudstvo pretresel v i likoiiočno une I. -MU, koso s svojim pobožnim škofutn .Mainerlam v veliki cerkvi svete skrivnosti obhajali, in je začela goreti neka mestna hiša. prezalo poslopje nu višavi. lirozu jih je bilo . tle se ho celo mesto \pepelilo. Verni vsi izgerme iz cerkve, tle bi oteli, kur bi se tlalu še oteli. I.e škof sam ostane pred ulturjcm, zaupajoč v pomoč Hnžjo. liil je on mož molitve in močne vere. S solzami oblit je k llogu klicul. naj se usmili l.jml-siva iu ustavi tolike iu tolikošne nadloge. I'elo noč je premolil. in glej' komej se duu zazna, iu silni ogenj neitlega-iiiii ugasne. Ijudnlvo leče veselo iu hvaležno zopet v cerkev k Hožji službi. Sveti škof tedaj dokonča visokosvelo službo lložjo, potem pa se oberne k zhruiiiinu ljudstvu iu opoiuiuju množico z nuj priHerčnišimi besedami, de naj hc poboljšajo iu pokoro ntore za svoje grehe, ker le samo s tem se bo jezu lložja tilolužilu iu žegen nebeški ho zopet rosi I uud nje. Svoje govorjenje je sklenil s pristav kam. de je po noči pred altarjem Bogu obljubil. de hoče s svojo čedo 3 dni zuporedumu očitne prošnje iu obhode uli procesije obhajati, k čiinur de nuj se vsi s poštam, niilovšino iu skesuno spovedjo svojih grehov pripravljajo. Vse ljudstvo je bilo s tem zadovoljno in v edinosti v siga duliovstvu ho v spolnilev obljube /.volili tiste M dni pred Kristusovim vne-bohodum. Ko čuh pride, jt* odločil škof cerkev zunaj me-Htu. kumor je iuielu procesiju ili. Tu m tje je leduj šlo ljudstvo v nuj lepšim redu. iu grede so med solzami k Bogu molili iu vse svetnike Božje uu pomoč kliculi. Sveti škof. vidili gorečnost ljudstvu, udnieni še 2 drugi bolj duljni cerkvi, kamor je ljudstvo ravno tubo pobožno romalo. Spokorua molitev in zdiliovuuje je bilo otl Bogu uhMšuiio. Htiske ho pojenjule, mir in pokoj ne jc zopet vernil v mesto in v okrajne.
Drugi francoski škofje viditi, koliko sudu de ho le svete opravila obrodile, ho jih tudi po Nvojih škofijah napravili, iu s papeževim dovoljenjem hc je lo lepo duhovno opravilo razširilo po vsi keršunnki cerkvi.
Sv. Mumert je po tem le še 7 lei živel; vender je vidil še pred Ninertju prelepi huiI nvojih obilnih molitev iu prizudcvunj. ljudstvo sc jc bilo spreobernilo, čeduont in boguljubnost ho zučele vnovič pogunjuti v nercih vernih, in vesel svojigu trudu je pobožni škof v visoki sturoNti I. 477 v Gospodu svoje oči zatisnil. (|j. Otl. I.eg.)
N takim duhum tedej, kukor ho se procesije križeviga letina pervikrut opravljale, bi se mogle tudi še vselej obhajati, tako bi mogli spokorjeni, ponižno molili, prositi iu zdihovutl, de hi teknile v dušni iu telesni blagor. Njih veliko se jih pu pri procesijah tako obnaša, de le jezo Božjo dražijo iu si scnl nakupujejo namesto usmiljenju! Pri procesijah se prosi, tle bi milostljivi llog odvernil od uu* hude šibe: bolezni, lakoto, oginj, vojske. nuglo smeri, slube letine iu'pu zlasti grozoviuski greh; pu de bi hla-gOHlovil hiše, polja, ljudi in ljubo živineo, ter slchernigu iu vsakteriga obvaroval vnc nesreče. Tedaj: moliti — molili — moliti hc mora pri proccsiinh; ne pu oči pusti, ue surcu z grehum piluti. ue kramljati iu blebetati! Ve med sv. iiiušii iu pridigo pivnic iu ilrušin iskali, ampak v cerkvi pri Božji služIti biti, iu prositi ml llogu, zu kar se pri procesijah prosi!
Kam *
..Vuprej..." Doklej? ,.Do smerti..." Kam? „K *v. Krištofu, ali pa na drugo pokopališč s telesam..." Kuni ' ..Za •lezilNUin v nebesa, ali pu za liiciferjem v pekel z ililso..." Za koliko časa? ,.Za zmiraj!!!" Keršansko serce! premisli, preuduri te resnice, ki jih nisi \ stanu utajiti, jiri ne oditi, jih ue odverniti. llog te jc v stvaril, de njega custis iu ljubiš, iu si s tem njegovo ljubezen pridobiš, llog le je vst\u-ril, de njemu Huniimii služiš iu si «. tem večno srečo pri-Hlužiš, Ako pu ti lega ue stori*, jc v»u tvoja reč zgubljena — zgubljena na vekomaj! To je pa nesreča nad v nesreče. Zvelieur je vedil velikost te nesreče, iu je za-tc umeri, sveti duh te je posvetil, de bi ji mUel. Od llogu imuš dilšo iu telo, de naj ti olmje pomagu v nebo. \li telo je le persicuu posoda duše, in *e hitro stara in le prevcckrut še celo pred cusum v zemljo iiuzaj gre, iz ktere je vstvurjeiio. Du>u pu Im ve kontu j živela, zu-ujo leduj moraš skerbeti, ako nisi slep, ako nisi gluh, uko brez pameti nisi, ako sam sebi doluo hočeš. O glej ledaj, po/.e-mcljski otrok! de svojo dušo resis, misli to zares. misli to globoko, prev duri v svojim sercu, iu lulituj drcvi iu tluvi: zukaj uko je ivoju diisu etikiat zgiibljeiiu. na vse vekninuj ne umreš več te škode popraviti! \kn obleko ster-gus, si napraviš novo; uko ti hišo pogori, si utegneš zi-11 u t i drugo; uko ti ziviucc dojile, si kje kupiš drugo: uko pu dušo pogubis, se ne da večne tešiti, ne vnovič napraviti, iic kupiti. Tvoju d tisa jc silno žlahiuo bilje, jc silno visoko, je silno lepo bitje, uko ga z grehum ne oguusiš; pu kolikor je lepši iu žlahtuiši to bilje, toliko bolj ga tvoji sovražniki zalezujejo: hudo poželenje, svet iu sutuu. Tvoja dušu je vstvarjena. de Id llogu Nujvikšigu ua vekomaj posedla, ljubila, vzivala. Spoštuj iu ceni ledaj visoko svojo dušo; uc daj sc zapeljati, tle bi kaj storil, s čiinur bi tvoju duša škodo terpela. Ne poslušuj iiiieuovauih .'I sovražnikov, ako se li prilizujejo: ne poslušaj jih uko ti žugajo; ue poslušaj jih. uko li tudi nuj vcci dobiček obelujo: zakaj vse je luž, sle|iiju. v se je tvoja nesreča, kar oni s leboj počno; oni nič uiuujšigu ue numerjujo, kakor tebe na v se večne čase nesrečniga storili.' Cilj ledaj iu moli, de v skušnjuvo ne prideš, de v sktišnjuvi ne omugus! Premaguj se. vojskuj st;: v nebesih le bo llog zu tvojo sveto serčnost uhdurovul. — Zgleduj se nad ueko modro iu serčno devico v mestu Florencii. Ko je bila od uckigu brezvcslneža v greh mipeljevanu. sc je v svetim siruliu Božjim zagrozila: ,,Kiij? Ali misliš, de svojo ueumerjoco dušo tako mulo cenim Ako bi mi dujal ludi v*c zaklade ua svetu, bi vender lic hotlu zanje svoje duše satanu prodali. Pripravljena sim, za n vojn dušo vesela umreti, iu nobena reč me uc Im od zvestobe ndvernilu, ki sini jo dolžna .Icziimi Kristusu". Premišljuj \ tu namen večkrut naslednje resnice:
I. Bog me je zuto vstvaril. de bi njega ljubil, in se zveličal.
2.	I.e <am> -a m o dušo imam, ako jc ta zgubljena, jc vse zgubljeno.
3.	Nobeden mi nc more moje duše i/, pekla rešiti, ako enkrat vanj pride. — O Hog me milostno vari smertni-ga greha in pogubljenja!
Na vprašanja: kako sloji ze s Pra p r o 1 n i k o-v i m i napevi. zamoremo naslednje naznanili. \ur manj Kui naročnikov bi moglo biti, de bi se tiskarski stroški splačali, ker delo hi bilo precej obširno, zraven pa tudi Iu no in kar lice duha pesem, sinemo reči, izvcrslim. Saj nam jc že samo ime ..Praprotnik" lega porok. Ilozduj pa ^e je - res čudno in prcčudiio -- komaj <»<> naročnikov za napeve oglasilo. -- I čitelji slovenski! kuj tuko mulo vas je. ki bi skerheli za napredovanje Iepiga pelja v cerkvah' pa lud šc za nekaj druziga: za odstrunjcuje in pregnanje nepristojnih in neprimernih popevk zmed sloven-skiga naroda in za razširjanje lepili iu nedolžnih med lui-stiga? Pruprotnikovc pesmi in napevi vam ponujajo obe-dvoje: kaj res Imste lo lepo delo v rokopisu pustili obležali'' Odkiiioscreno rečemo: sramota velika bi bila lo za nas. — Ile pa gosp. Praprotnik tiapevnv poprej ne do na-lisiiili. dokler sc toliko naročnikov ue oglasi, dc hi se suj stroški tiaiiskunju splačali, mu uc zamerimo ue mi. in tudi noben pamciiu človek mu tega zameril ue bo. I čitelji na deželi nimajo dozdaj sc tacih dohodkov, ile bi zumogli darovali svoje s težavo prisluzeiic krajcarčkc za lake namene. kjer bi jim veliko več sohrutje mogli s hvaležnim spoznanjem njih trud poplačali. Hc bi pa človek za mnogo ubijanje »c škodo terpel. hi hilo res preveč lirjuti. —
domorodci! ue zanemarile lepe priložnosti, preskerbeli si lepili pesem: saj zeli Imste z lega veselja vi iu vam iz-roceia mladina.
Razgled po ker/iona Bi im svetu.
V lic rti u ua Moravskim so se zbirke za mladeiisko semenišč narasle ze na '.Ml tavžent goldinarjev. — /a družno poslopje rokodelskih družnikov na I Iu nuj so romarji iz Kima prinesli seboj vkladni kamen, kteriga so vzeli iz ko-loseja. kjer jc bilo brez števila martcriiikov ml divjih zver razlerganih ali sicer pomoijcuih. Znani starček Olivi-eri je mende zopet v Kgipt odšel, de bo vnovič množico vsiiziijciiih zamorskih otrok iz njih rev šine rešil. Težko, če se ne bo pa spel zadolžil, kakor poslednjič. komu se ne smili ia nedolžni zadolžuik? — II u d j c j o v i s k i škofso z razpisani od IT. mal. travna zapovcdali. de naj se verni pri sv. maši precej po mašnikov im obhajilu obhajajo. — Ve-spriniski škof zl. lia no I der so dveleitii darili za zmirej odločili za naj boljši pretresovanja vprašanj, ki zadevajo šolo iu odrejo mladosti. Pervo vprašanje so cerkveni pastir sami dali. namreč: ..kako jc v začetnih šolah zgodbe sv. pisiaa učiti, iu kako nc ui-Hi .Naj Imljsi izdelava v listu „Taimdi-lapok" dobi tlatilo: II cekinov. — liomarji v sveto zemljo so bili. kakor ..Volksfr." piše. na potu iz Jeruzalema v llcjrut razlmjuski hcduiiiski tropi v roke prišli, in so se mogli z obilno odkupnino rešiti. — V Pragi so kardinal Svareč uber g sprejeli neko prutestaiilov ko iz 1'ruskiga v naročje svete Cerkve. — Na I'r u s o v s k i m je Iti milijonov protestantov iu T milijonov katoličanov. Na Virlemhcrškim jc prcicecno lelo *» I ljudi v katoliško cerkev prcstupilo: odpadla k protestaustvu sla samo dva. Iz K i i s t i j u n i j e pišejo, de ljudstvo zmiraj Imlj odpadu od luteranske vere. iu bodo neka) katoličani, nekaj prosti pro-
testanški srenjei. \' l.ivorni je v uiaiij krit tiveh letih jutlinj s sv. kerstum v katoliško cerkev prestopilo. Ilile so vse od nekiga kapueinarju keršene. \eduvno jc tutli v lii-mu kardinal Putrizi kerstil judovsko mater z njenimi otroci vred. Kavno tako so bile pretečeno leto v mestu \skoli nu Rimskim 3 judovske deklice keršene. 22. rož. I. I. je kardinal Asquini v Rimu kerstil mludigu Izraelca iz Cdiu. I'čil se je le-lii višji mutemutiko v Pudvi, je zučel zustrun vere premišljuti in jc iz vsili okolišin svojigu ljudstvu spo-znul, de res prekletstvo nad njim sloni, tiiiutlu ga je zmiram bolj ruzsvetlilu, spoznal jc, de so se vse prerokovanja nad kristusum spolnile, se jc vclikrut za keršunstvo zoper svoje verske tovurše potegoval. Podul se je potem v Rini v kcršeuišnico ( kulchuinciiišc ) zuvolj poslednje pripruve k sv. kerstu, po sv. kerstu st; je dalje učil iu je dosegel doktorstvo v modroslovii nu ondotnim vseučilišu. — V Rimu je bil veliko saboto v duhovnu posvečen 30 letni rusovski grof šavalov , ki je bil preti kukimi 15 leti v kuio-lisko cerkev pristopil, pretečeno leto pu seje haruahiškiinu redu v Rimu pridružil, ko jc bil vdovce, je storil sklep se cerkveni službi pusveliti. Njegov sin je tujiiik pri rusnv-skim posluiiMtvu v Rimu in je v posebnim zaupanji pri rusovski vdovi cesarici. — Cesarica je svetimu Očetu pri uhiskunji s spoštovanjem roko kušuilu, iu pogovor je bil kmalo tuko zuupljiv, de je prosilu Njih svetost, nuj bi smelu vatikanske stanovanja ogledali. — V Stuttgardu je 10. i. m. fajmošter žl. Dunueckcr po svojim prihodu iz Rima zopet pridigal. Ilil je namreč zavolj pogodbe oiulntne vlade s sv. Očetam v lliin poslan, ktero opruvilo je lutli srečno doguul. Pravil jc. kako ga je liiui globoko v seree ganil, in poslednjič je rekel, de je tlve reči prinesel seboj iz Rimu: pervič nuziiuuilo mirti, ker pogodbu je sklenjena, po kleri so cerkvi njene pravice zugotovljcne in tuje ne zadete: drugič upostoljski blagoslov, klerigu je govornik globoko ginjeni množici precej nu to podelil.— Vir-Icmhcrski dedni princ je sv. Očetu o svoji pričujočitosti v Rimu posebuo doputlcl, zlasti ko je zatcrdil, tle bo ob svojim čusu vestno spoluovul pogodbo, ki jo je njegov oče s sv. rimskim stnlum nuredil. —
Mir obline.
Plesucem iu postnim s k r u n o v u v ca m v premisli k. V nekim mestu nu Slezijuiiskim, piše ..Sonutags-bluit", je I. I h Iti nekterim židuuim rnkodelcum in pomugu-čem lo danski post že vse predolgo terpel: že pozno v postu hočejo ples napraviti. Duhovni pastir, postaran muš-nik, se temu ustavlja, kolikor more. Pa vse zastonj. .Njemu ukljuh napravijo ples ravno v postu in prav v samo subolo, lišpuvno iu buhusto, kolikor le umrejo, (•ostiviiieu, kjer so sc plcsohlepncži sošli. je bila iz prolju nurejctiu, odznotraj iu odziinaj z ililjami npužeiiu, z gipsain prevlečena, znotraj med desknima stenama pa je bila praznota z maham nu-polnjcna. Treba je bilo ob ti merzli dobi kočo šc dobro kuriti, saj tako dolgo, de bi bil plcsuvsko derhulico pe-klenšek s svojo žerjavico podkuril. Pu glej groze! O polnoči je plcsuvska izba vsa v ognji; suhi mah se jc bil iz neke železne peči vnel. iu ko bi trenil, je bil plemen krog in krog. pred kterim se je poteča derhal v kriču in veku po stopnicah doli dcrvila. Pri vsim tem je nektere plemen dosegel iu jih je neusmiljeno zdelal, drugi so se na ster-umglaviiii begu poškodovali, njih nuj veči del je bilo bolnih po cele tedne zavoljo preinrazetija; vse pa je strah hudo pretresel. Troji zmed njih so umerli za opečcniuumi. in so spoznali Hožjo roko. ler se pred svojo smertjo s sv. Cerkevjo spravili, ki so jo bili poprej zapustili. Tako je na-loriii oginj. kakor upamo, saj tri duše večniga ognja rešil, pravi ..Sonntagsblatt".